ZH. MtlHkk I IfrMjai. i pMMIrt. 3 mMn M- AMm iNV* ,Slovcr-ski *:*rod- vtlfa *O peMli eelo leto skapaj naprej • K 25*— I cclo lcto naprej . . . , K 30*— ??Lle£. " " - •# ' l«"^ 1 » Amerlko to vsc droge dežcl« t ita mesec • • • • • 2 30 ' cclo Ido aaprej . . « . K 35,— Vprašanjem glede fnsera'ov se ni) priloii za odgovor dopknla tS gnaaika* CpraTaižtTO (»podaj, dvorUče i evo). SaftOort milom *L 5, ttlafoa 4L9S, Uigrati veljajo: peterostopna petit vrsta z* enkrat p» 20 vln^ U dnktat p# 18 vIjl. zs tnkrti tll večkrtt po 16 vin. Parte in zahvata vrsU 25 vta. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih Inscrdjah po dogovoru. Upcivnlitvu naj te pošiljalo naiočnin«, reklamacije imcratl Lid, to je administrativne »tvari. ——— rm%mmtzam AtaviUui volfa 19 rtaarlou —— Na pismena narodi a brez istodobne vposlatve naročnlm it nt oaira. »KarclM ttekBiW ttltfOB it Slb „Slovenski Narod* vetia v Liabl'ftnf na dom dostavljen: v npraveištva prejeman; edo !©4o naprej • . - . K 24— ce!o teto naprej • 9 • • K 22"—» pol leta . . • . • » 12*— po! ieta „ » . . • • 11'*-cetrt ieta „ • /.••• 6'— četrt leta . • . . • • 5"N> na mesec m \ m , • 9 2-— na merec » • • • » • !'$> Dopisi na} se frankirafa Rokoplsi se ce vračsjo. ■indfrTiltm SaaOoTm sile« #t 5 fv priaičju ievo.) telefon št M. !s lii pofsalo. Duaaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. rronta proti Rom uniji. Prelaz Vulkan je o^iščen so-vražnlka. Pri Sibšnju smo zavrnHi napad dveh ronti-nsktlt divi?!«. Vjeli smo 3 častnikc in S26 niož. Južno ed Hclczntanvja Je r>o£isnii nasnrotuik naše var3tvene čete nekoliko nazal. Armadr. a fronta generala k o n j e n i c e nadvojvode X a r 1 n. V kotu treh drlav iužno od Dor-ne Vatre Mno vrsii sovražne oddeike s protisunkom. Sicer se ie vršil hud boi šanso jugozapadno oi: žrebčarne Lubina in v pokrajini Ludove. i Armadna fronta general- f c 1 d m a r š a I a princa L e o - poltfa Bavarskega. Iz obniočia arTt:;H?e g^eraioter-aia von Biiiim-rrnioiir'a norocajo naknadno, da je dne 19. septembra neki avstro-oerski bo'sni letalec zbll dve sovražni leta?!. Pri arn?adl sene-ralebersia v. Ters^tva^isliesa počiva, izvzemsi topovski ogenj, od vCerai dopoKine boi, ITALUANSKO BOJI5CE. \a kraški visoki planoti «>nio za-vrnifi več sovražnih noskusov pri-bližati se. Ob fronti v Dolo^iitih se je rio-nesrečil scvražni noćni napad na naše pozicije ob poboOju Monte Siefa, Sevenm od Arsiera so vrsle naše čete danes zjntrai dne 24. rulija oć Ita!i:anov vzeti vrh Monte Cinona v zrak ter vieii pri tem 13 častnikov in 37S mež. Flotilh sovraznih hidr )pianov Je metala or! ?u?*\ S2?v»>re ]ucarnc Lučlne se |e tuči včeraj z!on?i! fiiočan ruski napad. — sedmi v zadnjih dceh, — pred fronto budimpestanskejra domobranstva. V pokravni pri Ludovi smo sovrežniku zopet iztrgaii uspe« he. ki iih ie dosescl v zadujih boBh. Fronta generalfeld maršala princa Leopolda Bavarske g a. Med Zborovom in gorenilm Se-retom so poznali Rusi do vecdnevni artiljerliska pripravi včeraf iznova mo^ne sile napref v napad. Žc smo bili zavmfll več naskokov v masah, ko se jhn |e popoWne posrećio, se-vero - vz^iodno od Perepefnikov vdretj v naše crte. PonočnJ protina-pad ie dovedel po ljutih boilh do po-polnega zopetQc35a zavzetia vseh po-zicij. Vieii smo nad 700 moi in vpift« nii] 7 strojnih pušk. Krvave sowrf- nikove izgube odgovarjaio njegove-mu običaiaemu načinu bofevank. ITALUANSKO BOJ1ŠCE. Na tuznem deiu kraške visoke plaflote je prišlo do biižinslctii bc plcailc na^e ćeie eno stroloo puško. Na fronti Fassana smo z ognjen ! zavrnili napad sovražneca bataljana na nošc pozicije na Gardlnalu. Kakor je sedai dognano, je imela od nadpo-roćirilca Mlakaria, — ne glede na | deistvo, ^a |e bit ranjen. — izborno \ edena razstrefhev vrha Cimone LJiiićuioc učinek. Oddelki pešpolka št. 59 so priieli preostale dele prese-neieite posadke v boku in hrbtu. Št«-vllo vJetih se je zvisalo na -227. Tuđi smo vplenfli 2 stropni pifški. Monte Cimone sio$i oć takrat pod naiži-vahnejšim og:niem sovražne art^ie-rije. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. Ničesar novega« Namestnik naceinika seneral»egra štaba ni. H o f e r, im! nPmO SF^fiiiP Ofifprjlfl 1iC/i2j«J!iU iililUOv PUib^Ilii« Berolin, 23. septembra. (Kor. u.) VVoiffov urad poroca: Veliki glavni stan. ZAPADNO BC.?!ŠČE. j Fronta generalfeldmar-šala prestelonaslednika i Ruprehta Bavarskega. Sevemo od Sorame ^e 5e bitka iznova pricela. Fo trainem stupnjevanja artHierijskega ognia so na- ; padli Francozi crto Corables - Ran- ' coart. Uspeh a r^?o ime* i nobenesa, enrko titdi ne ArnjležL kr so skušali ' predreti pri Courcelfettesii. Naknadno se poroca, ća smo v noč! na j 22. septemher zavraili ancr!e§ke del-ne napade pri pr!stavi y[min''\Qt in pr: CourceHettesu. V zračvem baju severno od Som me smo zb'li 11 so-vražnih letal. VZHODNO BOJISČE. Armadna fronta gfm, princa Leopolda Bavarske J2T a. Pri Koritnici so se ponesre^! močfii ruski napadi. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla: Severno od Ksrpatev nohene iz-premembe. V KarpaHb so boli Pf>-je?oali. Po^amezn! sovražni šunki so ostali brez uspeha. Bojišče na Sedmograškem. Na obeh straneli SibhMa sta na-padli nekako dve romimski tliviz^. Naše varstvene čete so Hn z ?elo ve-I'klini krvavim? teunbam; zavrnSle. V nrotisunku smo vjeii tri ea^tnike in £36 mož. Pri Szent Janosfcegviti smo ponoči vze«? nazri rek^i pnsto-iank. Prefaz VnHcan ie od n3s za-vzet in smo *a obdržnli naf-nrotl sovražnim posknsom, ga zopet za-vzetL BALKANSKO BOJlSCE. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. V D#bmdžl smo zavrinU romiio-ske šunke v blizini Donave in Jug»-zapsdno od Toprajsarja. MAKEDONSKO BOJISCE. DrezuspeŠnl sovraž«! poskuieiđ napa^R in tneetonsa živalmo artil|ert|-sko delovank. Poknrfina |u*n« ^ Belašice planine do Kršoega Bvlkaaa |e izprazniena sovražnlka. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. • a • Berolin, 24. septembra. (Kor. u.) VVoiffov urad poroca: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta gfm. prestolona-slcdnika Ruprehta Bavarske g a. Trajna bitka ob Somml ie zopet v potaerr: teku. Artiljerijski boi je med Arcro in Sommo tako silen, ka-kor je bi! Ie redko. Ponoćni sovražni šunki pri Cource!!stiesu, Rancourtu in Couchavesnesu so se ponesrečiU. Fronta neniskega presto-lonaslednika. V pokrajini ob Mosi se je stre-Iranje na (evo od reku in v posamez-nih odsekih na desno od reke pove-čelo Na ceii frentt živahno doto van Je Ier:;icev $ šteriininii za nas ugcdni-rul boli v zraku v našZU crtah in ou-stran sovrasnih ćrt. Sestrelili smo 24 leta!, med njlms 20 ob Somini.Nadpo-ročnik Buddecke ter poročn'ka \Vintgens In Hobndorf so se possbno odiikovii-f. Na!e izgube znašajo 6 le-taS. pne 22. seoiensbra Dczno zve-čer }Q bila od boinh na Mannheim uhfta ena oseba ter ie bilo naoraviie-r?e nekaj škode. Pri večkratnih leta!-skih napadih na za'edle naše fronte ie bilo med drutir* u^stih v LHla 6 rnescanov in 12 '»iiš poškodovanih. Neki naš zrakoplov ie napaael v noći na 22. september angleške vojaške naprave pri Bouiosnu. VZHODNO BOJISCE. Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. Z močnrat! masatni so Rusi pet-krat zaoored sevemo od Zborova, med Seretom in Stripo, vnovič napadi". Pri Manaiovu je nasprotnik vdrl. V proti narodu smo ga vrgH zopet na>Ti ter \q izgubil nad 7(>0 vjetih in 7 strojni pužk. Boli proti jugu so se zIomiH vsi napadi s težki-nii izgubanii pred i:a&iuii črtami. Fronta generala kavale-r i j e nadvojvode Karla. V Karnatih smo med Ludovo in Ba^o Ludovo ter ra vzhodnem po-bcr.hj Cimbroslare v napadu prido-Mii naz?ii v prejšs^ih bojih izgubljene de^€ na^ih pozicii. Severo - vzhodno wl Kirfilra'-'e ^e vrše trdovratni boji. SvD.MOORASKO BO.HŠCE. Nn prdazu Vnlkan in zapadno od taii smo zavrnili več romunskib naraciov. BALKANSKO BOJISCE. Nobe^ei?a posebno Pomembne-fra dogodka. Prvi generalni kvartirni moister v. Ludendorff. Druga faza ifaBjaasKe sfeizive. Sedma bitka na Gomkem ie pri-Čela 14. septembra, sele skoro šest tednov po zavzetju Gorice, ki se je izvršilo 8. avgusta. Na to so imele čete vojvode cT Aosta nalogD. zavoje-vati Trst. Po Brusilovi metodi v glo-bokih gostih kolonah se vrleči juriši v masah proti fronti od Vinave do morja, so dosegli samo dne 15. t. m. sam na sebi brezpomernben uspeh, to je osvojitev Mirenskega Grada. Dru-godi povsodi so naše junaske čete neomajno kljubovate sovražni premoći in odbijale naval za navalom. Dne 18. t. m. je juriš ze zastal in sie-dii je bojni odmor. Ne 70.000 mož, kakor se je pr\'otno sodilo. anpak se enkrat toliko, okoli 140.000 itali-janskih vojakov je bilo nognaniti v boj proti avstrijski crti, pa kmalu je bila izčrpara njihova napadalna sila in utrujeni so odnehali. Napad se more nadaljevati sele po novem ojače-nju hudo prizadetin čet. Prva faza nove i talijanske ofenzive na Gori-škem je bila izboievana zmago\ito za naše orožje. — Cariški >>Tagesanzei-ger« piše: Na Kraški planoti se boju jejo Itrdijani z vedno večjim ne-uspehom. To ie razvidno Iz govora vznemirjenih milanskih Jistov. Itali-jani na Krasu nišo prišli nikjer čez najsnrednejše avstrijske pozicije. Za Kraško visoko pfanoto so Pa naravne težkoce za Italijpne skoro nepre-n.iagljive. Halijanska vlada skuša v dol-gem kemunikeju prepričati svoje za-veznike, da navzlic inanjkajočim uspehom italijanske ofenzive je bilo storjeno veliko d2lo in ob tej priliki r>oučuje svoje zaveznike, da pri enot-nosti fronte se ne smejo meriti uspe-hi po nridobtjeiicmn ozemlju. inarveč po vpiivu na splosni položaj, kar je v ostrem nasprotju z angleško-fran-ceskim poročanjem z zapadne fronte. Ne veriamejo. da bodo zavezniki Italiie s tako razlago neuspeliov nove italijanske ofenzive zadovoljni, ali Italija je čutila potrebo kaj reci, ker se je prodiranje čez Kras proti Trstu tako hitro ustavilo. Ob pričetku nove ofenzive se je z uradne italijanske strani pokazalo na trdost avstrijske obrambrie fronte in izreklo se je v strahu in bojazni, da ni pričakova-ti kar rajhitre*ših uspeliov. Teh res th, ali ker se najbrže italijanska javnost Čudi, da že zopet ne more italijanska ogromna armada nikamor naprej. je italijanska vlada, ki je poprej poudarila trdost avstriiske crte. se-daj napram nezadovoljni i talijanski ju^'iiosii in napram zavezniKom, ki tudt gotovo nišo zadovoljni z. italijanska pomočjo v splosni ofenzivi, čiitila potrebo, da izjuvi. da se uspe-hi ne merijo po pridobljenem ozem-lju pri enotui fronti, ampak po vrplivu na splosni pt^ložaj. in pristavlja, da ie storjeno veliko dcl3. Torej veliko de-lo ie storiLi italijanska ofenziva, ki se je tako hitro ustavila. Mi vemo, d^ r>o avstriiske pozicije neskrajšana v rokah avstrljskih vojakov in da torej prva faza nove italijanske ofenzive ne moro izkuzovati nikakega velikega delo. Cadorna pa je govoril o siabotnem vremenu, kateremu sledi sedai artiljerijsko delovanle in po* roča 5e žc tuđi o bližinskih bojili, za katerimi utegnejo priti prej ali slej večji navali, kolikor časa pac bo po-tretovala d* Aostova armada, da si zaceli rane, liatcrc jej je zadal na-skok va trdne avstrijske kraške pon zicije. Naša obramba je pripravljena, italijanska vlada pa lahko že sedai pripravlja nov izgovor za svojo javnost in svoje zaveznike po drugi fazi ofenzive, ki skonča brezdvonino u istotako »velikim đelom«, kakort prva. ITALUANSKO URADNO POROČILO. 