Št« — S« leto. Poštnina pavšalirana Današnja številka velja K 3*—
V Ljubljani, petek 27. januarja 1922.
    — —
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 45 K. Letno 576 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za' enkrat 2 K, večkrat popust.
UalttoM
mmm
JUGOSU
st
nici Ljubljani.
Uredništvo i Uroltova ulica 1 /1. Telefon 380.
Uprava:
i"n trg 8. Telefon 44.
okopisi se ne vračajo. Čanjem Je priložiti znamko za odgovor.
Nadaljevanja ras&rave © vladni
reformi.
GOVOR POSLANCA ANDR1JA RADOVIČA. — PAŠIČ O SKADRU IN REKI. — i	ZAUPNICA	VLADI.
Beograd, 26. jan. Narodna skupščina. Na dnevnem redu današnje seje narodne skupščine je bilo nadaljevanje o Vladni deklaraciji. Pred prehodom na dnevni red vpraša zcmljoradnik Lazič ministrskega predsednika, zakaj ni odgovoril glede šibeniškega dogodka. Ministrski predsednik Pašič odgovarja, da 1« vlada uvedla preiskavo o tem do-fcodku. Ko bo preiskava končana, bo narodni skupščini predložila poročilo o njenem izidu. Glede italijanskih vojnih ladij v naših pristaniščih pravi ministr-*ki predsednik, da vlada doslej v resnici ni vedela, da se tam nahajajo italijanske vojne ladje. Zaradi tega je napravila korake, toda zadeva še ni rešena. Italijani so v tem pogledu pripravljeni priti v sklad z mednarodnimi do-Sovori. O stvari se še vodijo pregovori * Italijo, ki pa še niso končani. Zaradi tega tudi ministrski predsednik dosedaj *e ni mogel odgovoriti na tozadevno Vprašanje gospoda poslanca.
Zbornica preide nato na dnevni red. Kot prvi govornik povzame besedo Posl. Andrija Radovič (demokrat) in Veli, da bodo novi zakoni, ki uvajajo Ustavo v življenje, blagodejno vplivali na konsolidacijo razmer v notranjosti države. S tem se bo država ojačila na *notraj in bo pridobila tudi večji ugled V mednarodni skupnosti. Lojalno in •vobodoumno izvrševanje ustave v zve-*I z izenačenjem zakonov bo najboljše Orožje, s katerimi se bomo borili proti demagogiji. — Govornik se nato dotakne zunanje politike in naglaša težkoče, ki jih je imela vlada, pa tudi naša delegacija na mirovni konferenci. Govornik navaja gotovo kampanjo, ki se vodi v Crnl gori proti njemu, ker Skadcr ne Pripada naši državi. Naglaša, da je on »prožil vprašanje Skadra na mirovni konfcrncl v zvezi s še nekaterimi drugimi poslanci iz Crne gore. Naša delegacija, oziroma vlada je pristala na meje iz leta 1913, toda le za slučaj, ako kaka druga država ne bi dobila ozemelj tli privilegij v Albaniji. Naša delegacija le zahtevala Skader, ko je Wilson ponudil Italiji Valono. Dne 14. januarja 1920 so zavezniki naši delegaciji stavili Ponudbo, da Jugoslavija dobi Skader z Okolico kot avtonomno pokrajino. Ako te ponudbe ne bi sprejeli, potem je bil londonski dogovor na vidiku. Toda tudi ta pakt odstopa Skader v suverenost naše države. Naglašati je treba, da je bil od januarja do 12. maja 1920, ko je
odstopil Nitti, položaj zelo ugoden in bi se po znani ponudbi naše meje na jugu mogle precej izboljšati.
Kot dokaz za resničnost tega navaja pooblastilo, ki ga je dobila delegacija meseca marca v Londonu, da se reši jadransko vprašanje. Pregovori v Parizu in odgoditev pogajanj v Pallanzi so dokaz, da je Nitti bil za popuščanje. Govornik poudarja škodo, ki je nastala iz tega, da naša država ni bila zastopana na konferenci v San Remu, to pa zaradi tega, ker se v Rapallu ni razpravljalo o albanskem vprašanju, kakor je on svetoval. Meseca julija 1921 so bili stavljeni veliko slabši predlogi. Misli, da tiči vzrok temu poslabšanju v vstaji Mi-riditov, kar so naši sovražniki izkoristili zase.	i
Govornik pravi, da ni upravičen razlog da se nam ne da Taraboš in Ci-jevno. Zahteva od vlade, da reši, kar se še da rešiti. Posl. Radovič pravi, da je lahko pobijati zavezniške razloge, ki nam odrekajo Lim. Govornik zahteva končno od vlade, da se zavzema za boljše korekture naših mej, kakor tudi za to, da nam vrhovni svet dovoli, da na račun Albanije izvršimo vsa dela, ki so potrebna za regulacijo Bojane. S tem bi Črna gora pridobila okrog
12.000	hektarjev rodovite zemlje in bi potem lahko takoj postala aktivna in ne bi štela več med pasivne pokrajine naše države.
Nato prevzame besedo min. predsednik Pašič in naglaša, da nam je svojčas ponudil Skader Clemenceau, dočim bi Reka imela postati neodvisna On jc že takrat smatral, da je to prav ugodna ponudba z ozirom na razpoloženje na mirovni konferenci, toda večina delegatov je odločno odklonila to ponudbo, pričakujoč večjih ugodnosti in boljših mej za našo državo. Glede Lima ob Ohridskem jezeru, ki je pripadel Albaniji, je treba naglašati, da ji je v tem vprašanju pomagala Italija, ki je operirala z netočnimi podatki. Govornik se nadeja, da bomo še vendar enkrat dobili Lim. Nato čita zastopnik zemljoradnikov izjavo svojega klu- 1 ba, ki zahteva ponovni razpis volitev.
Narodna skupščina preide nato na glasovanje o zaupnici vladi. Vlada je dobila ogromno večino. Proti so glasovali Jugoslovenski klub, zemljorad-niki, sociialisti, republikanci, in narodna socijalista.; Seja se je končala ob 13. Prihodnja v soboto ob 16.
POTOVANJE NAŠEGA KRALJA V PRAGO.
Beograd, 26. jan. (Izv.) V diplomatskih krogih se še vedno vzdržuje vest, da obišče kralj.Aleksander tekom bpdočega poletja ali mogoče še pred svojo poroko Prago. Potovanje bf bilo oficijelno in bi imelo političen značaj.
ZAGREBŠKI AKADEMIKI IN DO-BROVOLJCI PROTI ITALIJANSKEMU IMPERIJALIZMU.
Zagreb, 26. jan. (Izv.) Akademska omtadina in zveza dobrovoljccv priredita v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. uri popoldne veliko protestno skupščino proti italijanskemu impcrijaliz-mu. Na skupščino je vabljeno vse zavedno občinstvo.
PREPOVEDANA PRAVAŠKA ZABAVA.
Zagreb, 26. jan. (Izv.) Kr. policij-ravnateljstvo je prepovedalo zabavo mestnega kluba hrvatske stranke prava, ki bi se imela vršiti v prostorih »Sokola« na VVilsono-vem trgu. Prepoved je motiviran s tem, da imenovano društvo sploh ne obstoji, ker je dr. Vladimir Prebeg dne 29. okt. I. 1918 (o priliki, ko je bilo na saborski seji proglašeno naše oslobojcnjc) izjavil, da sc je ta stranka razšla, ter nadalje s tem, da vodje te bivše stranke prava sedaj vodijo v inozemstvu protidržavno politiko.
Pribllevliev govor.
Tajna komunistična organizacija v
Osijeku.
Osjek, 26. jan. (Izv.) Pred kratkim je osiješka policija razkrila v Osijeku tajno komunistično organizacijo. Kakor se je tekom preiskave, ki se je sedaj končala, ugotovilo, je bila osiješka organizacija v izvezi z eksekutivnim odborom moskovske internacijonale in sicer s posredovanjem »Srednjeevropskega biroja III. iternacijonale«, ki ima svoj sedež na 'Dunaju. Od tega je dobivala osiješka organizacija navodila organizatoričnega značaja ter materi-jelna sredstva za svoje delo, ki je v glavnem obstojalo v tem, da drže sku-
paj razkropljene člane komunistične partije, da materijelno podpirajo družine prognanih ali zaprtih komunistov in da paralizirajo upliv socialdemokracije in brezdomovinstva na delavske mas?, ki so organizirane v profesi-jonalnih zvezah. V ta namen je dobila organizacija v Osijeku od goriomenje-nega »dunajskega biroja« vsoto 900 000 avstrijskih kron, od katere en del je bil namenjen za nabavo tiskarne. Osiješka policija bo o celi stvari izdala še poseben komunike. /
Ministrski svet en muslimani.
Beograd, 26. jan. (Izv.) Včeraj popoldne se je sestala seja min. sveta, na kateri se je po vsej verojetnosti razpravljalo o zahtevah muslimanov. — Min. za narodno zdravje dr. Kara-mehmedovič ni podal ostavke, kakor se je to včeraj proglasilo v Beogradu in kakor so poročali, tudi nekateri listi. Kakor se je sedaj doznalo, je dobil dr.
ANGLEŠKO POSOJILO AVSTRIJI.
Ldndon, 26. jan. Kakor poroča AVcs.tminister Gazette«, se bavi angleška vlada z misiijo, dati Avstriji disto angleško posojTo dva milijona pctsiotisoS funtov šlerLngov, ki bi bilo zajamčeno z avstrijsko carino in ki bi bilo določeno zato, da se stabilizira menični kurz in podpre avstrijska trgovina.
KARL NAJ DOBI 6 MILIJONOV FRANKOV POKOJNINE.
Pariz, 26. jan. »Echo de Pariš« poroči* glede sklepa veleposlaniške konference, ki je včeraj določila višino apanaže za bivšega cesarja Karla. da se je pokojnina določila z zne-
sko
Karamehmedovič na včerajšnji seji svojega kluba srčen napad in z ozirom na to je prosil za dopust v svrho zdravljenja. Izjavil je sicer v klubu, da bi radi svoje bolezni rad podal ostavko, vendar klub o tem ni razpravljal. Dr. Karamehmedovič je odpotoval v Sarajevo.
SPREMEMBE V DIPLOMATSKI SLUŽBI.
Beograd, 26 jan. (Izv.) V ministrstvu zunanjih del pripravlja se premeščenje naših diplomatskih predstavnikov, ki bo obsegalo tudi upolnomočene ministre. Kakor se govori, bo naš poslanik v Rimu g. Antonijcvič premeščen v Washing-ton in pride na njegovo mesto g. Ml-ljutin Jovanovič, naš dosedanji upol-nomočeni minister v Bernu.
UKINJEN.TE POKRAJINSKIH STA-TISTICNIH URADOV.
Beograd, 26. jan. (Izv.) Ministrstvo za prosveto je zahtevalo, da sd državna statistika premesti iz ministrstva za socijaino politiko v ministrstvo prosvete in da se Istočasno delokrog statistike razširi na celo kraljevino. S tem bi se ukinili vsi po krajinski statistični uradi in obenem tudi zmanjšali zadevni izdatki.
UKINJENJE URADOV ZA ZAŠČITO DECE.
Beograd, 26. jan. (Izv.) V od-deljcnju za zaščito dece In mladine se je začelo delo na reformi te ustanove ter na redukciji uradnikov taiste. Veliko število okrožnih Zaščitnih uradov se bo ukinilo in zajedno reduciralo odpadajoče število njihovih sekretarjev in uradnikov. Zaščita dece preide v roke privatnih institucij, katerim bo država nakazovala v to svrho stalne subvencije.
skom letnih 6 milijonov frankov, kateri se bodo razdelili na Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Italijo in Romunijo. (Zakaj naj te države plačujejo Karla, ne uvidimo! Op. ur.)*
MALA ENTENTA IN GENOVSKA KONFERENCA.
