PeStnina platana v gotovini. LETO VI.
LJUBLJANA, 21. JULIJA 1928.
ŠTEV. 26.
Waro£nina-zA]vgosla
VnO-ČETKTLETNODlNIS-CELOLETN0DIN-6O/ZA INOZEMVTVOIE-DODATI PO}TNlNO/OGLAJI-PO CENIKV/ POSAMEZNA
JtevilkapodiN-i
RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188
A
vredni{tvoin-vprava
V-V«ITELliKI-TliKARNI/ -ROKOPISI • $E • NE • VR A-TCAlO/ANONlMNl-OO-. PISI-JE-NEPRIOBČV-L lElO/POfrNINAPLA-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 290«
Nekal misli.
Danes se dajo vsaj deloma že Pregledati posledice zločina, ki ga je zagrešil Velesrb Puniša Račič v skupščini. Država je prenesla te strele z nepričakovano mirnostjo in masa ni reagirala na način, ki so ga mnogi pričakovali. Razburjene so pravzaprav le poiitične partije, razburjeni so naši politični listi, ki pa kljub raznim bombastičnim naslovom niso in ne predstavljajo naroda.
Citainje političnih glasil raznih partij kaže, kako hočejo vse te partije izrabiti strašni zločin v svoje partizanske namene, kako hočejo kovati iz tega zločina kapital za volitve, ki jih pričakujejo vsi v doglednem času.
-	»Jutro« je priobčilo precej ostro karikaturo o notranjem ministru dr. Korošcu. Če in koliko je bila ta karikatura okusna ali neokusna, to vprašanje ne igra vloge. Vsak, kdor nastopa javno in izvršuje javno funkcijo, zlasti pa vsak dnevni politik mora računati, da ga bo skušala nasprotna stranka po možnosti osmešiti. Karikatura je splošno običajna in gotovo ne more nuditi resnega povoda niti za kako osebno afero, še manj pa za kako splošno narodno borbo. »Slovenec« je reagiral na to karikaturo na način, ki kaže na prvi pogled, da ne gre za kako moralno pobcljšanje, marveč za izrabljanje tega prav nič posebnega in važnega dogodka v konkurenčne svrhe.
Toda tO le mimogrede. »Slovenec« je tudi zagrozil, da odgovarjajo' za to karikaturo osebno gdje. Ribnikar. Žerjav in Kramar, »Jutro« pa je odgovorilo, da odgovarja za pisavo »Slovenca« dr. Jeglič osebno. .Že iz načina teh medsebojnih groženj in sledečih člankov sledi smisel teh groženj. »Slovenec« je zagrozil, da bo razkril razne afere na strani SDS, »Jutro« pa je zagrozilo isto SLS. Z ozirom na težke pripombe, ki so bile priobčene zlasti v »Slovencu«. moramcA domnevati, da se gospodje medsebojno prav dobro poznajo, da pa nimajo poguma iznesti konkretnih očitkov in riskfrati tiskovne tožbe, če niso zaščiteni po imuniteti. Ker. je to šele uvod v volilno borbo, moramo pričakovati, da se bo medsebojno oblivale z gnojnico vedno bolj stopnjevalo. da pa se bo to medsebojno psovanje vršilo na način, ki da vse slutiti, pa vendar ne po-ve nič konkretnega.
Nas prav nič ne razburja dejstvo, da se brez vsake potrebe vla-
či v to neokusno borbo tudi Orjuna. da se pogrevajo stare afere o morilcih, zmečkanih prstih itd., saj smo tega vajeni. Razentega imamo mirno vest, saj je bila zlasti trboveljska afera predmet dolgotrajne kazenske preiskave, ki je bila vodena z vso strogostjo, pa je bila kljub temu ustavljena, čeprav je bilo zaslišanih nebroj prič, med njimi tudi gotove osebe iz vrst SLS in čeprav ni nihče interveniral in komandiral ustavitev preiskave.
Tudi danes nimamo nikakega strahu pred novimi preiskavami, čeprav nas tudi danes ne bo ščitil ni-kak minister, ki bi izposloval ustavitev preiskave »iz višjih, državnih interesov«. Isti pogum pa mora imeti vsak pošten človek, ki ima kaj pojma O' časti in hoče uživati ugled dostojnega človeka. Če hočejo torej naši politiki, naši politični listi veljati za poštene, po-tem naj opuste sedanji način medsebojne borbe. Če vedo o nasprotnikih, da so zakrivili gotove težke pregreške, naj nastopijo javno, iznesejo svoj očitek v čisto točni in določni obliki, ki bo omogočila tiskovno tožbo in objektivno sodno preiskavo. S tem načinom boja se bo koristilo splošnosti, kajti’ zadnji čas je, da se preneha zakotno šušljanje in skrito namiga-vanje in da se začne z javnim obračunavanjem pred sodiščem. Naj je grešnik še tako upliven član vodstva ene ali druge partije, kazen mu ne sme oditi. Dokler ta princip ne bo do skrajnosti in brez vsake izjeme uveljavljen v našemi javnem življenju, tako' dolgo ne moremo pričakovati ozdravljenja sedanjih obupnih razmer. Brez ozira na desno in levo je treba udariti, toda udarec ne sme biti zahrbten in lopovski, marveč odkrit in pošten.
Mi s svoje strani smo že dokazali, da znamo voditi tak strogo objektivni boj brez ozira na desno in levo in da znamo nastopiti tudi proti osebam, ki se štejejo v naše vrste. Naši politiki pa tega še ne znajo, treba jih bo pa prisiliti, da bodo zahtevali in tudi dajali javno obračune i0' vsem svojem, pa makar še tako skritem delovanju, kolikor to delovanje tangira javnost in njene interese.