22. septembra. Na vsem bo-jišču je vCcraj slabo vremc oviralo operacije naših čet. Vendar se poro-ča o znatnem prodiranju proti izvini' doline Vaiio! in doline Cismon itf proti vrhu Siefa, gorenja Cordevof-ska dolia. Na julijskt frnnti samo artiljerijsko" delovanje. Sovražnik jei obstrelieval Gorico, ne da bi napran vi I škodo. haliiar.ski kraJi lahko ranjen? Ženeva, 23. septembra. Kralja! Vikiorja Etnanuela je v bitki pri Go-» f\c\ granatni drobeo lahko ranil na! rok i. Na tirolski fronti. Preteku teden so sq trudili na tirolski fronti Italijani s šunki proti gorskim visi nam v Fasanskih Alpah jugozapadno Prcdazza. Uspeha niša* dosegli nobenega, kakor sploh doslci v tem frontnem delu nišo mogli napredovati niti /a korak. Posebno va-žen se zdi Italijanom Fassanski greben, ker upajo s tega grebena prodre ti čez cesto Flajmske doline in bi tako zaprli eno najvažnejSih pro^met-nih poti vzhodnotirolske fronte in bi mo^li ogrozati naše pozicije na juž-nem Tirolskem. Vsi i talijanski loza- LIS t £il. Kmetje. Rusko spisal Anton Čehov. Poslovenil V. V. (Dalje.) Temnl ^braz starešine je bil vi-deti ves Črn in ves se ti ie zdel kakor čar#vnik. Obrnil se je proti Josi m ter rckei hitre in strofo: »To vse je odvisno od načelnika zemSčine. V seji. ki se vrši 26. tega imseca, se lahko pritožiš ustmeno aK pismeno. Josip ni razutnel ničesar, zado-voliil pa se je in šel doraov. Nekako čez deset dni je priSel st£B»voi zopet. ostal v vaši nekako eno uro in se bdpeJjal. Oru dan je bilo vreme vetrovno ii> mrzlo: reka je bila že zdavnaj zamrzla. snežilo pa ai im vsi so bili že navetičani slabih potov. Neki petek proti večero ie prfHo nekaj sosedov k Josipu, da se malo pogovore. Sedeli so v temi% ker je bil greh delati in zaradi tega nišo hoteli prižgati svetilke. Pripo-vedovali so si nevesele novice. Tako so vzeli zaradi dolgov v dveh, treh hisah pisčance in jih poslali uradnermi upravitelju, pri katerem so vsi pocrkali, ker jim nf polagal nobeden krme; vzeli so ovce in ko so jih odpeKali ter v vsakf vaši pre-kigali z voza na voz, je poginila ena. In pretresali so, kdo je vsemu temu kriv. >Zemščina!« je meni! Josip. »Kdo dragi?« Vsega je bila kriva zemščina. Zaostankov, težav, slabe letine, a nobeden ni vedel, kaj je zemščina. Ta nezadovoljnost je izvirala od takrat. ko so bili bogati kmetje, ki so imeli nekaj tovaren, prodajalen in krčem, Člani zemščine ter se v svojih tovarnah m krčmah pritoževali nad njo. Potem so začeli govoriti, da bog ne da snega; treba ie bilo spravljati drva. po slabih potih pa ni bilo moč voziti in hođiti. Pred 15 do 20 leti in se prcl ie bil razgovor v vaši Su-1 kovo bolj zanimiv. Takrat se je zde-lo, da čuva vsak starec kako skriva nost, da ve nekaj in da nekaj priča-t kuje, govorili so o pismu z zlatim pe-* čatorn, o delitvah, o novih posestvih, o zakiadih in si narmgavali to in ono; sedaj py. prebivalci Šukova nišo ime-< li nobene skrivnosti, vse njihovo živ-* ljenje je bilo odkrito in mogli so govoriti samo o bedi in o živi Iih in o tem, da ni snega ... Nekaj časa je bilo tiho. Potenl so govorili zopet o piščancih in ov-cah ter ođločali. kdo je vsega tega! kriv. >ZeinščinaK< je rekel Josip po^ trt. -Kdo drusri?« VIII. Župna cerkev je stala v šest vrst oddaljenem Kosogorovu. Obi-skavali so jo samo v slučaju potrebe, čc je što h krstu, k poroki ali sedmini: ^\cer so molili v cerkvi on^ kraj rekc. Ob praznikili, če ie bi!0 vreme lepo, so hodile nališoane dp-| klice v gručali k maši in prijetno je [ bilo gledati, kako so stopale v svojgi rdečih, rumenih in zelenih oblekSb preko travnika; ob slabem vrememj Stran 2. •SLOVENSKI NAKUD*. one 95. septembra 1U16. 219. fiev. idevni upi so ostali Se vedno opi. Ts-dl na fronti Sudanske dotine in v Do- lomltih je bilo sovražno napadanje bi ezuspešao. Razstreliino delovanje naših čet sevemo Arsiera pa je bilo uspesno; scv^^ažna posadka vrha Ci-mone je bila žftev tega delovanja, 13 itaiiianskih oficirjev in 778 mož pa je prišlo v roke naših vojakov. Tuđi Romuni so krivi itaiiianskih ne-uspehov. Mifan, 24. septembra, (Kor. ur.) Neka korespondenca iz italijanskega glavnega stana poslana »Seeolu« po-udarja, da napad Romunije ni prav znatno razbremenil italijanske fronte, nasprotno so še privrele od ta-krat v vojni preizkušene čete prve vrste kakor tuđi težki in lahki topovi In jako izdaten vojni materijal proti Italiji in so napravile ovire za italijansko prodiranje še strašnejše. lili remunsKi nagi. V Dobrudži poskušajo Romuni še vedno potisni ti nernsko-bolgarsko fronto nnzaj. Njihovi napadi pa dose-daj nimajo večjega pomena. Dne 21. t. m. je bil tak napad, izvršen od 20 bataljonov, 3 baterij in 9 eskadro-nov, na prilično 10 km dolgi crti Ca-sicci-Enghez-Karakoj. približno 10 kilornetrov jugozapadno Topraisarja sijajno odbit in sovražnik se je moral v neredu umakniti. Dne 22. septembra so Romuni znova napadi i ter skušali prodreti v vas Mustafa Azi, ki leži kakih 5 km jugozapadno Ka-rakoja. Bolgarska artiljerija pa jih je pognala nazaj. V soboto je vladal, kakor javlja nemško poročilo, v Dobrudži precejšen mir in zgodilo se ni ničesar pomembnejšega. Navzlic temu, da se v Dobrud-ži že nekaj dni sem ne dogaja ničesar važnega, je še vedno koncentrirana vsa pozornost javnosti baš na to bojišče. Vojaški strokovnjaki so-dijo, da to ni toliko pripisovati voja-škim dogodkom, ki so na sebi sicer prav zanimivi, temveč vplivu fantazije. Romunija je hotela biti jeziček na tehtnici vojne. Naša javnost pa je z zadočenjem videla, kako so zavez-niške čete tega megalomana takoj prve dni očutno kaznovale in je pri-čela upati, da bi mogli naši uspehi proti Romuniji povzročiti željeni pre-obrat v svetovni vojni ter nas pri-bližati nje zmagovitemu koncu ter častnemu miru. Vojaški strokovnjak »N. fr. Pr.« piše v očividnem namenu nas odvrniti od precenjevanja do godkov v Dobrudži: >Taka deluje fantazija množice, pred nami vstaja bajka in magnet v Dobrudži obrača naše misli na sebe.« Ista napetost pa \1ada tuđi na sovražni strani. Na-sprotnike navdajata skrb in strah in ententino časopisje razt>ravlja ćelo p možnosti, da bi padla Bukarešta. V namenu pomiriti javnost, naznanja oficijozna »Roumanie«, da pripravlja rusko - rornunsko armadno vodstvo v Dobrudži veliko odlcčilno bitko. BOLGARSKO URADNO POROČILO. * 23. septembra. R o m u n-ska fronta. Ob Donavi nobenih dogodkov. V Dobrudži je bil vČeraj-snji dan nekoliko mirneisi. Učinek našega artiljerijskega ognja in na-stop naše konjenice je prepreČil so-vražne poskuse, prodirati proti vaši Mustafa Azi. Sovražnik se je vrnil in se umaknil nazai v svoie pozicije. Na ostali fronti manjši boji najspred-Tjjili oddelkov z ugodnim uspehom za nas. Ob obali črnega moria mir. 24. septembra. Romun-ska fronta. V Dobrudži artiljerijski ogenj in infanterijska podvzet-ja manjšega pomena. ROMUNSKO URADBO POROČILO. 22. septembra. Scvcrna i n severopapadna fronta. Slabotni bojL Vplenili smo dve strojni puški in vjeli 140 mož. 22. septembra. Fronta v DobrudžL Sovražnik }e ostavil svoie umikanje in se titrdil. Nekaj oddelkov sovražnega desnega krila so naše čete pognale v beg. — Letal-ski napadi. Sovražni letalci so metali bombe na Crnovodo, pri čemer je bilo ubitih 7 oseb. med njimi 2 vojaka in već živali ter razrušene tri hiše. Rusi pričakujefo skora^nio ocHočitev v Dobrudži. Preko Stockholma poročajo: Tukajšnii vojaški krogi zasledujejo dogodke v Dobrudži z veliko nape-tostjo. Splošno se sodi, da bo padla odločitev že prihodnje dni. Doseda-nje ruske izgube so v primeri z ro-munskimi baje le neznatne. Poslanik!. Bivši romunski poslanik v Berlinu je dospel s poslaniškim osobjem v Kodanj. Romunski poslaniki na Dunaju, v Sofiji in Carigradu so dospeli v spremstvu 100 oseb dne 22. septembra ob 11. zvečer v Malmo. Boji v Makedoniji. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 23. septembra. Makedonska fronta. Na visini Stare Nerečke planine smo v naskoku za-vzeli gorski hrbet južno od vaši Topli. Sovražnik se je v neredu umaknil ter pustil na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. V okolici Florine mir. Na visini Kajmakčalana silen obojestranski artiljerijski ogenj. Naša artiljerija je razpršila številna so-vražna zbiranja. Zapadno od Varci arja silen, toda časih prenehajoč artiljerijski ogenj. Ob vznožju Belašice planine in na fronti ob Strumi slabo-ten obojestranski artiljerijski ogenj. Ob egejski obali mir. 24. septembra. Makedonska fronta. Okrog Florine nobe-ne izpremembe položaja. Sovražne napade na visino Kajmakčalan smo zavrnill. Na fronti ob Strumi živahno topovsko streljanje. Več sovražnih bataljonov je prodrlo proti vašem Nevoljen, Dolno, Kokadževo in Gu-delom. VrgH smo jih na desni breg reke. Fraacosko urađno poročilo. 22. septembra. Orijen-talska armada. Na fronti ob Strumi v pokrajini pri Dojranskem jezeru navadni artiljerijski boj. Med Vardarjem in Crno se je ponesrečil silen bolgarski napad na Zborsko. V pokrajini pri Brodu so Srbi nadalje prodirali. Dospeli so v okolico Vre-benov; kakih 100 sovražnikov je bilo vjetih. Severno od Florine je ogenj francoske pehote zlomil sovra-žni napad. Naše čete so očistile vso pokrajino severo - zapadno od Ar-menskega ter prodrle v trdih bojih na visine, ki cbviaćujejo cesto )z Florine v Pople. Mtpla ie na cšU fronti av*rala operacre. AngteSko u radno poroČfto. 