Pariz, 26. jan. Kakor poroča »Ma-tin«, bo mala ententa . na genovski konferenci prvič nastopila kot sklenjena skupina držav. Zastopniki držav male entento bodo v posebni konferenci sklepali o stališču, ki ga bodo skupno zastopale v vprašanju gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope in ga uveljavljale na zenovski konferencL ■
ITALIJANSKI MORNAR TI V SPLITU ŽE ZOPET IZZIVAJO.
Split, 26. jan. (Izv.) Splitske novi-ne poročajo, da posnemajo italijanski mornarji z bojne ladje »Fratelli Cai-rolli« vzgled svojih tovarišev, ki so bili pred njimi v Splitu, ter tamkaj venomer provocirali. Sprehajajo se v skupinah 5 do 10 mož po mestu, kriče in izzivajo pasante. I.isti opozarjajo vlado, da naj napravi posebne korake pri italijanskih oblastih že sedaj, da se ne bo pozneje zopet reklo, da so Splitčani krivi in da oni izzivajo.
KAROLY IN TOVARIŠI V BEO-GRADU. ~ MADŽARSKE IN-TRIGE.
Beograd, 26. Jan. Včeraj popoldne so obiskali našega ministra notranjih del grof Karoly, Banffy in Linder. Izgleda, da so obrnili pozornost naše vlade na intrige in- zakulisno delo Madžarske pri poslaniški konferenci in pri »ligi narodov« z ozirom na Vojvodino, kjer nameravajo v nekaterih severnih krajih taiste aranžirati neke vrste plebiscit. Karoly in Banfy odputujeta iz Beograda v Du* brovnik. dočim ostane Linder še nadalje v Beogradu.
ARETIRANA MAD2ARSKA UREDNIKA.
Beograd, 26. jan. (Izv.) Tukaj so aretirale urednika madžarskega klerikalnega lista »El baesa« Slczaka in Tomana radi sramotilnega pisanja proti naši državi. Oddana sta bila v politične zapore in bo proti njim nastopilo državno pravdništvo.
P .■ r	.,7,	govori ik'"'str'ov v narodni skupščini kakih
državniških talentov, ampak nasprotno, dokazujejo, da ministri res ne vedo, kako bi bolje vladali, so ti govori simpatični ravno vs’ed svoje odkritosrčnosti. Govor gospoda ministra Pribičeviča pa je vzgled zofizma na ministrskem stoku in vzbuja bojazen.
Suj prvi moment je človek osupel: minister Priblčcvič govori o hrv at-skern vprašanju in torej nehote priznava, da to toliko in tolikrat negirano vprašanje vendarle obstoja. To je gotovo napredek, ki ga je treba pohvaliti!
Ampak komaj da gospod minister z eno roko, že vzame nazaj z obema.
S tem. da govori o hrvatskem vprašanju, lioče dokazati namreč, da tega vprašanja sploh ni — in kako to dokazuje!
Vsemu je kriv poslovnik, ki ga je sprejela Vesničeva vlada, v kateri so sedeli tudi nasprotniki gospoda ministra Pribičeviča — kaj torej hočete? Veste kaj, gospod minister? Če je res kriv poslovnik, pa makar da ga je sklenila vlada v Timbuktu — spremenite ta poslovnik! Sedaj ni čas, da bi se prepirali, kdo jc zakrivil poslovnik, sedaj je treba zlo liitro popraviti! Ni namreč priporočljivo, da začnejo gasilci filozofirati, kdo je hišo zažgal, ampak da začnejo takoj gasiti.
In nadalje: v skupščini ni špecijalistov za Hrvatsko, ker ni Nrvatska kaka kolonija, v skupščini se ne sme govoriti o poslancih tirvatske, ker so . vsi poslanci poslanci kraljevine SNS itd. itd. Resnično, do takih duhovitih zofizmov bi se bil lahko povzpel tudi Itak demokratski listič, ki je daleč pod srednjim nivojem.
Z eno besedo: gospod minister je obvisel na besedah. Dočim je njegov kolega železniški minister priznal z naravnost otroško naivnostjo, da ne ve ne kod ne kam, je hotel gospod Pribičevič proti svojemu boljšemu prepričanju spraviti probleme s sveta — s pomočjo zofizmov. S tem je dokazal, dtt nima vlada niti v mislih kakega reševanja hrvatskega vprašanja in da bo rhna \ gnila dalje in zastrupljala organizem.
Gospod Pribičevič je mnenja, da se mora ustava strogo držati neglede na to, če škodi še toliko. In ker je ustava centralistična, je centralizem uveden za vse večne čase.
Tudi mi smo mnenja, da se mora ustava spoštovati, če je temelj in vez države■ Kaj pa če ustava nasprotno spodkopava temelj države in razjeda vezi, ki držijo posamezne dele skupaj? Ali naj bo tukaj več ozir na državo — ali na stranko in lastno osebo? Tukaj bi lahko prišlo do obtežilne preskuša j e pristnega pat rij uti zrna gospoda ministra.
Tudi proti centralizmu nismo v principu, mogoče bi se kje obnesel — dasl o tem dvomimo. Kaj pa, če je ta centralizem pokazal pri nas v pol leta svojega življenja, da onemogoča vsako funkcijoniranje državnega aparata, da poraja korupcijo, ki je je človeka strah? Ali naj ga tudi držimo samo zavoljo tega, ker si ga je vtepel v glavo gospod minister in je centralizem uveden na Francoskem? Torej centralizem na ljubo ideologijam, da ne rečemo kaj hujšega! In tako: vse, kar je, mora ostati tudi nadalje — če je dobro ali slabo, sploh ne pride v poštev.
Sedanja vlada deloma ne zna, deloma niti noče vzeti v roke rešitve na)» nujnejših vprašan). To je žalostno, dvakrat žalostno, kajti kurz krone padk' od dne do dne, kar pomeni, da se vlada stabilizira.
Razprava proti komunistom.
močkih. Svojčas je slišal govoriti ko« munističnega govornika Kovačeviča o komunizmu, vendar samo teoretične stvari. P>il je v Budimpešti, da dobi tamkaj pomoč za brezposelne delavce, ne pa v svrho propagande. Tudi Mojzes zatrjuje, da je svojo prvo izjavo podal le pod pritiskom groženj in nasilja. Zagovornik Popovič zahteva nato, da se o zdravstvenem stanju obeh obtožencev izrečejo sodni zdravniški izvedenci. S tem je bila današnja razprava končana in se nadaljuje zopet v soboto 28. t. m. Na ta dan bosta za* slišaa komunista Cošič in Kovačevič.
Beograd, 26. jan. (Tzv.) Danes predpoldne se je nadaljevala razprava proti komunistom Stojiču in drugom. Naj-preje je bil zaslišan potom madžarskega tolmača Madžar Tacsy. On preklicuje svoje prejšnje izpovedbe in pravi, da je bil prisiljen prvič tako izpovedati vslcd groženj in nasilnosti nekega pod-poručnika Vukomana. V zaporih so mu izbili 4 zobje in ni delj časa dobival niti hrane niti vode. Za njim je bil zaslišan istotako preko tolmača Madžar Mojzes. Le-ta je izjavil, da jc postal komunist v prepričanju, da partija ne bo segala po terorističnih pripo-
PRISILNO POSOJILO V NEMČIJI.
Berlin, 25. jan. Kakor doznava VVolffov urad iz parlamentarnih -krogov, so razgovori v državnem zboru med frankcijami dovedli do tega, da se je za kompromis glede davkov našla podlaga za sporazum. Prisilno posojilo do ene milijarde zlatih mark se bo nizko in najbrže takoj obrestovalo. Vendar pa vprašanje takojšnjega obre-stovanja še ni odločeno. Zadeva bo do 1. julija izvršena in bo druga tretjina oddaje premoženja prvi obrok za posojilo. Na jutrišnji seji državnega zbora se bo predložil pooblastilni zakon v tem zmislu ali se bo vsaj naznanil. Končno pa je še potrebno, da privolita v to še socijalnodcmokratična frakcija in frakcija nemške ljudski stranke. V parlamentarnih krogih se računa z gotovostjo, da bosta obe frakciji dali svojo privolitev.
Berlin, 26. jan. Kakor poroča »Ber-liner Tageblatt«, je centralno vodstvo in državnozborska frakcija neodvisnih po sprejemu poročila zastopnikov soglasno odklonila kompromisni predlog s sledečo utemeljitvijo: Prisilno posojilo ne bo zadostovalo, da bi pokrilo reparacijske obveze, in bi samo nadalje obremenilo notranji proračun. Ker sc bo prisilno posojilo naložilo v papirnatem denarju, ne more veljati kot nadomestilo za porabljeno vrednost v zlatu.
AMERIŠKO DELAVSTVO PROTI EOLJSEVIKOM.
Washinglon, 25. jan. Gombcrs je pri predsedniku Hardingu vložil protest delavstva Zedinjenih držav proti udeležbi Zedinjenih držav na konferenci v Genovi in poudaril, da bi prisotnost sovjetskih zastopnikov na konferenci pomenila dejansko priznanj? sovjetske vlade.
BORZE.
Zagreb, 26. jan. Devize: Amsterdam 112.50— 114. 50, Dunaj 3.35 do
3.	45, Berlin 158—162, Budimpešta 44—44.25, Italija izplačilo ,1340 do 1350, London izplačilo 1308—1312, London ček 13—1305, Ncwyork i ir plačilo 306—30S, Newyork kabel 308 do 309.50, Newyork ček 305—307, Pariz izplačilo 2515—2530, Praga izplačilo 575—580, Praga ček 575, Švica 5900—6050. Valute: Ameriški dolarji 303—304.25, carski rublji 23 do 24, napoieondori 1070—1090, nemške marke 155—162, romunski leji 208—215, angleški funti 1120. italh Janške lire 1320, turške lire v zlatu 110.
Beograd, 26. jan. Valute: franki 615, dolarji 75.25, leji 65, marko 38.50, levi 48: devize: London 328» Pariz 622, Ženeva 1600, Milan 338.30, Praga 141, Berlin 38.90, Dunaj 0.85, Sofija 50.65, Budimpešta 11,
Naročajta in Sirite .,Jugoslavilo“l
Ta proces napredka pa bo prinesel nicd drugimi (o veliko spremembo, da sc bo potreba po kmetskih delavcih zmanjšala. Zc sedaj je stranski zaslužek predpogoj za obstoj neštetih malih gospodarstev med našimi kmeti. Ko se bo zmanjšal, se bodo živijenske razmere še bolj poslabšale in nadaljna posodica bo še večji beg s kmelov v mesta, v rudnike, k Industriji, 5e večji beg nego smo ga imeli doslej.
Ako nam je do tega,-da sc nam dragocena ljudska energija ne razgubijo po svetu, mislimo na te stvari že predčasno. Za Ameriko, ki sc pred našimi izseljenci toliko zapira, je treba dati nadomestila in. to doma. Ako bodo oni ljudje, ki jim zannprej rodna gruda ne Im rno-gla dajati dovolj dela in dovolj brane, našli obojega v rudarskih, industrijskih ter trgovskih podjetjih doma, v naših mestnih središčih, smo rešili problem svoje zemlje.
Vsega tega pa ne bomo mogli storiti, ako nimamo zato potrebnih najpri-mitcvnclših predpogojev. In k tem spadajo nedvomno med prvimi primerne šole, kakor so ravno tehniške. Ako si te vzdržimo oziroma si jih ustvarimo, smo začeli graditi na pravem mestu.