Da navedemo konkreten primer, omenjamo strašne očitke, ki sta si jih delali medsebojno SDS in SLS v času zadnjih občinskih volitev in še naprej, dokler ni bil sklenjen znani kompromis glede delovanja v občinskem svetu. Da se pojasnijo ti med-
sebojni očitki je bila izvoljena posebna preiskovalna komisija, ki bi naj vse delovanje strank in njenih eksponentov preiskala in ugotovil, če in kakšne nekorektnosti je zakrivil eden ali drugi na škodo mestne občine. Delovanje te preiskovalne komisije je zavito v tajinstveno meglo in do danes še ni preštudirala niti enega izmed slučajev, ki st; biii javno obravnavani v enem ali dru-
gem listu. Ker je oj imenovanja te komisije poteklo že precej čas&, si ne moremo misliti, da bi niti enega slučaja ne bila preiskala in predložila svojega poročila javni seji občinskega sveta. Gre za velevažno gospodarsko zadevo, ki se pod nobenim pogojem ne sme zabrisati. Če pa so bili očitki neutemeljeni, morajo dobiti prizadeti javno zadoščenje, pa naj pripadajo eni ali drugi stranki.
Konkurz Slavenske banke.
Pred nekaj tedni smo omenili vprašanje 174.000 Din, ki si jih je dal izplačati ljubljanski upniški odbor iz konkurzne mase Slavenske .banke. Vemo, da je večino te svo-te inkasiral g. dr. Roman Ravnihar. Kot upniki, organizirani v tem odboru, ga prosimo in pozivamo, da pojasni, katere stroške je kril s to svoto. Ali je res, da je položil za potovanje na Dunaj potni račun od 25.000 Din?
Da prestrežemo njegovo trditev, da so koieki za pooblastila in prijave požrli to svoto, kakor Je on 10 svoječasno trdil, pribijemo, da je za koleke bilo izdanih manj kot 6.000 dinarjev.
Interpelacija nar. posl. Petejana na ministrstva pravde vsebuje proti konkurzni upravi torej tudi proti upniškemu odboru, čegar glavar je
g. dr. Romali Ravnihar, težko obcioi-žitev. da se industrijska podjetja prodajajo iz mase. ne da bi se oziralo na druge ugodnejše ponudbe. Minister pravde bi bil moral odgovoriti na to obtožbo; dogodki 20. junija so ga oslobodili te mučne naloge. Zato pa vprašamo mi upniški odbor na naslov njihovega glavarja:
Zakaj ne odgovorite na javen t čitek te največje nekorektnosti, k’ jo more zagrešiti konkurzna uprava?
G. dr. Romanu Ravniharju pa končno par besed:
Dva meseca Vam stavljamo vprašanja, od katerih vsako vsebuje očitek, na katerega mož od časti ne more in ne sme molčati. Vi pa vendar, molčite. Vprašani še ne bo kmalu konec.
Ali boste molčali tudi naprej?
Nemško pismo II.
»Anschluss«.
Gospod zunanji minister Marinkovič je brez dvoma sprejel ob svojem prihodu v žuto kučo vse preje, kakor vzoren red. Priznati se mu mora, da je po pregledu vse preje, kakor ugodne pasivne bilance prednika g. Momčila Ninčiča skušal popraviti in rešiti, kar se je še dalo. Po uspehu Joahimske konference, na kateri sta se izrekli bratska Če-hoslovaška in zavezniška Romunija za solidarnost napram aktivnim nastopom členov Mussolinijeve proti-jugoslovenske verige — Ogrski in Rumuniji, je celo izgledalo, da se bo Jugoslaviji vendarle posrečilo izvleči se iz ozkih mrež Montecitorijske tajne diplomacije. Osobito pa še po podpisu prijateljske pogodbe z veliko Francijo, ko so za hip svobodnejše zadihali vsi, ki jim je spas in blaginja državie nad vse.
Toda kakor je bilo po teh prvih uspehih vse zadovoljno z delom g. Marinkoviča, tako pa je danes legla zopet mračna skrb nad vse, ki opa-
zujejo neuspehe in večne umike naše diplomacije po teh prvih uspehih, ki so v mnogočem privedli zemljo v obupno stanje, v katerem se danes nahaja. Mi se ne bomo spuščali v podrobno raziskovanje in naštevanje vseh teh zgrešenih potez m se hočemo pobaviti samo s poslednj.., ki jo je izvršil g. Marinkovič v Budimpešti, ko je povsem po nepotrebnem govori! o stvareh, o katerih bi bilo, če že ne pozitivno izjašnienje, vsaj pasivno molčanje vse boli na mestu. Mislimo s tem njegovo izjavo o stališču Jugoslavije napram vprašanju »Anschlussa«.
O borbi, ki jo vodi nemško nacionalistično časopisje v • interesu Italije in po navodilih Hugenbergo-vega koncerna proti Jugoslaviji v Nemčiji, sem že govoril. Ta borba je mnogo opasnejša, kakor si marsikdo misli in nam zna še mnogo škodovati, ako je ne bomo pravočasno paraliziran. Naš berlinski poslanik g, minister Balugdžič bije s to nam sovražno propagando težak boj in vrši vse. kar je v njegovih moč:h,
4»
sije na nočnem nebu in iako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
lSchklif<
terpentin*
Mih
ki pa so močno omejene spričo Položaja, ki danes vlada na našem poslaništvu v Berlinu. Z naravnost občudovanja vredno energijo mu stoje ob strani naši številni nemški prijatelji, ki pobijajo to protijugoslovansko propagando na vse pohvale vreden način z naravnost gorečo oduševljenostjo.
