.m S/& • St. 1 / tUoUw dne 23. januarja 1913 j w i£ Ust ljudstvu v pouk in zabavo. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije« iS® taserate se plačuje od enostopne petitvrsfe «Hiral IS sds», «» dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primer«! popust, Inserati se sprejemaj do srede zjutraj, * ■illa O A TlAflhllP.A TMVUIm. zaprte reklamacije so poStnine proste, Današnja Številka obsega 12 strani. Udarno se nikdar! V sv. pismu ČitamO: .„Pomisli, Gospod, "kaj se nam je prigodilo; ozri se in poglej naše osramotenje! Naša dedščina je prišla na tujoe, naše hiše na ino-strance. Sirote smo brez očeta, naše matere so kakor vdove» Vodo svojo pijemo za denar, svoja drva kupujemo, Za vrate naše nas gonijo, ¡trudnim ne dajo pokoja . . , Minulo je veselje našega srca, v žalost je izpremenjen naš zbor." S takimi in si i fin i mi ganljivimi besedami izraža starozakonski prerok svojo žalost zavoljo jiesreče svojih rojakov. •Žalostno je stanje obmejnih Slovencev, kajti vsepovsod se nam kratijo naše pravice. Tujci med | nami se bogatijo, mi postajamo sirote. InOstranci pri-j hajajo v naše urade in šole ter prezirajo naše Ijucl-i stvo zaradi njegovega jezika. Plačujemo davke deželi '.in' državi kakor drugi narodi, a naše opravičene zahteve se nam ne izpolnjujejo. Vodo svojo za denar pijemo, svoja drva kupujemo. Za vrate naše nas gonilo. illi Kdor ima količkaj ljubezni do svojega zatiranega naroda, mora planiti kvišiku ter iti na bran za pravice svojega ljudstva. Le kdor je izdajica, gre med sovražnike in se bojuje proti svojemu lastnemu ljudstvu. Že dolgo vrsto let opravljajo to žalostno delo med nami oni, katere imenuje ljudski jezik nemškutar-je. Toda, ah, v zadnjem času so se jim pridružili tudi vsi naši liberalci. Ne bojujejo se več ob strani svojega slovenskega naroda, ampak roko v roki gredo z nasprotniki proti lastnim bratom. Pozabili so na vsa preganjanja, preziranja in zapostavljanja ter se začeli bratiti z onimi, ki nam hočejo hudo. Njih listi, „Narodni List" in „Sloga", pojejo isto pesem kakor „Stajerc". Sicer pa ni bilo drugače pričakovati. Liberalci so razbili edinost spodnještajerskih Slovencev ter si naredili lastno stranko. Iz svojega političnega programa so vrgli sveto vero. Kdor pa svojo vero zataji, isti tudi svojemu narodu ne ostane dolgo zvest, kajti samo sv. vera mu veleva, ljubiti svojo domovino. Tako je bilo vedno, tako se je zgodilo tudi tokrat. Bratje so nas zapustili ter šli med svoje sovražnike. Slovensko ljudstvo na Štajerskem se bori za svojo zemljo, za svoj jezik, za svoje pravice v deželi, liberalci pa so zapustili svoje ljudstvo. Toda mi ne izgubimo poguma. Tudi sami se čutimo zmožne in krepke dovolj, da vojujemo in izvo-jujemo politično borbo v prid slovensketau ljudstvu. Ce je tudi vse proti nam, mi Sftojimo trdno. Mi znamo umirati, a udajati se ne. Zastava Slovenske kmečke zveze, vodi nas z božjo pomočjo in lastnim pogumnim delom v nadaljne boje do končne zmage! Vojska na Balkanu. Mirovna pogajanja v Londonu so prekinjena, a vojska se ni na novo začela. Balkanske države upajo, da bo Turčija vendar uvidela svojo nezmožnost za nadaljevanje vojske in da bodo tako držaje mirnim potom dosegle, kar si želijo, ,Gre se za Odrin in E-gejske otoke. Sedanja turška vlada bi bila menda že davno odstopila oboje, aldo bi ne imela za hrbtom mladoturške stranke, ki .nečuveno hujska turško prebivalstvo radi Odrina in Egejskih otokov, tako, da bi se v slučaju odstopa bilo bati upora in notranjih nemirov. Za Odrin se Turki vsled tega toliko potegujejo, ker je tam pokopanih, nekaj sultanov in jim je torej mesto svet kraj. Sultan je namreč za Turke tudi v verskem oziru poglavar. Egejski otoki pa so potrebni za Turčijo, ker samo tako lahko brani vsem sovražnikom uspešno vhod v Dardanele in pred Carigrad, Toda na drugi strani mora Turčija pomisliti, da je bila na bojnem polju tepena, in' sicer tako hudo, da je za vsak nadaljni odpor nezmožna. Ako se vcjska nadaljuje, lah.ko izgubi zraven Odrina še Carigrad ter del pokrajin y Mali Aziji, Tudi velevlasti, ki so se ves Čas zadržale nasproti obema strankama nepristranski, so sedaj očitno stopile na stran balkanskih držav ter svetovale Turčiji, naj se vendar uda. Turčija veievlastim še ni odgovorila. Napetost med Avstrijo in Srbijo je zelo popustila, ker je dala Srbija konzulom Prohaski in' Tjahiju popolno zadoščenje ter se je izrekla tudi pripravlje- no, da odtegne svoje vojaštvo iz pomorskih krajev Albanije. Velevlasti se v Londonu še nadalje posvetujejo zaradi Albanije in ji določajo meje. Nazori o velikosti bodoče Albanije so zelo različni in ni pričakovati, da bi se tako hitro našla edinost. Vsled tega pa še tudi ne moremo reči, da je vsaka nevarnost velike vojske odstranjena, kajti zaradi Albanije si velevlasti še vedno lajhko skočijo v lase. A tudi spor med Ru-munijo in Bolgarijo še .ni poravnan, in dokler ne bo ta točka sporazumno rešena, je še dosti nevarnosti za vojne zapletljaje. Na kratko torej lahko rečemo: V ob. Če je napetost med državami precej popustila, vendar izven nevarnosti za novo vojsko še nismo. Pač pa je mogoče, da bodo balkanske države kmalu udarile po Turčiji, ako se bo še dolgo obotavljala. Velevlasti posredujejo. Velevlasti ne želijo, da bi se jia Balkanu vojska nadaljevala, Cel čas so se posvetovali njih zastopniki v Londonu, kako bi to dopövedali Turčiji, in nazadnje so se zedinili na točke, k.i so vsem ugajale. Dne 17. t. m. je izročil avstro-ogrski poslanik v Carigradu, mejni groi PalaviČini, turškemu ministru za zunanje zadeve, Noradungianu, skupne predloge. Velevlasti svetujejo Turčiji, naj prepusti Odrin Bolgariji in, naj prepusti vprašanje zaradi Egejskih otokov, katere zahtevajo Grki, veievlastim, da ga one rešijo z Grško. Ako se Turčija na te nasvete ne bo ozirala, grozijo velevlasti, da ne bodo posodile Turčiji nobenega denarja, katerega sedaj nujno potrebuje, da u-redi svoje slabe finančne razmere. Hotele so ji tudi zapreti'U, da pridejo velevlasti s svojim brodovjem pred Carigrad, ako se ne ukloni njihovim predlogom. Tcda Nemčija tega ni hotela, zato se je ta misel o-pustila, Pač pa so velevlasti Turčijo opozorile, da je za njo velika nevarnost, da izgubi Carigrad in del maloazijatskega posestva, ako bo vojsko nadaljevala. To je zelo zanimiv odstajvek v govoru velevlasti, ki nam pove, da tudi velevlasti poznajo razdrapanost turške armade, ki je za nadaljevanje vojske nesposobna. Med velevlastmi se drži najbolj ob strani Nemčija. Vidi se, da hoče Nemčija veljati kot prijateljica Turčiji, to pa gotovo zaradi tega, da stere upliv Anglije, ki si na podlagi svojega prijateljstva hoče pridobiti v Aziji novih pokrajin, seveda na račun Turkov. Turški minister je odgovoril grofu P.alavičiniju, da bodo velevlasti kmalu dobile turški odgovor. Turška vlada dosedaj Še ni 'dala veievlastim nobenega odgovora. Upreti se je težko, a tudi uda.ti. % Bolgarija zahteva odločitev. Bolgarski krogi so zelo nevoljni, ker turška vlar da tako zavlačuje mirovna pogajanja, in po vsej deželi se zahteva, da se naj takoj nadaljuje vojska, ako se ne more takoj skleniti mir. Ministrsfki predsednik Gešov je pooblastil bolgarske zastopnike v Londonu, da lahko takoj obvestijo bolgarskega komandanta pri Cataldči, naj prične vojsko, ako ni pričakovati v najkrajšem Času miru. Ministrski predsednik opozarja, da se morajo vojaki balkanskih držav kmalu vrniti na svoje domove, kjer jih čaka delo na polju, kajti sicer ima pričakovati Bolgarija v tekočem letu glad. Poročilo, ki je prišlo zadnji teden iz Londona, da so balkanske države odpovedale premirje, vsled česar bi se morala v 4 dneh zopet začeti vojska, se ne potrjuje, toda vse ima svoj konec. Turško h rodov je. Med turškim in grškim brodovjem se vršijo vedno majhni spopadi. Do velike bitke ni prišlo, nasprotnika si dosedaj le nagajata, kjer moreta. Grške ladje silijo v Dardanele ter jih obstreljavajo, turške ladje pa izpadajo na Egejske otoke in vznemirjajo gršlko brodovje. Poročila o takih spopadih so skraja vedno bolj kričava, čez par dni pa se izve, da na nobeni strani ni bilo posebne nesreče. Vendar doseže Grška svoj namen, da Turčija ne more na ladjah prevažati vojaštva na evropska tla. To je bil tudi vzrok, zakaj balkanska zveza ni dovolila Grkom, da bi sklenili premirje. Bolgari vodijo skrajno pametno celo balkansko zvezo. Turki seveda niso nič kaj prida zadovoljni s svojim brodovjem. Množica je zadnjič proti brodovju demonstrirala, kličoč: ^Strahopetci, zakaj se vračate vedno v Dardanele, ko so Grki gospodarji na morju? Ostanite enkrat vsaj eno noč zunaj!" Čast- niki so odgovorili ljudstvu, naj se ne briga za take reči, ki jih ne razume. Pomorska bitka. V soboto, dne 18. t. m., se je vršila med turškim in grškim brodovjem večja bitka, o kateri pa se z obeh strani poroča, da je dobro izpadla. Vendar se da iz poročil toliko spoznati,: Turško brodovje je isti dan odplulo iz Dardanel, da napade grško brodovje. Da oslabi že v naprej svojega nasprotnika, je poslal turški poveljnik laidjo Hamidije samo naprej v mnenju, da jo bo vsaj del grškega brodovja zasledoval. Toda se je zmotiL Grški poveljnik je držal svoje brodovje skupaj ter Čakal na nasprotnikov izpad. Ko se je turško brodovje približalo, začela se je huda bitka, ki je trajala nad 3 ure. Dve turški ladji sta tako poškodovani, da sta za vsak boj nesposobni, eni se je ulomil krov. Turško brodovje se je nazadnje moralo zopet umakniti v Dardanele, le ladja Hamidije blodi okoli in" se bo zatekla v kako nevtralno (nepristransko) pristanišče ter bo razorožena, ali pa jo bodo Grki Še prej vjeli, Grkom je bila v bitki baje samo ena ladja poškodovana. Ta bitka ima za posledico, da Turki še nadalje ne bodo mogli z Malo Azijo občevati po morju in vsled tega tudi ne prevažati vojakov na evropska tla. Na Grškem je zavladalo nepopis.no navdušenje, ko se je izvedelo za uspeh domačega brodovja. Kramarskl Angleži. 