V nedeljo, dne 22. januarja šo bile zaključene občinske volitve v Julijski Benečiji, ki naj bi dale občinam izvoljene zastopc, 'mesto dosedanjih osovraženih in dostikrat ' tatinskih gerentov. Po zaslugi italijanske vlade in pa fašistov so pa dobile volitve še drug pomen. Z volilno‘geometrijo in krivičnostjo je hotela laška vlada izsiliti za njo ugoden rezultat občinskih volitev. Z nasiljem in barbarizmom pa so hoteli fašisti izsiliti laški značaj Primorja. Zavednost naših pa je oba poizkusa onemogočila in laški značaj Primorja kot zaupnica laški vladi sta šla po vodi. Pač pa je bil zmagovito manifestirnn slovenski značaj Primorja in zavednost njenjh prebivalcev. Kjer je sploh bila zmaga mogoča, tam je bila dosežena. Kjer pa je bil mogoč samo odpor, je bil tudi ta dokumentiran. Zato smo z volitvami zadovoljni in zato, smo na svoje Primorec ponosni.
Tatli v Trstu samem. Brez vsega je jasno, da ni bilo misliti, da bi po obstoječem volilnem redu mogli Jugosloveui dobiti v Trstu svoje zastopnike, posebno, ko je preveliko naših zaslepljenih od komunistov. Ampak svojo navzočnost smo dokumentiral! sijajno in po nekod celo javno ovrgli lažnivost laškega ljudskega štetja. Tako n, pr. v Baikov-I.iah, Tam so našt.cli 424S Lahov, Slovencev pa somo 982. To v Barkovljah, ki imajo nad i0% zavednih Slovencev in kjer obiskujejo slovensko šolo 375 otrok, italijansko pa manj ko 200. Pri volitvah pa so dobili Slovenci 156, Italijani pa le 134 glasov in to kljub vsemu nasilju. Naj ne lažejo Italijani, da tega ni bilo, saj je od 714 vpisanih vo-lilcev glasovalo le 365 volilccv. I)a ni padla zavednost naših ljudi, se vidi iz tega, J;cr so nazadovali komunisti na naš račun. Ker je bilo nasilje fašistov v Barkovljah tako, da je bila ogrožena volitev sama, so bili poslani v Barkovljah karabinjer! in celo vojaštvo. Kako so pa ti nastopali, pa sc vidi iz sledečega dogbdka. Naš človek je bil napaden in pred očmi karabinjerja pretepen. Ko so drugi pozvali karabinjerja, da naj vendar reši napadenega, je ta odgovoril, da more posredovati šele tedaj, kadar bodo napadenemu razbili glavo! Od fašistov se je posebno odlikoval sin tovarnarja žc'cznatega vina, Miani, nezrel fantalin. Sramota za vsakega našega lekarnarja, če prodaja še v naprej Vino
China-Serdvalo, ki ga izdeluje ta tovarnar.
Italijanski listi pisarijo sicer o zmagi nacionalnega bloka. Kaka pa je ta zmaga kažejo številke. 14.000 volilnih legitimacij sploh ni bilo dostavljenih. Da so med njimi Slovenci na prvem mestu je jasno. Od 56.0.00 volilccv sc je volitev udeležilo le 26.000 in od teh je dobil blok le 11 tisoč, Slovenci 2500. Dno četrtino blokaških glasov so dobili Slovenci. Ali z drugimi besedami 45.000 Tržačanov se je izreklo proti bloku. Zmaga bloka je torej očiten poraz.
Naš uspeli pa jo razveseljiv vslcd možatega nastopa naših, ki se niso ustrašili niti groženj in niti samokresov! Posebno pa sc je izkazala mladina in žene. Vsa čast tuJi starim možem, v bojih utrjenim kraškim koreninam. Par fašistov je bilo pretepenih od naših fantov 'in cc!o ženske so zbile prenapete fantaline. Italijanska vlada je hotela s silo doseči priznanie sebe, pa je dosegla le to, da je utrdila naše. Mirno rečemo, v nedeljo ni naštel Trst samo slovenskih volilccv, temveč tudi 2500 naših borcev.
Še bolj razveseljiva je slika goriš-kega volilnega boja. Disciplina naših je bila vzorna in uveljavili smo se kot tretia, najmočnejša stranka, ki odločuje v Gorici. Furlani so dobili z našimi 750 • glasovi, 1755 glasov, blokaši 1101, komunisti SOS, republikanci 571 in souiali-] sti 235. Brez naših glasov bi torej Furlani propadli. Pridobitev slovenske ljudske šole je daljni uspeli našega nastopa.
Goriška se je izkazala kakor pri državnozborskih volitvah. Posebno pa je razveseljiva naša zmaga v Podgori iil v Tolminu. Laška Italijanizacijska politika je s tem doživela popolcn krah.
Temni točki sta edinole Sežana In Postojna. V Sežani je Število uradniških glasov naravnost neverjetno in sc da razlagati edinole z volilno sleparijo. V ilustracijo volilnih razmer navajamo, da so v Tržiču fašisti javno razbili volilne žare, ko so spoznali, da propadejo, in na ta način omogočili sebi zmago.
Postojna je obmejna postaja. Utisi, ki jih dobi potnik na obmejni postaji so najmočnejši. Nikakor ne morejo pripustiti Italijani, da bi obmejna postaja | bila v slovenskih rpkalt. Vsak tujce bi tako znal, da so Italijani zasedli tuj svet. Zato so napeli Italijani vse sile, da zmaga v Postojni njim prijazna struja. 'Natrpali so v Postojno maso nrad-ništva, našim trgovcem grozili z odvzetjem koncesij, sp'o niso opustili niti enega sredstva, samo da dosežejo svoj cilj. Vseeno pa je treba tudi reči, da naši niso bili v vsem kos svoji nalogi. Predvsem je treba omeniti, da so Italijani sijajno izkoristili osebno nasprot-stvo nekaterih do poslanca Lavrenčiča.
Najbolj razveseljivo pa je, da so se sljaino držale koroške občine kot Li-palja vas in babnica, kjer je sijajno zmagoka naša stranka.
V Istri so delali Italijani z volilno geometrijo, podeželske občine so pride-lili mestom, vendar tako, da so dobila mseta 2 tretj'ni do 3 četrtin vseli mandatov, deželski volilci pa somo eno tretjino oziroma četrtino. Istra, ki je že zakonito pripozuana domena fašistov, je poleg tega doživela ves register italijanskih nnsilstev. Vseeno pa se je držala Istra sijajno in kjer ni odločevala volilna geometrija, je ostala Istra naša.
Težka preizkušnja so bile občinske volitve za Primorce. Bili so ji kos kakor vedno in zato — slava jim!
Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani. Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; Hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
[L.
Voditelj angleške liberalne stranke Asguith je imel 20. januarja v londopski City daljši govor, v katerem je obravnaval splošni gospodarski položaj Anglije in Evrope. Predvsem je povdarjal, da je vsaka dejanska obnova nemogoča, dokler sc končno ne reši vprašanje reparacij in zavezniških dolgov. Nadalje je Asguith izjavil, da traja brezposcl- , nost v dosedanji nedosežni meri naprej. (Na Angleškem je znašalo število prijavljenih brezposelnih 10. januarja i,933.450 proti 1,885.743 dne 30. decembra 1921. Najvišje število 2,177.899 so dosegli julija 1921.) Ta brezposelnost stane državo trcnotno 2 milijona funtov štcrlingov na teden. Resnični vzrok obstoječe brezposelnosti in nazadovanje mednarodne angleške trgovine sc nahaja v tem, da ostali narodi niso v stanu kupovati pod pogoji, po katerimi more Anglija prodajati. Industrijski in gospodarski polom Nemčije je privedel do usodepolnih posledic. Pred vojno je bila Nemčija najboljši kupec in največji dobavitelj Rusije, Italije, Avstrije in manjših držav na kontinentu ter drugi največji kupec in dobavitelj Angleške same. Vsled tega bo industrijski in finančni polom Nemčije nujno povzročil usodne gospodarske posledice. Na našo največjo nesrečo je bilo vprašanje gospodarske obnove stradajoče Rvropc
skoro poslednja skrb državnikov In diplomatov v Versaillesd in Parizu, ki so se pečali predvsem s črtanjem svetovnega zemljevida in z določevanjem imaginarnih reparacij. Po premirju In mirovnih pogodbah, ki naj bi zagotovile izčrpanemu svetu mir,* je sledila novat carinska vojna, v kateri so Francija, Španija, Italija, deli prešnje Avstro-Ogrskc, Rusija in Jugoslavija s podvi-zano vnemo postavljali ločilne carinske meje. Divje skakanje valutnih tečajev so simptomi in posledice, ne pa vzroki gospodarskega nereda, Dejanska gospodarska obnova je nemogoča, dokler se končnoveljavuo ne rešijo vprašanja reparacij in zavezniških dolgov. Po podpisu vcrsaillske pogodbe sc je o repa-racijskcm vprašanju vršilo najmanj 10 evropskih konferenc,' ki so v Cannesu dosegle končni fiasko. Konference so izpreminjevale ali uničevale sklepe prej-shjih. Narodi, predvsem pa trgovinski krogi zahtevajo končnoveljavno gotovost. Te pa ni mogoče doseči, ako se ne izpremene določbe vcrsaillske mirovne pogodbe. Ni vprašanje umirjenosti na-pram Nemčiji, nego vprašanje lastnega interesa, ako države pripoznajo medsebojno gospodarsko odvisnost, ki edina more pripomoči k novemu blagostanju Evrope. Resnična in trajna obnova ni mogoča, dokler se veliki in mali narodi ne, izjavijo, da so pripravljeni nostiti posledice svetovne vojne skupno in pogumno.
Politične vesti.
X Ang.-Fran. dogovor. V poročilih ki jih predloži poslanik Saint Aulnire Fe rc ign Officcu glede izpremembe angleško-francoskega jamstvenega dogovora, predlaga francoska vbuia razširjenje veljavne dobe n at 5 ali 20 let in ponuja Angliji medsebojna jamstva. Nemški napad na nevtralizirani renski pas naj se Smatra za “ovražen čin, nakar, naj se začne dogovor izvr-ševati. Vojaška pomoč obeli sit naj se uredi s trajnim sporaz.umom med obema generalnima' štaboma ne pa z vojaško konvencijo. Konferenca ministrov za zunanje posle Anglije, Francije in Italije bo,obravnavala vzhodno vprašanje in bo tvorilo eno bistvenih
točk proučavanja vprašanje, kako tia) tri velesile predlagajo posredovanje med Grčijo in Turčijo.
X Rusija bo sodelovala pri gospodar, obnovi Evrope. Ljudsko poverjeništvo zun. posloV razglaša: Nasproti obdolžit vam, ki jih priobčuje francosko časopisje, da bo Rusija na genovski konferenci poskušala 'propagirati boljševiško misel, se ugotavlja, da stremi Rusija za tem, da sama sebe vzpostavi in se dejansko udeleži obnove Evrope ter se bo zato na genovski konferenci posvetila le gospodarskim vprašanjem.
Časopisni glasovi.
%Slovenec« livnll papeža Benedikta XV. koliko dobrega ie napravil za Slovane. Ustanovil je Vzhodni t Institut, ki na) bi z objektivnim znanstvciem raziskovanjem pospeševal sporazum in spravo med krščanskim vzhodom In zapadom. Za vzhodno cerkev ie ustanovil posebno avtonomno kongregacijo, da se tnko more tembolj pokazati in čuvati individualnost in avtonomijo vzhoda. Benedikt XV. je bil pripravljen vsem jugoslovanskim katoličanom dovoliti popolno slovansko bogoslužje. "
»/u/ro« pravi o Pnšičevcm govoru, da pogreša onih možatih besedi, ki jih je izgovoril prošli teden dr. Bcyeš, da češkoslovaška (republika ne vodi nobene francoske, nobene angleške politike, temveč samo svojo češkoslovaško politiko. »Jutro« je za samozavestnejšo politiko. Z zadoščenjem se zabeleži kategorično izjavo min. predsednika za delo na podlagi 'ustave. Ne bodo se lomila kopja za avtniiorriljo in federacijo.
temveč delalo se bo za gospodarski In kulturni napredek našega naroda.