V	tej težki borbi služite našim nemškim prijateljem kot glavno orožje konstataciji, da smo se sporazumeli Jugosloveni s Tirolci in da smo 'r,aš Jugosloveni danes oni, ki smo de iaeto že pristali na »Anschluss« in opustili vse pomisleke proti tej po naravnih zakonih razveja narodov utemeljeni akciji 70 milijonske nemške akcije. Ta poslednja konstatacija je utirala pot prijateljstvu nemške nacije z Jugosloveni v vedno širše sloje in zavzemala postojanko za postojanko. Tako je med drugim samo iijej pripisati, da se je javno izreklo za prijateljstvo z Jugoslavijo en bloc vodstvo najmočnejše nemške obrambe-no vojaške organizacije »Kifhau-sen«, kakor tudi veliki mojster vedno jačjega Jungdeutschen Ordna«.
S poznano izjavo g. Marinkoviča je tem našim prijateljem izbito iz rok najuspešnejše orožje in obenem tudi omajana vera v lojalnost naših namer in smisel nadalnjega propagiranja prijateljstva z Jugoslavijo. To pa ne samo zavoljo taktičnih.
LISTEK.
Zapiski.
(Dnevnik jfugoslovenskega vojnega ujetnika.)
Pisal Janko Kos.
(Dalje.)
Sicer tudi 61o*enec Prelovec ni nič boljši, a vendar mi ne gre v glavo — kako more biti taka mladina onih narodov, ki se bore za svobodo, ki jo zahtevajo' in hočejo! Strah pred trpljenjem! Pljunil bi jim v obraz!
Castellana, 10./8. J917.
Vidi se, da se splošna situacija slabša, mesto) da bi postajala bo-lja. Konferenca v Londonu je končana in zatrjuje se, da je prišlo do popolnega soglasja, posebno kar se tiče Srbije in Italije. A zdaj bi bil že čas, da sledi temu soglasju delo, da vidimo enkrat uspehe tudi na zunaj.
NemdE hočejo početi ofenzivo, da osvoje Besarabijo — in severno v smeri na Petrograd. Ali bo Rusija dovolj močna, da vzdrži te nove navale?! Ako ne, bo slabo za nas in entento!
Castellana, 11. avg. 1917.
Dopisnica Ludviku:
Dragi prijatelj! ' Zelo redke so Tvoje kartice, prejel sem do sedaj dve. Ne čakaj na moje doptenice, da odgovarjaš, ker jaz smem pisati samo štirikrat na mesec, zatO' piši večkrat. Moje duševno razpoloženje pod ničlo; zdi se mi, da sem brez svojih, brez doma, brez domovine. Pomagati mi noče nihče. In od Anice v devetih mesecih devet kartic! Kaj ne, mnogo?! Kje so vzroki? Ko bi mi ne bilo možno misliti, bi bilo najbolje. Pozdravi mi prisrčno Anico. In naj ne pozabi na mene. Mnogo najlepših in naj-prisrčnejših pozdravov od Tvojega Janka.
Dopisnica v Pristavo:
Draga mama! Akd še niste popolnoma pozabili na mene. spomnite se me vsaj zdaj in mi pošljite 100 K, da si morem kupiti najpotrebnejši stvari. Uslišite ito mojo prošnjo, prosim Vas. Hvaležen Vam bom vedno. Vas prisrčno pozdravlja Vaš hvaležni Janko.
Jadramo v svojo pogubo. Nemčija bo> izrabila rusko nemoč in zmešnjavo in bo udarila na dveh krajih. Ni skoraj mogoče misliti, da bi ruska armada vzdržala oba
udarca, ker v armadi ni discipline. Notranje .razmere so se poboljšale vsled nevarnosti, ki preti Rusiji od' zunaj, a vseeno1 še niso jasne. Do-čim se Nemci in Avstrijci pripravljajo na ruski fronti na odločilen udarec, se na drugih frontah enten-te ne dela ničesar; tako lep mir je! Jadna nam majka! In Rumunija bo delila usodo Srbije — kje je no tem zmaga aleatov. Za konference, go1-vore in napitnice so vsi dobri!
Izgleda tako, da so tudi nekaj Jugoslovenov na milost in nemilost prepustili Italijani. Seveda ni gotovo, da jih Italija dobi, ker je treba prej zmagati, nego si deliti dobiček. Iz italijanskih časopisov se lahko sklepa, da so jim priznali nekaj njihovih zahtev, a gotovo ne vsega! A kakor rečeno, zdi se mi skoraj smešno, še prej deliti ozemlje, nego se je zmagalo.
Izpadla ta vojna tako ali tako, jaz vem, kam gre moja pot. Ako se ne ustvari svobodna, neodvisna Jugoslavija, v kateri bi imela vsa tri jugoslovenska plemena iste in enake pravice, se jaz ne vrnem. Četudi težko — posebno v začetku
—	se bo že dalo živeti v eni svobodni slovanski držaVvJ Od svojega sklepa ne odstopim, ne odneham!
Castellana. 13. avg. 1917.
Mnogo stvari še nejasnih, el j še teman in nerazločen. Glavno je. da zmaga ententa, potem se bo že vse nekako uredilo. Vsaj izgleda, da so se razmere v Rusiji znatno izboljšale.
Vesti, • da namerava Japonska poslati svoje čete v Rusijo. Ko bi se le to zgodilo! Nemškc-avstrijska ofenziva na Rumunsko, Angleži in Francoz; mirujejo, Italijani bodo morda začeli ta mesec.
Ko se ti zruši dvoje najlepših upov naenkrat, je težko živeti, a mora se, obupati se ne sme. Bi li sploh mislil dalje o tem? Skoraj je brezuspešno, škodujem le samemu sebi! Nikdar več verovati ne besedam, ne dejstvom, bo najbolje!
Castellana, 17. avg. 1917.
Zopet težek udarec na Rumunsko. Moramo biti pripravljeni na to, da bodo vse zasedli Nemci.