22. septembra. Ladie ob streljujejo sovražnika v sosedstvu ftehorov z zadovoljivim uspehom. /? rtHJerijs*;o delova.ije na dojran-iti fronti se je povečalo. Neresnične vesti o odpoklicanju generala Sarraila. V francoski zbornici je iziavil ministrski predsednik Briand, da so vsi napadi na generala Sarraila ne- pa so ostajali vsi doma. Pred obha-jilom so obiskali župno cerkev. Ko-mur se do posta ni posrećilo pripraviti se za obhajilo, ta je moral dati popu. ki je hodil velikonočni teden s križem od hiše do hiše, petnajst kopejk. Stari ni veroval v boga, ker ni Skoraj nikdar mislH na njegi; prizna-val je, da so nadnaravne stvari, mi-slil pa je, da je vse to !e za. ženske, in če je kdo govoril v njegovi na-vzočnostf o veri in čudežih in ga kaj vprasal, se je popraskal in retel ne-voijno: »Kdo pa v.e!« Stara mati je verovala t bosa, njena vera pa ni bila globoka^ vse navskriž je šio v njenem spominu in komaj je začela misliti na svoje grešne, na smrt in na izveli Sanje, že so udttšiie beda in skrbi njene mfcB itt hkro je pozabifa. na kar ie misKla. Molitve je pozabila in navadno se Je vstopila zvečer, predno ]e Šla Spat, pred svete podobe in šepetala*. »Materi božt kasanskl, mctim* ski Materi božji, troeđBl MfllcA božii..^ Marija in Tekla sta bHi vsako leto pri obhajilu, razumeli pa ništa ničesar. Otroci se nišo učili moliti, nobeden jim ni govorfl o boiru, no-beden jih ni podučil, kaj je prav, samo to so jim prepovedali, da ne sne-jo prelomiti posta. Enako je bilo v drugih rodbinah. Malo jih ie bilo, Id so kaj verovali, malo jih je kai ra2-umelo; in vendar so vsi ljubili sveto pismo, ljubili prisrćno, S S!>OŠtova-njem, manjkalo pa }e knjig in UudL, ki bi biH znali brati in razložiti in zato. ker je Olga včasih brala k evangeliia. so jo spo^tovafi In rekli nM io Saši »Vi«. Ce je bila cerkvena svečanost alf pa zapovedana sploSna tnolitev, ie šla Olga v vaši v okolici in v okrožno mesto, kjer sta bila dva samostana in seđsmindvajset cer* kva. Svoiih misli ni imela zbranih, med romanjem pa ie popolnoma po-zabila na svojo rodbino, in šde ko se je vrnil*. je z veseljem spoznala, da ima moža in hčerko ter rekla smeb* Uajoč se in gorete radost!: iBog vam poSilja svojo mDost!« otifaviČeuL Ako M gmtmtk t afival popolnega zaupanja vlade, bi bila ta naravnost kažnjiva, če bi ga ne od-poklicaUu General SarraU bo popolnoma svobodno lahko tevršil svojo slavno nalogo. Ministrski predsednik je poudarjal. da Je sre&en, da more to javno izjaviti. Obletaica vstoM BoUarske v voioo. SoOJa, 24. septembra. (Kor. ur.) »Agence tel. bulg.c poroča: Povodom obletnice vstopa Đolgarske v evropsko vojno, prinaša časopisje zaupanja polne članke o iziđu vojne, ki da bo prinesel za skupnost bolgar-skega naroda srečo. Srbska slnip&člBa. Rim, 22. septembra. (Kor. ur.) »Agenzia Stefani« javlja s Kria dne 21. t. m., da je srbska skupština po sedmih tajnih sejah, v katerih je ministrski predsednik Pasić natančno pojasnil položaj, včeraj v Javni seji soglasno odobrila ta pojasnila in je svoje delovanje zaključila z re-solucijo, v kateri izjavlja. da ostane zvesta narodnim terjatvam tuđi po vseh trpljenjih in poskusih, uničiti srbski narod, ter pravi, da vodijo do vrosničenja narodnega ideala slej kakor prej zasledovana sm^r Srbije ter s tem pridobljena prijateljstva. Preglasovanjem o tem dnevnem redu ie osem nacijonalističnih po-slancev zapustilo dvorano. Vojna z Rusijo. BOJI Z RUSKUV1I LETALL Berolin, 24. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Dne 23. septembra zjutraj so napadla tri ruska velika bojna letala pomorsko letal-sko štacijo 'Angemsee brez uspeha. Neko naše letalo je strmoglavilo pri zasledovanju enega izmed teh so vražnih dvokrovnikov vzhodno od Usta Dvinskega (Dunaumiinde). Naša letala so se vrnila nepoškodo-vana. RUSKO UR4DNO POROĆILO. 22. septembra. Poročatl ni ničesar važnega. Kuski nacrti T^etrogradski listi javljajo; Ruske čete bodo v najbližjem času znova z vso silo napadle Halič, da se polaste tega mesta, odkoder udarijo proti Nikolajevu. Ako se ta nacrt posreći, potem je baje pot v Lvov odprta. Odstavlienl ruski generali. Iz Kodanja poročajo, da je ruski vojni svet pod predsedstvom carja odpustil več generalov, ker nišo ob pravem času sestavili več za Romu-nijo določenih rezervnih zborov, kakor jim je bilo ukazano. Brusilov. Iz Kodanja: General Brusilov je iz ozirov na svoje zdravje ponudil svoj odstop še pred začetkom zime. Ni še odločeno. ali bo car sprejei njegov odstop, ali ne. Drobne vesti iz Rušile. Berlinski »Tageblatt« poroča preko Stockholma: V Odesi je bilo zadnje dni aretiranih 5000 oseb, od teh pa 4000 zopet izpuščenih. Baje gre za dezertacije, ki so se v zadnjem času izredno množile. Iz Kodanja poročajo: »Novoje Vremja/< piše, da se grozi vsled že več tednov tralajočega popolnega pomanjkanja mesa in visokih cen za mleko in surovo maslo, že sedaj izredno visoka umrljivost otrok v Pe-trograđu še povtčati. Zaradi pomanjkanja kruha je moralo v Odesi dati vojaštvo civil-nemu prebivaistvu kruh na raz-polago. Z romunske fronte prihaiajo v Odeso neprestano ranfenci iz Romunije, ker romunske bolnišnice ne za-doSčajo več niti za težko ranjene. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROČILO. 22. septembra. Na fronti pri Felahiju ravadni ohciestranski artiljerijski, irfanicrijski in bombni boj. Ogcnj naSe artiljerije je zavmil posa-mezno prodirajočc sovražne oddol-Ke. OD iront: v Kavkaziji spopadi !z-vidnih pairulj \v o-toma odtegnila njihovi domovini in da za svoje nevtralno mišljenje in udejstvovanje ne bođo kaznovani. Oficijozni komentar berlinskih llstov k nemškemu odgovoru na grško zahtevo po odpustu grških čet, poudarja, da je nemška vlada vrlim četam in njihovemu zapovedniku dolžna poskrbeti. da jih ententa ne bo uporabila proti njihovi In njihovega kralja volji alt pa se nad njimi maščevala, ker so se upale postaviti pod nemško varstvo. Tozadevne zanesljive garancije so torej predpogoj, da Nemčija tistreže grški želji. — Iz tega komentarja izhaja, da se bodo morala vršiti radi pjepeljave gTŠkih čet v Švico še nadaljna po-g a j a n j a. Boji na morju. K POTOPITVI PODMORSKEGA COLNA »FOUCAULT«.* Berolin, 23. septembra. (Kor, u.) »Berliner Zeitg. am Mittag« piše k potopitvi podmorskega čolna »Fou-cault«: C. in kr. mornariški letalci drže poleg svojih nemških bojnih to-varišev rekord junaštva, ki ga pre-kaša le njih človeška plemenitost. List spominja na preJŠnja dela Ko-njovića in Severe in naglaša, da je bilo doslej komaj še čuti o uničujo-čem uspehu kakega letala napram kakemu podmorskemu čolnu. Konč-no pravi list: Konjović, Se vera, Že-lezni in Klimburg sprejmejo oba franeoska častnika na svoja letala; sami hočejo prinesti svoje francoske častne goste več ur daleč v poletu čez Jadransko morje proti severu. Tu ne odloča zavest dejanja, marveč nezavestno čustvo, iz katerega govori duh in stopnja človečnosti. Temu nastopu hočemo primerjati pojave, kakor v slučaju »Baralong« in »King Stefen« in zopet se bo dalo presoditi, na kateri strani Je najti v tej vojni kulturo in Člov^čnost. Slučaj »Tubantia«. Nemška vlada ie izjavila v iti-teresu dobroga soseđstva, da je pripravljena po vojni predložiti zade-vo »Tubantije« mednarodni preisko valni komisiji. • Nadomestitev angleških Izgub ladil. I Admiral Jellicoe poroča uradno, da so vse angleške ladje, ki so bile T bitki ob Skagcraku potopljene, se-da] že zopet nadomeSčene. Admiral sam Ima kot povcljniSko ladjo novo > Mio hom Vukfr 2IV MCY. »flLOVENSKi KAttOO*,*« g. »eptembrm A »HL Stmn 8. Bitka ob Sommi N£MŠKI ZRAKOPLOVI NAD ANGL1JO. Berolin,24. septembra. (Kor. u.) vVolffov urad poroča: V noči na 24. september ie več mornaričkih zrak opio vsk ih flotilj iz-datno obložilo z bomba mi London in vojaško važne kraje ob Humberju in v srednjih grofiiah Anglije, med nji-mi ISottinghani in Sheffield. Povsod smo mogK opazovati uspeh v moćnih požarih, ki jih ie bilo se dolgo videti. Pri prihodu so zrakoplove pred an-ideško obalo opazovalne Iadje in pri napadu semem številne obrambne baterije izredao močno obstreljevale z netiinimi gr3natarni ter je moralo nekai baierii vsled dobro sedečlh salv utihnki. Dva zrakoplova sta bila žrtvi sovražnega obrambnega ognja nad Lonćotiom. vsi drugi so se nepo-škodovani vrnili. Sef admiralskega štaba mornarice. AngSeško poročilo o napadu zrakoplovov. London, 24. septembra. (Kor. u.) Uradno. Napada na Anglijo v zadnji noči se je udeležilo 14 ali 15 zrakoplovov,, Zlasti so bile prizadete gro-fije na jugo - vzhodu. vzhodu in v sredini dežele ter Vzhodni Lincoln. Napad na London sta izvršila dva zrakoplova, ki sta priplula nad me-sto med polnočjo in 1. z jugovzhoda. LetaJa so se dvignila in topovi spe-cijaJne službe so začeli streljati. Po-gnali smo zrakoplove nazaj. Vendar sta vrgla na južne, jugo - vzhodne in vzbodne dele bombe. 2al, je bilo 28 oseb ubitih in 99 ranjenih. Bila sta to dva zrakoplova nove konstrukcije, eden ie padel goreč na tla ter je bil s posadko vred uničen, posadko dru-gega zrakoplova. 22 častnikov in inož, smo vjeli. Natančna poročila o števihi žrtev in o škodi se nišo do-spela. V veliki bitki ob S onim i se Pr»nco3om in Angležem noče posrećiti, prebiti nemsko fronto. Zato se tolaži »Matin«. češ\ da armadno vod-stvo niti ne misli na to, da bi prebilo fronto, marveč hoče z generalnimi oifensžvarm na vseh frontah ^sovraž-wfea te oslabiti in zmehčati. Sele po-tcm bo baie JoMre ođločil svetovno vo!no. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. septembra popol-dne. Severno od Sontme so izvršili Nstnci danes-zjutraj močan napad na rjove francoske pozicije med pristavo L-e Priez in Rancoi*rt. Zaporni ogenj $e radržal vslove naskakufoeih, ki so se morali vrniti v svoje jarke, ki so imefi resne izgube. Povsod drugod je potekla noč mirno. 