V »Slovenskem Nnrotlu« zagovarja v strokovnem članku, prof. dr. Milan 'Vidmar najizdatnejšo podporo za elektrotehnični naše univerze. V Interesu naše industrije je, da se kolikor mogoče hitro postavi elektrotehnični Inštitut naše univerze, kot prvi definitivni temelj naše tehnično fakultete.
»Novi ras* kritizira govor min. predsednika Pnšiea in pravi, da ie bil govor tako spričevalo ubožnosti za politiko beograjske porodicc, da mora biti vsakega Jugoslovana sram, če ga primerja na pr. z dr. Bencševim. ()či g. Pašiča so obrnjene bnjj na vzhod nego na zapad. O' genovski konferenci, o trgovski pogodbi z Nemčijo, o tem ali se Avstrijo pritegne tudi v malo antanto, o političnih posledicah kraljeve zaroke in o Grčiji je Pašič molčal. »Novi čas« graja predvsem Pašičevo stališče, ki ga I® zavzel- iiapram Bolgariji In Rusiji.
Gospodarstvo.
iutfdhi m ilulllilll [\UjlUiiI V tlHjldll
»Jugolovcnski Lloyd« je prinesel pretečeni teden dve važni poročili iz Zagreba, tikajoči se udeležbe inozemskega kapitala pri dveh velikih bančnih zavodih v Zagrebu. Prva vest pravi, da snuje v Zagrebu nova velcbanka ž. dcluiškoin kapitalom 100 milijonov kron. Nova banka se bo imenovala
»Balkan-banka d. d.« Banko snuje nekaj mlajših bančnih strokovnjakov, ki so bili še pred kratkim vodeči ravnatelji nekaterih zagrebških zavodov, med njimi bivši ravnatelj »Jugobanke« in predsednik borze Dušan Plavšič, bivši generalni ravnatelj »Slavenskc banke« Stanislav grof Lubiensky in bivši ravnatelj »Jadranske banke« Herceg. Po govoricah med borznimi krogi bo stal
J	•	,	/
Milijonska tožba.
Sinočnji »Slovenski Narod« je priobčil sledečo notico: »Pri sodišču sta vložili proti »Jngoslovcnskemu kreditnemu zavodu« tožbo »Slovenska banka« in »Slovenska eskomptna banka« za izplačilo trcli milijonov kron.«
Ker je ta notica neresnična, sc jc načelstvo »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« takoj obrnilo na imenovani banki ter prejelo sledeča odgovora:
1.) Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani.
Z ozirom na notico »Milijonska tožba« v št. 22 »Slovenskega Naroda« z dne 27. t. m. izjavljamo, da nismo vložili tožbe proti Vašemu zavoda, ker nam ničesar ne dolgujete.
Z odličnim spoštovanjem Slovenska banka v Ljubljani.
Sla Jon ja m. p.	Skct	m.	p.
2.) Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani.
Z ozirom na notico v »Slov. Narodu« »Milijonska tožba« Vam na Vašo željo Izjavljamo, da naš zavod ni vložil nika-Ite tožbe nnpram Vam, ker nam ničesar ne dc'gujcte, nasprotno imate z današnjim dnem
44O.C00 K (štiristoštirideset tisoč kron) v Vaše dobro.
Z odličnim spoštovanjem
Slov. eskomptna banka v Ljubljani.
Rus m. p.	Bogady	m.	p,
• *
Iz tega lako vsakdo razvidi, da je bil »Slov. Narod« mistificiran. Kakšen namen zasleduje mistifikator s takimi noticami je pa drugo vprašanje.
Originala (eh pisem sta vsakomur pri »Jugosl. kreditnem zavodu« na razpolago.
Za tehnike.
Naša mlada tehniška fakulteta se obrača po pomoč do občinstva samega. Da si ustvari potrebne pogoje za obstanek, rabi gotovo, ne veliko svoto, ki jo naj dajo premožna dcnari^o-go-spodarska podjetja.
Ne moremo dovolj naglaŠati, kako potrebna nam jc tehnika. Ker ne govorimo pri tem samo o tej šoli, marveč , sploh o potrebi tehniškega študija, moramo omeniti v isti meri tehniško srednjo šolo. Ta dva zavoda v zvezi s stalnimi strokovnimi učilišči sla v sedanjem položaju Slovencem morda najbolj potrebna.
V raznih člankih smo že opozarjali na to. Mi Slovenci smo v splošnem siromašno ljudstvi). Mi nimamo doma ali
tujem naloženih kapitelov, od katetrih bi vlekli rente. Zemlje imamo razmeroma malo, in ta, kar je je, jc že raz-deljena na toliko koscev, med toliko družin, da more dajati vsakemu' le mal kosec kruha. Treba si jc tedaj na drug način poiskati zaslužka.
Pri nas nam jc pričakovati v bližnji • bodočnosti 'moderniziranja kmetskega gospodarstva. Kdor je opazoval razvoj zadnja leta pred vojno, jc kott-statiral, da so povsod začc’1 misliti na poljedelske stroje in na elektrarne, ki bodo dajale za nje in za dom potrebno gonilno energijo. Vojna doba jc ta napredek sicer zadržala, ni ga pa ustavila, Ustanavljajo sc mnoga domača zadružna podjetja za posamezne soseske v svrho preskrbe električne energije. Kmetje, ki jim je po velikem delu vojna doba pomagala na noge, postajajo podjetni in moderni. Skratka pripraylja se racionaliziranje kmetijskega in sploh gospodarskega obrata po deželi.
Sokolstvu I
Sokolsko društvo na \Vilsonovcm trgu v Zagrebu jc z dopisom z dne 18. jan. 1922 naznanilo podpišnemu starešinstvu, da »ovimc istupnmrj iz Jugo-sloveskcga Sokolskega Savoza«. — Sklepno je v dopisu izražena prošnja na starešinstvo, naj »10 izvoli na znanje prhnili«.
Je li to sklenilo društvo na svojem ibčnem zboru, ali je to sklenil 'dru-tveni odbor sam, tega ne vemo; esnica jc, da stojimo pred žalostnim dejstvom, ki za enkrat zaključuje dolgotrajno in mučno takozvano zagrebško afero. '
Sokolsko drušvo na W.ilsonovem trgu v Zagrebu je svojo obširno spomenico, kjer izkuša utemeljiti svoj usodni korak, prej sporočilo javnosti, priob-čivši. jo v 565. številki »Hrvata« z dne 19. jan. 1922, preden jo je prejelo sta-rešintvo Saveza iti preden je moglo ob izključitvi javnosti razpravljati o njej, čeprav* jc zadeva strogo in eminentno notranja zadeva sokolske orgnizacije. Društvo se je izognilo naše pravilne službene poti in sokolske discipline, ker je preskočilo — kakor že prej v premnogih slučajih — svojo župo ter je smatralo za svoj korak ugodneje, pko zamenja pot službe in discijdinc z mnenjem in s predhodnim sodelovanjem politične javnosti.
Iste metode se je poslužilo isto
društvo tudi pred glavno skupščino v Osijeku, ko je svoje resolucije prej priobčilo v političnem časopisu, preden so bile najavljene starešinstvu in preden jc mogla skupščina o njih xaz-pravljati in sklepati.
V današnjem primeru torej ne more podpisano starešinstvo storiti nič .drugega, nego da — zbrano na svoji seji dne 23. jan. 1922-soglnsno jemlje zgoraj citirani sklep na znanje in Sokolsko diuštvo na NVilsonovcm trgu v Zagrebu črta iz seznama svojih društev. Isto bo morala storiti tudi župa Zagreb.
O tem obveščamo vse župc in vse članstvo s pripombo, da se je imenovano društvo že doigo pred tem formalnim izstopom sani o izključilo iz Saveza, ker že dve leti ni izpolnjevalo nasproti centrali svojih organizačnih dolžnosti.
Čeprav bi sc torej Savez že iz tega razloga lahko poslužil nmogo prej skrajnega disciplinarnega sredstva, da neokrnjeno očuva avtoriteto in sokolsko disciplino — tega temelja vse naše oiganizacije— vendar tega nismo storili, ker smo pričakovali, da zmaga na \Vilsonovem trgu v Zagrebu treznost in stvarnost naj bi zajezila valovom politične strasti in ncsokolske razpaljc-nosti čustev pot v posvečene prostore vzvišene sbkolskc mislil
Izjavljamo, da smo si res čas raz-pletka te afere resno in bratsko prizadevali z vsemi možnimi sredstvi in
z vsemi močmi pomiriti duhove in naravnati razdiralno in vsak napredek ovirajočo delo na pot pozitivnega ustvarjenja in sokolskega sožitja — toda zadnji akt te trde preizkušnje sokolske zavesti in morale nas je, žal, prepričal, da smo bili v zmoti!
Dejanje govoti, da raVno v tern času, ko se pripravljamo na L jugoslo-venski vsesokolski zlet, ni več v sokolskem katastru \Vilsnnovega trga in da so se naši dosedanji bratje Sokoli s tega trga samovoljno prekrstili v gospodo, ki iiočc hoditi svoja pota in imeti svojo usodo v znamenju iti v mejah plemenske razcepljenosti 1
Namera te razcepljenosti je planila izrazito na dan v IV. resoluciji Wil-sonovega trga, ki je zahteval od Sa-vezne glavne skupščine v Osijeku zopetno vzpostavitev treh plemenskih sokolskih zvez:	Hrvatske,	srbske in
slovenske. Hotela je, da se ponižamo, iz višav svobode in njenih dobrin v tesne meje 'predvojnih razmer ter da vržemo izpred jasnega sokolskega pogleda in iz velikih naših nalog silne, pit tudi btirne bodočnosti dopolnjeval-nrga in osvobojcvalnega dela najvišje ideale državnega in narodnega jedin-.stva! Vsa skupščina v Osijeku je to zahtevo odklonila. Po ukazu |)istva sokolske ideje, ki kaže vsaki jdememti duši pot le naprej in navzgor, ni nobenemu Sokolu in nobeni Sokolici mogoče kreniti v nižave nazaj,, a ko in ker
stremi vsaki individualnosti vsa njena moralna in fizična svojina, gnana in dvigana od sokolske volje, k popolnosti in dovršenosti. To toliko manj, ker smo- že izza 16. jan. 1919 na prvem sestanku za ujcdinjcnjc Sokolstva, ki sc je vršil v Zagrebu, vezani z bratsko sokolsko besedo, da poznamo le eno domovino in v njej le eno Sokolstvo !
Ujcdinjcnjc našega do pred vojne) plemensko razcepljenega Sokolstva se je potem soglasno provedlo na vidovdanskem Sokolskem Saboru dne 28. juija 1919 v Novem Sadu in je bilo ponovno potrjeno na skupščini v Mariboru dne 30. avgusta 1920 in v Osijeku dne 30. junija J921.
Ali nioramo, smemo in hočemo danes samo na voljo gospodov na Wil-sonovem trgu v Zagrebu govorili drugače?
Držeč se osnovnih sokolskih načel v vprašanju narodnosti in naroda, kakor jih je ugotovil Tyrš', smo postali po evoluciji Jugosloveui, in — gledajoč v bodočnost — smo se postavili na stališče jugoslovanskega realizma, pa smo in ostanemo Jugosloveui!
I11 sklicujoč se na zaključke vidovdanskega sabora v Novem Sadu leta 1919, na’ resolucije mariborske (1920), moramo ponovno povdarjati, da sodimo neizprosno in dosledno na načelu narodnega ujcdiojcnja in držanvega je-dinstva 1 V tem širokem okviru, ki očr-
tava vse naloge, dolžnosti in odgovor, nosti sokolskega pozitivnega ustvarjenja, ima vsak pripadnik sokolske organizacije in vsaka sokolska enota dovolj prilike in dovolj prostora, da Svobodno razvija vse svoje moralne in fizične sile brez ozira na pleme, vero iu stalež, toda y duhu hapreda, demokratizma in socijalne pravičnosti, stremeč za povzdigo lastne in slovenske kulture na poti v človečanstvo!