Angleži in Francozi zopet začeli z ofenzivo. Morda bo zdaj več uspehov.
Papež posreduje za mir. Poslal je note vsem vojskujočim se državam. Uspeha ne bo gotovo nobenega, ker ententa ne more pristati na tak mir — in zdi se mi, da bi zdaj še tudi Nemčija in Avstrija ne
pristali. — Italijani bombardirali Jesenice. (7V2 ton).
Med nami je tudi zopet nekaj. Novak se ogiba mene. Posiedica mojih malo preostrih besed. A vendar jih ne bom pod nobenim pogojem popravljal. Prepričan sem. da sem ravnal in da ravnam prav — da hote nisem odbija! nikogar. In sploh te dni sem bolan — in morda težko bolan, dasi se še viiačim okoli. Ko mu je tako lahko, ne prihajati v mojo sobo, je bolje, da sploh ne pride; ako sem mu bil prej tako malo, da je izostal radi te malenkosti, potem naj bo. Milosti ne bom prosil nikjer. Sicer pa mene bo tako ubilo ujetništvo!
In kako je tam v domovini? Vse, vse je pozabilo na mene, tudi Anica! In kaj mi še preostaja, da...?
Castellana. 18. avg. 1917.
Uspehi prvega dneva angleško-francoske ofenzive: 4200 ujetnikov.
Z mirom ne bo nič!
Castellana, 19. avg. 1917.
Dopisnica gdč. Ivi:
Draga gospodična! Prejel danes eno kartico z dne 27./III., št. 7. Bila je v Rusiji. Pišete o miru, ki i© pa še daleč, zelo daleč. Nove pošte že dolgo nič od Vas, iz meseca julija
nego tudi iz čista ideoloških vzrokov! Vsi naši prijatelji se rekrutirajo predvsem iz levičarsko orientiranih krogov Nemčije, ki so postavili kot^prvo dogmo svojega političnega čreda neomajni verujem v potrebo izvedbe združitve z brati onkraj Salzache. Z ozirom na to prvo načela urejajo potem smer vseli drugih ostalih, kakor tudi vseh svojih akcij.
Tako ni g, Marinkovič zbog svoje protipriključitvene izjave, izbii tem našim zagovornikom iz rok samo orožje, s katerim so se borili za nas, nego jih tudi globoko razoča-
še sploh nič. Ste li postali hudi? Naročil sem iz Dunaja nekaj slovenskih in nemških knjig za učenje, to bo zdaj dovolj za ves čas ujetništva. Danes sem pisal tudi Adolfu pismi). Pisal sem ruski, da morda bo'lj gotovo dobi. Pisal mu bom večkrat. Ste li prejeti moja pisma z dne 13./V., 19./VI. in. 3./VII.? Ne pustite me brez vesti iz domovine, za vsako vrstico Vam bom hvaležen.
Najlepše, iskrene pozdrave od Vam udanega Janka.
Angleži in Francozi zajeli drugi dan ofenzive 1600 Nemcev in 24 topov. ' Sflni protinapadi 'nemški .odbiti, divizija pruske garde decimi-rana.
Castellana, 20. avg. 1917.
Od 18. t. m. zjutraj začel Gadoma razbijati z artilerijo od Krna do morja. To morda ni samo demonstracija in strašenje Avstrijcev. Bomo' videli te dni!
Da bi se uresničilo rnois upanje, da se Nemcem ne bo posrJČUo prebiti rumunske fronte. To bi bilo sijajno.
Kdo bo prvi odgovoril na papeževo noto? Kako bo odgovorila Avstrija, kako Nemčija?
Zdaj enkrat mora postati odločitev naše prošnje. Priti mora v kratkem odgovor. To bo veselje, ako bode ta odgovor povoljen! In kaj storiti, ako bo riepovoljen?
ral in razžalil, o čemur so dali duška tudi v svojih listih, posebno pristaši centruma. Dočim so prijatelji iz demokratskega tiska povlekli konsekvence tako, da so se prav vidno pokazali med vrstami »Vossi-sche Zeitung« in »Berliner Tage-blatta« svojo nevoljo in globoko razočaranje, fsto velja i za socialdemokracijo, katere eden najvplivnejših predstavnikov mi je v osebnem razgovoru prav drastično ocenil to početje g. Marinkoviča, ki menda pričakuje, da nam bodo Nemci naklonjeni samo zavoljo njegovih oči in da bodo kvitirali metanje polen pod noge z dobrohotno ravnodušnostjo.
Ko človek gleda posledice te za-galopirane izjave g. Marinkoviča, se nehote vprašuje, čemu je bilo sploh potrebno v Bukarešti streljati preko ciljev in nenadoma proklamirati Malo antanto ne samo kot zaščitno organizacijo proti madžarskim rušilcem miru, nego tudi kot zvezo s protinemško tendenco? Ako se je o »Anschlussu« izrekel gospod Be-neš na način, ki ni nič kaj v skladu z njegovimi berlinskimi razgovori, je še nekako razumljivo, kakor tudi tesnost Čehoslovakov spričo misli, da bodo v slučaju združitve Nemcev obkoljeni na treh straneh po Veliki Nemčiji. Nikakor pa ni moči razumeti izjave g. Marinkoviča, ki je sicer drugače tako redkobeseden.
Kaj imamo pričakovati Jugosloveni po »Anschlussu«? Da bodo stali na našem severu pruski grenadirji in enkrat za vsafej prekrižali za nas tako opasen načrt italijanskega generalnega štaba prekositi v slučaju vojne z Jugoslavijo avstrijsko nev trati teto in pasti Jugoslaviji v hrbet ter podati roko Madžarom.