2e od nekdaj veljajo Angleži kot najboljši in najspretnejši politični kramarji. Ne plačajo nič, zahtevajo pa veliko,. Tudi pri sedanji delitvi Turčije hočejo biti Angleži zraven. Svoje poželjive oči obračajo na turške pokrajine v Aziji. Tako Čitamo, da se v celi Siriji silovito agitira za to, da bi Sirijo zasedli Angleži. Osobito živahno agitirajo v Beirutu in v Damasku. Dva angleška mohamedanska odbora obdelujeta Bejručane in DamašČane, naj zahtevajo, da Sirijo zasedejo Angleži. Tajnik lorda Kitcherja je obiskal meseca decembra Beirut, Damask, Jaio in Kajio, kjer so povsod v njegovi navzočnosti mohamedanci zborovali. K angleškemu generalnemu konzulu v Beirut je došlo več odposlaništev, ki so ga prosili, naj Ščitijo Angleži mohamedance. V Beirutu se zbirajo ponoči vplivni mohamedanci, ki se posvetujejo, kaj naj store, da bodo Angleži posredovali. Francoska naselbina je vsled te agitacije zelo nevoljna. Trde, da Angleži razburjenje umetno povzročajo, ker bi radi dobili damaško železnico v svoje roke. To železnico nameravajo podaljšati Angleži do Perzijskega zaliva, da tekmujejo z nemško trgovino, ki je naslonjena na železnico, ki se gradi v Miezopotaniji, Vojaška moč pri Cataldžl. Turčija je svoje Čete pri Cataldži ojačila, da i-ma sedaj tam kakih 120.000 mož, 350 topov in 1500 konjenikov. Poveljuje general Ahmed Abuk-paša. Na polotoku Gallipoli in ob Dardanelah je pod poveljstvom Fahri-paše 35- do 40.000 mož, V Carigradu go dozdaj le še rezervne čete, ki jih sedaj vežbajo. Na azijatski strani bo pripravljenih okoli 40.000 mož in-laoiterije. V Siriji pa imajo pripravljenih popolnoma neizurjenih'50 bataljonov, to je okoli 35.000 mož. Vsega skupaj imajo torej Turki v Evropi (Cataldža-Galli-poli) okoli 170.000 mož, na azijatski strani nasproti Carigradu 40.000; 35.000 mož v Siriji pride v poštev samO v najskrajnejši sili. V najboljšem slučaju bi torej razpolagala Turčija z 250.000 vojaki. Balkanske države znajo pa svojo vojno moč bolj prikrivati, vendar je gotovo, da so Bolgari pri Cataldži najmanj tako močni kakor Turki, verjetnejše je pa celo, da imajo do 200.000 mož. Pa tudi pri Rodostu so pripravljene bolgarske in grške divizije za napad na Gallipoli in Dardanele v približno isti moči kakor Turki. Srbi so vezani samo v Albaniji, kjer bo, vštevši armado pri Lešu in Skadru, okoli 20.000 mož, pred Odrinom pa 30.000. Srbi so sicer prosti. Grki so vezani v Epiru, kjer jim stoji nasproti 40.000 Turkov in Albancev. — Iz tega bi že sledilo, da bi bil poraz Turkov po krvavih bojih popoln in neizogiben". Upor v Skadru. Skader se še drži, toda le vsled poveljnikovega junaštva. Predstraže pred Skadrom javljajo, da je prišlo dne 14. t, m. do krvavih pouličnih bojev v Skadru, Del posadke se je uprl in zahteval, naj trdnjava kapitulira (se uda). Temu vojaštvu se je pridružilo tudi civilno prebivalstvo. Poveljihik Rizabej se tej zahtevi ni udal in je ukrotil upornike z oboroženo silo. Dal jih je posireliti. Izgube Srbov in Bolgarov. Na podlagi uradnih podatkov srbskega vojnega ministrstva so imeli Srbi v minuli vojski 11.500 ranjenih in 10.000 bolnih. V teh številkah pa niso navedeni ranjenci in bolniki, ki se nagajajo v bolnišnicah osvojenega ozemlja. Glasom bolgarskih uradnih izvestij je padlo v bolgarski vojski in umrlo na boleznih 284 častnikov in 21.018 mož; število ranjenih in obolelih častnikov pa znaša 876, vojakov pa 51.000. Politični ogled. — V državnem zboru zborujejo sedaj nekateri odseki. Zbornica sama se bo sešla Še-le prihodnji teden, Najvažnejša so posvetovanja y finančnem odseku, kjer so na dnevnem redu novi davki. Zadnji teden se je posvetoval odsek o davku na žgajnje. K predmetu je govoril tudi naš poslanec R o š k a r ter stavil 2 predloga, V prvem zahteva, da se davek na kmetijske žganjarije ne zviša, ampak ostane na dosedanji višini 90 vin. za liter alkohola. V drugem predlogu zahteva, da se zviša množina davka prostega žganja od 56 na 112 litrov od žganja, ki ga pridelajo posestniki iz lastnih sadežev. Utemeljeval je svoje predloge s tem, da je že dosedanji davek previsok in da se ne splača kuhati nekaterih vrst sadja, niti ostankov od sadjevca in vina. Višji davek bi povzročil propad sadjarstva, ker nihče ne bo več sadil drevja, ako ga ne more primerno v gospodarstvu izkoristiti, Povdarjal je tudi, da štajerski slovenski poslanci nimajo nobenega povoda, glasovati za nove davke, tudi ne z ozi-rom na deželne finance. Slovenci nismo zavozili dež. gospodarstva, vrhu tega pa tudi nobene koristi imeli od njega. Nemci, ki so na krmilu v deželi, so nam odtegnili brezobrestna posojila, ustavili regulacije, zanemarili narodno gospodarstvo, prikrajšali državne prispevke za živinorejo, I glede naobrazbe pa nam vsiljevali Šole z učnim jezikom, katerega ne razumejo ne stariši ne otroci. Končno je poslanec Roškar opozoril na dejstvo, da dobe bogati žganjarji Špirita o-kroglo 30 milijonov kron olajšav, potemtakem so njegovi predlogi še bolj upravičeni in, se naj sprejmejo. — Med Poljaki in Rusini so se pogajanja zaradi rusinskega vseučilišča v Lvovu razbila, in sicer zaradi krivde Poljakov, 0 so naenkrat zapustili prejšnjo, z Rusini Že v glavnih načelih dogovorjeno izjavo, ki bi naj jo podal cesar v pomirjenje rusinskega naroda. Grdo je zares, kako se Poljaki v tej stvari nepošteno vedejo proti svojemu bratskemu narodu, Rusine vodijo s pogajanji le za nos. — Balkanska zveza. Misel o zvezi balkanskih držav se je rodila v glavi sedanjega bolgarskega ministrskega predsednika Evstahija Gešova. Misli se je takoj oprijel že umrli srbski ministrski predsednik MilovanOvič. Prvi sestanek, radi zveze se je vršil med imenovanima državnikoma dne 11. oktobra 1911 v pri-prostem železniškem vozu ob srbsko-bolgarski meji. Dne 13, marca 1912 se je zveza sklenila in podpisala med Bolgarijo in Srbijo. Potem je pridobila Bolgarija Grško in podpisala pogodbo ž njo dne 29. maja 1912. Nazadnje se je še' kot četrti zaveznik sprejela v balkansko zvezo Črna gora. Tudi predlog, da se začne vojska proti Turčiji, je izšel iz Bolgarije. To se je zgodilo dne 26. avgusta 1912 v ministrskem svetu, kateremu je predsedoval car Ferdinand in v katerem se je predlagalo, da se pridobi vsa balkanska zveza za vojsko proti Turčiji. To so zgodovinski podatki, za življenje balkanskih držav gotovo največjega pomena, — Madžarski prekucuhi. Ko je grof Tisa kot predsednik državne zbornice s surovostjo in s silo proti opoziciji dosegel, da je sprejela zbornica vojaške predloge, so ga mnogi visoki državniki i.n posebno vojaški dostojanstveniki, slavili kot moža z železno roko, naravnost kot polboga. Sedaj, ko je predložil grof Tisa po ministrskem predsedniku načrt nove volilne spremembe, se je mnenje precej spremenilo. Tudi prej omamljeni krogi vidijo, da Je vojaške predloge le zaradi tega pospeševal, ker je tako smel upati, da se mu zaradi novega volilnega reda ne bodo delale nobene ovire. Novi volilni red je tako krivično sestavljen, da bodo Še nadalje imeli židovsko-li-beralni in prekucijski plemenitaši vso oblast v rokah. Kar je katoliškega plemstva, njemu se dovoljuje le malenkosten vpliv. Grof Tisa je Kalvinec in hud nasprotnik katoličanstva. On spada k onemu plemenita-štvu, ki hoče previdno in ne odkrito kakor Košut, priboriti Ogrski samostalnost in neodvisnost. Zato pa je tudi izključil od volilne pravice kmečko prebivalstvo, nemažarske narodnosti, sploh vse, kar je Še na Ogrskem zvesto cesarski rodovini in skupni državi. Visoki krogi baje ne bodo pripustili, da se sprejme taka pogibelna volilna reforma, ki je naperjena proti Habs-buržanom in skupni državi. — Na Francoskem so volili dne 17. januarja novega predsednika ljudovlade, ker je sedanjemu Fa-lierju potekla 71etna doba. Izvoljen je sedanji ministrski predsednik Poenkarp z 483 glasovi. Njegov nasprotnik poljedelski minister Pam je dobil 296 glasov, socialistični kandidat 69 glasov, Poenkare je izvoljen z glasovi nekaterih zmernih socialistov, monarhistov in nacionalcev, torej od samih bolj zmernih strank. Radikalni republikanci, ki so za preganjanje cerkve, so glasovali za Pama, in so močno nevoljni, kier so propadli. Poenkare je sicer liberalec, vendar tudi nasproti drugače mislečim dostojen in strpljiv. Pri vo-litvi so se pojavili tudi oni pristaši, ki bi radi imeli kraljestvo in ne ljudovlade. Kraljevski pristaš (monar-hist) Dedion je klical ob začetku: Mi ugovarjamo proti volitvL Nočemo o njej nič vedeti! In ko je monar-hist Tejl oddal svoj glas, slišal se je v zbornici klic: Živel kralj! Klicatelja so takoj zaprli. Novi predsednik je rojen leta 185(0. Velja kot zelo učen in izobražen politik, Sicer je hladnokrven, vendar tudi dovolj odločen in krepek za dejanje. Kot ministrski predsednik je delal na to, da se v Evropi ohrani mir. — Špansko. Sporočali smo že, da so španski katoliški politiki sklenili, odtegniti se javnemu političnemu življenju. To pa radi tega, ker je kralj popolnoma v rokah liberalne stranke, a liberalna stranka v rokah revolucionarjev. Kralj se je dal od liberalnih ministrov celo tako daleč preslepiti, da se posvetuje s prekuculii, kako razmere v državi urediti. Zveste katoliške politike pa kralj "prezira. Na kralja ima velik upliv kraljica^ ki je bila prej protestantinja in Še sedaj ni prijazna katoliški cerkvi. Zato so katoliški vodilni krogi sklenili, da se odtegnejo jajvnemu življenju in s tem odklonijo vsako odgovornost za bodočnost države in kraljeve rodbine. To pa je naredilo tak utis po oeli Španiji, da se je burno zahtevalo, naj se katoliški politiki zopet vrnejo v javnost in pri-Čno odločilen boj z vsemi brezverci. Politiki so se temu udali, in prejšnji voditelj katolikov, Maura, je prevzel zopet vodstvo. — Samostalnost Irske. Angleška spodnja zbornica je sprejela v tretjem čitanju samostalnost Irske. Med veČino in. Irci je zavladalo veliko navdušenje. Toda bati se je, da bo zgornja zbornica, v kateri sede grašČaki, zavrgla predlog spodnje zbornice. Povsod je ta prikazen, da med visoko gospodo le malokdo razume ljudske zahteve, — Novo portugalsko vlado je sestavil vodja Ja-j kobincev, dr. Costa, Sprva je sicer predsednik re-{ publike pozval na vlado voditelja zmernih republikan-j cev, Almeida. Toda ta za svoj projgram, ki je vsebo-f val tudi pomiloščenje za politične jetnike, pi mogel dobiti veščine. Novo ministrstvo bo pravzaprav samovlada Costova, ki si je privzel kot ministre same uidane, si- ¿ cer pa brezpomembne osebe. Costa se je na nekem" republikanskem shodu tudi vsajal, da bo katoliško vero na Portugalskem zatrl. Portugalske katoličane in monarhiste čakajo torej še hujša preganjanja in gro-zovitosti, državljane pa še večji davki in bremepa. Duševni velikani portugalskega ministrstva so pa tile: notranje zadeve in šolstvo bo vodil dosedanji ravnatelj lizbonske prisilne delavnice, Rodrigues; justi-co nek revolucionarni stotnik, ki je študiral le par semestrov in nima izpitov; vojno ministrstvo upravlja zopet zloglasni podpolkovnik PereiraBastos: trgovsko pa načelnik karbonarjev (tajni uporniki), Četudi nima potrebne izobrazbe. Res, zlata doba Portugalske! Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 26. nedelja: 2. predpepelnična. 27. pondeljek: Janez Zlatoust. 28. torek: Ime Jezusovo. 29. sreda: Frančišek Salez. 30. četrtek: Martina; Janez, škof. 31 petek: Peter Nol ; Marcela. 