Kdor Sokol — ta Jugosloven! Kar daš sebi, to dar narodu, domovini in človeštvu! Kultura je kultnim :i ja vseh dobrin, ki so plod dela posamezni-kov, izpopolnitjočih intelektualno, moralno in fizično v duhu sokolskega bralstva in enakosti sebe kot sestavni in bistveni člen naroda in človeštval
Ta načela ne poznajo nobenega kompromisa in nobene izjeme. Kdor jih ne priznava, jih ali noče pojmovati ali je pa prevzet od kakršnihkoli drugih ncsokolskih idej in vplivov tako bolestno, da ne vidi njih absolutne lepote, veličine in potrebe! Kdor jih priznava in prevzema vase kot bistvenost svojega notranjega sveta in kot smernice in smoter vserriu svojemu življenju in delovanju, je naš in naš ostane! Kdor je proti njim — izključuje samega sebe iz vrst jugoslovanskega 'Sokolstva, zakaj izven sokolstva, Uvrščenega v našem Savczu, ni in ne more biti v našem narodu drugega Sokolstva 1	(Dalje prih,}
za to novo banko nemški kapital, zlasti znana »Dresdener Bark« kakor tudi nekateri holandski kapitalisti. D ruja vest pa ve povedati, da ima po zaupnih vesteh stopiti ena izmed velikih Zagreb, škili bank v tesno zvezo z ameriškim kapitalom.	\’
Zagreb je bil še od nekdaj važno gospodarsko središče. Kljub vsem ši-knnain Budimpešte, zlasti pri železni-|ški politiki je rastcl Zagreb od leta do leta. Posebno pa je obogatel med svetovno vojno. Zagreb je v prvi vrsti trgovsko mesto, vsled česar se je razvi-jnl predvsem trgovski kapital in ž njimi seveda tudi bančni kapital. Trgovski dobiček se je stekal v banke, ki je bilo l. 191,1 v celem 61, poleg 146 lira ni! 11 ic in 832 kreditnih zadrug. Od Ujedinjcn ja sem se je vršila'na Hrvat-Hkeni ogromna koncentracija kapitala. Pet velebank obvlada danes skpro celo gospodarsko življenje na Hrvatskem. To »o; Jugoslovcnska banka, Prva hr-▼atska štcdionica, Slavenska banka, Hrvntska eskomptna banka in Central-ll# zadružna banka.
Kmalu po ujedinjcnju in ustanovitvi Jugoslovanske države so pričele hrvat-»ke
banke v obsežni meri investirati •voj kapital v razna že obstoječa kakor tudj nova industrijska podjetja. V kolikor lastna sredstva niso zadostovala, P«! »o izdale nove delnice, pomnožile *o lastne kapitale, poleg tega pa usta-n*vljale nove delniške družbe. V letih 4918 do 1920 je bilo izdanih novih delni xa 2300 milijonov kron in sicer; 1918 K 155 9 milijonov 3919 K	658 5	»
1920 K	15519	»
Na posamezne panoge je prišlo v teh treh letih:
denarni zavodi K	1006.4	mil,
industrija	K	1016.2	mil.
trgovina	K	294	"	mil.
'Razvidno je Iz tega, da sc je v tej dobi investiralo največ kapitala v industrijska podjetja. Samo po sebi se razume, da gre prečejšen del teh novih emisij na račun devalviranega denarja. Od, omenjenih vsot je bilo tekom teli feb let investiranega v nova podjetja:
— Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Oospod finančni minister ic s svojim rešenjem z dne 14. januarja 1922, 1). br. 21.146 odredil: 1. da so Emejo do 28. februarja 1922 popisati in ži-Rosati v smislu pravilnika I). br. 4019 (Ur. Ust št. 313 iz leta 1920) obveznice predvojnih posojil bivše kraljevine Ogrske, katere njih imetniki, naši državljani, doslej niso mogli dati žigosati. Ta rok se ne bo več podaljšal: 2. podaljšanje roka za naknadno žigosan}? tiče samo predvojne dolgove biv-te kraljevine Ogrske, ne pa ostalih državnih dolgov; 3. prošnje za naknadno žigosanje naj se z obveznicami vred vpošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu; 4. vsaka prošnja mora biti opremljena v smislu zakona o taksah s kolkom po 7 dinarjev. Imetniki obveznic državnih dolgov sc opozarjalo, da velja podaljšanje roka samo za gori navedene cb-Veznce in da se na prošnje za naknadno žigosanje drugih obveznic ne bo oziralo.
  Davek na poslo\ni promet. Kakor
nam Javlja tukajšnia finančna delegacija, Je ministrstvo za finance v zadevi davka Ha poslovni promet z razpisom z dne 24. Januarja 1922, št. 1542 brzojavno odredilo, naj $e davek po uredbi z dne 27. Jun. 1921, kolikor se plačuje po knjigah opravljenega prometa (A in n), pobere za trpmescčje Oktobet, november in december 1921 v smislu uredbe, pravilnika in dosedanjih navodil. Pavšalni davek na) se Izterja, kolikor je Že odmerjen, samo za 1. 1921. ako pa pav-lal še ni odmerjen, naj se odmera odgodl. Z odmero davka za 1. 1922 naj se počaka, dokler ne dospejo navodila na podlagi na novo Izpremenjenega zakona, po katerem Se bodo dosedanji obrazci tiskovin zamenjali s prijavo, ki bo zadostovala za vse primere. C) te) brzojavni odredbi so se obvestila vsa davčna oblastva z naročilom, naj z Javnim razglasom pozovejo vse davčne zavezance, da tekom 8 dni odpremijo davek po knjigi za IV. četrtletje 1921 In vlože prijavo B. Tiskovine za to prijavo Se dobe pri davčnih uradih In trafikantih. Komad prijave B stane en dinar.
— Interesenti se opozarja/o na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani It. 150 — A IV v »Uradnem listu« o Ižžre-baniu 4 % prioritetnega posojila lokalne že-loznice Ljubljana— Kamnik v 1. 1921,
— Razpust taborišču v Strniščti. Ko le leta 1915 nastala nvstrijsko-ltalijanska vojna, Je moralo na descltisoče Goričanov zapustiti svoje domove. Večina se je naselila na ozemlju sedanje Slovenije, najbednejši begunci pa so bili razmeščeni po raznih taboriščih, zlasli v Brucku ob Litvi, VVagni Itd. Ob razpadu Avslro-Ogrske so se vrnili tl begunci v Jugosavijo, kjer jih je takratna Narodna vlada naselila v barakah bivše Vojne bolnice v Strniščo. Njih Število le znašalo začetkom leta 1919 nad 3000 in njih oskrbovanje |e stalo našo državo mnogo milijonov. Ko se Je odprla italijanska meja,
*o se začeli po malem vračati v svojo staro domačijo. 3fl. dec. 1. 1. se le priredil za str-nlške begunce zadnji transpoit, s katerim Je odšlo okoli 100 ljudi, katerim sc je ob tej Priliki razdelila potrebna obleka in primerna denarna pndpoin. S koncem tega meseca se konča likvidacija državne uprave taborišča v Strniščo In tako Izgine zopet eden Bojžalostnclslh ostankov svetovne vojne.
Zdramite sr J lz krogov trgovskih Potntkov in agentov smo prejeli sledečo Vest: Po naši kraljevini sc v zadnjem času Opaža vedno več tujih agentov in trgov-»klli potnikov, ki preplavljajo našo državo t Inozemskimi Izdelki. Nič ne bi Imeli proti temu, da potujejo po naši kraljevini za-»topulkl-sirokovniakl češke industrije, obžalovanja vredno pa je, da Je največ takih iz Numftlo in Avsirile, ki s svojim oholim po-stopanlcm, s svolo vsiljivostjo iu z nestro-kovnlnštvom odjedalo domačim potnikom kruti. Ml dovolj, da se s tem širi umazana konhuronen domačim podjetjem in da za-Jluinla U potniki, Id a« plačujejo prlL uai
denarni zavodi:	K	1295	mil.
industrija:	K	855.9	nl’b
trgovina:	K	261.5	>'B1.
skupaj: K 1246.9 mil.
To pomeni, da je bilo 54% kapitala investir. v nova podjetja, od tega 37% v nova industrijska podjetja. Kljub velikemu bogastvu Urvatske pa so vendar postavljene meje, preko katerih hr-vatski kapital ne more še sam, ker je še premlad in prešibek. V to svrho potrebuje pomoči. Ker je v zemlji sami nemore najti, jo mora iskati zunaj. Za velika industrijska podjetja zentlja nima zadostnih rezervoarjev.
Kakor kažejo gori omenjena poročila »Jugoslovenskga Lloyda, stopa lir-vatsko narodno gospodarstvo v drugo fazo razvoja, ko stopa v kooperacijo z močnejšim in starejšim inozemskim kapitalom. , Po notranji koncentraciji sledi kooperacija z inozemskim velekapitalom. To je naravna pot razvoja v vseh gospodarsko nerazvitih deželah.
Drugo vprašanje je seveda, v koliko se je možno izogniti pa eni strani eksploataciji tujega kapitala, na drugi pa se osvoboditi odvisnosti od tujega kapitala. Rešitev tega vprašanja je v veliki meri odvisna od sposobnosti in organizacije eksploatirane zemlje, zlasti tudi od štedljivosti in- marljivosti prebivalstva. Ako tega ni, je velika nevarnost, da tuj kapital zemljo popolnoma zasužnji, najprej gospodarsko in potem še politično,
S pronicanjem tujegu kapitala v zemljo, l)o postalo vedno bolj pereče vprašanje rešitve hrvatsko - srbskega spora. Dokler ta spor ne bo rešen, tako dolgo tudi ni misliti na urejene razmere v deželi. Neurejene razmere pa so silno nevarne, da zapade dežela v su-ženstvo tujega kapitala, da postane igrača v rokah današnjih velesil. Mislim, da vodi vsaka pot mimo sporazuma med Hrvati in Srbi v katastrofo, ker niti eni niti drugi nimajo toliko si-le, da bi mogli drug drugemu oktro-irati svojo voljo.
nobenih davkov, po pet, šest in več nemških firm, širijo trnli duh nezadovoljstva in politično in gospodarsko hujskajo proti naši državi, medtem ko naši domači potniki, ki plačujejo v naši državi davke, stoje ob strani in so navezani na ostanke, ki jih jim prepuščajo ti tuji zastopniki. Dobro bi bilo, da bi se zanimala za to vprašanje tako vlada kakor trgovska zbornica, prizadeti trgovski potniki v naši državi pa naj bi stvo-, rili organizacijo, ki bi preprečila to konkurenco.