Je pač tako, da je geopolitična lega naše države tako neugodna, da ležimo med dvema silnima in jakima nacijama. Na eni strani ekspanzivna Italija s 40 milijoni Italijanov, ki se rnnože kot kunci in na drugi strani 70 milijonski nemški narod. Že iz tega razmerja izhaja pritisk na naše
meje ne glede na ostale manjše sosede v razmerju 1 : 12. Proti obema ne moremo voditi uspešne borbe, pa ča so potem vsi Jugostoveni sami Miloš Obiliči ali Leonide. Treba se je odločiti potem1 za enega ali drugega od teh dveh narodov in si z naslonitvijo nanj omogočiti uspešno borbo z drugim.
Odločitev ne bo težka. Z Italijo smo poizkusili med in po svetovni vojni in tako krvavo nastradali, da spada vsak Jugostoven, ki bi poizkušal še enkrat s kakim resničnim prijateljstvom med Italijo in Jugoslavijo, na Studenec, ali pa na prvi kandalaber.
Ostane nam nato nemška nacija. Vseli za in proti argumentov ne bom še enkrat ponavljal, ker smo jih že dovoljkrat temeljito preštudirali z zaključkom, da hočemo Jugosloveni pravo, resnično prijateljstvo z velikim nemškim narodom, s katerim nimamo danes skoro nobenih znatnih diferenc!
Ako pa smo enkrat pristali na to formulo, potem moramo izvajati z ozirom na njo tudi vse konsekvence. Politika je zelo realna kupčija in zahteva čistih računov pili obeh kon-trahentih, če je izvajana v nameri uresničenja gotovih si zadanih ciljev.
In ena prvih konsekvenc politike našega ožjega zbližanja z 'Nemčijo je, da pristanemo na vrbovim a'ksi-jom nemške politike, ki teži po uje-dinjenju Nemcev to in onstran sedanjih že itak fiktivnih meja med Nemčijo in Avstrijo. Vsak poizkus obiti, preiti ali na kak bolj ali manj posrečeni način paralizirati ta vrhovni aksijom nemške politike more povzročiti samo disharmonijo med nami in Nemci, ker je ni danes tako na Dunaju, kakor v Berlinu grupe, ki bi dovolila kakršnokoli ožjo politiko med Jugosloveni in Nemci, dokler bodo le prvi brezpogojno vztrajali na protinaravni razcepljenosti nemške nacije. Nemci so po vojni postali dobri diplomati in upoštevajo težak diplomatski položaj naše države in njeno vezanost napram Češki in Franciji, ki ne dovolita, da bi ju postavila v vprašanju stališča »An-schlussa« pred izvršeno dejstvo!
S tem pa še ni onemogočena Jugoslaviji v tem vprašnju »dobrohotna nevtraliteta«, katere edino so se nadejali in se še nadejajo Nemci od nas. Ako imata Franciia in Češka tehtne pomisleke proti »Anschlussu«, ni še rečeno s tem, da moramo zavoljo tega tudi Jugosloveni sekundi-rati njunim argumentom in ju v odklonitvi vsakega razgovora z Nemci o tem. vprašanju še celo prekositi.
Čemu je bil torej baš v tem pogledu g. Marinkovič bolj papeški od papeža, res ni moči ugotoviti, posebno še radi današnjega stanja priključi t-venega gibanja samega, ki ni dal prav nikakega povoda za tako žolč-ljive izpade. (K stanju priključitve-nega pokreta se povrnem še v enem prihodnjih pisem).
Eventuelna nada, da se bo zaradi teh izpadov zavlekel, ali celo onemogočil »Anschluss«, je zelo minimalna, ker kdo more zanikati, da se delci živega srebra, pa če so še tako razdeljeni, ne združijo v prvem1 ugodnem momentu? Edini faktični uspeh lahko beleži na račun teh izpadov Benito Mussolini, ki je sedaj prezen-tiral v VVilhelmsstrasse izjave gg. Beneša in Marinkoviča z marginalno pripombo, da ta dva gospoda mislita v slučaju »Anschlussa« povsem složno z njim in da so nemški izgovori na posebne ozire pri tretiranju odnošajev z Jugoslavijo radi njenega »Anschlussu« naklonjenega stališča čisto deplasirani.
Čim bo enkrat pozitivno rešeno vprašanje stališča Jugoslavije napram priključitvi, bo cudi k sklenitvi najožjih prijateljskih odnošajev z Nemčijo samo vprašanje bližnje bodočnosti. Med Jugosloveni in Nemci po izidu svetovne vojne skolro ni moči najti vprašanj, ki bi jih delita, nego cel niz, ki jih zainorejo povezati v močno zvezo. Omenim naj v prvi vrsti gospodarske, kulturne, dalje povojno nemško interesiranje za usodo nemških narodnih manjšin, katerim pojde dobro navzlic vsem Ligam1 in paragrafom v mirovnih pogodbah, le v onih državah dobro, s katerimi bo navezala Nemčija iskrene prijateljske odnošaje. Nič manj važno tudi ni nemško stremljenje priti do Jadrana v smislu stare devize: »Od Balta do Jadrana!« To stremljenje je po posledicah svetovne vojne ohromljeno, a je čisto gotovo, da bo prej ali slej prišlo zopet do veljave. Na nas Jugoslovenih je ležeče, da li bomo znali to stremljenje uravnati tako, da bo složne z našimi jadranskimi interesi ir. omogočilo Jadranu dostojno pozicijo med morji svetovnega prometa, ali pa da li se bo okrenilo proti našim življenskim interesom in se izgubilo v tirih predvojne nemške politike zidanja mostu preko naših trupel do Jadrana. Da ne bo v tem slučaju drža'a križem rok fašistična Italija, ki je pripravljena zvezati se proti Jugoslaviji in Franciji s samim Belcebubom. ni še skoro potreba posebej omenjati!