1. februarja: sobota: Ignacij; Efrem. * Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora so se začela v Gradcu pri namestniku že zadnji teden, Zastopniki Slovenskega kluba vstrajajo na zahtevah, ki so jih stavili že pri poprejšnjih pogajanjih in ki se nanašajo na zapostavljanje Slovencev na gospodarskem polju, pri šolstvu, deželnih zavodih itd. Zahtevajo pa tudi od c. kr. vl.ade, da ne zatira Slovencev, kakor n. pr. v gornjeradgonskem okraju, da ne dela težav razvoju slovenskega šolstva, kakor n, pr. v Studencih pri Mariboru, in sicer v isti sapi, ko gre nemškemu Sulferajnu z največjo prijaznostjo in' naglostjo na roko. Poslanci Slovenske kmečke zveze so voljni, boj za pravice slovenskega naroda nadaljevati brez ozira na to, da so se druge slovenske stranke postavile ob stran Nemcev, in padle lastnim bratom za vrat. Boj je pravičen, in kjer je pravica, tam je boj na svojem mestu. * Slovenski liberalci in Nemci sedaj skiupno nastopajo proti slovenski obštrukciji ter želijo, da bi se stara krivica nasproti spodnještajerskim Slovencem v deželnem gospodarstvu nadaljevala. Vsaj toliko časa bi naj prenehala obštrukcija, da se zvišajo učiteljem plače in zato kmetom, obrtnikom in trgovcem naložijo nove doklade, Liberalni listi, kakor „Narodni List", „Slovenski Narod", „Sloga" sedaj kar besnijo proti našim poslancem, a dr. Kukovec hodi okrog ter poskuša navdušiti kmete proti obštrukciji in s tem za višje učiteljske plače ter višje deželne doklade. Mnogo sreče! * Kake sadove rodi „Stajerc"? V koroškem „Miru" Čitamo: Na svojem potovanju po Koroškem sem že veliko lepega, pa tudi slabega, videl in slišal. Vse si zapomnim, in ko pridem (lomov, pa pripovedujem. Torej poslušajte! Iz Ptuja na Štajerskem hodi na Koroško neki agent, „Stajerc" po imenu! Sicer ni velik po svoji zunanji postavi, pač pa strašen po svojem jeziku! Kamorkoli pride, se najprej malo posladka, potem pa začne zmerjati Čez vero, duhovnike, katoliško življenje in seveda tudi Čez Slovence! Kdor ga dolgo posluša, zraven pa sam nič ne misli, tak nazadnje ž njim potegne in začne isto delati, kar mu je ta agent ubil v glavo. Kjer se „Stajerc" udo- mači, tam izgine vera, ljubezen do cerkve, božje službe in molitve, tam izgine narodni čut, nastani se pa mržnja do duhovnikov in sovraštvo do Slovencev, Kjer pridejo prijatelji tega agenta „Štajerca" skupaj, tam se lije žganje v grlo, pamet vzame slovo, tam se vpije:' „Dov ta Črne, vun Metodije", tam se hajla, da vsakemu spodrkne, je Sieg, ker žganje vsakega zmaga, je Rache, ker je drugi dan glava vsa narobe. To je „Fortschritt", ki je na Koroš(kem doma, oče njegov je pa „Stajerc" iz Ptuja! * „Deutsche Wacht" v deliriju (blaznosti). Ta list na najpodlejši aaČin napada dr. Susteršiča in njegove pristaše, ker govorijo o trializmu v naši državi, Imenuje jih veleizdajalce, ker delajo proti obstoječi obliki države, Kaj pa, ali so bili nemški ministri,, ki so napravili dualizem i.n razdelili državo na 2 dela, tudi veleizdajalci ? Pristaši „Deutsche Wacht" so prišli v svojih oslarijah že tako daleč, da^ že sami vladarji niso več varni pred njimi glede svoje zvestobe do države. Vidijo strahove, katerih nikjer ni. * Nemška katoliška omladina ima že lepo organizacijo in posebno izborno urejeno časopisje. V sedanjih časih bo slovenske mladeniče gotovo zanimal politični program nemške omladine. O tem Čitamo v ravnokar izišlem Koledarju omenjene organizacije: Združena katoliška omladina, sama na sebi že zrcalo Velike Avstrije, stoji na velikoavstrijskem stališču. Poteguje se torej za sigurnost in nedotakljivost zemlje in za naravne narodne pravice vseh avstrijskih narodov in za prostost njihovega prosvetnega in političnega razvoja. Velika Avstrija bi naj pod žezlom Habsburžanov, v katerih je misel katoliške Velike Avstrije poosebljena, svoje narode združila v prosto, ne-razdružljivo in življenja polno enoto, 'da bi tako izpolnjevala svojo zgodovinsko nalogo ter bila predstraža za krščanstvo zapada in nositeljica prosvete za iztok. — Tako njih program. Velika Avstrija bi paj bila na novo urejena država, v kateri bi bili sicer posamezni narodi za-se združeni (Slovenci in Hrvatje skupaj, Madžari skupaj, Poljaki skupaj itd.), a vendar obenem vsi skupaj zvezani v &ni državi, Veliki Avstriji. Mahnert gre. Protestantovski župnik Mahnert v Mariboru gre nazaj v „rajh", od koder je prišel. :v Imenovan ' je za generalnega tajnika i „lutrovskega ¿bunda" v Bonnu. ' Mahnert gotovo ne gre rad od tukaj, kjer je hotel vse ponemčiti in poluteraniti. Toda njegovo stališče je postalo nevzdržno. S svojim radikalnim, brezobzirnim delovanjem se je napravil nemogočega. Njegovega odhoda ne beležimo z zadovoljstvom samo mi Slovenci, ampak še veliko bolj Nemci sami, kajti že med svojo „protestantovsko gmajndo" ni imel več zaslombe in so se vrste opozicijonalcev vedno bolj-množile. Samo „Marburgerca", ki je imela z njim zelo ozke zveze! in je potom nje skušal Mahnert ponovno priti do neomejenega gospodarja v nemškem taboru, je hudo žalostna in pretaka bridke solze za njim. Boji se zlasti, da ne bo dobil pravega naslednika. Bili so časi, ko je Mahnert imel res velik vpliv, toda v zadnjem času ga je zgubil. Kakor mnogi Nemci mu pravimo tudi mi: srečno pot! Prusovs-ki grozdi vise i v naših krajih vendar še previsoko. Maribor zapusti Mahnert s 1. majem. * Ljudstvo vzdihuje. „Denarni trg je nemiren" -- pravijo ljudje, ko vidijo, kako se zvišuje obrestna mera od dne do dne. Ko bi hoteli pa pogledati z!a kulise, bi videli,, da so pravzaprav nemirni le bogati špekulanti in kapitalisti, ki porabijo vsako priložnost, da si bolj bogato napolnijo svoje žepe. Vse ljudstvo, posamezniki, društva in države, se morajo ravnati po teh špekulacijah. Posamezniki in cele države so dandanes usužnjene kapitalu, oziroma judovskim kapita-listom. Pravijo, da je suženjstvo odpravljeno. Da, cerkev je staro suženjstvo odpravila, toda liberalni kapitalizem je rodil novo suženjstvo, ki je prav tako hudo kakor staro. Razumni Človek, ki ima neumrjočo dušo, je postal suženj mrtvega kapitala, Vse ljudstvo vzdihuje pod železno roko kapitalizma ali obrestovali j a, Krščansko ljudstvo mora s trdim delom znašati skupaj, da se množijo zlati kupi kapitalistov, ki žive brez dela. Dan za dnem beremo, kako je morala ta ali ona naša posojilnica povišati obresti na vloge in posojila,. Ljudstvo vzdihuje, ko plačuje povišane obrestne svote. To je velika Škoda, ki jo trpijo v prvi' vrsti kmetje in delavci, ki morajo te obresti s svojimi žulji skupaj spravljati. Obresti so že zdaj tako visoke, da jih naše zadolžene kmetije ne morejo več prenašati. Zato pa moramo imeti vedno pred jočmi prv- vi namen vseh naših kmečkih posojilnic in gospodarskih1 zadrug ter ne smemo višati obrestne mere, dokler si kakorkoli moremo pomagati, Namön naših zadrug in sploh vsega našega krščansko-socialnega delovanja ni lastni dobiček, ampak pomoč kmečkemu in delavskemu ljudstvu, V tem zmislu moramo tudi ljudstvo poučevati, da iz krščanske ljubezni do bližnjega ne bo zahtevalo povišanja obrestne mere na vloge, ker povišanje obrestne mere na vloge zahteva povi-šek tudi na posojila. Imejmo vedno pred očmi namen' krščansko-socialnega delovanja! * SOletnica poštne hranilnice. Dne 12. januarja je preteklo 30 let, kar obstoji na Avstrijskem poštna hranilnica. Ta občekoristen zavod se je razvil v teh letih do velikanskega uspeha. Danes šteje že nad 2% milijona vlagateljev. Denarni promet z vplačevanjem potom šekov je znašal 1,1912 9,100 milijonov krop. Nad 116.000 oftrok ima Čekovni račun pri tem zavodu. Pri poštni hranilnici je zaposlenih na tisoče uradnikov. Na smrt obsojen. IV soboto se je končala v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem šestdnevna obravnava proti Dominiku Polžu, ki je jeseni lanskega le- ta na roparski način umoril' nekega ( živinskega trgovca Schwarza. Po zanimivi razpravi, tekom katere je Polz vstrajno zanikal svoj zločin, je bil obtoženi na podlagi indicijskega dokaza obsojen na smrt na vešalah. * Nova uniforma orožnikov. Orožniki dobijo novo uniiormo. Obleka bo siva kakor nova obleka pri vojaštvu, usnje obdrži*naravno barvo. Za hlače ostar ne kroj kakor dosedaj, le za one orožnike, ki opravljajo službo v gorah, so določene čfokolenske hlače kakor jih imajo gorski vojaški polki. Novo upeljan je kolesarski plašč in lahke kjavalerijske sablje, ki bodo le nekoliko krajše kakor pri kavalenji. Paradna uniforma ostane dosedanja. * Velikonočno spoved je opravilo pretekli teden pri oo. frančiškanih vojaštvo mariborske posadke. * Hrvaško-slovenski evharistični shod se bo vršil letos, menda meseca avgusta v Zagrebu. Tako poročajo hrvaški listi. Novico, da se bo vršil letos tudi hrvaško-slovenski katoliški shod v Ljubljani, smo že objavili. * Knjigovodski tečaj v kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici so obiskovali: Vengušt Mihael, Dramlje; Teršek Mihael, Laško; Zidanšek Mihael, Loče; Rehar Mihael in Straža Jurij, Galicija; KŠela Franc, Mala Nedelja; Žižek Franc, Sv. Ana na Krembergu; Stajnko Anton, Ljutomer; Brunčič Alojz, Sv. Bolfenk v Slov. gor. ; Janez Brglez, Ponikva ob južni železnici; Rozaničnik Valentin, Šmihelj pri Mozirju; Golob Janez, Ljubno; Tratnik Martin, Sv. Rupert; Kosec Franc, Polzela; MaptnaK Karol, Oset Janetz, Klofčič Martin, Sv. Jurij ob juž. železn,; Vc.asko Martin, Zagorje pri Pilštanju. — Udeleženci so izrekli prisrčno zahvalo vodstvu za jioučevanje. Odlikovali so se pri izpitih: Vengušt, Teršek, Rehar, ¿ižek' in Mastnak, Sodimo, da bi se kmetovalci bolj poprijeli knjigovodstva, osobito tisti, kateri plačujejo osebno dohodnino. * Vel ki strah zaradi vojne na Balkana se p l»ga, vsporedno s tem pa gre kvišku cena turških in drugih srečk Za poznavalca razmer je jasno, da onim, ki si nameravajo kupiti to ai' ono srečko, če tudi ne v špekulacijske namene, mar eč zgolj v spoznavanju znanega reka, da brez srečke ni mogoče zadeti glavnega dobitka, ravno v tem trenutku cvete pšenic». Tako ugomo k t zamorejo kupiti srečke sedaj, najbrž ne bodo kupili kmalu ali pa nikoli. Bližata se žrebanji srbskih in turških srečk, ob en*m pa prih#ja v deželo nebroj kr čočih ponudb različnih tujih, večinoma židovskih tvrdk. „Slo . Straa" prosi tem potem slovensko ljudstvo vseh stanov, da se na vse te ponudbe, ki jim v marsikaterem slučaju z&moreio biti v pogobo, ne ozira, marveč se poslužuje le njenega posredovanja, po katerem bodo prišli v zvezo s prvim in najmočnejšim slovanskim zavrdom te viste v Avstriji, pri katerem se ni bati izgube in brezobzirnosti, Kojega miče poskus z zaupanja vrednimi srerkami, naj čita današuji tozadevni oglas Slovenske Straže. „81. Str. 38—2 * SlovensVo čebelarsko društva za Spod. Štajersko naznanja svoji i .