— Ustanovni občni zbor mednarodne trgovskb-spcdicijske in skladiščne d. d. »Orient« se le vršil dne 19. Januarja v Mariboru. Družba s centralo v Mariboru je osnovala lastno podružnico v Ljubljani (Sodna ulica 3), ki že posluje. Nadalje ima družba ekspoziture v Beogradu, ^Zagrebu, Subotici, Bakru, IJarošu, Rakeku in Jesenicah. Družba je sklenila interesno skupnost s Češkoslovaško v Pragi. Češkoslovaška jo podpisala 3000 delnic. Potem sc je sklenila Interesna skupnost s spedicijsko tvrdko August Dvvorschak na Dunaju. Ta tvrdka, ki je pristopila s 1200 delnicami, ima več podružnic v Avstriji I11 je kot delničarka »Orienta« ukinila svojo podružnico v Mariboru. Družba »Orient* Je dala na sub-skripcijo 10.000 delnic, katerih podpisano število pa, Je doseglo nad 11.000 delnic. V upravni svet družbe so bili soglasno izvoljeni gg.: za predsednika Janko Tavčar, industrialec v Mariboru, za podpredsednika Anton Kolenc, veletržcc v Celju, nadalje: inž. Oskar Dračar, tovarnar, Franc Gulda, veletržcc‘in Albert Pečovnik, ravnatelj; vsi iz Maribora; Avgust Sjrabcrne, veletržec v Ljubljani, Anton Jtirza, kom. svetnik in industrialce v Ptuju, B. B. Cernik, kom. svetnik v Pragi, Gustav Klauber, ravnatelj v Pragi. V nadzorstveni Svet so bili izvoljeni: gsh Vilko Berdajs, veletržec, Alojz Križnič, industrialec, Anton Tonajc, trgovec, vsi iz Maribora, Franc Čuček, industrialec v Ptuju.
— Opustitev poštne nabiralnlce Studence (Hrastnik) in uvedba selske dostave prt poštnem uradu Hrastnik. Štev. 2288/1V—22. S 15. februarjem t. I. se ustavi poslovanje poštne nabiralnlce Studence (Hrastnik), s 16. februarjem t. 1. sc pa uvede pri poštnem uradu Hrastnik'dostavlianje poštnih pošiljk >0 selskem pismonoši v sledečih krajih: ,og, Kolonija Hrastnik, Siudence, Plosko in Praprotno. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelje.
— Otvoritev odvetnišl:e pisarne v Beogradu. G. Obrad Simič, bivši sekretar Kraljevega Poslaništva • v VVashingtonu in Milan Ačimovič, bivši sckietar Ministrstva Pravde, sta otvoriln svolo odvetniško pisarno v Beogradu. Kralja Milana ulica br. 85 (I. nadstr.). — Telefon 2149. Naslov za brzojave: Osma. Beograd.
— Število časopisov v naši driavl. To nalnovcjšlh podatkih znaša število Časopisov, ki izhajajo na teritoriju naše države 510. Od tega števila odpade na Hrvatsko, Slavonijo In Medjimurje 223 listov, na Srbijo In Crno goro 86, na Slovenijo 83, Banat, Bačko In Baranjo 42, Dalmacijo 41, na Bosno in Hercegovino pa 31.' Od teh listov Je pisano z latinico 269, s cirilico 118, slovenskih 86, nemških 17, madžarskih 15, ruskih 2, francoskih 2, turški 1.
— Klub Jugoslovanskega novinarskega ndrnienla v> Osijeku. V nedeljo 22. t. m. so Imeli oslešlu novinarji sestanek, na katerem so zaključili ustanovitev kluba Jugoslovanskega novinarskega udruženja v Oslieku. Na sefi je bil Izvoljen odbor, ki se Je konstituiral tako-le: Predsednik Perošlav Ljubič, podpredsednik Lavoslav Selingcr, tajnik Ulja Jakovljevič, blagajnik Rudolf Horvat, odborniki:	Tomislav Diklič, Teodor Skrbic in Ornav.
— Pegavica na Hrvatskem. V okraju Velika Gorica sc je pojavilo več obolenj na pegastem legar]u. Bolezen ]e zdnesel bale neki železničar. Doslej Je obolelo okrog 20 oseb. od katerih 40 že 7 umrlo. Zdravstvena
oblast Je odredila vse potrebno, da se bolezen ne r&zšlri.
— Zahvala. Mestni' stražniki v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo Gospodarski zvezi in Eskomptne banke podružnici v Novem mestu za novoletno damo, ki nam je nepričakovano in tako dobro došlo v tej neznosni draginji. Pripominjamo, da edino ti dve podjetji sta se spomnili mestnih stražnikov.
— Češki 5. kronski falziflkatl. Te dni ]e bila na Dunaju aretirana večja družba ponarejevalcev čeških 5 kronskih bankovcev. 1'alsifikate so v velikih množinah spravili v promet v Avstriji in menda tudi v Jugoslar vijl.
— Tajnik kraljevega namestnika. V Brodu se je to dni na policij! predstavil elegantno oblečen gospod kot tajnik kraljevega namestnika. Izjavil je, da mora voditi preiskavo proti ravnatelju nekega tamkajšnjega zavoda. Policijskemu ravnatelju se je zdel ta človek sumljiv in res je kmalu dognal, da le »tajnik« samo nižji uradnik.
Ko so ga aretirali, je začel simulirati blaznost.
— Mraž. Po zadnjih vlažnih dnevih je zavladal zopet precejšen mraz, tako, da je padla temperatura na —7 stopinj Celzija.
V celi severozapndni Evropi, osobito v Nemčiji le temperatura padla na 16 do 18 stopinj pod ničlo.
— Umrl so: 15. januarja v 85. letu železniški sprevodnik v pokoju Urban Gril.
— V Celju je umrla 25. t. m. ga. Heda Oso-le, soproga nadgeometra.
—■ Ogenj v Velikih Laščah. Pretečeni pondcljek je Izbruhnil požar v stolarnici Matije Jelenca na Cerejem ter celo poslopje popolnoma upepelil Uničeni so vsi stroji in vse orodje, tako, da se ceni skupna škoda na 2 milijpna kron. Ogenj je baje nastal vsled eksplozije steklenice s firnežem in špiritom, ki je bila postavljena preblizu rnz-bel^e peči. Pržarni brambl iz Vel. Lašč, ka.-jr tudi finančni straži in drugemu občinstvu se je zahvaliti, da se niso vnela tudi druga'poslopja.
— Lovska sreča. Neki lovec Je pretečene dni ustrelil pri Moškanjcih velikega labuda, ki. je plaval med racami v ribniku. Meril Je raztegnjen 2 metra.
— Radi d vojnegd roparskega umora so aretirali 41 letnega postreščka Jožefa Franza v Rog. Slatini. Franz je osumljen, da je izvršil dvojni roparski umor na Dragotinu in Malvini Schmitt.
— Kaznovano zasmehovanje. Pri Francu tn Matiji Aliču v Vevčah Je orožništvo izvedlo hišno preiskavo. France Alič tedaj ni bil navzoč, ko pa se ie vrnil domov in izvedel, da so orožniki poizvedovali pri njem, je Šel pred orožniško postajo in tam zasmehoval orožnika Ambrožiča ter ga opsoval z lažnjivcein. Sodišče je Aliču za njegovo »korajžo« prisodilo tri dni zapora z dvakratnim postom.
— Vsled revščine v smrt. Med vožnjo Beograd—Zemun je skočil s parnika v Donavo ruski dijak Kobanov. Vendar se Je krmarju posrečilo ga pravočasno rešiti. Di--Jak je živel v veliki revščini in sl je v obupu tiotel vzeti življenje.
— Spreglcdul po 15. letih. Iz Mitroviče poročajo, da je pred 15imi leti moral tamkajšnji občinski zdravnik Mltar Kazlmlro-vlč v pokoj, ker je popolnoma oslepel. Pred neka) dnevi je, šel na lzprehod, pri tem le zašel na led ih padel. Ko so ga mimoidoči dvignili, Je Kazimirovič ves vesel opazil," da se mu Je povrnil vid. Ta slučaj zasluži, da bi se zdravniki zainteresirali zanj.
Ljubljana.
«=* Za Svetosavsko proslavo, ki bo danes zvečer v Narodnem domu, vlada ne samo v Ljubljani, marveč tudi po deželi veliko zanimanje. Privlačna točka sporeda je zlasti nastop slepega srbskega guslarja, ki ga poznamo do danes le iz srbskih junaških pesnii, medtem ko je le malokateri izmed -nas imel priliko ga videti v njegovem slikovitem kroju in poslušati njegovo pesem o junaških činih kraljeviča Marka In drugih srbskih junakov. Guslar bo nastopil na Sve-tosnvski proslavi z odlomki treh junaških pesmi, katere bo zapel v treh različnih melodijah, ki so tipične za srbske junaške pe-snjl. Petje bo spremljal s svtrar.jem na stare gusli javorove. Slepega guslarja bo vo-cila njegova mala vnukinja v krasni narodni noši. Po končanem sporedu bo med prosto zabavo sviral in pel guslar v stranskih prostorih. Opozarjamo pa zlasti na predavanje znanega govornika in učenjaka vse-učiliščnega prof. g. dr. Stojičcvlča, ki nam bo v svojem govoru podal odlomek iz kul-turpe zgodovine srbskega naroda z ozirom na prosvetno delo sv. Save. Ljubljanski Zvon bo zapel svetosavsko himno, tamburaški 'zbor bo pa skušal dokazati, do kake umetniške Višine Je mogoče proizvajali glasbo na našem narodnem Inštrumentu. Z veseloigro »Škotski nadzornik« se bo zaključil oiicijel-ni del svečanosti, nakar sledi prosta zabava in aranžiran ples. Ker bo svečanost narodnega ziraČaja, prosimo dame, da pridejo po možnosti v narodnih nošah. Začetek točno ob 20. uri.	’
= Neverjetno za Ljubljano. Dne 24. t. m. ste pod tem nadpisdm objavili v svojem cenlcnem listu nekm notico g. M. M, Jo jr Maksa Mušiča, računskega asistenta pr! j, poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani proti moji osebi In moji trgovini. Ker je dotlčna notica popolnoma brez vsake podlage, pa je za mojo osebo skrajno žajiva, sem vložil proti temu gospodu tožbo.
O končanem kazenskem postopnniu Vas bom svoječasno obvestil. — Z odličnim spoštovanjem Josip Uran, lastnik Ivrdkc »Uranus« v Ljubljani.
= Odbor društva »Gosposvetski Zvon« se Je sestavil tako-le: Predsednik: dr. .los. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, podpredsednik: AntOn Brandner, narodni poslanec v I-lubllanl, tajnik:	Primožič	Ludovik, me-
ščanski učitelj v Ljubljani, blagajnik: Anton ZvnH. višji davčni upravitelj v Llubljani.
= Zabavni večer, ki ga Je nameraval prirediti Sentpeterski družabni klub v soboto 21. t. m. se vrši 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu z istim sporedom. Odbor.
■» Opozarjamo, da se vrši v nedeljo 29. t. m. ob pol tretji uri popoldne v gostilni pri »Koscu« na Opekarski cesti, poleg mestu čez Mali Graben javna dražba dveh travnikov, last trnovske župife cerkve v Ljubljani.
= Prostovoljno gasilno društvo Vič— Glince priredi v nedeljo 29. t. ni. v sokolski dvorani na Gltncah predpustno veselico s plesom, pri kateri svlra tamburaški zbor »Svobode«. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina 5 Din. za pselio. Za mnogobroj-no udeležbo se priporoča Odbor.
«=» Redni občni zbor prost. gas. društva Vič—Glince se vr.l v nedeljo 5. svečana t. I. ob pbl 10. uri dopoldue z običajnim dnev-
nim redom v občinski sobi stare šole na Glincah. Odbor.
=* Klub »Soča* naznanja, da predava v soboto, dne 28. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu hotela Lloyd g. fin. svetnik Joško Mozetič »o zgodovini davkov«. K teinu predavanju, ki bo zahavno-poučno, se vabijo vsi čani in prijatelji društva.
= Cvetlična reduta.' Udruženje jugo-sfov. akademske omladine iz Primorja I11 Športni klub »Primorje« priredita v soboto, dne 4. februarja s sodelovanjem kluba lJrimork v Narodnem domu »Cvetlično re-dnto«, pri kateri igra godba dravske divizije. Vstop dovoljen tudi dostojnim maskam. Posebna vabila se no razpošiljajo. Začetek ob 20. url.	».
= Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani je liila obsojena Ivana Zupančič na 14 dni zapora radi obrekovanja in žaljenja časti g. J. Kovača, tenorista kr. opere.
— Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 15. do 21. t. m. Rodilo so je 33 otrok, 14 moških, 19 Ženskega spola, mrtvorojena sta bila 2. Umrlo je v tem času 30 oseb, in sicer 10 moških in 20 žensk; med umrlimi Je bilo 14 domačinov in 16 tujcev. V zavodih je umrlo skupaj, 24 oseb. Smrtni vzroki: vsled življenjske slabosti je umrla 1 oseba, vsled jetike 8, vsled pljučnice 3, vsled otročiške vročice 1 oseba, vsled srčne hibe 2, za rakom 4, vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 8, vsled slučajne smrtne poškodbe 2 in vsled samomora 1 oseba. Od nalezljivih,bolezni so naznanjeni sledeči slučaji: 2 slučaja škrlatinke in'en slučaj otročiške vročice.
--=» jajca po 6 kron komad se razprodajajo v aprovlzačni prodajalni na Poljan-_ ski cesti št. 15.
= izgubila se Je črna koža 23. t. m. od prodajalne Marlcun do južnega kolodvora. Pošten najditelj naj jo prinese proti dobri nagradi v prodajalno Markun, Kolodvorsku ulica.
= Tatvina na sodišča. Sodnemu svetniku dr. Fr. Mohoriču je v sredo neznan tat ukradel iz razpravne sobe zimsko suknjo.
— Tatvina v tramvaja. Ko se je šivilja Jožefa Pogačnikova peljala s tramvajem iz deželne bolnice proti magistratu, ji je neznan tat ukradel listnico s 350 dinarji.
Ljudska univerza v Mariboru Ima prvo predavanje v soboto 28. jan. t. I. ob 19.30 zvečer v mali kazinski dvorani. Predavanje v kratko otvori preds. V. Grčar. Nato prebava prof. J. Favni: Kaj ie prava Izobrazba in kaj ni. — Predavanje bo trajalo eno uro. Vstop prost.
Poslanec Žcbot je pretečeni torek popoldne vsled telegrafičnega poziva predsednika državne skupščine odpotoval iz Maribora v Beograd.
Drzen vlomilec. V sredo zvečer Je bil opozorjen stražnik na dravskem mostu v Mariboru vsled žvenketanja šipe na vlom v bližini. Opazil je, da je neki lopov razbil izložbeno okno pri trgovini Josipa Šoštariča na Glavnem, trgu. Vlomilcu se je posrečilo odnesti pete, s seboj pa ie odnesel dve bali platna, vredni okrOg 3000 kron.
Glasoviti vlomilec pod ključem. Mariborsko okolico je že dalj časa vznemirjal neznan tat z vednitnl vlomi in tatvinami. Sedal je ta »strah« v osebi bivšega vojaka Svarcpaha že srečno pod ključem na okrožnem sodišču v Mariboru. Lopov, ki je doma nckie iz Dravske doline, je bil got ivo v zvezi z drugimi, za katerimi se pridno poizvedele.
O geni v dimniku. V torek 24. t. m. krog tričetrt na 23. uro je javila policija požarni brnmhi, da je izbruhnil ogeni v dimniku Tartbaucrjeve hiše na Tvorniški cesti 22. 1’oŽarna bramba Je pohitela takoj pod poveljstvom načelnika Robavsa z avtomobilom in z gasilnimi pripravami na označeno mesto ter našla dimnik že ves v plamenu. — Ker se je takoj lotila dela, se ji je posrečilo razmeroma hitro pogasiti ogeni ter odstraniti tudi vsako nadaljno nevarnost
Celje.
Stanovanjski urad v Celju Je v torek zvečer sklical v posvetovalnico mestnega magistrata stanovanjsko enketo, katere so se udeležili zastopniki obeh celjskih narodnosti in vseh strank. — Enketo je otvoril župan g. dr. Juro Hrašovec. Podžunan g. 2abkar je v stvarnem in resno zamišljenem
ekspozeju predlagal, da hi sc na! stavile v
Celju 4 hiše za delavska stanovanja in ena večja hiša za uradniška stanovanja. Navajal je, kako bi se prišlo do kapitala, kako bi se krile obresti in kak ) bi se kapital amortizira!. Ravnatelj gosp. Picifer je isto-tako v obširnem govoru predlagal načrt, kakor sl ga je 011 zamislil. Predlagal le, naj se zida 8 stanovanjskih hiš in istotako navajal, na kak način bi se amortiziral kapital In krile obresti. Debate so se še udeleževali gg. Korcu, Golograitc,-dr. B žič, dr. Kalan tu drugi. — Podžupan g. Žabkar predlaga k sklepu: »Priznamo potrebo nujne rešitve stanovanjskega vprašanja. Naj se Izvoli akcijski odbor, ki naj vse na enketi stavljene predloge prouči. V kratkem se ual skliče enako zborovanje, ki naj najboljši predlog sprejme in v obliki spomenice predloži obč. odboroma mesta in okolice. Po soglasnem sprejemu predloga se Izvolijo v akcijski odbor gg.: dr. Božič, Žabkar, Pfeifer, Koren. Gologranc, Martinčič, V. Kukovec, dr. Hrašovec. 'dr. Ogrizek In Reben-scheg. Po še nekaterih razpravah je g. župan zaključil cnketA. — Stanovanjski urad je za danes v petek 27. jan. ob 4. uri pop. sklical zastopnike vseli celjskih denarniit zavodov na posvetovanja glede zgradbe novih stanovanjskih hiš. Konferenca se bo vršila na magistratu.
Španska bolezdn se je tudi v Celju pojavila v nekaterih slučajih.
Celjski mesaril so sklenili, da svojim strankam ne bodo več oddajali mesa na knjižice.
Predsednikom športnega kluba »Celje* je bil na občnem zboru, ki se je vršil v 'torek 24. t. m. v celjskcin Nar. domu/ Izvoljen g. dr. Zoran Jošt.>— Udeležba na občnem zboru je bila srednja.
Ušel Je iz zaporov celjskega okrožnega sodišča 1. jan. t. 1. Ivnn Keber. 24. t. m. pa so ga izsledili in zopet aretirali
Umrla Je v Celju 25. lan. gospa Heda Osole, žena nadgeometra g. Franca Osole. Zapustila je 3 otroke« Pogreb se vrši dar.es v petek.
SokoEslvo.
Sokol I. opozarja svoje članstvo na svoj občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dop. v dvorani Mestnega doma. Osebno neznani oziroma man) znani člani imajo pristop le proti društveni izkaznici. Odbor.
Sokolski odsek Ježica vabi na svoj II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 29. Januarja točno ob 15. url v ljudski šoli na Ježici. Spored običajen. — Odbor.
Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo 29, t. m. ob petih popoldne Grill-parzerjevo »Pramati«.
Spot! in timrisčiksu
Vremensko poročilo iz Bohinja. Dne 24. Jan. .1922 ob 14. uri: Barometer: 751 cm (se stalno dviga). Termometer ob It, uri: —2 stopinji C. Vreme: Oblačno. Ve-ter: Lahek severovzhodnik. Množina snega: Na stari, na 40 cm sesedeni sneg je padio nocol 3 cm kožuhastega pršila. — Kakovosti sitega:	Za smuko prav ugoden. —
Saninec: Prav dober. — Sankališče »Bel-vedere*: Urejeno, izborno. — Cesta na Ravne: Kot naravno Sankališče prav dobro. Smuka: Zelo ugodna, vsled naraščajočega mraza pričakovati z vsakim dnevom še boljšo. Skakalnica: Prirejena, prav dobro uporabljiva. — Drsališča: Neuoo:abna, ker še vedno pokrita s snegom. Tujski promet: Kljub izbornim predpogojem za Izvajanje vseh panog zimskega športa naravnost malenkosten.
Poslano *
Ker se v zadnjem času širijo o menj , neresnične vesti, ki so naperjene proti moJr
osebni časti in poštenosti, objavljam, da bom proti vsaki osebi, o kateri bom zvedel konkretna delanja I11 govore, postopal sod-nilskim potom.
E. Kovač, tenorist kr. opere.
* Za poslano odgovarla uredništvo le,
v okvirju zakona. ,
Naročajte „|ugoslavijo“!
Vremensko
Ljubljana, dne 26. januarja 1922.
k«I Ura		Tlak zraka	TeuK rtaka c	VslCT	Oblahs! 0-13	Padavin« nun
Ljubljana	7	k 738 2	6-2	sev. vzh.	sneg	10
	14	7385	5 3	sever	t	
	21	739-8	58	sever	45	
Zagreb	7	| 7GG6	50	vzhod	44	10
Beoetrad	7	703-3	100'	sov. vzh.	jasno	—
Dunaj	7	7680	8-0	iuv. vzh.	obl.	‘ —
Innsbruck	7	7619	5 0	brezvetr.	44	—
Praha	7	—	—	— i			
Opombr	i: V L	.j ubij a ni se	barometer »	dviga, tem	peratura st	.movitna.
Vsem sorodnikom, znancem In prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri oče in soprog, gospod
Jernej Bizjak
paznik v centr. del. Trb. prem. družbe
v starosti 52 let po kratki in mučni bolezni dne 25. t. m. nenadoma izdihnit svojo biago dušo.
Pogreb, se vrši v petek popoldne.
Pokojnika priporočamo v blag spomin.
TRBOVLJE, 26. Januarja 1922. i
Žalujoča rodbina Bizjakova.
BB&snnia
Dnevne ves&i.
HaMa \iMWm draMratslro v llljanl.
V petek, dne 27. januarja 1922, na .praznik sv. Sava
SVETOSAVSKA PROSLAVA V NARODNEM tiOMCJ
SPORED:
1. Svctosavska himna. Poje Ljubljanski Zvon..
2. Pogled na kulturno zgodovino
pravoslavnega dela našega naroda. Predava vseučiliški prof. g. dr. Stojiecvič.
3. Srbske junaške popevke. Poje in svira srbski guslar.
4. Knahl: Slovan. Poje Ljubljanski Zvon.
5. a) Parma: Mladi vojaki. Koračnica. !
b) Bozzoti: Oprosti ml, majko
moja! Partija za brač-solo.
c) Brož: Na valovih Jadranskega morja. (Svira tamburaški zbor »Bratstva«.)
6. Trifkovič:	Skolski nadzornik.
Enodejanka: Vprizarja dramatični odsek »Bratstva«.
PLES IN PROSTA ZABAVA.
Pri plesu svira godba Dravske divizijske oblasti.
Polovica čistega dobička je namenjena bedni ruski dcci.
Micličl Zevaco:
»NOSTRADAMUS".
»Ne. Kralj v tem trenutku ve, da je Izzvan na življenje in smrt; potemtakem bo častno ubit pri belem dnevu vpričo zbranega ljudstva, ki ga je pozvala Usoda za pričo.«
Oklep, v katerem je tičal »nekdo drugi«, je vztrepetal . . .
»Tega Izziva kralj ne sprejme!« je rekel Montgomery majaje z glavo.
»Sprejme ga!« je dejal Nostradamus.
Montgomery se je oberoč pograbil za lase. Drgetal je vzlic hudi vročini.
»Kdo ste?« je zavpil in prijel. Nostrndama za laket. Kdo ste — vi, ki ste našli skrivnost mojega življenja! Vi, ki držite v svojih rokah Katarinino čast in krono! Vi, ki vas je kralj ukazal sežgati, na ste ga podjarmili svoji volji! Vi, ki vas
spremljata zgolj skrivnost in gorje!
Kdo ste, hočem vedeti!«
»Sam si povedal: ime mi je Skrivnost in Gorje,« je rekel Nostradamus s turobnim glasom.
»Da, res!« je dchnil Montgo-mery. »In česa hočete od mene? Kdaj sem vam storil kaj žalega! ..«
Tisti hip je zapela na drugem koncu borišča trobenta kraljevskega oprode, ki je izzival nasprotnika.