Drejče Verbič.
žrtvovali kot mučeniki svoje mlado življenje. Vsa Prisankova kotlina ie velikanski spomenik naše nacionalne sramote in našega umazanega egoizma. In Prlsanek sam bo tufjB skozi svoje ogromno Okno, da ga sfiši ves kulturni svet: Sram vas bodi. P3g-meji. umazanci, samoljubni koritarii! Dal Bog, da se zgodi z vami isto, kar se godi zdaj z onimi, kojih ostanke čuvam jaz tu v planinski samoti!
Dr. G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
ŽELODČNO tinkturo.
JANEZ:
Za zdrav rod!
»Mens sana in corpore sano,« se glasi latinski rek; zgodovina nas pa uči, da Rimljani še davno niso bili prvi, ki so spoznavali važnost telesne vzgoje, temveč, da se je gimnastika — telovadba gojila in visoko cenila že pri prastarih kulturnih narodih, da pa je svoj vlišek. dosegla v antični Grški, ki je za časa svojega vrhunca dala človeštvu duševne velikane in ljudi divno razvitega stasa, ki ga še danes zovemo antična linija, in jo občudujemo na nedosegljivih umotvorih starogrških umetnikov. Tudi danes zopet vse bolj' pronica spoznanje že v najširše sloje ljudstva, da ima tudi: telo svoje zahteve, da more v današnjih napornih živ-ljenskih prilikah vzdržati. A ne samo skrb za zdravje, temveč tudi želja, da ostane človek čim delj svež in mlad je gonilo, ki pospešuje šarjenje telesne vzgoje. V povojnih letih k sta se zlasti v centralni Evropi, kjer prednjačita Češka in Nemčija, kult in nega telesa razvila do vllsoke stopnje, dočim so Amerika, Britanija in Nordijske države že preje stale na visoki stopnji.
Zlasti je v zadnjem častiTNemčija pričela naravnost, da se tako izrazim. amerikansko barnumsko reklamo za zdravo in tepo; telo ter je izdala nebroj več ali manj znanstvenih del — a poleg tega izhaja nebroj re-vij, ki prinašajo propagandne članke ter posnetke lepih ljudi. Preje tako konservativna starokopitna in morda pretirano moralna Nemčija, ki je tako rada Francozom očitala nemoralnost — se je preko noči povsem iz-premenila in nagota, ki so jo nekoč proglašali za poliujšljivo, se je pričela gojliti in proslavljati in obstoja celo pokret znan pod imenom »Nackt- I kultur«.
Ni moj namen spuščati se tu v nekako oceno tega gibanja z moralnega stališča, ker je to povsem odvisno od pojmovanja poedinca ter se celo z verskega stališča ne bi moglo prigovarjati, kajti grdo mislečemu je vse grdo lin pohujšljivo — in končno treba priznati, da ako se navadimo gledati gole ljudi — ne bo to sčasoma nikomur več kamen spodtike — seveda vse to ob gotovem času in na gotovem kraju.
S tem kratkim uvodom sem hotel pokazati, koliko važnost se drugod posveča negi telesa, v čemer še mi daleč zaostajamo. Vendar naj povda-rim. da ne srne nega telesa postati sama sebi cilj, ne sme dovesti do malikovanja pred lepim telesom, a j zanemarjati duševnost, kar se žal po vojni dogaja. Zlasti pri nas, kjer še ni smisel za idejno delo v društvih tolit prodrlo — in pač vsak po večini sam zase ali kvečjemu v malih klubih misli, da si krepi telo — a ga morda z nesistematičnostjo preje kazi in kvari — dočim pa duševno stran povsem zanemarja. Od tod baš današnja groba sebičnost in individualizem ter pomanjkanje kolektivizma. Poleg vsega tega vodi ta pretirani sebični individualizem, ki pozna le svoj lastni jaz — v izrodke — zločinstvo, nemoralnost. pohlepnost itd., ker pač manjka neke vodilne (ideje, a človek brez ideje, ki je poleg vere vodnica človeštva, je ladja brez krmila —. prepuščen valovom življenja, ki ga le preradi zagrnejo- in pokopljejo’ v svoje globine.
Zlasti nam mora^ zadajati skrbi del mladine — ne rečem vsa, pač pa precejšen del, ki jj ni mar duševni razvoj, lepota duše in plemenitost srca, ampak^ pozna le sebe, svoje telo. lastni,, često plehko zabavo, kateri je višek zmaga tega ali onega kluba.
In temu bo treba priti v o kom, da šport ne postane nekak izrodek, da nam ne skvari, mesto da izboljša naš naraščaj. Tu treba torej predvsem
Na grobu neznanega ruskega vojaka.
8. t. in. se je vršila pod Vršičem skromna slavnost v spomin ruskim vojakom, ki so tragično preminuli pri zidavi velike gorske ceste na Vršič. Armada ruskih ujetnikov je bila zagnana gori med divje skale, njihovo število je presegalo 30.000. Ro-botati so morali kakor nekdaj egiptovski sužnji, da so zgradili velikansko delo, ki je bilo za Avstrijo velikega strategičnega pomena in ki bi bilo še sedaj svojevrstna posebnost, da ni naša država iz nerazumljivih razlogov popolnoma zanemarila prekrasne ceste, ki je dandanes za vsak promet neporabna.
A če je nerabna za svoj namen, je vendar še preveč dobra, da žali naš jugoslovenski čut in našo nacionalno čast. Kajti na posameznih objektih se blešče še vedno veliki nemški napisi in turistu se mora nehote dozdevati, da hodi še vedno po cesarskih tleh, ki so bila posejana s samimi nadvojvodi in nadvojvodi-njami; a najbolj izzivalen in najsra-motnejši je napis tik nad kočo na Gozdu »Erzherzog Eugen Strasse«, ki te gleda ošabno z višine. Za kranjskogorsko občino je pač karakteristično, da v vseh desetih letih ni mogla priti do sklepa, da že iz državnega, če ne iz nacionalnega razloga, odstrani sramotne napise, ki tako grozno kale prekrasno gorsko pokrajino.