člar.om, da je „Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani ivišalo udnino na 3 K. Vsled tega moramo plačati za „čebelarja" v Ljubljano K 2 60 za vsacega člana m je bil naš odbor v zadnji seji primoran članarino tudj na 3 K zvišati. Predsedniki in blagajniki naših podružnic blagovolijo ta slučaj našim član m tolmačiti in članarino v znesku 3 K pobirati. * Nove knjige. Moltvenik arsk ga župnika bi. Janeza Vianeja. Z velikim tiskom. Cena rudeča obr. K 1 '20 zlata obreza K 1 •&(), fin čagrin, zl»ta obreza K 2 40. — „Tolažba dušam v vicah". Priredil župnik Bleiweis Cena: rdeča obreza K ViO, zlata obreza K 2—, čagrin, zlata obreza K 2'60. O e knjigi s» dobita vCirilovi tiskarni v Mariboru. * ,.Kres" v Gradcu priredi predpustno veselico v nedeljo, dne 26. januarja 1913 v dvorani rfstavracije „Goldener Stern", Sparbers-bachgasse 66. Na vsporedu je ratven tamburanja in petja komični prizor „Feldbebel—Kaoon" in „Tri sestre" dr. Krekoma igra v dejanjih ter „Vesela postopača" komični prizor s petjem. Prosta zabava s žaljivo pošto, kupleti, petjem in tambur«njem z,ačet-k točno ob 4. uri popoidne. Predprodsja vstopnic v društvenih prostorih 50 vin., pri blagajni na dan veselice 60 vin. K obilni udeležbi vabi uljndno odbor Mariborski okraj. Mahnert ne gre. Kakor zatrjujejo nemški listi, še ne zapusti Mjahnert Maribora, Dal se je baje pre« jrositi, da ostane še nadalje v Mariboru. m Sv. Lenart v Slov. gor. Naši libjeralčki bodo kar iz kože hšTf.' Ker so mariborski sodniki postali tako" klerikalni, da niso hoteli obsoditi g. Bosine kar v dosmrtno ječo, ker se ni pustil pretepati od Štajer-Čijanskega fanta,. Jezita se zlasti clr. Gorišeik in pa dr. ZabukoŠek. Čudno se vjema to z narodnostjo g. doktorja; ako že v sodni dvorani zagovarja, štajerči-jance, bodi, a da se huduje tudi po gostilnah /radi te-?a, da je propadel štajerčijanec, nam je nerazumljivo, ¿o je vendar pri njem narodnost vse! Pa saj vemo, :akaj mu leži kaplan Bosina tako v želodcu! Gospodu ZabukoŠeku pa svetujemo, naj se ne razburja preveč :adi politike, o kateri bore malo razume. m Sv. Jurij v Slov. gor. Naša kmetijska podružnica je imela dne 12. januarja svoj letni občni zbor. G. predsednik, naš državni in deželni poslanec Roškar, iskreno pozdravi navzoče ter razpravlja potem o raznih gospodarskih vprašanjih'.. Opozarja na to, kako stališče bo treba zavzeti pri trgovinskih pogodbah z drugimi državami, ki se bodo sklepale v prihodnje itd. Izraža tudi željo, da bi naj bili vsi posestniki udje kmetijske podružnice, da bi se tako u-deleževali različnih, podpor, ki jih kmetijska družba deli svojim udom. Med drugimi točkami smo tudi izvolili za letošnji občni zl^or centrale kot delegate poslanca dr. Korošca in našega predsednika poslanca Iv. Roškarja. m Sp. Žerjave i. Kaj takega je mogoče le v o-nih obČmfrtr, ^tprrfrf fhpani Štajerčijajnec. Tukaj so se vršile občinske volitve. P.a kako! Komaj en teden je trpelo, in vse je bilo gotovo; izvoljen je bil odbor in župan. . Ali gospod glavar ne pošiljate tudi v Sp. Zerjavce postav? In veljajo iste samo za zavedne slovenske občine, ne pa tudi za štajerčijajiskie? Sevedia se je proti tej volitvi vložil priziv, a pri pas jo vse mogoče, torej tudi to, da bode volitev potrjena, priziv pa odklonjen. m Marija Snežna. Ubogi ljudje tam gori, tako si boš morda mislil, dragi bralec priljubljenega „SI. Gospodarja" tarn doli v ravnini, ti morajo paß imeti visok sneg. No, pa ni tako hudo. Pač pa ie pritisn.l mraz. Sedim za oknom, precej močno z ledenimi rožami okovanim. Pa kaj! Vince z, gore greje) srce. Toda lansko pač ne greje, je močno kislo, kakor menda tudi drugod. Sicer se še dobi predlanskega. Ogreti nas pa le ne more. Za trenotek že! Le za vstrajno in požrtvovalno delo na polju izobrazbe, za tako delo je predlansko vino preslabo, Imelo je pri nas pred leti sedež Gospodarsko bralno društvo. Ali Še' obstoji ali ne? Kdo ve? Morda se pa le kje kmalu oglasi s kakšno prireditvijo in tako dokaže svoj obstanek. Ko se bo to zgodilo., bo hitro poročal Radovednež, m Sv. Anton v Slov. gor. Kme'tijska podružnica za Sv, Anton in Sv. Andraž je imela dne 22. dec, pr, 1. poučen shod pri Sv. Andražu. Udeležba je bila povoljna. Predaval je c. kr. okrožni živinozdravnik g. Pirnat iz Slov. Gradca o prvi pomoči pri nezgodah in bolezinih ter o negovanju živine iz zdravstvenega stališča. Temeljito razkladal in povdarjal je tudi vrednost in pomen kmetijske organizacije, Vrlo delujočemu in vnetemu strokovnjaku se je posrečilo, nakloniti si srca in pozornost poslušalcev. — Dne 6, t. m. pa je bil poučen shod pri Sv. Antonu, kjer jfc bila udeležba še obilnejša,. Predaval je' strokovni učitelj g. Zidanšek iz Št. Jurja ob južni železnici o zboljšanju travnikov in pridelovanju krme, Poslušalci so mu z zanimanjem sledili. Po predavanju se je razvil prost razgovor o drenaži, na Kar je dajal g. strokovnjak temeljita pojasnila. Zlasti tuklaj pri nas bi bilo potrebmo, da bi se ljudje čim prej odločili za popravo in osuševanje, ko je velika večina travnikov v sedmih občinah' mokrotnih in muževnih. — To zimo bomo imeli Še 2 poučna shoda, namreč: d'ne 16, februarja dopoldne pride živinorejski nadzornik g. Jelovšek k Sv. Antonu, dne 9. marca dopoldne pa g. Pirštinger ./k' Sv. Andražu. — Kmetijskla^podružnica ima kmetijskih pripomočkov: 8 trtnih Škropilnic, 3 travniške bfrane, 1 trijer; vse to je za brezplačno porabo Članom. V preteklem letu je bilo prometa blizu 1000 K, pri čemer je znašala podpora od centrale več kak'or vsa udnina, kar smo je plačevali v Gradec. A zdaj, ko c. Kr. km. družba da podporo tudi na deteljno seme, si zamore vsaK član udnino takoj sam povrniti, ako naroČi 3 Kg deteljnega semena, ker ima pri 'tem 3 K podpore. Ko bi ljudje vedeli ceniti pomen kmetijske družbe, bilo bi v tem okolišu 1000 članov, ne le 64, Vsak dober in razumen gospodar rad pristopi, drugi pa, ki bi biii najbolj potrebni kmetijskega pouka in pomoči, pa gledajo — od strani. Prihitite tudi vi! Tajnik'. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukajšnje Veteransko društvo si je naroČilo krasno društveno zastavo. Veliko veselje je zavladalo'daleč na okrog, Ko se je razglasilo, da nosi zastava samo slovenski napis. Slišali pa smo, da dobi zastava tudi trak. Radovedni smo, kako in kaj bo na njem zapisano. Upamo pa, "da nam g. Kocuvan kot začetnik in načelnik tehniškega oddelka pri načrtu ne bo nič tujega napisal. m V Žikarcih so občinske volitve končane in je izvoljen zopet stari župan Alojzij Zivko, m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Nevarno je o-bolel bivši rotenberšKi občinski predstojnik in sedanji predstojnikov namestnik g. Gregor Godec, p. d. Celebrant. Priporočamo ga v molitev, da Kmalu zopet ozdravi — ta vrli kmečki prijatelj, skrben oče in veren Katoličan. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Nesreča! Na cesti skozi naš trg stojijo večkrat celo noč z deskami ali plohi »naloženi vozovi brez vsake Svetilke. V tak voz je pred neKaj dnevi v temni noči zadela kočija, raz katero je vsled močnega sunka padel nek mož, ki se je močno ranil in opraskal. Nesreča bi bila laih-ko še večja za ljudi in živino! Potniki zahtevamo, naj ukrene občinski urad vse potrebno, da se kaj tankega v prihodnje ne bode več zgodilo. Naj se postopa strogo! m Ruše. Ruški štajerčijanci, Ki jih pa lahko se-štejeŠ na prste obeh rok, še vedno ne mirujejo. V eni izmed zadnjih številk je „Stajerc" zopet na zelo nesramen, način napadel naše Ruše. Z „jerušem" prepojeni dopisnik se zaganja v prvi vrsti v našega Č. g. kaplana. Iz svojih krempljev ni izpustil tudi drugih, ki pa niso naši somišljeniki. Zagovarjali ne bomo nikogar, Ker nam je dopisnik dobro znan. Da bo pokazal vse svoje hinavsko in nemčursko lice, bomo že poskrbeli. Gledali bomo tudi, da se ne bo več tako pridno sukal v slovenski družbi, ki jo za plačilo za to trga po umazanem „Štajercu", Kar se tiče solz za nemškim zdravnikom dr. Petritschem, vemo, da jih za njim tudi železničarji niso pretakali, saj jim je bil k.aj malo naklonjen. Da Slovenci nismo mogli biti ž njim zadovoljni, je umevno, ker nas ni razumel in se niti toliko ni potrudil, da bi se bil tekom svojega bivanja v Rušah priučil vsaj najpotrebnejših slovenskih izrazov. Na zdravnika pa, ki me ne razume, morem imeti ravno toliko zaupanja kakor na živipozdravniKa, ki zdravi žival, o kateri tudi ne ve, Kje čuti bolečine. — Ng. M., F., Seli. in drugi! Drugič tiho, Ker znamo govorili tudi še drugi jezik, ki vam ne ho po volji! Hoče. V ponedeljek, dne 27. t. m., bo poro&en v Hočali mladenič Jože Lobnik., sin veleposestnika A. Lobjiika v Orehovi vasi, z vrlo mladenko Leniko Ju-rič. m Poljčane. Stumpf Ignac, pos. v Sp. BreŽni-ci, in Marija Stumpf rojena JamniK, sta bila poročena v cerkvi Matere Milosti v Mariboru. Na mnoga leta! m Sv. ■ ■ J v Slav. gor. Kmetijsko bralno društvo priredi na 8'eč-nico 2 februarja po večfnrcah v „Sloveuskem Domu" pustno veselico s pt^tjem m gledališko predstavo igre „Naša kri", Sodelujejo tambura-ši. Po predstavi pr tta zabava v gostilni g Celcerja in Baumana. ni Sv ftueert v Slov g r. Leposlovno braino druHvo ima v ne deljo, 2. sve ¡¡ua redni občni zbor z navadnim vsforedom po večernicah. m S Jurij v SI v. gor. Bralno društvo „Edinost" ima v neieljo, dne 26 t. m pj ^černi ah v društveni sobi občni zbor z običajnim vsporedi m Ub enim se višita fhoda mlidinskih zve«. Druitieniki, zlasti inlail na, pridi e! Duhuvšč na šentlenart ke dekanije se pri vsaki priliki s um nja „Siov. Straže". Tu ko so gostje na godoranjn pri Sv. Ani na Ivremberg i d»rov»li „Slov. Straži" po šentlenanski pidruinici 25 kron. iju Sv. Lcvoio nad Mariborom Vsa tukajšnja slovenska društva prirede v < edeljo, V6. t. m. v trgu pri Kodru ob 6. uri zvečer zanimivo vtselico: Govori dr. Medved „Slava Slomšeku", veseloigra „Eno uro doktor", srečolov in prosta zabava K obilni udelfžbi vabijo odbori. m Slivnica pri Mariboru Bralno in izobraževalno društvo priredi v nedelj'1, 26. januarja po večernicah v stari šoli narodno igro rNaša kri". Vabimo k prav obilni udeležbi vse zavedne domačine kakor tudi vrle sosede iz Frama io Hoč. m Hrfie. Kat bralno in gospodarsko društvo prredi s pomočjo Dekliške zveze v nedeljo, dne 26. januarja pop po veierni ab veselico s petjrm in igro. Stojišča 30 vin., sedeži 60 vin. čisti dobiček je namenjen našemu bralnemu društva. Igra se re bo ponavljala. Na svidenje. Ptujski okraj« p Ptuj. K večnemu počitku sta spremili žalujoča Marijina družba in Dekliška zveza preljubljeno to-varišico Nežifco Markeš dne 16. t. m. Katoiiško-slov. organizacija je izgubila eno svojih najb.olj vzornih, in delavnin moči. Nad zvezdami vživala bode ranjba plačilo za svoje požrtvovalno delovanje v prid kato-liško-narodni misli. R. i, p, ! p Vurherg. NeKi mi dobro znani štajerčijanec ali popotnik, kakor se je imenoval, Ki je šel s počitnic iz Ptuja proti Vurbergu, je bil tako utrujen, da se je moral okrepčati celo v „klerikalni" gostilni gospoda Krella na Grajeni. Tamkaj si je seveda nabral veliko novic za „Štajerca" o našem „klerikalnem" občinskem odboru in tudi o drugih družinskih razmerah. Od tamkaj jo je mahnil dalje proti Vurbergu, Kjer pa se je zopet šel krepčat, kakor pravi sam, v gostilno g. Goloba. Tam je neki baje izvedel, da se je par fantov sprlo zaradi neke malenkosti in „Štajercu" sppročil, da so bili to fantje „„Vragoviga ali Vregovi-ga Jaka". Ker ti surovi dopisnik ne.veš mojega pra^ vega imena, ti povem, da se ne imenujem ne Vrag in ne Vreg, ampak Breg, Laž pa je, da bi se bilo z nož-mi napadlo, grdo in peklensko obrekovanje je, da bi si ne bil pošten človek varen svojega življenja. Sploh pa mi povej, če sem jaz kdaj svoje fante učil Kaj tankega, da bi delali sramoto župniji. Napadel si me seveda zaradi tega, ker sem „klerikalec". Pa Če bi bil tudi v vsakem „Štajercu", jaz ostanem to kar sem; ker Če bi bil Štajerčijanec, bi bil po mojem mnenju velik in javen grešnik. Tebi dopisnik pa svetujem, da vzameš brezovo metlo in pometeš najpoprej svoj brlog, kjer je nesnage dovolj, potem pa Še-le pometaj pred hišami drugih. — Jakob Breg, posestnik. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 11. t. m, se je obesil na podstrešju Železniški delavec Jož. Predikaka. Dva dni ga ni bilo domov — baje so za stavo pili ta Čas — v soboto pride popoldne domov. Nekaj časa je bil v sobi, potem gre iz sobe. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, ga gre žena iskat in ga najde mrtvega. Zapušča ženo in 5 Še majhnih otrok. p Cirkovce. V desetih letih se v človeškem življenju marsikaj izpremeni, TaKo tudi pri nas v Cir-kovcah. Pred desetimi leti je bilo pri nas vse drugače. Ni bilo posojilnice, ni bilo postaje, cerKev je bila mala, borna hiša božja, župnišče je bilo stara podrtija. In zdaj po 10. letih? Ko prideš iz postaje v Cirkovce, boš videl lepo novo župnišče, krasno lepo cerkev, pred cerkvijo lepo Kalvarijo, dar našega 5. g, kaplana Melhiorja Zorko, kateri ravno te dpi obhaja svojo lOletnico, odkar je pri nas za Kaplana, Nadalje se v Cirkovcah vse slovensko uraduje in slabi Časopisi so večinoma izginili. Cirkovce so vrla katoliško. narodna župnija. p Leskovec pri Ptuju. V lanskem letu nam je pobrala škrlatica veliko otrok. Bržkone tudi v novem letu hoče nadaljevati svoje delo, V teku enega tedna je vzela dobrim starišem Janezu in, Neži Bed-rač v Belaivšaku vse tri otroke: Jurija, Jožefa in Marijo. Res bridka izkušnja za stariše! Pa naj se tolažijo, da imajo priprošnjike v nebesih, Bog je dal, Bog je vzel, kakor se je njemu dopadlo, tako se je zgodilo. — V Veliki V.arnici so izvolili za predstojnika starosto Andraža Cigler, ki je že pred leti nosil to breme. Čast zaslužnemu možu! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Umrla je v Trnovcili dne 18. t. m. po več ko poldrugoletni mučni bolezni vzgledna krščanska žena Marija Kajnih, zapustivša moža Antona po 54letnem zakonu. Večni ji bodi mi-lostljiv plačnik, p Hum pri Ormožu. Nedeljska veselica našega vojaškega bojnega društva je dobro uspela. Obisk je bil zelo povoljen. Tombola je prinesla mnogo lepih dobitkov. Pomnožena godba požarne brambe na Harde-ku je svirala dobre in izbrane komade. Vsem darovai-teljem prispevkov in dobitkov najsrčnejša zahvala. Svetinje. Naš ljubi dopisnik „Narodnega Lista" laže navadno iz hudobije, Matere ima več kakor 100 drugih; v 2. številki letošnjega leta se je zlagal iz strahu pred ljudmi. Tukajšnje župnišče so mislili fa-rani razširiti pred mnogo leti, tak načrt leži pred menoj iz leta 1894. Pred 5. leti pa je konkurenčni odbor sporazumno s patronom sklenil z delom začeti. Popravek je bil potreben, ker je že več let teklo na vse strani skozi streho in je vsled tega ves strop uničen, potrebo župnišče razširiti pa je priznalo tudi ministrstvo javnih del in učno ministrstvo. Proračun jo potrjen dne 7. aprila 1908, ko še g. BratušeK ni bil pri Svetinjah'.. Proti temu delu so naši liberalci začeli tar koj ugovarjati, še predno je prišel g, Bratušek k Svetinjam, in sicer z najbolj nespametnimi razlogi, n. pr. župnišče je dosti prostorno, Ker družina ni sistemi-zirana, po domače povedano: župnik nima pravice, i-meti družine. Da se mora vsak pameten človek, Četudi liberalec, takim ugovorom smejati, je umevno, zato so jih pa tudi vse oblasti zavrnile. Dosegli so samo to, da so delo zavlekli za celih 5 let« Ker so se v tem času cene pri vsem znatno zvišale, ne more noben podjetnik prevzeti dela po proračunu iz 1, 1908, Novi proračun je okroglo za 4500 K višji kakor prvotni. Kdo je tega kriv? Pred vsem dva liberalca. Po pravici se zdaj boji liberalni dopisnik ljudi, da bi to zvedeli in zato m.aha okrog sebe in laže, da se kadi.. Z Orli a j ne pove onima liberalcema, da povrneta onih 4500 kron, ki sta jih naložila ljudem.. — Laž je, da bodo k cerkvi in župnišču plačevali samo domačini, ne pa tudi tujci, laž je, da se bodo zvišale radi tega občin-ske doklade; postarva določa, da mora plačati vsak posestnik po direktnem davku v roke konkurenčnega odbora brez ozira na to, ali je davek odpisafn ali ne. — Ni mu tudi prav, da se je preteklo leto v naši cerkvi slikalo in zlatilo, saj vemo, je že dostikrat pokazal, da bi mu bilo ljubše, če bi se cerkev podrla, toda tega veselja mu ne bomo delali; za lepoto cerkve bomo skrbeli t.udi naprej, njega nismo prosili pomoči, pa tudi ne bomo. Kar smo dali, smo dali z veseljem in nam zato ne manjka kruha, on pa ga menda tudi ne strada, ker si je dosti prihranil s tem, da ni nič dal, saj varčni ljudje ne stradajo, — Sploh pa si zapomni to-le: Pameten Človek pometa najprej pred svojim pragom, Če je tu vse v redu, potem pogleda k Sosedu; pri tebi pa je dosti nesnage, torej le nad njo! p Svetinje. Naša Marijina družba si je pri čč. šolskih sestrah v Mariboru naročila krasno, dragoceno cerkveno zastavo, ki bo do SveČnice gotova. Na Svečnico pri pozni službi božji jo bo blagoslovil preč. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Prav iz srca se veselimo tega dneva in vabimo k lepi in, redki slovesnosti prav prijazno vse Marijine družbe sosednjih župnij. p Žetale pri Rogatcu. Na čebelarski razstavi v Celju sta bila lansko leto odlikovana č. g. kaplan Jože! Krajnc s srebrno društveno kolajno kot „priznanje za zasluge", in Jernej MikoliČ, kmečki sin v Cermo-žišah z večjo denarno svoto (20 K). Pretekli teden sta prejela krasne diplome od Čebelarskega društva v Celju. — Ustanovila se je v Žetalah Čebelarska podružnica za rogaški okraj in Šteje v Žetalah samih' čez 20 članov. Sedaj po zimi si marljivo pripravljamo stanovanja za ljube čebelice. Predsednik je Jernej Mikolič. Čeravno je bilo lansko leto slabo za čebelarje, so vendar tisti, ki čebelarijo v novih panjih s premakljivim satovjem in si znajo pomagati, imeli dosti medu. N. pr. predsednik novega društva, g. J, MikoliČ, ga je dobil čez 400 kg. V slamnikih brez premakljivega satovja je bilo slabo. Tudi letošnja zinia dosedaj ni bila nič kaj ugodna za Čebele. Bilo je pretoplo in, so čebelice preveč pojedle. Upajmo, da bodo imele sedaj bolj mir, Če bo mrzlo. Ze dosedaj so nekaterim Čebelarjem celi panji proč vsled lakote. p Žetale. v Katoliškem Bralnem in izobraževalnem društvu je to zimo veselo gibanje. Naša poštena mladina je zelo delavna; pridno Čita in zboruje. Dne 10, decembra smo obhajali »Miklavževo", Poleg poučnih naukov in opominov v jedernatem govoru nam je prinesel sv, Miklavž obilo krasnih daril.. Obenem smo imeli takrat tudi predavanje o Dunaju in evharistič-nem shodu s pomočjo skioptiiČnili slik. C. g. kaplanu Jožefu Krajnc smo za to predavanje izredino hvaležni. Na praznik sv,. Štefana so priredila poučen shod naša marljiva dekleta iz Marijine družbe. Dramatični prizor „Najlepši kinč" je privabil gledalcem marsikatero solzo, Isto tako so ugajali govori in deklamacije. — Po Novem letu smo si oskrbeli novi oder. Delal ga je naš marljivi društvenik Jernej MikoliČ, Stane okoli 100 K. Delo je izvrstno in hvali svojega mojstra. S tem korakom, da imamo svoj stalen, lep oder, smo na konju. Sedaj lahko liberalci okoli nas lajajo kakor hočejo, mi jahamo naprej — do zmage! Na praznik Sv. Treh kraljev smo imeli na novem odru že predstavo, in' sicer so igrali fantje igro: „.Pijavka", dekleta pa igro: „Marijin otrok". Vsi igralci in igralke so zares Častno izvršili svoje naloge. Vsi, tudi nasprotniki, so jih morali pohvaliti. Udeležba je pri vseh naših prireditvah obilna. In. to liberalce strašno jezi, pa ne moremo jim pomagati. Na Svetnico popoldan i-mamo zopet predstavo, in sicer bodo igrali fantje igro: „Pravica se je izkazala", dekleta pa „CaŠico kave". Obe igri sta kakor nalašč za pustno nedeljo; zato že danes vabimo na to predstavo vse prijatelje smeha in poštene dobre volje. p Ptuj. Km*tijska podružnica za ptujsko okolico ima dne 26. t, m. predpoldne svoj občni zbor v prostorih gospe Zupančič v Ptuju. p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kat. slov. izobraž društvo priredi pri g. Horvatu dne 26. t. m. svojo običajno predpustno veselico, na katero vabimo uljndno vse prijatelje in znance. Vršila se bo cela reč pri g. Horvatu. p Virberg. Gospodarsko ia izobraževalno društvo naznanja, da priredi v nedeljo dne 26. januarja, takoj po litanijah gledališko predstavo v vurberškem gradu. Uprizorili bodo mladeniči prelepo igro „Mojstra Križnika božični večer". Na vsporedu so lepe pesmi. p S«. Bolfenk v »lov. gor Veselica bralnega društva se vrši dne 26. t. m. Dnevni red: Petje, deklamacije, dve igri, šaljiva pošta in velika tombola z mnogimi koristnimi dobitki. Začetek po večernicah v goitilni g. Horvata. Odbor. p Majšberg. V nedeljo, dne 26. t m. priredi kmetijska podružnica v Majšbergu v šoli po rani službi božji gospodarsko zborovanje, pri katerem se bo podalo poročilo odbora, sprejemali udje in udnina, naročila na semena, galico itd., predlogi za občni zbor v Gradcu itd. Vsi kmetovalci se uljudno vabijo. Govori tadi g. Bslle, ravnatelj kmet. Šole v Št. lurjn. p Črna gora pri Ptuju. V nedeljo, dni 26. t m. se vrši po poznem sv. opravilu v gostilni g. Klemenčiča (g. Haber) zborovanje kmet. podružnice z istim vsporedom. Govori ravnatelj kmet. šole v ,t Jurju g. Btlle. p Sv. Lovrenc na Drav. pol u. V nedeljo, dne 26. t. m po večernicah ima Dekliška zv za poučni shod z dekltmacijo, petjem, po-nCnimi govori itd. Vse mladenke ¿e uljudno vabite k poln številni ndeletbi. p iv. Troj ca v Haloiah. Pr*h< dnjo nedeljo, dne 26. januarja priredi Gospodarsko in bmln društvo hitro po veternicah v pr strih g. J. Beli e p leg čitalnice svojo vsakoletno zimsko veselico z dekla-macijo, podučn m govori m, srefc lov< m pe'jem in domačo