22. septembra zveče r. Severno od Scmme smo izvršili čez dan dve osamljeni operaciji. Ob vhodo v Combles se je neka naša stotnija s sijajno izvedenim nenadnim ijapa doigi fiont; naproj Ter zavzeli 2 crti .sovrainin jarkov ired Lersom in Martfrpuichom. Naša fronta gre v skcraj direktni crti severno od Fler-sa do MartinpuicLp. Južno od Arra-sa smo »spasnc vdrli v sovrazne i&rke, vjeli vefc reo/ in prizadejali sevražniloi števiiae izgube. r\mmnglif parlament. MemSki listi poročajo, da Je bil v Četrtek v francosfci zbornici velik viliar. Posi^nec Raffin Dugens« pri-padaik laste skupine socijalnih demo-tntam, U m te li** «»* hon- ference v Zimmervafalu v Svici kn tam glasovala za resolnciio^ahteva-jočotakolšnji mir. se Je krekel protf državnomu proračami za zadnie tri mes^ce letošnjega leta. Očila ie vladi, da pusti časopisje zmerjati tište socijaliste, ki zahtevajo takojšnii mir ter da socijalistom neče dati potnlh listov za Švico, da bi tam agitirali za mir. pač pa da dovoljuje francoskim prelatom potovati v Rim in se tam pogaiati s prelati iz sovražnih držav. Predsednik zbornice je poskusil pre-prečiti to neprijetno razpravo in je opozoril govornika na znano glaso vanje v nemškem drž. zboru, s kate-rim je bilo kršenje belgijske in luksemburške nevtralitete odobreno tuđi z glasovi socijalnih demokratov, Raffin Dugens je odgovoril, da so nemški socijalni demokratje za mir in da je francosko Časopisje pred vojno vedno provociralo Nemčijo. Končno je govornik imenova! nem-ške socijalne demokrate »Naše nem-ške tovariše«, kar je provzročilo ne-popisen vihar in je moral Ruffin Dugens svoje besede preklicati. Tratenje mimlcUe. Angleški vojni poročevalci ceni-jo, da je an^lcška artiljerija od početka ofenzive do 22. septembra iz-strelila 12 milijonov šrapnelov In granat vseh kalibrov. Letalci nad Dobrom. Berolin, 22. septembra. (Kor. u.) Uradno. Dne 22. septembra zvečer ie neko naše, na Flandrskem štacijoni-rano letalo, obložilo vojaške barake pri Dovru z bombami. Izdube Kanadcev. V Ottawi razglašajo uradno. da so Izgubili Kanadci do 31. avgusta t. I. 37.861 mož. Francoska bilanca. Statistika za avgust izkazuje za Francosko 2072 milijonov frankov uvoza in 375 milijonov frankov izvoza, tor ej 1697 milijonov veo uvoza kakor izvoza. Razlika prvih 8 mese-cev t. 1. pa znaša 0045 milijonov. Zlasti gre ta denar za moko. Kanclerjev govor. Iz Berolina porocajo. da bo nemški državni kancler že pred prvo sejo nemškega državnega zbora sto-pil z velikim govorom. Boji v Vzhodnt AfrlkL »Agence Mavas« poroča iz Lisa-bone. da prihaja iz Mozambika po-ročilo, da so portugalske čete prekoračile reko Rovumo ob rrceji proti Nemški Vzhodni Afriki. Sovražnik se je Ie malo upiral in zapustil svoje z oklopi zaščitene jarke. Portugalci so prodrli 6 km daleč v deželo. MM irovfli Dosoi Berolio. 22. septembra. (Kor. u.) ^Norddeutsche Al\g. Ztg.« piše pod naslovom »Zakaj se borimo?«: Sep-temberski sešitek >Natiqnal Review Izpokije-ne vse obveznosti. Preipitliti Je, če bi ne kazalo razkosati Netnčijo na njene posamične dele. — »Nordd. Alfe. Zeitung« pripominia tem izva-janjern. Iz-dajatelj angleškega lista je postavil pred ta članek opombo, da bo čitatelje morda razočarala »pre-več zme^na« vsebina. Za tolažbo dostavlja, da je obrazložen Ie minimum angleških zahtev, ki pa bodo rasle z vsakim mesecem dalnjega trajanja vojne. »Nordd. Allg. Ztg.« opozarja potem, da je iz Članka spoznati uni-čevalno besnost, ki navdaja široke angleške kroge in da je za to potrebno bojevati vojno do konca. Pod pritiskom entente. M1N1STRSKA KONFERENCA V KRISTIAN1JL Povodom nordijske ministrske konference je bila objavljena ta - Ie nota: Vse tri dežele so si plede nepre-stanepra vzdržavanja lojalne in ne-pristranske nevtralnosti v sedanji svetovni vojni edine. Žalitve pravic in interesov ne-vtralnih držav s strani bojujočih se držav in trgovskopolitične težkoče za nevtralne države so se podrobno razmotrivale ter je prišlo do sporazuma glede razsirjenega skupnega delovanja. Posebno pozornost je obraćala konferenca na uničenje ali zadržavanje nevtralnih lađi] in tovorov ter na posledice takozvanih crnih list vojujočih se držav. V tej zvezi se je konferenca zedinila, da olajša med-sebojno trgovsko politiko, da si de-loma vlade, deloma one oblasti po-dajo obvestila o trgovskopolitičnih korakih teh držav in o poseganiu proti trgovski špijonaži. Za vzdržanje trgovskopolitičnih interesov po vojni naj se store v vseh treh državah koraki, da sode-lujejo vsi oni organi, katerim je ta zadeva poverjena, ah" se iim bo po-\ erila. Nadalje se }e razmotrivalo sta-hsče nordijskiii dr/gv napram -gotovim vprašaniem glede dolžnosti nevtralnih držav. sioriii korake v var-stvo nevtralnosti. V tei točki je prišlo na nodlagi haaske konvencije do popolne edinosti. Nadalje so se zedinili. da v se-danjih razmerah izjavijo. da smatralo vse tri nordijske države za izklju-čeno, da bodisi samt ali skupaj z drugim! nevtralnimi vladami store inicijativne korake v posredovanje med bnjujočimi se državami ali store kaj podobnega. Na drugi strani pa se je smatralo, da bi bilo želeti, da priđe do razsirjenega skupnega delo-var.ia med čim več nevtralnimi državami v varstvo vsakega strankar-stva za to ali ono bojujočo se skupino. Spoznavajoč pomen skupnega delovanja nordijskih držav za seda-njost in za prihodn.iost, so se ministri teh treh držav razšli popolnoma edi-ni, da je treba med zastopn*'ki teh *reh držav novih sestankov, kolikor-krat bodo to zahtevale okoliščine ali kolikorkrat bi bilo to želeti. Posebna avdlienca na^eff^ ?H)slanika pri norveškem kralju. Kristilarlla, 23. septembra. (K. ur^d.) Kralj Haakon je spreiel av-stro-grskega poslanika grofa Seche-m ia v posebni avdijenci. An^IIla proti Švedski. Anglcške carinske oblasti so za-plenile v fevanseji švedski parnik »Helios<' z bombažem na krovu, baje za švedsko vojno upravo. Švedsko zunan;e ministrstvo je storilo potrebne korake. NOVA ANGLEŠKA BLOKADA IN AMERIKA. Washingtonska vlada je zahte-vala v Londonu pojasnil glede naj-novejše blokade ter bi smatrala vsa-ko izdatnejše vplivanje na ameriški promet z Nizozemsko in Skandina-vijo kot resno poostritev spora glede pravilnosti blokadnih korakov za-jireznikov. Državni tajnik Lansing in nizozemski poslanik §ta knela glede angleških blokadnih odredb doteo konferenco. Prlstopa|to krt dini k „Bili B W krita"! —^—— ■ - - — ________-____________ PIsm b tmriK Italije. (Podrobnosti iz preteklih boiev.) Prinesli so 2e sicer enkrac čas-niki površne podatke, pofcvabia priznanja najvišjib povcjjstev itd. glede Z4dnjih ljutih bojev in tcžkih dni, v kojih so se odlikovati naši vrli fantje 7. lovskega bataljona skupno ob strani hrabrih »Kranjskih Jane-zovt, slavnega ljubljanskega doma-čega pešpolka, proti premoći itali-janskih Alpincev. Došle so od vseh strani čestitke, osobito, od g. dr. Tavčarja, župana glavnega mesta Ljubljane, ki jo po vsej pravici ime-nujejo »biser« Kranjske. Vendar na-tančnejša poročila o teh bojih, še gotovo nišo izsla. Ravno danes imam priložnost zato, da malo natančneje opišem te boje, saj itak tako malo-kedaj izveste kaj več o naših vrlih lovcih. S prijate^em sediva molče v napoltemni kavžJSJii v strelskem jarku in se ravno spominjava težkih, minulih dni. Napočilo je jutro, dne 22. avgusta jasno vendar hladno, kakor je že navada na teh nad 2000 m visokih gorah; ravnokar so ozlatili prvi žarki v smeri nad našimi domovi vzhajajočega solnea najvišje vrhove severno - italijanskih gora. Veselili smo se, kakor je bila že navada, do zgoraj ornejenega časa zopet mirne-Ka lepega dneva v prijetni na-di, da borno vsaj proti poldnevu enkrat de-ležni toplih solnčnih žarkov. Ker sem imel po noći službo v strelskem jarku in bil že dve noči brez spanja. sem utrujen, brezskrbno legel k po-čitku. Komai sem zatisnil oči, nastane naenkrat močna eksplozija v blizini mojega kritja. Zbudil sem se sicer, vendar misleč, da zopet naj-brž že kje v blizini kakšno »kaverno Šprensrajo«. se vležem vnovič. Zopet »tresk«, malo bol.* na desno k >Ja-nezom«. »Aha, to ie bila pa granata, gotovo poprej tuđi, sem dejal sam pri sebi. Nisem se motil. Kmalu je začelo grmeti in leteti od vseh strani na nas in zdelo se je, kakor, da bo napočil sodni dan. Sprva padale so granate in šrapneli manjšega kalibra, proti poldnevu istega dne in neprestano do noči, pa same granate in šrapneli velikega kalibra in rnož-narjev, pod katerih silo so trepetale ćelo mogočne skale v gost dim zavi-tih gora. Naši strelski jarki so bili vsled granat popolnoma zasuti in na dnu je ležalo zasuto in uničeno mar-sikatero krepko življenje. Nastala je noč, ki pa ni bila mirna, kakor po navadi, kajti bombardiranje je trajalo naprej — še vedno strah in trepet. Z jutranjo zarjo drugega dne neha sovražna artiljerija in že so bili za prvim hribčkom pred nami mogočni bataljoni Alpincev pripravljeni za napad. Mislili so si. gotovo ni ostal nobeden lovec več pri življenju, vendar zmotili so se zaertkrat prav pošteno. Uvideli smo, da je sedaj skraina sila, ter se priplazili po tre-buhu. kar nas je Še ostalo pri življenju in neranjenih kar čez mrtve in ranjene še v ostale luknje zasutega jarka, oboroženi z ročnimi grana-tami. Bilo nas je malo, komaj na vsa-kih deset kerakov mož. Kmalu zagledamo na hribčku pred nami prvo sovražno rojno crto, za njo drugo, tretjo itd. Pustili smo korajžne mo-žakarje blizu v dolino in predno so se še zavedali, da so že najbrž dosegli zaželjeni cilj, zagrmele so naše puške in ročne granate in Ie malo jih je uteklo bridki usodi, večina pa je plačala svoj drzen napad s smrtjo. Dopoldne je trajal ta krvavi ples. Sedaj pa je menda zagorel ogenj ma-ščevanja v srcu Italijanov. Začela je vnovič artiljerija še z veliko večjo močjo in silo kct popreišnjega dne, zopet neprestano do noči. V noči je gromenje vendar Ie potihnilo. kajti gotovo se je tuđi sovražnik utrudil, saj je vendar ćela 2 dni delal na življenje in smrt, da bi prodrl in nas uničil. Naslednjega dne 24. avgusta zonet stara »muzka«. Vendar pa gromenje topov ni bilo več tako silno kot prva dva dni. Se enkrat je poskusil Italijan svojo srečo, a po-gnali so svoje čete vnovič v — smrt. Zastonj so Jim bile vse strojne puške in mogočna artiljerija, ki je obstreljevala tako ljuto nas in po-zneje ćelo lastne njegove Čete, ki so se mu uprle, kajti dobro so slutile, kaj da jih caka. Končni rezultat Je bil ta. da so izgubili Italijani tisoče ljudi ter zmetali v zrak par milijonov lir, mi pa vkljub temu stojimo neomaje-ni Iiki skale sredi morja. v katero se divje zaletavajo razburjeni valovi — zastonj. Po vsej pravici, ponosna. Je lahko mati Slovenija na svoje hrabre sinove; slava 7. lovskega bataljona. ki so si jo priborili fantje v zadnjih bojih in sploh v ćeli vojski pa ostane večna ter z zlatimi črkami zapisana v zgodovinsko knjigo že-leznega HI. zbora. Na bojnem polfu. dne f0. avw-sta 1916. RriL Ksznt politidK vesiL = Grof Tisza na DmtfcL Osrski ministrski pređsednik je prapd v so-boto na Dunaj, kjer ga je sprejd c&-sar v posebni avdijenci. Popottie ft grof Tisza konferiral z zanamim ministrom baronom Bunarom. = Madžarski opodcUonolot m Dunaiu. Na Dunaju se mule te dni voditelji madžarske opozicije grof Karolyi, grof Andrassy in Ludovit Navay. = Vojni izdatki Avstrije, Komisija za kontrolo državnih ćobgov ob-javlja v 3>Wiener Ztg* pregled o stanju avstrijskih državnih doigov do konca leta 1915. z obrestnimi potceb-ščinami. Iz tega pregleda je razvidno, da znasa celokupni državni dolg avstrijskih dežel 27.048,807.641 kron, za katere je plaćati na leto 1.125,501.179 K obresti. Vojni d o I g avstrijskih dežel znaša do konca lanskega leta 14.139,967.201 K, torej nekaj nad polovico celokupne-ga državnega dolga. Od te svote je 9'1 milijard vojnega posojiia, ostalo je najeto po večini na zakladnične menice in lombardna posojila pri av-stro-ogrski banki ter pri konzorciju avstrijskih in nemških bank. Obresti od vojnih izdatkov so znašale 31. decembra 1913. letnih 614.552.748 K. = Konference pri Jagowu. Pri nemškem državnem tajniku Jago\vu so se pričele 22. t. m. konference 7. voditelji strank. Prvi so bili pri njem zastopniki nemške ljudske stranke. Konference so strogo tajne. = Ruski nacrt za Bolgarsko. Be-rolinska »Vossische Ztg.