Pod kočo na Gozdu stoji majhna, v ruskem stilu izrezljana cerkvica, ki so jo revni ruski ujetniki v svojem bornem prostem času zgradili z premrlimi in prezeblimi rokami, krvavečimi od grozovite robote. Cerkvica je bila že blizu razsula, podrl bi jo bil prvi vihar z vrha Prisanka, da je niso zdaj površno popravili. A ro popravilo je samo za prvo silo in človek vidi takoj, da cerkvica ne bo zdržala pred divjimi silami gorske naiave in bo izginila, kakor bo izginil tudi grob neznanega ruskega
vojaka, ki leži pokopan kraj cerkvice. Pred leti se je že uvedla akcija, da bi se rešila zgodovinska stavba pogina, izdal se je poziv na vse Ju-goslovene, naj prispevajo za edini nagrobni spomenik ruskih vojakov in naj se vsaj skromno oddojže ruskemu narodu za težke žrjve, 'ki jih je doprinesel za ,naše osvobojeiije. A uspeh akcije je bil sramoten za našo kulturo in naš narod — vrgel je borih 300 Din, ki jih je nabral, oziroma dal iz lastnega žepa dr. Grašič, ki se je edini trudil pri vsej akciji. Kje je bila občina, v katere področju stoji cerkvica in leže ruski grobovi? Kje so bili neštevilni letoviščarji in turisti, ki hodijo dnevno in se smejejo mimo zapuščenih svetih grobov in v dolini neprestano govoričijo o slovanski vzajemnosti in ljubezni? Kje je ostala naša dežela, ki bi lahko z drobtinico za pol stoletja podprla borno cerkvico in nas pred svetom obvarovala sramote, da smo barbari in ljudje brez vsakega čuta pietete? Edini človek je bi! med nami, ki je imel toliko spoštovanja do ruskega sočloveka, da mu je dnevno krasil s planinskim cvetjem zanemarjeni grob, in še ta človek ie bi! neizobražen, neuk — bil ie stari prteanški pastir!
Okrog dva tisoč ruskih mladcev je pokopanih v Prisankovi kotlini pod Vršičem; vse od Močila pa dol do Klina so razmetane njihove kosti med gorskim gramozom, med ruš-jem in snegom. Kakor živina so ro-botali, umirali so kakor živina pod biči avstrijskih trinogov in tudi njihovi grobovi so živinski — niti zakopani niso v prijazno zemljo, ampak njihove kosti prhne med grmovjem, vrh peska kakor ostanki zverjadi, poginule od gladu sredi gorske divjine. Vsa Prisankiova kotlina je en sam ogromni grob, kjer je zakopanih dva tisoč borcev, ki so se borili za našo svobodo, za naš dobrobit in so
nekiih meja in pa zlasti sistematike. S tem nočem omalovaževati nogometa in drugih panog športa — a želeti je, da športniki ne goje le eno stvar na škodo ostalih, a predvsem, da se brigajo za duševno stran vzgoje. Hvala 'Bogu, obstoji pri nas nekaj organizacij — žal mnogo premalo razumevanih Cn podpiranih, ki nudijo svojemu članstvu in naraščaju ne le prvovrstno telesno vzgojo, temveč mu širijo tudi duševno obzorje ter vzgajajo kulturo srca. To SO' predvsem naše telovadne organizacije in za nje in radi njih so širšemu občinstvu namenjene te vrstice. Pozabiti seveda ne smemo tudi gozdovnikov in izvidnikov, ki se zadnje čase zelo širijo.
V	naši državi obstoje sledeče velike telovadne organizacije: Jugoslo-venski in Hrvatski Sokol, Orel in nekaj enot Delavske telovadne enote, vsake teh s svojo posebno ideologijo in svetovnim nazorom, a po formi, delu in organizaciji tudi slednji dve modificirana posnetka Sokolstva.
Nimamo namena morda s tem koga žaliti, češ, da je povzel nekaj od drugega in prilagodil sebi — temveč sem hotel le povdariti, kako izredno visoko je Sokolstvo, da more tudi drugim, celo svojim idejnim nasprotnikom služiti za zgled. Jasno pa je, da se bo vsaka omenjenih organizacij razvijala in izpopolnjevala v svojem pravcu ter da se enkrat tudi Sokolstvo ne bo sramovalo uporabiti kaj, kar najde novega in primernega pri Orlih.
Dalje je treba v interesu naroda in države želeti, da prestane sovraštvo in škodoželjna rivalhteta med našimi organizacijami, ki lahko uniči vse sadove duševne in telesne vzgoje in ustvarja ponekod neznosne razmere — in da, če se že ne da doseč; strnitev v eno vsenarodno organizacijo, vsaj te organizacije tekmujejo v harmoniji, prijateljstvu plemenito med seboj za svoj lastni in obče narodni napredek.
Žal pa je za te organizacije, ki zahtevajo pokoravanje in prostovoljno podrejevanje. ki goje v človeku čut solidarnosti, bratstva, ljubezni in discipline — na eni strani premalo zanimanja s strani občinstva, ki niti ne pošilja svojih otrok vanje, kaj šele, da bi samo v njih delovalo — na drugi strani pa jih država s svoje strani vse premalo podpira — a strankarji jih celo seveda organizacijam v škodo skušajo izrabljati v svoje namene. Država — to je, da se ne bi napačno razumelo, vodilni krogi vedno in povsod povdarjajo potrebo vzgoje, narodnega zdravja itd., a sami store prav malo v tem pravcu, a privatno liniciativo z ne-umevanjem, birokratizmom in partizanstvom še ubijajo.