godbo De-klamovsla bo Članica Marijine družbe Marica Marnčič, slavnostni govor bo imtl ud Mladeoiske tveie Auton Pern k. V prospeh društva v obilnem številu na svidenje! p Cirkovce. Na S ečnico dne 2. februarja ima po večernicah bralno društvu v društveni dvo ani gledališko predstavo ..Marijin otrok sem" in petje. p Ormož. Ormoška podružnica c kr kmet. družbe Štajerske pri redi v nedeljo, 2«. t. m. tofno ob 3. uri p učno zboro auje v Ormožu v gestilm g K Rakuša. Predaval b.de gospod potovalni učitelj Alojz Pir&tmger js'ra Križnika božični večer" in „Krč mar pri zvitem rogu". Ponk'vski fantje so še vselej «astuo rešili svoje nloge in sedaj ne dobo zaostali Sodelujeta ženski in nov tamburaški zbor. c Petrrvže. Društvo „Gospodar" prijazno vabi na svoj dvanajsti občni zbor. ki se vrši v n-deljo dne 26. t. m. pop. po večernicah v zgornjih prostor h gostilne g. Karla Teržan Na vsporedu je govor o gospodarstvu, poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, ter volitev odb ra. Po zborovanju šaljiva tombola. Zb; r vanje bodo kratkožasili do usti tanburaši. Odbor. c Sv. Jurij ob juž. žel. Jakob Kristan, mizarski vajenec pri g Bližu Kožar je nab-al v svoji d< mačiji v Šmarnu pri Slo>. Gradcu za Št jurskega Orl» 14 K. In sicer so darovali: č. g J. Kidrič B K, preč. g Ivan Leni rt, nadžnpnik 2 K, Hr.beršek Fr 1 K, Lampret A. 1 K, Lampret J. I K, Krenker Fr. 1 K, drugi Bkupaj 8 K Bog plati! c Teharje. Dae 2. februarja 1913 ob 3 uri popoldan po večer nicah v kapla"iji občni zber k. s. izobraževalnega društva. Na vspo-redu je igra „Na kriv.h potih", govor, deklamacije. Pridit3 udje, vstop niDa proBta in vsak še naj pridobi vsaj enega, da bo društvo res pro-cvitalo. c Marija Nazaret. Naše bIov. kat. izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo, pop ob 3. uri pustno vesel co z vesel igro in sre-čolovom. K obilni udeležbi vabimo uljudno vs* prijatelje društva. Brežiški okraj, b Brežice. Igra „Junaške Blejke", ki so jo u-prizorile zadnjo nedeljo igraljke našega Izobraževalnega društva, je zelo dobro uspela. Pomenljiva vsebina in lepa uprizoritev bi bila zaslužila pač tudi več zanimanja med občinstvom. Toda naši ljudje so ostali lepo doma. Dočim po drugod raste zavednost in vsled tega tudi udeležba pri prireditvah, smo pri nas čim dalje bolj topi in brezbrižni, in sicer odrasli kakor velik del mladine, zlasti možke, meščani in okoličani. Zato pa s tem večjo gorečnostjo služimo kralju alkoholu in princu karnevalu — plesu, ki bosta gotovo prinesla še obilo blagoslova našemu kraju! Treba bo res začeti brezobziren boj zoper to kugo tudi pri nas, saj živimo vendar v tako resnih časih! b Videm. Dne 12. prosinca se je poročil g. Iv. Resnik, pos, sin iz Sremča z vrlo gdč, Miciko Panek, posestnico in gostilničarko v Podsredi, Novemu paru želimo obilo sreče! Zupelevci. V tej vasi je imel liberalni general dr. Kukovec shod, na katerem je govoril na tak način proti slovenskim zahtevam v deželnem zboru, da je naredil govor skrajno mučen, utis. Vprašali smo se, ali se more Človek, ki se tako brezpogojno postavi v narodnih zadevah na nemško stališče, Še prištevati k svojemu narodu? Nič bi se ne Čudili, ako bi hodil dr, Kukovec sedaj s črno-rdečo-rumeno zastavo okoli in pod njo imel govore proti sloveinski obgtrukciji. Kdor je naroden, ne bo danes šel s stranko, ki jo vodi dr. Kukovec, TaJko po ceni pa Slovenci tudi nismo! b Kozje. Kakor se pritožuje gosp. dopisnik v 2. številki „Slovenskega Gospodarja" o poštnem uradu in oddaji pisem z Gomilskega, je Čisto prav. Ravno isto usodo in gorje, rekel bi, še hujše, zadeva tudi kozjan. sko poštno okrožje. Tudi tukaj bi bilo treba nujnie spremembe pri oddaji in raz.našanju poštnih pošilja-tev. Naj bi se spomnilo slavno poštno ravnateljstvo tudi na kmeta^trpina in mu polajšalo skrb in tugo s tem, da bi se nastavil Še en pošten in zanesljiv dež. poštni pismonoša s primerno mesečno plačo, ki bi pis. ma in, druge lažje poštne pošiljatve redno donašal vsaki dan po določenih krajih, Id spadajo pod kozjanski poštni okoliš. Ta nadomestitev je silno potrebna iz ozira na to„ da se mnogo pisem poizgubi in uniči po šolskih otrocih, ki jih dobijo na pošti; ali zamažejo in .zmečkajo tako, da ni pismu podobno. Dogodil se je slučaj še ne dolgo tega, da je našel dopisnik na potu napol zažgano dopisnico, ki jo Še sedaj hrani, in ta^ ko jo ni dobil dotičnik v roke, na katerega je bila naslovljena. Ali ni to krivica? Šolski otroci niso za to, da bi prenašali pisma, ampak le za šolski obisk, to lahko vsakdo presodi. Tudi jia odrasle sosede se ni veliko zanesti. Vzame sicer pismo s poŠte, pa pozabi nanj in ga ima večkrat v žepu po več tednov, pred-no ga vsega zmečkanega in strganega odda naslov-ljencu. Takih in, enakih slučajev je nebroj. Velikokrat tudi ležijo pisma teden za tednom na pošti, ker nimajo kmečki ljudje priložnosti, po delavnikih hoditi nalašč na poŠto po eno ali dve uri libda daleč, Če nimajo nujnih opravkov na sodniji ali v prodajalni. Po nedeljah in praznikih pa itak ni nič, ker po prvi sv. maši je treba predolgo čakati, pri drugi pa pride ravno isti Čas pošta iz Rajhejiburga, torej ni nič, po maši pa zopet nič, ker je vse zaprto. Za ubogo kmečko ljudstvo se malokdo briga, čeravno je najbolj potreb-rx). Tukaj bi pač veljal pregovor: Kdor hoče v nedeljo pošto dobiti, mora brez sv, maše biti ali jo zamuditi, Ravno tako plačuje kmet davke in poštne tarife kakor katerikoli tržan, ki dobi redno vsaki dan po 2-krat pošto na dom. Po vseh večjih poštnih uradih i- majo že nastavljene deželne poštne pismonoše, zakaj bi ne bil tudi v Kozjem, ker je nujna potreba. PlSČan je sicer pri nas poštni pismonoša za trg Kozje, torej za najbližji del prebivalstva, a oni, kateri bi ga pravzaprav vsled večje oddaljenosti najbolj rabili, so brez niega in prepuščeni na nemilost samim sebi. Krvavo občutimo potrebo pismonoše in skrajni čas je tudi, da opravičeno to zahtevamo, da se zadeva deželnega poštnega pismonoše za celo okrožje kozjanskega poštnega ur.ad.a reši» Upamo, da slavno poštno ravnateljstvo to stvar končno uredi. To ni glas enega, ampak stoterih, Našega državnega in deželnega poslanca g. dr. Jan-koviča pa prosimo, naj posreduje na višjem mestu, da se naši želji v kratkem ugodi, b Brežice. Občni zbor kat. slov. i r. braževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 26. j*n po večernicah v mali dvorani Narodnega doma. člani in nečlani vabljeni v obilnem številu. b Pišece. Izobraževalno društvo ima na Svečnico Bvojrletni občni zbor. Po poročilu predsednika o društvenem stanju, govori g. dr. Veble iz Celja. Nato se vrši veselica in se uprizori igrokaz „Tri sestre". Vsi prijatelji zdrave zabave se uljudno vabijo. Na Balkanu, Iz Carigrada prihaja poročilo, da se je odloČila turška vlada za mir in je voljna brezpogojno odstopiti Odrin (Drinopolje) Bolgarom, Sultan se je odločil v zadnjem trenutku za mir. Na posredovalni predlog (noto) velevlasti bo baje Turčija danes poslala odgovor velevlastim. Turčija zahteva, da ji velevlasti pri najetju posojila, katerega nujno rabi, gredo nia roko. S tem, da je Turčija od svojega trdovratnega stališča odnehala, je skoro gotovo mir med Turčijo in zvezpimi balkanskimi državami zagotovljen. Med Grki iji Turki se vrše pred Janino trdi boji* Grki neprestano obstreljujejo Bizarni ip druge (utrdbe pred Janino. Listnica uredništva. Videm: Pride v „Naš Dom". — Vurberg, Cirkovce, Gornja Radgona, Dobrna, M hovce, Središče, Dramlje, Šča niča: Tokrat nemogoče. Kar ni zaaUrelo, pride prihodnjič — Veka: Ostalo prihodnjič! — Stara nova vas: Prepozno pride prihodnjič. Pozdrave! — Sv. Benedikt: Ostalo prihodnjič. — Sv. Lovrenc v 81o~. gor., Mozirje: Prepozno za to številko. — Sv. Jurij v Slov. gcr.: Prihodnjič! — Sv. Janž na Dr. polju: Hvala za poslano. Le večkrat kaj! Rodoljubne pozdrave! — Sv. Anton v Slov. gor, Ruše, Osek, Sv. Lenart: Prihodnjič. Za to števiko preobloženi z rokopisom. Prosimo dopisnike kratkih, a jedrnatih poročil. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da je c. kr. o. krajno glavarstvo v Celju z razglasom z dne 8. jan. 1913, št. 291 odredilo pasjo kon,tumacijo čez vse občine sodnijskih okrajev Laško, Celje in Šmarje do preklica, V zmislu tega razglaša morajo imeti vsi psi s Številkami dotične občine zaznamovane kovinaste pasje marke, za katere se ima pri občinskih uradih plačati pristojbina do 3 K za komad. Nadalje se morajo vsi psi dati na verigo ali z varnim nagobčnikom prevideti, ali na vrvi voditi. Psi in tudi mačke, ki se prosto okoli klatijo, bodo od ko-njederca ustreljeni ter lastniki istih kaznovani. Ako se na tak način zasačeni pes ni takoj u-smrtil, opusti se lahko to v ozira vrednih slučajih vsled odredbe politične oblasti izjemoma pod pogojem, da se žival na stroške lastnika tako dolgo varno in neškodljivo zapre in opazuje, dokler ni nevarnost kuge izključena. Lovski psi porabljati se smejo po njih namenu med lovom prosto, podvrženi so pa v ostalem času i-stim predpisom. Vsako nasprotno ravnanje se bode strogo kaznovalo. 109 Županstvo občine okolica Celje, dne 16. L 1913. Župan: Anton Fazarinc. 11 m tli «i afc «- » « 3 t» 4» r * t< *-• i 1 Sme pridelka. Gradec Maribor Celje Ptuj Ormoi K v K 1 » K 1 v H 1 v K v Pšenic . . 12 _ 11 25 12 _ 11 _ 10 50 Rž ...... . 11 — 10 50 10 50 10 — 9 — o 10 75 10 — 9 50 10 — 8 50 Oves...... i 11 75 11 — 1J 50 11 50 10 50 Komi»..... 10 50 10 50 11 50 10 — S — 9 — 10 50 15 — — — 9 50 Ajda...... M 11 75 9 26 11 — 10 — 9 — Sladko srno . . . o 4 05 3 25 2 70 s 90 3 50 Kislo „ ..... 8 95 - — 2 20 8 50 3 — Slama .... 3 15 2 25 2 50 3 50 2 50 Fižol»...... 18 50 _ 11 50 _ 13 50 Grah...... — — — 60 — — — — — — Leča . .... a g _ — - 60 — — — — — — Krompir..... — — - 08 — — — — — — st — — — 40 — — — — — — flnrovo maslo . . . _ — 2 50 — — — — — - Maslo...... M — — 1 8sse 6 (279 •) 106 Mlinarji pozor! Mlin z 2 katnenoma pri težki vodi, z lepo hišo in hlevi se lahko redi 9 glav živine, zemlje je 20 oralo r in sicer, travniki, gozd in mili vinograd. Se proda tudi na drobeo. Vpraša se pri g. Verglez Ant, pos, Poberž, Maribor. 105 Malo posestvo na prodaj, velikost 12 oralov, vinograd, s»d* nosnik, njivo in travniki, z gospodarskim poslopjem. Csna 8000 kron; več se izve pri Francu Ambrcš v Roš-paha št. 57, pošti Mar. bor. 103 Hüll Nova hiša v Maribsru se pr< da, Mozartitrass« na lepi, solčni I g, ima 11 stanovanjskih sob, vb«k» soba svojo kuhinjo, s štedilnikom in posebej peč v sobi, vsak najemni* zsse f-n ograjen prostor za drva. Najemnina i>ese na mesec d r 800 kros, cena 3d.0' 0 kron, z iahiimi plačilnimi pegoji. Natan-čneja pojasrila daj« Anton Vrabl, veltposestaik in trgovec, pošia Križe ci pri Liutomern. 