« piše: Uradni list za Kišinevsko gubernijo ie prijavil oklic na Bolgare, prebiva-joče v Besarabiji, ki pozivlja bolecar-ski narod, naj prežene kralja Ferdinanda Koburžana, naj proglasi Bol-garsko za republiko in naj izvoli za njenega predsednikn generala Radka Dimitrijeva. Da dela carsko ruski uradni list propagando za ustanovi-tev republike, to je res nekaj poseb-nega. = Amerika proti Angliji. Ameri-ška vlada je protestirala v Londonu proti po nienem mnenju neupraviče-nemu pregledovanjn poste ameriških čnstnikov v oriientu v u radnih zavit-kih na mornnriški oddelek. Angleška cenzura je bila to pošto zadržala v Vancouverju. M \i ininffl U. Sigmim laudis je prejel Karol Suša, absofvent tržaške gimnazije, sedaj poročnik v rezervri; prej je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda. Na severnem bojiišču je padel ju-naške smrti Rudolf Pahor. straž-mojster ori 5. dragonskem p^lku. Med mrtvim! so izka^ani v se-znamu izgub št. 436: Fran Mervic in Aloj^ij Rijavec iz goriškega glavar-stva. Andrej Petrica iz tolminskega, vsi pešpolka št. 58. Iz ruskega vjetništva se je ogla-sil Martin L a d i č iz Skednja pri Trstu. 16 mesecev ni bilo nobenega glasu o njem. Goriška slovenska gimnazija. Za-poslovalni tečaji za one učenee, ka-teri bi v mirnem času obiskovali c. kr. državno gimnazijo v G'>rici, se otvorijo 2. oktobra v Trstu, ulica S. Giorgio 3./I. (v blizini trga TJpsia). Vpisovanje bo 2. oktobra od 10. do 12. ure dopoldne. — Skrbeti bo treba, da dobe učenci-begunci begunsko podporo kakor jo uživajo italiianski dijaki v Gradcu. Jakob Jeras t. Do zadnjega je vztraial v Gorici tam doli ob južnem kolodvoru v najbolj izpK>siavljeiiem mestnem delu. Lepa restavracija, krasen vrt. diven pogled naokoli. Te-žko se :"e locil od tam in odsel v Aj-dovščino, kjer je bil prevzel obče-znano gostilno pri Logarju. Pridno se ie giba! in po svojih opravilih je pri-hajal često v Ljubliano čil in zdrav in vedno enako gibčen. Dne 20. t m. pa je podle^el kratki bolezni in pokopali so ga v petek 22. t. m. v Ajdov-ščini. Vest o Jerasovi smrti vzbudl med goriškimi vojaki sočutja. saj je bil pokojni Jeras ljubeznjiv, prijazni mož.trden naroden značaj v ogroženi Gorici in dober gospodar, katerega so cenili tuđi drugorodci. Naj počiva v miru! RazžalošČeni družini naše sožalje! Iz Rihemberga porocajo. da so italijanski izstrelki ubili Andreja Vidmarja iz Cvetroža št. 135. Gra-natni drobec me je presekzđ vrat in bil je takoj mrtev. Občinski urad županstva Pod« šora se je preselil iz Rihenbcrgra k Devici Mariji v polfu pri Ljubljani, kar se naznanja občinarfem za slu-Čai potrebe uradnih spfsov in drugih reći, spadaiočih v delokrog županstva. Preskrba živ!! v Trsta. Aprovi-zacijska komisija je imela sejo v syt-bo, da poskrbf mesto žhrfla za zfipfo. Pomnožio se prođajalpe. KphH^i Stran 4. .M-UVEJN^KJ NAKUU*. uue 25. SeptemDTa ISU*. 219. Ste. Je nakupila molzne krave, preskrbi les in oglje koffkor mog oče po ceni. Oivorijo se nove kuhinje. V doseda-nRi se hrani nad 5000 Rudi. Vodstvo tržaške inženirske zbornice razpuščeno. Tržaški na-mestnik je odredil razpust vodstva inženirske zbornice in poveril poslovanje zbornice namestnišketnu viš-Jemu stavbnernu svctniku Hugonu Rudanu, kateremu se prida prised-slveni svet, sestoječ iz članov zbornice. Medicinci za bolniško pomožno službo v Trstu. Da se poskrbi racijo-nelna služba po tržaškin bolnišnicah in glede na pomanjkanje zdravniške-ga osobja, se vabijo medicinci, ki so napravili z uspehom vsai prvi rigo-roz, da se prijavilo pri mestnem fizi-katu, ulica Cavana 18, da se sprejme-io v pomožno službo pri zdravnikih v boiniški službi in občinskcm pato-logičnem laboratoriju. Slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu v Trstu obiskuje sedaj 157 otrok. Vrtec, ki je odslej v mestni upravi. Je ves prenovljen in higijenič-fio preurejen. Otrcci dobivajo v vrt-cu tuđi kosilo. Na zavodu sta name-ičeni kot voditeljica gospa Antonija Grmekova in gospodična Viktorija Orgičeva kot vrtrarica. Kako kaže število otrok, bo treba zavod kmalu razširiti. Darovi za rorBke begunce. Po- srećrvainica za £orišk2 begunce v Ljubljani je prejela cd preč. gosu. S. Župana, žuonika na Ježići pri Ljubljani, 140 K za gnriškc begunce kot čisti dobiček ćobrodelne prireditve. Posredovainica se zato vsem prire-diteljem in sotrudnikom pri priredit-vi najsrčneie zahvaljuje, da so pripo-mcgli do tako krasnejra uspeha. — Posredovalnici za grriške begunce v Ljubljani ie darova! r>reč. g. Matej Strakc!] župnik v Št. Petru na Krasu, zna ten znesek 100 K. — Diletant-je v Prevoriu pri Mariboru na Sta-jerskem so priredili glcdaHsko predstavo, katere čisti donesek je znnsal 61 kron, ta znesek so naklonili v po-rtioč resuncem. — Vsem darovalcem izreka posredovalnica tem potom nattoplejso zahvalo. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobii polkovnik 43. pp. Jerne] 2 e b r e. Cesarjcvo pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 37. crn ovoj. polka dr. Makso S a m e c. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrab-rostne svetinje sta dobila zdravnik dr. Josip Gori čar v Ljubnu in Tiaclporočnik - račimovoćja pri 4. bh. TP. Josip Sajovic. Vcjaški zaslužni križec 3. razredo z vojno ćckora-c'jo je dobil črn^voj. poročnik Ivan A m b r o ž i č. Cesarjevo pohvalno priznanje je dobil poročnik 22. domo-branskcrra TiavK bat. Gustav S m o -lej. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razredu sta dob Ha korcoral 27. čmo-voj. pp. Tr^nc ?itefaneič in četo-vodja 27. domobr. pp. Artur J e m e. Drugič je dobi! srebrno hrahrostno 'svetinjo 2. razrada narednik 27. Čmo-voj. W- Josip Perko. Srebrno lirabrostno svetinjo 2. razreda so dobili četovoJja Mihael Pire. korpo-i ala Anton Šemcrl in Josip Mravlje ter infanterist Franc Furlan, vs\ 27. crn ovoj. pp. — VoJro od!< kova n'e. Peto ar-madro novcllstvo te podelilo v priznanje odličnoga službovanja pred sovražnikem nadiovcu Milanu Je-sihu pn etapnem postajnem povelj-Ftvu v Ljubljani ^clczni 7^s1u7,ni križec s krono na traku ^fcrabrostne svetinje ter prav tja dodeljenemu čraovojniškemu četo vod ji Juliju Deuu železrti zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. — Ve'fko Čarrtno cHf^nio voine-ga hotrstva je preiela z Dunaja gospodična Josipina Oaber, poštarica v Zagorju na Krasu, 7,a razpečevanje raznih predmetov v korist omenjene-ga društva, k> mu je pokroviteljica nadvojvodinia Čita. — Pade! je na soški fronti stot-nik topničarskega polka H"o:on grof Auersper^ naron Šenberški in Žnžemberški. dedni ko-iiornik in dedni deželni maršal na Kranj^kem, star 37 let. Bil je zadnii iz KfrchbeT-škega kolena družine Auersperfc. — Padel ie na kraški planoti c. fn'kr. kadet fianc Perdan, bivši blagajnik mestne občine v Novem me^tti in navdušen telovadec. Uđe-ležil se |e tuđi mednarodne tekme v Luksemburgu., Zadnji čas }e živahno detoval v iSJovem mestu ;n Metliki, kjer zap'JŠča ženo. Naše ^ožalje! — Darovni dnevi od 4. do 8. oktobra. Kakor smo že na kratko javili. Ie ministrstvo za notranje zađe\re dovolilo Zakladu za invalide pri voj-noskrbstvenem u radu. AvstrijsKemu nakladu za vojaške vdove in sirote ter Avstrijskemu /druženju za obranbo proti jrtiki, da smejo povo-irfom Najvišjega godu Njegovera Ve- ličanstva cesarja Praoca JodMa L v dobi od 4. do vštetega 8. oktobra t. L po vsej Avstriii prirediti darovne dneve. Cisti donos na te dni vTŠcčih se priredeb (koncertov, predstav i. si.) javnih prodaj (oficijelnih makov, cvetlic i. đr.) in nabiranja doneskov se odkaže. preračunan po kronovl-nah, na polovico Avstrijsksmu rakla-du vojaških vdov in sirort ter po četrtinah Zakladu za invalide pri vo|-ncskrbstvenem uradu in Avstrijske* mu združen ju v obrambo proti jetiki, če darovatelj ni določil drugače. Kakor se te dni sestajajo po vseh me-stih in večjih krajih avstrijskih posebni krajevni odbori, da zacoto\'e imenovanim patriotski - človeko-ijubnim institucijam čim najizdatnej-Šo pcdporo, tako se je posvetoval v Ljubljani na povabilo in ped predsed-stvom ge. deželne pred«:ednice Marije grofice A 11 e m s v soboto po-poldan v knjižniski dvorani na dežel-ni vladi iz dam in gospodov vodilnih krogov obeh narodnosti sastavljen cd bor o ukrepih. ki naj zagot.>ve, da se dezelna prestolica kranjska v da-ro\*nih dneh oktobrskih prav tako si-jajno izkaze, kakor se je bila odlikovala o priliki cHCinega dne in tedna Rđečega križa. Kai se ie ukrenilo, se bo v kratkem objavilo. — P3tri^»!