»Izgubljen sem!« je zahropel Montgomery.
»Otet si,« je rekel Nostradamus. »Baš zato sem tu, da otmem. T i se ne boš-boril s kraljem, ne za šalo in ne na smrt. Idi. Samo tvoj oklep pojaše v boj. Idi, ne mudi se tu. Čil konj te čaka nedaleč od vhoda Vincennnskega gradu. Moj človek ti ga izroči. V torbah na sedlu tega konja najdeš dovolj draguljev, da moreš živeti po knežje, kamorkoli se obrneš. Idi. Uberi najbližjo pot preko meje in daj, da se izpolni kraljeva usoda. Če pa odkloniš, kar ti ponujam, vedi, da stopim še to minnuto na borišče in zakličem:	.Izdajstvo!’ Montgomery se
ne more boriti s kraljem! Tu vpričo vseh obtožujem kraljico Katarino in kapetana Montgomeryja zločinskega prešuštva v škodo in sramoto Henrija, francoskega kralja!.’ Idi, ako nočeš, da zdrobi tudi tebe vihar, ki se pripravlja!«
Tako govoreč je potegnil Mont-gomcryja, ki je bil napravljen na zadnji strani šotora, ki je vzdignil zaveso. Pokazal mu je pot, ki je držala k vratom Sv. Antona in odon-dot na mejo, v prostost . . . Mont-gomery se je bazno udaril po čelu in zamrmral:
»Moj sin! Moj sin! Ako me ta človek ovadi, ^ mora moj sin umreti! . . .«
Nostradamus ga je porinil iz šotora.
In Montgomery se je splazil bled in tresoč med Šotori ter izginil proti vratom Sv. Antona . . . Tedaj se je obrnil Nostradamus k oklepu, rekoč:
»Royal de Beaurevers, sl li pripravljen?«
Zamolkel glas je odgovoril:
»Pripravljen sem. Ako poginem, recite Florizi, da sem jo hotel oteti in da je moja zadnja misel posvečena nji . . .«
»Ubogi otrok!« je zamrmral Nostradamus. »O, če bi — — a ne!« se je prekinil in srdito mahnil z roko.
»Kralj se je zlagal,« je nadaljeval mladi mož. »Bil je v moji oblasti; a usmilil sem se ga, ker mi je prisegel, da ne stori ničesar več zoper Flori-zo. Zdaj prekličem usmiljenje in uveljavim svojo pravico iznova. Ako ne danes s kopjem, ga ubijem jutri z mečem ali bodalom:	kakorkoli,
samo da rešim Florizo. Tako mi kriza in Kriščevih ran! Smrt edina mi more ubraniti, da ne izpolnim prisege. Pripravljen sem. Ukažite, naj javijo moj prihod!«
Henrik II. je bil že nekaj trenutkov na borišču. Njegova trobentača sta v kratkih presledkih izzivala nasprotnika, s katerim se je imel boriti. VSi gledalci so opazili, da kralj ne da konju poplesavati ob pregradi, nego stoji nepremično na mestu. Dojem tega vedenja je bil tako čuden, da je zavladala vsesplošna, težka tišina. Le malo ljudi — in še ti se potem niso upali črhniti — je videlo, da ima Henrijevo kopje brušeno ost, ne pa igralne, ki je morala biti zavarovana z usnjato blazinico. In ker je bil kraljev naličnik spuščen, ni opazil prav nihče, da mu je obraz ves bled od besnega srda . . .
Pregrada na drugem koncu borišča se je odprla . . . Zvonki glas trobente se je odzval trobljenju kraljevi oprodov . ..
Montogomery je prijahal na plan . . .
Montgomeryjev oklep na Mont-gomeryjevem konju! . . .
Po vsem borišču se je razlegel bojni vik glasnikov. Trobente so dale znamenje. Iz množice se je dvignilo tisočero mrmranje radovednosti, ki pa je zdajci utihnilo. Gledalci so obmolknili v nenadni, skrivnostni tesnobi. Vzlic znamenju sta ostala borilca na svojih mestih; in trume so ju videle trepetati, kakor bi si obetali namestu glasov in pogledov njiju duši boj na življenje in smrt.
A zdajci sta se spustila v tek . . . Še hip, in konja sta drevila v divjem skoku. Tisoči glav so se sklonili, tisoči obrazov skrčili v bolni napetosti, s kakršno se rade napovedujejo velike nesreče. In kaj so videli?
Dva oblaka prahu . . . Blisk dveh oklepov, tako nagel, da so fca jedva ujele oči ... žvenket železja ... dvoje konj, vzpetih na zadnje noge — tik nato strahoten vzkrik!
Bilo je storjeno! .. .
Dvojni oblak prahu se Je razkadil. In tedaj se je vzdignil krik iz petkrat desettisoč grl. Vse je klicalo na pomo‘č. Tisoči plemičev so se zgrinjali na borišče. Zenske so padale v omedlevico. Nekateri so kleli, drugi molili od groze . . .
Evo kakšen prizor se je nudil očem:
(Dalje prih.)
Drobiž.
* Zanimivi podatki. Znanstveno je ugotovljeno, da se na svetu govore 3604 jeziki, da vsako leto umrje
36,214.000	ljudi, to je dnevno 66.408, na vsako uro 4020, na minuto 67 in na vsako sekundo eden. VsakS leto se rodi 36,792.000 otrok, to je na uro 4200, na minuto 67. Značilno je, da po tej statistiki dosegajo oženjeni ljudje višjo starost nego samski. Povprečna starost ljudi je 33 let. Žalostna pa je ugotovitev, da četrtina vseh ljudi po-mrje pred 16. letom.
* Pogumna služkinja. Ni dolgo temu, ko je v Berlinu neki lopov napadel po cesti hitečo služkinjo Ano Schulze ter ji hotel vzeti denarnico. Služkinja, zelo močna, se je borila pogumno in uporabila zadnje obrambno sredstvo, katero Je imela pri roki. Potegnila je iz klobuka iglo in ga zabodla na najdelikatnejšem mestu. Nato je lopov odjenjal, ona pa je pobegnila.
m—n———..........................................—m m »■
Proda se:
HIŠA
In gospodarsko poslopje, vrt, lepe niive, travnik, gozdi in pašniki, skupaj 30 oralov, se proda iz proste roke. Hiša je zidana, z opeko krita, oddaljena pol ure od mesta Kočevje in četrt ure od fare in petraz-redne šole. — Več pri gostilničarju J. Pov-šetu v Staricerkvl, Kočevje.	155
OPRAVA IN ŠTELAŽE
skoro nova za modno trgovino se proda. — Poizve se v upravi Usta.	147
Kup! se:
STRUŽNICO
rabljeno ca 80 cm dolgo za železo kupim. Ponudbe na J. Bonač sin Ljubljana, Čopova ulica 16.	131
TESANI LES
vseh obsegov, kakor late, okrogli les. deske po 13, 20, 25 mm. Itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču ivkov, Scta-par (Bačka).
KOŽE
od lisice, kune, tvora, jazavea, divje mačke,
itd., čiščene, razprte i osušene kupuju se us najvišje dnevne cijene. — Ponudbe do uklju-čivo 15. febr. na poštanski pretinac 15. Glavna pošta, Zagreb.
157
Službe:
STAREJŠI SAMOSTOJEN STAVBEN IN STROJNI KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER
s prakso se sprejme s 1. marcem pod ugodnimi pogoji. Neoženjeni Imajo radi pomanjkanja stanovanj prednost — Naslr i v upravi lista.	156
KOLARSKEGA POMOČNIKA 4
starejšega se sprejme proti vsej oskrbL — Naslov v upravi lista.	154
ŠTEPARICA
se išče za čevljarsko obrt, izvežbano, ali pa tudi ne. Valvazorjev trg št. 1 pri Ermanu.
150
KONTORISTINJA
samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, iztirjena strojepiska in stenografi-nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinje slovenske trgovske šole. Ponudbe je poslati na upravništvo pod šifro: »Samostojna pisarniška moč 200.«	146
KORESPONDENT
Izvežbana zanesljiva ter samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani, absolventi slov, trgovske šole z daljšo prakso Imajo prednost. — Ponudbe je poslati na upravništvo tega Usta pod šifro-.»Korespondent 350*
145
UCENEC
za trgovino z mešanim blagom se Išče. — Ponudbe pod »pošten« na upravo lista v Mariboru.	139
TRGOVSKI POMOČNIK
mlajša moč se sprejme. — Ponudbe na poštni predal št, 66. — Istotam se kupi železni rezervar od 5000 1 vsebine dali*
BLAGAJNIČARKA,
inteligentna gospodična, zmožna obeh Jezikov, stenografije, strojepisja, se sprejme. Ona, ki bi pomagala tudi pri nadzorovanju gospodinjstva, ima prednost. Pogoji ugodnL Ivo Andraschltz. Maribor, Vodnikov trg 4.
155
Razno:
STANOVANJE.
Proda se v Mariboru pohištvo 3 sob In kuhinje. Stanovanje eventuelno takoj na razpolago. — Ponudbe na Maribor, poštno ležeče »Pohištvo*.	149
LEČA ZA KUHO,
nova, debelozrnata In makovo seme se dobi pri Sever & Komp., Ljubljana, V/nliova ulica 12. — Zahtevajte cenik vrtnih in poljskih semen.	130
ii==SOBO=i
iščeta uradnika z dvema posteljama, s hrano ali brez hrane za takoi ali pozneje. — Ponudbe pa Upravo lista, pod „Soba".
Zastopstvo
slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška agentura, ki deluje že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z lastnim avtomobilom. — Ponudbe na upravo lista pod »ZASTOPSTVO14.
enčic
LaUC
Dol
ZRGE'HL!HI-}EZ0Ul*HI5E-UILE*lflDUSTR.STfil/BE*n0ST0l/!E P PRORRČMČRTI lit OBISK 1HŽERIR7B BREZPlRČflO. E|
M M Glasb. Matice zapris. Izvedenec dež. sod
HM
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Fdrster, B6sendorfer, Heitzman etc.
na obroke In posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh
glasbil.
Proda se pianola in lonola. HajvcCje in na;:posobnejft podjetje i Jugoslaviji.
znamke IK A D O" brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se Vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje r"srwTggM5a:a!
Tovarna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z.
Tel. int. 188. Ruše pri Mariboru. Brzojavi vžigalice.
NAPRODAJ!
Vino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah.
' Ivan Poljšak,v
Jesenice, hotel Pošta.
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
3os. R. Puh
Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513.
Prometni zavod zn premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo oporaiio Mor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Plima ifelov. in minili Us zalin in dnini vporaiiD. Hi premog in dni premog.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica Stev. 19;
Kostanjev let
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica l./I.
Posredovalci se dobro plačajo*
Orožje
S kresilnim kamnom z vložnim delom na prodaj. —
Naslov v upravi lista.
KORANU
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska)
glavno zastopstvo za Slovenijo:
Fran Hočevar
Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte.
jjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiii,, iiiiiuiuuiiuuiiiiiitii.iiuiuuiiiitmiiututiiiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
Pozor!
Pozor!
Vsaki dan sveži hvos (drože)
| iz najbolj sloveče tovarne Jugoslavije, tovarne špirita In drož, Savski Marof
| razpošilja in oddaja po originalnih tovarniških cenah
B	1	,	\
1 Glavna zaloga kvasa
| ANTON KOLENC & DRUGOVI
VELETRGOVINA — CELJE.
^iiriiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinitiniimiimmiiili
zmožnega bilance, prvo-vrstno moč sprejme ve-liko industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo do« sedanjega službova> nja na upravništvo
pod „Bilančnik“«
Plača po dogovoru.
ff
it
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja konzorcij dnevnilca »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna* it UtihUaaL