107 Proda se dobroidoča gostilna s jK pt lno koncesijo in tobačna trafik», pri celili i cesti biizo Maribnra. ^'a tančneje se izre pri An'oa Log tri č, S». Miklavž, pošta Hoče. 108 Častna Izjava. Podp sina Ana Unger, potnica v Gičnikn, obžalujem, da sem g. Antoaijo Fras, poseitniško hči v Ga'-niku, raz -»lila s tem, da sem jo po krivici obdolžila nedostojnega dejanja t o I—I o a Za Veliko noč N i-*. 5 00 K O i» CQ O « Najnovejše raznovrstno blago za obleke, za moške in ženske ^ o tn eS 2 O M ta a = S3 100 pri Jos. Druškovžč-u — Gradec. == Slov. o < a a> a o Jabolke, krompir kupi več vagonov tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Cena po dogovoru. 77 Velika narodna trgovina Kari Vanič: Celje si Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in «olidna. Vzorci na razpolago. Tovarniško poslopje s stanovanjem v Kamniku na Gorenjskem (prej last kolar-skega mojstra J. Stare ta), i moderno »rejeno delavnico za kovaško, kolarsko in sedlarsko obrt, v kateri so te obrti ie dobro vpeljane, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Poslopje je por»bno tudi za vsako drugo obrt. Naslov iz pri-87 jasnosti pri upravniStvu tega lista. Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker 694—8 Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana. Vinogradniki! Ber/ancJ/eri x f?/paria Tefek/ je najboljša Irsna podlaga sedanjosti Ofe.. Predno krijefe svojo potrebo tižEMas. naamerikanskihtrlahincepijenli, ? Zahtjevdjtenaš veltoi iluitrovani cenik, fcjs» katerega poiljemo viakomuz t rftjp^F^FjMiH ustonj in franko, ^Oskrbniitvo vinooptfov infrsniksol SIGMUND TEmvldAMY.(S Filialno tasfopatvo SOlLlNAU, Niiji-AvrttljaKgr A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 Maribor Hengasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada»-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiS, pohptvD za stanovanja, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Gostilna „K grozdu1' (prenovljena). Izvrstne, novo opremljene sobe za tujce. Priznano dobra kuhinja :: Izborna raznovrstna vina Vsak čas kopelj v hiši. Si parla italiano. On parle francais. English spoken. ioi Vincenc Spatzek, lastnik. oscene sveče i Za Svednico priporočam velečastiti cluliovščsiMi svojo bogato zalogo vseh vrst O^" voščenih sveč in voščenk kilogram po 4 krono. Vzamem v plačilo tudi vosek, ki se je odcedil in odpadel od sveč in sicer kilogram po 22 kroni. Razpošiljam zabojčke s tukaj plačano naročnino za vsako poštno in železniško postajo. Da točno postrežem veleč, duhovščini imam v zalogi vse vrste mili-sve«5 in namiznih sveč. Se priporoča Franjo Duchek, poprej Jožef Dufek v Mariboru- izbiri izključno in edinole 40 klavirjev in harmonijev H™ boljboljSi pianini), Stelzhcmer in Horigel (amer. harm ), vseh vrst glasbenega crodja, strun in muzikaJij ima t veliki M n_ — sodnozapris.strokovnjak | ¡..UISaMa ............ ~ Ma i3reZ51BB€9 in učitelj ,Glasb. Matice' M&*OiJ«SSilcS Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "I K Ir-poTI meni vsakdo na obroke po prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri mfni klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine 1 Velikanska za-. joga najb. violin, harmonik, citer, tam-( J burio itd. po najnižjih cenah. Zamenjava r ""^r^M ¿J? najugodnejša. Uglaševanje in popravila " točno in cenno. 968 - P. Priznalno pismo, ki nam je došlo nr.ed mnogimi drugimi: Titiiiiia - delavnice WELS. Prijetna dolžnost nas veže, da Vam za Vaše aparate za dobavo vlažnosti, katere rebimo za vse naše a rade, izrkamo največje priznanje. Največja korist Vaših aparatov obstoji gotovo v tem, da zrak v sobah, kateri se vsled vedne kurjave osuši, po uporabi Vaših aparatov zopet dobi dovolj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraku oškodovane dihalne organe samo obsebi umevno velike vlažnosti. Predobro je znano, da velika množina manjših bolezni dihalnih organov po zimi iivira od tega, ker so pri spremembi temperature organi podvrženi rasnim boleznim ravno vs'ed preslabega zraka. Vaše aparate torej vsakemu naj-topleje priporočamo to tembolj, ker je njih uporaba celo priprosta, rabijo le malo prostora in ker se radi njih priproste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo-Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo z velespoštovanjem Glavna pisarna industrielnih delodajalnih organizacij. Predsednik: Za upravništvo tajnik : Dr. Lachner. Dr. Margaretha. I 500 kroni Vam plačam, 6e Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde koži Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemsny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 1131 Lepa hiša na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravna za stavbižče in dva sloga se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Luther-gasse štev. 10. 1249 Vinorejci pozor! Trsje na prodaj: šipon, burgundec beli, lački rizling, silvanec, gut-edel, ranfol, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste. Cepljeno na Rip. Portalis. Tudi se dobijo korenjaki ed Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. StudeDice pri Poljčanah. 1248 Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino kmerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulandec, burgundec, beli muškat, silvanec, žlahtnina bela in rodeča, ranfol, portugizec, veltlinec, laški rizling, ¡zabela, kapčina, muškat. Na razpolago več tisoč korenjakov Riparija Portalis in Monticola ter ključev Riparia Portalis. Cena po dogovoru. Janez Vrbnjak, trsničar Breg pri Pttgu. 1201 Važno za ženine in neveste! Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej vsa pohištva nizko p@d lastno ceno, kot elegantna pohištva za spalne sobe in chednice, elegsntne pisalne mize itd. od naj- priprostejše do najfinejše izpeljave. Neverjetno nizke cene! Neverjetno nizke cene! J«$sip Kolarič, mizarski mojster fHarčbor s Franc-Jožefova cesta 9. Razpošiljam orožje vseh vrst na lOdnevno poskušnjo in pregled. Puške lan-J caster-enocevke od 20 kron, dvocevke lancas ter puške o-l 80 kron, Hammerles . puške od 70 kron, Flobert puške od 8 kron, revolverji od 5 kron, pištole od 2 kroni naprej. Popravil* hitro in po ceni. Ilustrovani cenik zastonj. F. Dušek» SE?,-: Opočno št. 2047, na državni žel., Češko. 1294 Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrik in odraslih Thymome! Scillae, dragocen in t<.čno učinkujoč izdelek. Besedna znamka varo«a»a. Lajša napade krčevitega kašlja, manjDir lekarnar in dver. zal. glavni založnik D. Iialjiec«, prafla II ., t. 203 Zaloga v Mariboru: lekarna W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savost. Pozor ca ime izdelka. Contrheuman pametno iz nčinkujcčih - snovi iz-lelano sredstvo. Contrheuman up°»b:% .zJravni*č ix?°: - gostih siucajih z najboljšimi uspehi. Contrheuman p°mirnje skriDastei protmo- ____ ve in nevralgične boleče srbenje ozeblin in oteklino na členih. Contrheuman BP°rabljaj°zarad> sigurnega _ učinka vedno bolj. Ne dajte si usiliti nadomestnih sredstev. Po pošti če se pošlje naprej 1 K 50 vin., 8e pešlje ena tuba franko, 5 K, se pošlje 6 tub franko, 9 K se pošlje 10 tub franko. 39-6 lekarnar, c. kr. dvor. zal. Praga III št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W. A. König, Frid. Prüll, Viktor Savost. iÂogï B. Fragner, Posestvo na prodaj. Sadni vrt gozd, vinograd, 32 oralov. uena 19.000 K. Več pove Matija Žižek v Kamnici pri Mariboru 16. 8 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khial-gasse S, 1. nadstropje. 1073 Kro[aški pomočnik se sprejme za stalno delo pri gosp. Bukovniku, krojaški mojster Ruše. 1346 Mala trgevina z žganjetočem se po ceni proda. Star prostor. Ban-kalaiigasse 13. Maribor. 73 Dva dijaka se sgrejmeta na hrano in stanovanje, plafa 30 K do 1. februarja 1913 pri g. Vagner, Grajska ulica 12. 69 Najboljša svetovna barva za brke in lase je „Karsi", uradno preizkušena, prosta strupa reizpirl.jiva, svetle rujava temno rujava in srna. K 4'—. Razpošil jalnica K. M5? Thérèse, Dunaj VIII. Lerheng»sse 25. 51 Gostilna v zelo živahnem industrjelnem kraju, središču dveh železnic, gostilna ima dobro bodočnost, lepe prostore in hleve, zraven lep ze-lenjsdni vrt, se radi družinskih razmer takoj proda. Vpraša se pri posestnici Ani Aigner v PClfiug-brunu na Štajerskem. 42 Učenec iz dobre hiše, močne postaje in s primerno izobrazbo se sprejme takoj v trgovini z meš. blagom. M. Ogorevc, Konjice. 66 Pridnega učenca sprejme takoj Vaupotič Franc, pekovski mojster Ziče pri Konjicah. 32 Zahvala. Ob bridki izgubi našega dragega očeta gosp. v Franca Stancer, posestnika t Jarenini, kateri je dne 15. januarja popoldne pri sv. Marjeti ob Pernici, nenadno, udan v voljo božjo, v Gospodu zaspal, se iskreno zahvaljujemo vnem, ki so se udeležili pogreba, posebno preč. gospodoma Jožefo Čižek, dekanu v Jarenini in Jerneju Frangež, župniku pri Sv. Marjeti ob Pesnici, katera sta vodila sprevod od doma, dalje cenj. občinstvu iz Jarenine in Sv. Marjete. Bog plati vsem! Jarenina, dne 18. januarja 1913. Julijana Štancer, roj. Polančič, žena. Marija, Lndovik, Lizika, otroci. Jakob, Änton, brata. Zahvala. K bridki nesreči, ki nas je zadel* povodom izgube našega predobrega, iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta Franca Korpar nam je došlo od blizu in daleč toliko dokazov odkritosrčnega sožalja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Storimo tem potom ter naj prejmejo prisrčno zahvalo predvsem domači veleč. g. župnik Alojzij Šuta, za vso duhovno tolažbo v bolezni in smrti rajnkega soproga ozir. očeta, gg-zdravniku dr. Beli Štuhec in dr. Antonu Gregor .c, g. nadučitelj in ostalo cenj. učiteljstvo za udeležbo pri pogrebu s folskimi otroci vred, vrli pevski zbor za ganljive žalostinke ter gg govornika za tolažilne besede. Najiskrenejše se zahvaljujemo tudi vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, vsem dragim domači nom, kakor tudi vsem prijateljem in znaicem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da sprejmijo pokojnika k večnemu poč tku. Vsem in vsakemu posebej naj Beg t scčero povrne. Rajnkega predobrega soproga oziroma očeta pa še enkrat naj topleje priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Formin, dne 10. januarja 1913. 90 Globoko žalujoča rodbina Korpar. Isdajfttoli ln »alotoik: Katoli&ko tiskovno irmiltvc. Odgovorni arrtnlk: Li, KEMEBBLE, Ti»* Uitkarna »v, Dirüa x Maribora, Koroška > 4'/,'/, proti tri mesečni odpovedi po 4'/«°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se Bprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo »ploh po S"/«0/«» n» vknjižbo in poroštvo po 5"/.% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stioškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne upe go vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila, se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. ura te n „si i i uosDoaar ! n LISTEK. Soterija. (Po nemškem izvirniku. — Povest iz ¿asov preganjanja kristjanov). (Dalje.) Senator Avrelij Sempronij je uvidel, da se je motil, to je mislil Soterijino prepričanje z grožnjami, z obtožbo in končno s strogo in občutno kaznijo, omajati. Že misel, da bo mogoče ali skoro gotovo slaba deklica, koje stanovitnost je moral občudovati in katero je sam sOdmiji ovadil, vstrajala pri svojem fanatizmu, ga je navdajala z grozo. Zato sklene Sempro. nij napeti vse moČit da zabrani to, kar bi pomenilo za njega nekaj strašno hudega. Takoj po sodni obravnavi se napoti k mestnemu prefektu in v daljšem pogovoru ž njim doseže, da se sodnijsko postopanje proti Soteriji takoj ustavi, ako privoli v zakon'. Sempronij je namreč računal na to, da jo bo njen mož v svoji neomahljivi zvestobi do starih bogov sčasoma spametoval in, napotil k drugačnemu, boljšemu mišljenju. Se bolj pa, a vendar čisto drugače, je vplivalo zaslišanje prič na tribuna, Že vtisi, ki jih je doživel v katakombah', in pa zadnji pogovor s Soterijo, so na njegovo srce močno vplivali. Zato ga je pa zdaj njena pogumna odkritosrčnost in sveto navdušenje, s katerim je pripoznala svojo vero in to tudi z mučeni-Ško krvjo potrdila, tem bolj ganila. Vsak udarec, ki ga je morala pretrpeti od surovega zamorca, ga je zabolel kakor da bi ga sam dejansko občutil. Nehote mu je zato ušel oni vzklik na sodnika. — Kako čudno so gorele njene oči, ko ji je ona gospa pri vhodu v ječo obrisala krvavo obličje in> je Soterija povzdignila svoje oči proti nebu. „Ali morejo", se je vprašal mladi tribun, „zmote in vraže podeliti slabotni deklici tako nadnaravno moč? Ali bi jaz mogel žrtvovati za svoje bogove toliko trpljenja?" In zopet se je spomnil besed, ki jih je slišal v katakombah in ki mu jih je Soterija tolikokrat ponovila: — Odkod tolika stanovitnost kristjanov kljub krutemu preganjanju od strani Rimljanov? Ne, to o mogoče, da bi bil to samo gol fanatizem! Ta njihova gorečnost je prečista, da bi jo vžgala divja strast prenapete .navdušenosti« Domov gredo in še ves drugi dan je imel mladenič take misli in zato je sklenil na večer Soterijo obiskati v ječi in se o vseh teh vprašanjih ž njo pogovoriti. Dovoljenja za obisk mu ni bilo težko dobiti od mestnega prefekta, ker ga je ta imel rad in mu zato šel prav rad na roko. Prostor, ,v katerega so zaprli Soterijo, je bil strašen, poln smradu in slabega zraka. Moten solpč-ni žarek, ki je prihajal v ječo, je grozote te strašne ječe le še povečal. Stari Rimljani so bili sploh ljudje brez srca in njihov mrzel razum bi gotovo ne imel smisla za človekoljubnost našega časa, ki pa je dostikrat seveda tudi le na jeziku. Celo s tistimi, ki so se nahajali v preiskovalnem zaporu, so Rimljani tako grdo postopali, da nas obhaja groza, Če Čitamo kaj o tem; prostor pa, kjer se je nahajala devica, vklenjena v verige1, je bila ona strašna celica, ki je Še dandanes ohranjena, v kateri je moral gladu pogijiiti nu-midijski kralj Jugurta, kjer so umirali strašne smrti zarotniki Katilinovi in kjer je bil, kakor pravi ustno izročilo, zaprt tudi sv. Peter» Ko so pripeljali devico v ta strašni prostor in jo z železno verigo priklenili k zidu, je paldla na kolena in s K nebu povzdignjenimi rokami molila: „Za. hvaljujem te, moj božji Gospod in Zveličar Jezus Kristus, da mi je bilo dovoljeno, pred toliko pričami pri-poznati Tvoje presveto ime. Glej, pripravljena sem, za-te vse pretrpeti. Z veseljem hočem za Te pretrpeti mučeniško smrt« Le eno prošnjo imam do Tebe: Ob. varuj svojo golobico pred kremplji peklenskega ja- Iz celega sveta. Zgorel v peči. Pekovski pomočnik Štefan Riza v Przemislu v Galiciji se je splazil ponoči v krušno peč, da bi se segrel. Ker je bil pijan., je zaspal v peči« Ko so drugi dan opoldne spravljali iz peči pepel, so našli na dnu peči zgorelo truplopomiočnikovo, Zvezde-repatice leta 1913. Zvezdoslovci nam napovedujejo za prihodnje leto naslednje repatice: L. 1913 se bodo pojavile 4 repatice, ki spadajo stalno v naš solnčni sestav in po svojih potih krožijo okrog solnca, Meseca januarja se nam pokaže' komet ,„1906. IV.", ki vsadkih 7 let obide solnoe in i*m je le kratek čas viden. Istega meseca se približa solncu komet „Holmes". Njegova posebnost je, da ga doslej nismo mogli videti niti s prostim očesom niti z daljnogledom. Tretji komet, ki se pojavlja od časa do Časa, je tisti, ki ga je leta 1886 odkril zvezdoslovec Fiplaty; letos se bo mogel videti le pod gotovimi težkimi pogoji. "Meseca marca bo dosegla svojo največjo bližino solnca repatica „de VicotSvviftova". Njena pot okrog solnca traja 6 let. Že leta 1874 jo je odkril zvezdoslovec de Vico, a še-le čez 5 let jo je zopet našel Svvift, iz Amerike, Pri njej je treba upoštevati, da jo vodi pot pre?>lizu Jupitra, ki jo tedaj, ko pride mimo njega, tako vleče na-se, da povzroči vedno velike zmede v njeni redni poti, vsled česar se še do danes ni posrečilo napraviti natančnega raJČuna o njenem potovanju po nebesnem sivodu. Milijarder pri zobozdravniku. Bogataš Pier-pont Morgan v Novem Jorku je moral nedavno radi neke zobne korenine k zobozdravniku, Ko se ie vse' del na operacijski stol, je rekel zdravniku: „¡Trajati streba; pokliči jo, da naj poleti k Tebi in se vsede na Tvoje svete roke, kjer kraljuje večni mir!" Nato se spomni Soterija mučenoev, ki so že pred njo v tej ječi umirali in se priporoči njihovi priproš-nji za stanovitnost v mučeništvu. Zavest, da molijo sedaj vsi ti muČeniki za-njo, jo napolni z neizmerno tolažbo. Spominja se drugih spoznavavcev, ki tudi sedaj trpijo po ječah in misel, da jo je Bog s toliko drugimi bojevniki Kristusovimi poklical v sveti boj, jo navdaja s pogumom. Že naprej daruje vse svoje trpljenje sveti cerkvi, da bi Bog skrajšal dneve njeni bridkosti in da bi podelil svoji preganjani Čredi zaželjeni mir. — V isti ječi se je nahajal med drugimi tudi papež Maircelin, in sicer že več tednov. Soterija sama ga je poprej dvakrat obiskala in pokrep-čala; kako si je tedaj želela, da bi mu mogla naznaniti, da tudi ona sedaj ž njim trpi v isti ječi! Nekako okoli 3 ure so tako pretekle, kar se železna vrata nenadoma odpro i.n v ječo stopi z gorečo baklo v roki senator Avrelij Sempronij. Odkar je zapustil sodno dvorano, so pekle njegovo dušo kakor goreč ogenj krvave kaplje, katere je videl kapljati iz ust Soterijipih. Skrb za usodo uboge deklice ga je pekla Čedalje bolj. Niti misliti si ni upal, kako bi se utegnila stvar končati. Ne, Soterija se mora slednjič udati. Tako je premišljeval in zato si je izprosil že pozno v noč dovoljenje za obisk vjet-nice. „Sramujem se", je začel, ko je prišel k njej, da te moram iskati na tem mestu, tebe, ki nosiš ve'ndar tako slavno ime. Pa jaz ti hočem vendar pridobiti prostost; obljubi, da postaneš žena mojega sina, in takoj zapustiš ta prostor. Poleg tega še lahko obdržiš svojo vero. Tvoja Čudovita stanovitnost, s katero si branila svoje prepričanje, je vse hvale vredna. Zato naj bo dovolj tvojega trpljenja! Tvoj Bog ne more in ne sme od tebe več zahtevati! Pusti torej svojo otročjo trmoglavost in ne itelaj sramote slavnemu imenu svoje rodovine!" „OneČastila bi slavo svojih prednikov", mu odvrne nato deklica, ,„Če bi se izneverila Onemu, ki sem mu obljubila zvestobo na vekov veke," In s k nebu obrnjenimi očmi, ki so gorele v nebeški blaženosti, je nadaljevala: „Moj OdreŠenik mi je položil okoli vratu nakit najdragocenejših biserov in me s tem le še trdneje priklenil na-se, ne, ne, za nobeno ceno ga ne zapustim." „Nesrečnica", je vzkliknil nato senator, „torej vstrajaš pri svoji blodnji'?" „Boga se bati, ga služiti in ga ljubiti ni nika-ka blodnja, temveč najvišja modrost," „Torej si pripravljena raje pretrpeti najsramot-nejšo smrt, kakor pa sprejeti življenje, polno, sreče in veselja?" „Trdno sem sklenila, pridobiti večno veselje1 za vsako ceno, četudi s svojim življenjem." „Soterija", je nato zopet vskliknil se.nator s tresočim se glasom, ki je pričal o notranji razburjenosti, „prosim te, daj mi drug odgovor! — Ne pusti me oditi s strašno zavestjo, da sem kriv tvoje smrti. Pri prijateljstvu, ki je vedno vezalo tvojo in mojo rodbino, pri svetem spominu na tvoje starše, te rotim, ne vstrajaj, pri odgovoru, ki bi me storil najnesrečpejše-ga!" „Moji dobri starši me pričakujejo tam zgoraj v nebeški slavi", mu odgovori Soterija z blaže«iim nasmehom na ustnicah« „Čakajo že pri rajskih vratih, da bi sprejeli v svoje naročje svojega otroka. Kako bi se torej mogla na tebe srditi in te sovražiti, saj si ti to storil, da lahko tako linalu postanem nevesta Kristusova? Noben človek na svetu bi mi ne mogel storiti večje sreče, nego si mi jo storil'ti. Zagotavljam te, da ne bi hotela zamenjati ure, v kateri sem stala pred sodnikom, za vse zaklade tega sveta," Ko je Sempronij izprevidel, da nič ne opravi, je globoko vzdihnil, povesil glavo in molče zapustil ječo. sme samo 5 minut, ker nimam časa, i.n nobenih bolečin mi ne smete prizadejati," Zobozdravnik mu je mirno zagotovil, da bo mnogo dalje trajalo in tudi zelo bolelo. Takoj nato je Morgan Že ječal in zavpil: „Ne vzdržim!" Zdravnik pa je svoje delo nadaljeval in rekel: „Morgan, na svetu so stvari, ki še veliko bolj bole in jih je težje prestati". Nato mu je začel pripovedovati, da je nedavno umrl mož njegove perice in pustil vdovo brez vseh sredstev s 13 otroci, katerih najstarejši je star 15 let. Z živimi besedami je slikal zobozdravnik strašno bedo uboge vdove, pri tem pa vrtal in pilil — toda Morgan je bil tiho kakor miš. Ko je bila končana operacija, je Morgaii vstal in molče odšel« Naslednji dan pa dobi zobozdravnik to-le njegovo pismo: „Včeraj ste mi prizadejali silne bolečine, to'da Vaša povest o revni vdovi s 13 otroci mi jih je pomagala pozabiti. Tu Vam pošiljam položnico za 50,000 K in Vas prosim, da izročite sivoto Vaši perici". Proti mušji nadlegi. Mesto Wilmington v Ar-k'anzasu je veliko trpelo vsled muh, ki so kar v celih oblakih zasedle mesto. Širile so se vedno bolj razne kužne bolezni, zlasti tifus. Ko je bilo enkrat mestni upravi vsega tega preveč, se je odloČila za radikalno sredstvo proti muham. Štirikrat zaporedoma so polili vse ulice, ceste in trge s smrdljivo lesno kisli.no. U-speh ni izostal: v mestu se ni pokazala več nobena muha. Obenem so pa tudi ponehale kužne bolezni in končno skoro popolnoma izginile, tako, da v tem ozi-ru menda nobeno mesto na svetu ne more tekmovati ž Wilmingtonom. Kako vreme bo 1. 1913? Zvezdoslovci ali vremenski preroki, ki pa se tudi mnogokrat motijo, kakor je zapisal Prešern, prerokujejo, da bo leto 1913 Spoznal je, da bo Soterija brezrdvomno zopet vstrajala pri svojem veroizpovedanju, kadar j