čna zbirtia volnen^ne in kavčuka. Mestnn. občina ljubljanska je vojnoskrbncmii uradu v c. in kr. vojnem rr.inistrrn-u odposlala že §t!ri zb'ie volnenine in kavčuka in sicer: prvo zbirko lani ie?eni. drugo letos v Juliju, tretjo v avgustu in čc-trto preteklo soboto. Prvu je bila naj-večja, vrgla je nič man] kot pet va-gonov; pri nabiranju ?o sodelovali srednješolski dijaki; dru^a je vrgla 234 vreč; pri nje] so sode! ova li učen-ci ljudskih Šol; tretia je obse^ala osem velikih zabojev, četna pa 41 vreč. Tretja in četrta zbirka sta se stekasi pri rabiralnicah c. kr. deželne vlade in mestnega magistrata. To-lik uspeli je pač časten dokaz, kaj zrr-ore resnična požrtvovalrost rodoljubne in patriotiznc Lju^liane. — Za varsivo doraš^sjoie mladice. Deželna vlada je izdala sledeči uka^: Doraš;?jočo mladino tvorijo moške in ženske osebe. ki se nišo dopolnile 17. leta svoje starosti (mla-dostne cs^be). Mladoftniin oset^am je prepovedano javno kaditi tobak in potepati se po 9. uri zvečer po javnih potih, cestah, trgih in po drugih javnih napravah. Mladostne osebe smejo obiskati vino- in pivoteče, tocnrne za kavo, avtomntske restav-racue in vse druge gostilne in krčme Ie v spremstvu doraslih svoicev, va-ruhov. rediteljev ali drugih nadzoro-valnih oseb (učiteljev, službenih rco-spodanev ali delodajalcev, rokodel-skih mojstrov in mTnovih namestni-kov). Po 9. uri zvečer pa mladostne o?ete ne smeio bivati v nobeni go-stilni ali krčmi tuđi v spremstvu do-rasiih ne. Pr>sestnikom varietejev. revskih zabavišč in enakih rodjetv' ;e rreocvedano puščati mladostne osebe k svoi'm prireditvatn. naj že priđe jo v snremstvu doraslih svroi-ccv ali nadzorovalnih oseb. Mladost-nim osebam je do voljen obisk kine-mutografičnih nredstav Ie. Če se končajo te predstave pred 8. uro zvečer, in ie vrhutega vsebina pred-r»tav i^recno spoznana kot primerna otrokem in mladostnim osebam. M.ladostnim osebam ie prepovedano k\artati na javnih krajih ali v javnih rirostorih. Mladostnim osebam mo-šlcejra sp_cla je prepoveđan o^i^k javnih hiš in vlačue. iMlađostn'm osc-bam ie prepovedana kupovati tobak. sm-etke ^z< svalčice (cigarete), nc-potrebn! Mš',^ alf igrače in iadelke nič-vredne literature ter slike, «pise \r popise, ki bi ntee^ni sTabo vplivoti na spolno (seksualno) čutenje. ali knpčevati s takimi stvarmi med se-boj. Obrtnikom vs^ke vrste je pre-novedano prodirati take stvari mladostnim o>eboTn neposredno ah* posredno, ah* jnh odd^Jati niim rudi za-stenj. Mladostnim osebam ie nrepc-vedr.no beračenje v vsoki oblik!, posebno na tuđi nredajanje od hiše do hiše. Qosti!ni5ki in toČilni obrtn'ki. ki se pretrese ^oper v tem ukazu ome-njene naredbe in prepovedi. se ka?-nrjejo po določban obrtnega reda. Drusro osebe. ki se preorreše nroti temu ukazu ali zanelieio mladostne osebe do prepovedanih dejanj. lim dado sredstva za to ali iim dado ks-korsibodi potuho. ali tuđi Ie zane-mariajo« svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične oblasti I. stopnje po ces. ii.kazu z dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 06, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. st. 98. Pri odmeriartju kazni !e Dosehno upoStevati. kako hud je nre-stopek. ali ^*o prestopnfki zapeljani in ali so uddežene tadi odrasle osebe. Mladasrnim osenatn, Ici se zas^-čijo. ko kade ali kvartalo na Javnih prostorih kateresibodi vrste, ftnafo ođ\rzet1 državni ali autonomn! var-nostni orjrani tobak. vso drngo pripravo za kajenje in lrvarte. Odvzete |hn stvari se morajo od^ati oajUlžii sanltetni (zdravstveni) napravi da Vk razđeii bolnim ali ranjenim vufaikim osebam. Mladostne osebe, kl ie «Bo 14 lei stare, pa se pregreše zoget U ukaz, naj se izroče v zmishi f 273 kaz. zak. domaćemu kainovanjn, če pa tega kaznovanja ni, ali se poka-že)o pri tem posebne okoli&ine, naj se izroče vamostni oblasti, da jih ka-znufe in potrebno ukrene. Mladostne osebe, kl so stare nad 14 let, pa se pregreie zopet ta ukaz, se naj kaz-nejcjo po ces. ukazu z dne 20. aprila 1S54. drž. zak. 5t. 06. in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. — »Avstri)ska zveza za boj proti tuberkulozi«, o koje namenih smo na drugem mestu obšimo poročali, pre-jcla je v kratkem času svojega ob-stanka naslednie izdatne orispevke: Od Nj. c. in kr. Ap->st->!skega Veli-Canstva 100.000 K, od nadvojvode Friderika in* nadvojvodinje Izabele 50.000 K, od nadvojvode Frjn ?al-vatopa in nadvoivjdinje Va'erije 2(»00 K. od nndvoivodinie Marije Anunciate 500 K. od nnd vojvodin je Marije Tcreziie 200 K. od Avstro-oRrske banke (prvi obrr>k) 1 O'^ri.000 kron. od av?trij«Ve družbe Mannes-marmovih cevi 110.000 K. od zavaravane druzhe »Assicurazioni Generali« 100 000 K, od 7avarn*aln;ce proti de!avskim nezgodam na Nižje-\vstriiskem 50 000 K, od zavaroval-ne družbe ^Riun^one adrijtica di Si-curta« v Trstu "0 000 K. od zavaro-valne družbe »PhonK« 50.000 kr^n, od 7a\rarr>vnlnice rrot' r^elav^k'm ne 7.?x3?.m v Pratri ^0 000 K. od 7avaro-va^ne družbe »Oonau« 25.000 K. od I. avstri;4:e sfjlošn«? 7avarovaln'ce prnti nezecodam 20 000 K. nd z«viro-valnice za življenje in re^te 20.000 kron. od »Galicne*, delni^ke mfta-družbe. 20.0'"0 K. od b?ror*ice Clari-cc Roirchild 15.000 K, od Pcldi-iluttc, tvornice litega jckla, 10.000 kron, od c. kr. priv. družbe »>GizeIa« 1(1000 K itd. Prav tako številni in iz-dntni so prispevki privatnskov. »Av-strijska zveza za boj proti tuberku-iczi^ razpolama tako razven z izdat-nirni sredstvi, ki jih je dala država na razpolrgo. z zbirko v znesku J.S64.440 K. Ta zbirka dosegla se je v kratkem času od usianovitve zve-zc dve 22. m;ija t. 1. pa cio 26. julija. — ZvišanSe poitnih pristoft-in. Z novimi davki napovedano zvišanje poštnih pristojbin stopi že 1. oktobra 1915 v veljavo. Računa se, da bo to zvišanje neslo na leto 90 miiijonov kron vec, kakor so nesle dosedanje p-ristojline.-Pristoibine znašajo: pri p i s m i h do 20 gramov 15 vinarjev (doslej 10), pri p i s m i h nad 200 g po 5 vin. za vsakih nadalinjih 20 g. Dosedanja čmejitev teže na 250 r ndpadc. Pošiljala se bodo torej lah-ko tuđi 300 jn 400 g težka pisma. Pri dopisnicali se uvede dvojna prisiOjbma. Lradno izdane dopisnice s tiskano znamko bodo stale S vin., uru^e dopisnice (predvsem razglednice) se bodo morale frankirati z 10 vinarskimi znamkami. Pri tiskovina li bo znašala poštnina za vsakih 50 gramov pri počasni odpravi 3 vin. (acslci 3 vin.), pri navadni odpravi se nujna znamka 2 vin., pri vzorcih blaga in kupčij-s k i h p ap i r j i h do 50 gramov 10 vin., pri teži nad 50 gramov za vsakih 50 gramov 5 vin. (doslej 10 in 20 vin.). Pri navadnih vrednostnih pi-smih 60 vin., eventualno veČ (doslej 24 do 60 vin.) Pri paketni post i ie odpravljen dosedanji pasovni sistem ter so uvedene enotne pri-stojbine. Največja teža poštnih pake-tov sme znaŠati v bodoče Ie 20 kg. Plača se pri zavojih do 1 kg 60 vin. (doslej 36 do 60 vin.), pri zavojih do " kg SO vin. (doslej 36 do 60 vin.), pri zavojih do 10 kg 2 kroni, pri zavojih do 15 kg 3 krone, pri zavojih do 20 kg 4 kror.e. Za n e f r a n k i-r a n e pakete se računa posebna do klada 20 vin. Dostavnina za zavoje znaša v bodoče 20 vin. za vsak zavoj. Pri poštnih nakaznicah bo plaćati do 20 kron — 20 vin. (doslej 10 vin.), pri poštnih nakaznicah do 50 kron — 20 vin. in za vsakih naćalmjih 50 kron še po 5 vin. (doslej 20 vin. do 1 K), dostavnina 5 do 10 vin. (doslej 6 vin.). Bol] nenavad-nih strok poštnega prometa ne bomo navajali, ker pri nas ne pridejo v po-štev. Izdane bodo tuđi nove poštne znamke, med njimi nova trikotna rumena znamka za brzo pošiljanje tiskovin. Stare znamke se smejo rabiti še do 31- decembra t. 1. — Za brzojavke ie bilo doslej plačevati 60 vinarjev minimalne pri-stojbine za 10 besed in od vsake na-daljnje besede 6 vinarjev; zdal je najmanjša pristojbina zvISana na 1 K za vsako nadaljno besedo pa bo plaćati 8 vinarjev. — Iz c kr. mestnega iolskesa sreta. O redni >eji c. kr. mestnega šclskefta sveta ljubljanske**, ld te Je vršila v torek, dne 12. septembra 1916, nam je došlo sledeče porocilo: Potem. ko otvori pređseđnfk sejo in zapisnikar kurencije Iz predtedstva ui pove, kako to bik rtitne, kar se vune na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje. Priznalo se petletnice in sicer: učitelju Adolfu Sadarju četrta, učitelju Avfustu Pireu šesta, naduči-teljn Antonu Likozarju šesta, učiteljici Mariji Novakovi druga, učiteljici Mariji Mehietovi tretia, ravnatelju in nadzorniku Lavtižarju četrta. Na znanje se vzame poročilo o poćitni-škem pripravljalnem tečaju za srednje sole, ki se je vršil v dobi oć 21. avfusta do 12. septembra 1916 na 1. mestni deški šali, in sklene se izreći vodstvu in učiuljstvu pismeno zahvalo. Na znanje se vzame poročilo o počitniških dnevnih zavetiščih za zanemarjeno mladino in za mladino brez nadzorstva, ki so se vršila v dobi od 7. avgusta do 12. septembra 1916, in sklene se. da ie vsem onim faktorjem ki so na ta ali otn način pripomogli k njih ustanovitvi, izreci pismeno zahvalo, vodstvu in sodelu-jočemu učiteljstvu pa za martjiv trud pismeno zahvalo in priznanje. De'ati je tuđi na to, da se pri c. kr. mestnem Šo^kcm *vetu ustanovi poseben f.klad 7.?> nafJa!Tevanj- te vrste *'7goj-nesra drTa in da se Čimprčje dnevna 7avet'S?a ustale. V ta n?mcn je vse intere«irane korponc'ie nrldobiti, da dovnle 7anie re^no in stalno podpo-ro. Oe7clni šol«ki svet ie naprositi, na« nrivoli v to. da bi se smele v Tv?';h rJizret1;h nan^cšxTti plaćane sur»lentke. Na znanje se vzame poročilo o urecJH pouk? na ljudskih šo-!?.h ra bolsko leto 1916/17. s knterm letos prično ve ^^e, tore] tuđi one. ki sa lani ni?o imele. Potem. ko se nn;f»sne in reSTjo če nekatere interne žirove V7£ojne2:a in administrativ-nrri znnčtja. zaključi oredsednik sejo. — O'^ins vt*'\ s pošte. Stavb-ni svetm'k dr. Fr. Stecher (graške^a poštne^a ravnateljstva) je imenovan za naesvetnika ori trža^kem pf)St-r.em ravnateljstvu in za načelnika tehnlčnega cddelka ravnotam; pošt-ni konceptni praktikant Miroslav Matjašič ie imenovan za peštnega kjncipi?ta pri poštnem ravnateljstvu v Trstu; poštni praktikantje: Milan Stamcar in Alojzij Kraker v Ljubljani, c. Hoimann v Trstu ter Valerijan Mayer v Gorici so imenovani pošt-nim asistentom: umri je post. nadofi-cijal Lavrencij Eržen. — Poštni ofi-ci'ant Rok Grošelj, ki je zadnii jas služboval na Grosupljem. je imenovan za poštarja v Kastavu; poštna oflcijantka Otilija Logarieva ie imenovana za poštarico v Leskovcu n-Dolenjskem: post. ekspedijentka L. Kopačeva je imenovana za poštarico v Selcah na Ooreniskem; poštna aspirantka Jakobina Kolbetova pa za oficijantko na Krškem. — Poštni ofi-cijant Viljem Puppis je premesčen iz Tolmina v St. Peter na Krasu; pre-meSčena sta nazaj v graškega po§t-nega ravnateljstva področje poštna aspiranta; Josip Cernovšek in Josip Kermek. — V Dokoj so stopili: nad-poštar Artur Hoppe, poštarja Ivan Pfeifer in Tomo Močibob, poštarica Marica Kaftanič, poštni oficijantje: Virgil de Petinello. Peter Benigni, Pemeter Taglitpetra, Julij Oiacie?, Rinaldo Sartori in Nikolaj Bracco; poStni oficijantki: Alojzija Komarek in Olga Komarek; poštna adjunkta Anton Antonovich ter Henrik Mor-purgo In post. adjunktinja H. Komarek. — NadpoŠtar Josip Tassini in poštni adjunkt Renat Sincich sta od-puščena iz poStne službe. — Poštar Josip Rodini in poStni oficiiant H. pl. Collarich, ki sta bila odpuščeria, po-slujeta zopet na poštnih uradih% — Mestni magistrat opozarja hišne posestnike, da je vložiti naj-kasneje do 31. oktobra 1916 imenik hišnih stanovalcev za priredbo do-^odnine za leto 1917 in sicer za po-sestnike v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji istotam, za one z de-žele pri tamošnjem c. kr. okrajnem Klavarstvu. Tozade\Tie tiskovine se dobivaio brezplačno pri imenovanih davčnih oblastih. Natančnejši podat-ki so razvidni iz razglasa, ki je pri-bit na deski v mestni hiši. — Znlžanie obrestne mere za hranilne vloge. Dunajske banke na-meravajo znižati obrestno mero za hranilne vloge od 3i/4% na 3Vi%. — Gremij trgovcev v Ljubliani namerava uvesti zopet redni pouk na svoji trgovski soli. Otvori se za-časno samo I. in II. letnik. Več da-naSnji inserat, na katereffa opozarja-mo ljubljanske trgovce. — ŽeJeznBka nezgoda. VCeraj popoldne ob pol 6. je zadel vrhniški vlak pred prehodom čez Dunajsko cesto v pr^mikalni stroj; stroj vlaka in en osebni voz sta neznatno poško-dovana. 11 potnikov In triie železnf-5ki uslužbencl so bili lahko ranjeni. Na kolodvora so Jih obvezali in poslali domov. Kdo !e kriv nezgode, ie ni povsem dognano. NafctefM tmpfo. Na njivi poleg Dobrunj so našli truplo neznanega 25 do 30 let sUrega moSa. Mrllč ima okrogel obraz; leva noga je krajša za 10 centimetrov. Velika lalvina. Navadno v Has-bergu pri Planini bivajoči grofici Ceschi ie bila pred kratkim na potu iz Sviće na Dunaj okradena. Vzeli so ji 1500 K in 32.000 kron vredne dra-gocenosti. Iz škofietoške okolice nam piše-jo: Karte za sladkor imamo. Ce pa greš v prodajalno vprašat po slad-korju. ti odgovore: »Nimamo ga!« Ali je po drugih krajih tuđi tako? Isto je z drugim! živili. Ne dobiš ne moke., ne zabele. skratka: malo ali nič! Kaj naj stori n. pr. ubogi deželni uslužbenec, ki je navezan Ie na borne krajcarje, ki jih mesečno dobiva? Pri tem je pa najlepša ta: Govori se, da našemu trgovcu ne manjka slad-korja. Ćele vozove ga baje vozi po-noči domov, a utajuje ga baje Ie zato, ker bo kmalu dražji, torej iz gole dobičkaželjnosti! — Pa še nekaj! Bercmo vsak dan, kako oštra kazen zadene človeka, ki bi n. pr. prodajal jajca Ie za vinar dražjfc, kakor je do-ločeno. Če pa po nekaterih naših krčmah ljudi kar odirajo, potem pa vse molči. Pred kratkim sem n. pr. plačal v neki gostilni v Selski dolini za 1 liter vina, nekaj prav malega mesa in malo krompirčka (brez kruha) 3 K 48 v. Kic Rhodus, hic salta! Iz Celja. Poročil se je g. Fran C i 1 e n š e k, učitelj v Križevcih, z gdčno. Loizko Roševo iz znane veleugledne narodne rodbine v Mrastniku. Naše čestitke! Spiošna trgatev na Spodnjem Staierskem. Na Bizeljskem v Halo-zah in Slov. goricah prično ta teden s trgatvijo. Je sicer še zgodaj, pa vi-nogradnike sili k trgatvi vedno de-ževje. ki dela pri grozdju veliko Škodo. Star pregovor, da september grozdje peče. se letos ni vresničil. Vreme je bilo hladno in skoraj neprestano deževno. Ako bi ne bilo te-era, bi dosegel letošnji pridelek mor-da kakovost Ietnikov 1911 in 1908. Upati pa je tuđi letos na dober pridelek. Na Bizeljskem in v breziškem okraiu sploh zahtevajo kmetie za mošt do 1 K 40 v. v Slov. goricah pa se irovori ćelo o 2 K za liter. AKo ostane pri tem ali se vsled gonje za vinom cene Še ćelo dvignejo, imamo prič^kovati po gostilnan za prodajo vina na drobno cene, ki }ih bodo zmocrli kvečjemu še — armadni do-bavitelji. Valdetaar Psilander. obče priljubljeni urnetnik v Kino Idealu. Kakor znano, predvaia Ideal - Kino iu-tr«, v torek, dne 26. septembra, orvič v tej seziji živlienjsko sliko »Marka norsrla ođiočl^na ura«. Valdemar Psilander predstavlja v tem prvem filmu letošnie Psilander - serije značaj, ki je popolnoma prilagođen nje-govi individualnosti, moža, ki je vzvišen nad vsakdanjostjo, kl vsa-komur s svojo premočip in odloč-nostjo inponira; ^"sled tega bo Psilander v tej vlogi gotovo ugajal svojim mnogobrojnim častilcem in ča-stilkam. Zelo zabavna je tuđi na spo-redu se nahajajoča tridejanska vese-loic:ra »Gospodična In papa«, v kate-ri igra gdč. Almrot prav ljubko, raz-posafeno dektetce. Ta prvOvrst*? sno'-ad n! za mladino ?n se predvaia od Mri 26. do četrtk?? 28. septembra v tukajjšn?em Kino - Idealu. Aprovizacija. 4- Nova aprovlzačna centrala. Z Dunaja poročajo: V notranjem mi-nistrstvu bo v najbližnjem času ustanovljena posebna državna ae nova vladna naredba, ki ure ja promet z živino. Ta ministrska naredba se tiče vseh kronovin in pravi, da boce doslej v posamiČnih krotiovinah. sa-mostojne delujoče organizacije za preskrbo živine spraviti v enoten sistem, da se bodo skupno naročali interesi splošnosti. Ustanovila se bo centralna komisija na Dunaju v po-sameznih upravnih deŽelah pa se ustanove nakupovalnice In prodajal-nice. Deželne oblastnije knajo pravico določfti naivi^ie c^ne za fjovedi in teleta. Dovoljeno bo odpravi ti B-vinlske semnje. Izvagati živino iz kake kronovitie bo dovoljetio !e s pri-voljenjem politične deželne oblasti Namen naredbe Je, preskrbeti % mesom take krale In defcele. Wcr «a prhnanjkuje. ZTO. TOV. ,dtX>V£NSKI NAKULr," one 25. septembra 1916. Stran 5« r-f O vtasUh centa se nam v odgovor na notico v §t 217. pile: Tuđi vinski prodncentje se prifemamo za glavo, ki izvemo cene mesa, masti, usnja, kave, podplatov, mila in vseh živiL Ko smo izvedeH ceno galice h» žvepla ter morali plaćevati ddavcem trikrat več, kakor navadno, takrat nas je tuđi glava bolela in nas tuđi sedaj, ko nam je deževje oškodovalo kar je ostalo peronosperi. Kdor hoče vino piti, nai plača. Zdaj se mora marsikaj pogrešati, pa se naj se to. Brez vina bo laglje izhajati kakor brez podplatov. — Prodaja kruha v dunajskli £ostilnah in kavarnah je od danes na-prej prepovedana. Gosti si morajo prinesti kruh seboj. Vzrok te prepo-vedi je predv?em ta. da se potrati v iavnih lokalih mnogo kruha, na drugi strani pa se je opažalo, da so si znali veliki dunajski hoteli in restav-racije preskrbeti pri pekih b o 1 j š i kruh — seveda na škodo kakovosti kruha, ki se je prodajal občinstvu. -1- Novo otvorjeni prodja!ni kruha. Od jutri, dne 26. t. m. počeni, se bode kruh iz mestne vojne pckame rrodajal še na Dunajski ce^ti St. 6 in Poljanskf cesti št. 5. Književnost. — F. M. jH>stojevskega največji in najslavnejši roman »Prestuplenie in nakazanicc je izšel v cđličnem hr-vatskem prevodu Iva Velikanovića v založbi knji^arne Mirka Breverja v Zagrebu. Prvi del romana »Zločinstvo I kazna«, okrašen s sliko pi-satelja, je izšel pred nekaj tedni, zdaj je pa iz«sel tuđi drugi del. Ta roman je preveden že na vse kulturne Jezike. Obe knjigi hrvatskega prevoda sta odlično opravljeni in dasi obse-gata 628 strani velike osmine, veliata samo 6 K, s posto 6 K 80 v!n., v originalne platnice vezano 8 K, s pošto 8 K 80 vin. Izprsđ sott Beračeva Ijubezen. Franc Ben-čina, Zlletni berač iz Cola, brez stal-nega bivališča, se je zagledal v 24 let staro Kranjcevo deklo Marijo Martin-čič na Rakeku, kateri je obljubil zakon. Naravno je, da dekleta v teh razmerah ni vezala toliko ljubezen, do obto-žcnca, kakor nada preskrbe in pa udobnega življenja. Saj Benčina sam trdi, da je res, kar je o denarju go-voril, da ima namreč naloženih 20.000 kron v branilniri, katero vsoto je zadel v loteriji, in 1200 bi moral še poteg-niti, ter je tuđi ta denar na enak način dobil. Obtoženec je vse to resno premislil in tuđi od svoje neveste, kateri je kupil blago za dve obleki, peri lo in kateri je vrhutega dal še 50 K za poboljšek, isto pričakoval. Urnljivo je torej njegovo razočaranje, ko je v skednju neopažen skrit videl, da govori njegova nevesta z vojaki. Lotila se ga je silna jeza in ljubosumnost, obkladal je dekle z ne posebno pri-kupljivimi priimki; in zahteval od nje, da mu vrne blago za obleke, česar pa ta ni hotela storiti in je blago ćelo skrila. Ko mu je proti večeru po na-ročilu gospodinje nesla kavo ni ske-denj, kjer je v mrvi ležal, jo je za-podil, pozneje pa je šel sam v gostilno, kjer je izpil 3 Vi litra vina in se do ćela vpijanil ter ćelo noč razgrajal. Drugo jutro je zopet zahteval naj mu vrne dekle obleke in perilo, da bo vse sesekal; zagrozil ji je, da bo že vi-dela, kaj bo ž njo naredil, da bo naj-preje njo, potem pa še sebe umoril. Umevno je, da se je dekle te grožnje ustrašilo in se mu toliko časa skrivalo, dokler ga nišo odvedli orožniki. Ob-dolženec, ki deloma priznava svojo krivdo, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Zgodaj je začel. Anton Bizjak, 17 let star, posestnikov sin iz Gor. KoŠane, je na pašniku , Slepnje ■ ukradel ovco, katero lastnik ceni na 140 K. Ljudje so ga videli, ko je gnal ovco proti Gor. Vremenu. Da odvali sum od sebe, povedal je po storilcu poizvedujočim orožnikom, da je ono ovco, ki jo je prodal, kupil od Žurjeva Janeza to je Ivana Suše. To trditev je vzdrževal tuđi pred sodi-ščem, kar je dalo povod, da so tuđi Sušo zaprli. Končno je pa le priznal, da je on sam ovco ukradel. Sodišče ga je spoznalo krivega tatvine in obre-kovanja in ga obsodilo na 7 mese-cev težke ječe. Zrel ptćek. Janez Bregar, 29 let star, iz Zgor. Dobrave je sicer po pokliču delavec, a mu je pohajkinje in pijančevanje ljubše, nego resno delo; bil je že tuđi kaznovan zaradi tatvine. Nekega dne je prišel Bregar neopa-ženo v hišo Franceta Malina y Sto« rovju, ko tega ni bilo doma, in tam vzel košček kuhanega mesa. Med tem pa stopi gospodar domov, nakar ga je Bregar takoj nagovoril in se mu predstavil kot lesni trgovec, ki je rav-nokar sklcnil lesno kupčijo; ker ima pa premalo denarja pri sebi, bi ga prosil za 400 K posojila. Slučajno je I* Maka aeiegi pMtoi powl a* m Je odslovil praznili rok. Njegov zagovor, da fe prosil le za 160 K, katere bi bil rabil za obleko, je bil ovrien ter bo Bregar sedel 6 mesecev v ječi. Bo}«vK lani V Cesnikovi gostilni na Va£ah je zaradi neke lekire nastal prepir med tesarjem Jožefom Povirkom io Fraocetom Volfitem, posestniko-vim sinom iz Klanca. Povirk je vrgel v veži proti za njim idočemu Volčiču utež, ki ga pa ni zadela, a ta ga je z žepnim nožem, s katerim je ravno re-zal klobaso, dregnil v prsi in mu ranil pljuča. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Ružne stvint * Nove znamke na Ogrskem. Ogrska poštna uprava izda v bližnjem času nove poštne znamke. * Sleparija pri oprostit vi od vo-Jaške službe. V Veliki Kaniži na Ogrskem teče preiskava zaradi sle parij pri oprostitvah od vojaške službe. Minoli teden so zaprli župana in policijskega predstojnika ki sta oba sodelovala pri teh sleparijah. * Požar v Petrogradu. Iz Stok-holma poročajo, da se silno množe požari v Pctrogradu. ne da bi se ve-delo kako so nastali. Zdaj so zgoreli v petrograiskem pristanu največji žitni elevator in največji žitni skladi-šči. Škoda se ceni nad 10 milijonov rubljev. * Padll sinovi angleških mini-strov. Ražen sina ministrskega pređ-sednika .\squitha in sina trgovinske-ga ministra Hendersona so padli tuđi dva sina ministra Landsdowne, en ^in ministra Selborna in zet ministra Crewea. Sin poštnega ministra Peaela je težko ranjen. * Obupana mati. Iz fleideiberga poročajo, da je žena obrtnika Koniga ponoči iz obupanja prerezala vratove vsem petim svojim otrokom, starim tri do deset let. Žena je tuđi sebi prerezala žile, a dasi je prišla po-moč, vendar ni nič upanja, da bi ji resili življenje. * Papež in italijansko vojno po-sojilo. Po ekaterih listih je krožila vest. da je papež podpisal večjo svoto italijanskega vojnega posojila. Verjetno to ni bilo in zdaj se ta vest tuđi v cerkvenih listih proglasa za izmišljeno« češ. da nima papež kapi-talijev, s katerimi bi mogel razpola-gati. posestev in stavb pa tuđi nima na Italiianskem. saj je ćelo Vatikan Iast italijanske države. * Za 485.000 kroti — eno krono. Kezdivašarhelska zasebnica Adolfi-na Pap je pred Romuni prihežala v Budimpešto in je tam v svoji razbur-ienosti izgubila hranilnično kniižico, na katero je bilo vloženih 485.000 K. Hiteia je na policijo, da poda ovadbo. a ni še opravila, ko je prišlo ubožno oblečeno dekletce in položilo na mi-zo izgubljeno hranilnično knjižico. Gospa Adoliina Pap je bila vsa iz sebe veselja in ko je še izvedela, da je ubožno dekletce pribežalo s svo-jimi stariši iz Sedmoscraške ni mogla premazati svoje ginjenosti in je za pošteno vrnitev hranilnične knjižice 485.000 K darovala dekletcu — eno krono! * V naredniski uniformi. Minoli teden je prišel v Monacu na Ogrskem v pisarno 5. bosanskega polka narednik in je ukazal nekemu infan-teristu, naj vzame puško, natakne bajonet in naj zrt ž njim. V sprem-stvu tega infanterista je šel narednik v hišo posestnika Tasija in rekviri-ral voz in dva konja. S tem vozom se je peljal v različne vaši v okolici Mo-haču in pobiral tam milodare za sedmograške begunce. Kalvinskemu župniku v Kolkedu se je narednikovo početje zdelo sumljivo in pozval je moža. naj se legitimira. Narednik je odgovoril s psovkami in z grožnja-mi, a jo je hitro odkuril. Odpeljal je seboj še cei voz pšenice. Izkazalo se je kmalu. da ta narednik sploh ni vojak nego bivši sluga nekega trgovca v Mohaču, ki se že dlje časa bavi samo s sleparijami in izhaja pri tem prav dobro. Vjeli ga doslej 5c nišo. * Najnoveiša londonska senzacija. V Londonu so te dni otvorili novo podjetje. ki je pač edino svoje vrste na svetu »Daily Chronicle« pravi, da je v tej palači združeni čari novo-vurških soda • barov, najlepših tn naiudobneiših pariških restavracij s prijetnostimi londonskih čajnih salo-nov. Poslopje je zgrajeno iz belega mramorja in ie visoko sedem nad-stropij. V pritličju prodajajo čokolado, pecivo in slaščice, angleSke m amerikanske. DtUc pa Je tu »vrelec za sodo«, kier se dobe vsakovrstne mineralne vode. V poslopju }e vse polno salonov: v belem salonu se dobi drugi zajutrek, v zelenera salonu točilo čaj. salon za večerje, ki Je posebno velik, pa Je tapeciran z rde-čo svilo. Podfetle fm« sttrno najete štiri damske kapele. Na dan otvo-i*n )• Mto laooo vo*o* ta le po* jetništvo ves čisti dobiček namenilo ranjenim vojakom. Za postrežbo go-stov je najetih 2000 natakarjev, na-takaric in prodajalk. • Ciorek. kl |e vldel Napolema.j Neki vojni poročevalec pripoVMnje: Na svojem zadnjem potovanfu po Voliniji sem dospel v vas Karpilov-ko, leže£o v nizini Stohoda. ne da-leč od mesU Kovd. Karpilovka leži izven vojne crte in prilika mi je bila, da sem opazoval rusko ukrajinsko prebivalstvo, ki je prihajalo iz svojih lesenih kolib, da bi se solnčilo. Videl sem žensko v svitlo - rdeČih kriiih in s pisanimi robei ter mnogo dražestne plavolase dece. Bilo je tuđi nekoliko starčev. Eden teh z dolgo, belo brado, v kratkem kafta-nu se je razgovarjal z vojaki. s katerimi se je mogel sporazumeti v svojem materinem jeziku. Ko se je zvečer pri skromni večerji zasukal razgovor na tega starčka. sem do-znal, da je nedavno prekoračil 113. leto ter da je pripovedoval, kako je kot devetleten dečko videl Napo-leona, ki se je v letu 1812 v odprti kočiji vozil do teh krajih s svojimi četami. Starček je še dobrega zdrav-ja in je sedaj doživel vojno v Voliniji v letu 1916. * Grob čudežnega rabina. Pred sto leti je umri v Tahovu na Češkem na svrojem popotovanju pobožen žid iz izhoda, čudežen rabin, in je bil na tamošnjem pokopališču pokopan. Cu-dodelni rabin je napisal pred svojo smrtjo oporoko, ki se ie ohranila in je shranjena v praškem židovskem muzeju. V tej, v hebrejščini pisani ororoki, je sedanja svetovna vojska prerokovana. Tam stoji namreč zapisano da bo čez sto let iznenadila velika nesreća ves svet, posebno pa vzhodne žide in da bo grozna vojska pretresala vse dele sveta. Mnogi pobožni žid bo vzel v roke popotno palico. Ti židje — tako stoji pisano v testamentu — naj romaio v Tahov na grob moža, ki je napisal ta testament, in naj tam pobožno molijo. Potem se iih Bocr usmili in odvrne od njih nesrećo. Glas o čudodelnem rabinu in poroČilo o njegovi oDoroki se ie ohranil v ustnem izročilu med vzhodnimi židi. in kakor piše »Zeit«, romaio sedai ćele mno^ice £id-r>vskih hegruncev v Tahov. da bi tam na ^robu svojesra svetn;ka pntožili svojo bedo in molili. Dr. Wohl, tahovski rabin, je dal hebrejski napis na ^robu rabinovem preložiti na nemški je-z?k. Začetne Črke na spomeniku tvo-r;jo kaba!ist*čno forrmTio ?n označuje jo letnico, ko je vzplamtela sedanja svetovna vojska. ro'jsliel fteli vojnih 91» Dana?ni; list obsein 6 str?nt. Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. abera ro/cavic in ra$novr$tnih parfemav JJK9WA*A, PreSernove slike mtfa n M n mm uram Iv. Bonač v Ljubljani. 500 kron! Vam plačam, ako moj unf-^^^_^_ čevalec korcnin 111 iialiHB ne odpravi v 3 dneb brez boleCin Vaših kullh oto«, toradavi©, ob«to»o#j. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.90 Sv 3 lonCki K 4-—, 6 lončkov S S.50. Na gtotine zahvalnih nisem in prtznanj. PotMlfe ■Ol, rok. pazdBhe naglo odpravi Ita-praSck-Cena 1V2 krone, 3 škatljice 3V2 krone. Kmtsj, - Kottc« (Kasn) I roctfaoli 12 624, Ofjrmk^ 1930 I Adrif a I drogerija, fofomanufaktura Ljubljana9 Selonbvrgova allca it 5. priporoča veliko acalogo desinfekcijskih preparato? fofc&n Lysol, Lysoforra, Kreolin, For-malin. Formalinove pastilje, karbolovo kislino, karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga fotografskih poirebšcin 1b aparatov. Sluga se sprejmo tako] i „Harođii Ostani" \ imHjail Sprejmo) mm vajenec iz boljše hiše, veŠč slovenskega in nemŠkega jezika v govoru in pisavi v trgovino mešanega blaga 11 finiB. wn iniBiH. Ha proda| \m niolzna kravo : siroc, plncpavske pasme, star 17 mesecev. — Poizve se na Foljaiiskl eesti 55 ▼ LJnbliani. (3082) I4£ejo se ia žago blizu Sa« rajeva (Bosna) 3011 4 žagarji Vsi vslulbenoi pri 2sgi so Slovenci. NaiančnejŠa ob-vestila daje „Pilana Ozren v Srednjem pri Sarajevu." :: NaJnoveJ&a izbera ^ =^=s umetniških in drugih =r razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA tjubljaru frdereova šlica iiev. 7« hm u ini niti inttii i Hdkll 1 JI mm f to. gleii k.9 /zDtf it9fz9t Danes detektivska senzacija: „Skrivnost ene noči". 3«tri v ter«K Pr"' na^tep neve zvezde Kine Hele Moje v drami FSP # Priporoča najnovejjfe * C& ^V© 5"W5*b klobuke, Velour, ano, SprellBO tftkof k*- vania „Centrae44 v Ljubljani. Piača po dogovoru. 30?4 Prodajalka izočeaa raesan? stroke z več letno prakso si UH MMto s^remanttl s 15. oktobrom. Najraje kje na deZeli. 3092 Ccnjcnc ponudbe se prosijo na upravništvo »Slov. Naroda« pod ,,15. oktobar SOtl". Kapi bo dobra, stara Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3074 11 Spretna, pošten« u pili natakarica teil Bhzžbv v boljži restavraoill ali kavarni. 3034 Pismene por.udbe na upravništvo »Slov, Naroda« pod , n atak ari ca 3084". Nova modersa II. nadstropna v Spodnii Šiški je zelo ugodno M pi*odaj* Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3065 Po Najvišjem paoblaščenju Njeg. §& ces. in kralj. Apost. Veličanstva. Izvanredna c. kr. državna loterija za vojnoskrbstvenc namete, Ta denarna Sotepija Ima 21146 dobltkov v golo-Tem deaarju ¥ skupnesn zs&eslro 625.080 krao. Glavni dobitek znaša 200ad@O ISI^OBIo Zrebanje bo javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. Srećka stane 4 krone. freć^e so dobi¥Eio ?ii oddelkii za debrodalna loterlia aa Dunai«, IH-, Tor* dere Zollanit»«tra«se 5, po loterifah, traftkali, pri davteih, postnih, brsofav- aili in telexaUU3i aradlli, pri menfalaicah Itđ. Igralni nacrti sa kupee sreok saetool. — Srećke so posUla|o požiaind prosto. Od c. kr. generalncga ravnateljstva drž. loterij (oddelck za dobrodelne loterijc). vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v I .Narodni kniisornn Prešernova ulica št, 7.1 Zaupno blago! V pari prano in brezkalno postdlno perje in puh od K 2-80 za kg naproj j prtfrttt trf*mm u post«l|a!a perjem la pvk«« i C. J. HAMANN LjubIJMM, liastiii ti*g stav. 8. I Ustanovljena 1866. I mm up«l aH ali «tliMM feUf«. T«ia parja m «rt« I piliti aalaaU aasa la ■•«•««, U vAtofr teto ter I ftlatMas »ilfiMint da •• msH|«|« Uciahe in m«l|L