Mi jugoslovenski nacionalisti, k: mrzimo naše gnlile strankarske razmere, se zavedamo važnosti imenovanih organizacij — in le želimo, da
se s sedanjo prakso preneha. Da primer navedem — kakšne koristi trna narod, če n. pr. učitelja Sokola, ki je duša društva, prestavijo drugam, ker ni pripadnik neke stranke, ali pa ker je nasprotni organizaciji neljub — prvič škodijo dotiorJi organizaciji, ubijajo voljo v dotičniku in posredno tudi drugim. Zgodili so se seveda tudi nasprotni primeri, da se je onemogočilo delovanje dobrega Orla. Vse to so bolni pojavi in v interesu naroda in bodočnosti države je, ne da se kulturno in telesno vzgojni delavci preganjajo, temveč odlikujejo, podpiirajo in primerno cenijo, pa naj pripadajo katerikoli organizaciji. Nam nacionalistom je umevno naj-biižje Sokolstvo i po svojem jugo-slovenskem nacionalnem in Tyrše-vem socialnem, programu, po spoštovanju prepričanja poedinca in njegove duševne svobode verskega nazora ter pripadnosti, dalje, ker izključuje vsak verski, plemenski in stanovski separatizem ter je načeloma nadstrankarsko, dasi so žal na največjo škodo Sokolstva nekatere stranke poskušale pridobiti v njem odločilen vpliv.
Toda z občega narodnega stališča ne smemo zanikati tudi važnosti Orla in D. T. J., ker nam je vsak nazor svet, in ako zasluži Sokolstvo vso pažnjo, moralno in materijalno podporo, ne smelo bi se zapostavljati tudi slednjih dveh. Želimo iskreno, da tudi med širše občinstvo prodre pravilno pojmovanje važnosti navedenih organizacij, da jih gmotno nod-pira in zlasti, da vsaj svojo deco izroči njim v vzgojo, ker ono vrzel, ki jo pušča šolska vzgoja, morejo izpopolniti baš te organizacije, ki dado narodu moralen, zdrav, krepak in duševno bister, discipliniran in deia-v oljen rod. Toda, da se to doseže, mora aktivno članstvo, predvsem pa voditelji z dobrim zgledom prednjačiti — i s svojio delavnostjo, z neoporečnostjo v javnem in zasebnem življenju. Zlasti morajo oni pošiljati svojo deco v telovadnice in na letna telovadišča — in se ne sme dogoditi, da izjavlja vodilni funkcijonar, ki podpiše proglas:	»Starši, pošljite
deco v telovadnice — svojih otrok ne dam, bi se znali pokvariti.« — Je to, ali frakarstvo v organizaciji ali pa omalovaževanje iste in s tem se drugih v njo ne privabi, a organizaciji škodi.
Da pa bodo organizacije privlačnejše. treba da uvajajo tudi druge panoge športa v svoj sestav, da imajo potrebne prostore na prostem In pod krovom — in predvsem, zro bi državi ne smelo biti žal denarja.
Končno naj bi se, ako so že izključeni skupni nastopi organizacij
—	vršile vsaj skupne tekme, ki bi kazale uspehe in stopnjo poedine organizacije, med njimi pa naj zavlada v interesu splošnosti znosnejše i.i prija eljsko razmerje.
Kronika.
Neizprosna politična smrt nain je ugrabila nepozabnega, visokoce-njenega, plemenitega gospoda mar-chesa Gavottija, ital. gen. konzula, ki smo imeli z njim lepe poslovne zveze. Zapušča nas v najlepši moški dobi in nič mu niso pomagale intrige, laži in izborne injekcije g. Mencina, Perica in drugih specialistov. Podlegel je virulentni infekciji Orju-nalitis, ravno tako kakor nedavni njegov prijatelj Bodrerc.
Blag mu spomin, bil je dober človek, le preveč je zaupal najogabnej-šemu izmečku našega naroda. — Tihi tugi blamirane Italije se pridružuj hvaležna Orjuna.
PARTIJSKA INKVIZICIJA.
Narodna skupščina je prenehala s svojim delovanjem po Beogradu in je prenesla to svoje delovanje med narod. Partije so se zagrizle vase, in mesto da bi spoznali usodepolne trenutke, ki jih pravkar zaradi njihovega delovanja preživlja država, so se naši poslanci vrgli med ljudstvo in ga pričeli buniti proti obstoječim razmeram. A tega ne pomislijo y svoji partizanski zagrizenosti, da narod potrebuje ravno v trenutnem času samo miru, da gre mirno sam vase in v miru preudari, kaj mu je storiti v sedanji opasni situaciji, v katero so ga spravili proti njihovi volji nerazsodni njegovi zastopniki. Da, narod potrebuje miru, da bo kos nalogi, ki jo mora izvršiti, če hoče pred svetovnim forumom rešiti svoj ugled. Zato pa je od partizano^ naravnost intaktno, da ga begajo in to s takimi
sredstvi, da se jih mora sramovati vsak pošten človek. Z najogabnejši-mi pamfleti napadajo drug drugega, časopisje je postalo bolj prostaško kakor v onih časih, ko se je bojeval med liberalci in klerikalci boj na smrt. Uvaja se prav na otročji način obojestranski bojkot: prav po inkvizitorsko vohunijo med sabo In poizkušajo, da bi uničili drug drugega. Višek inkvizitorstva pa je dosegla Ljudska stranka, ki je kratkomalo prepovedala potom Oblastne skupščine vsako čitanje On naročevanje naprednih časopisov, predvsem »Jutra«, v uradnih lokalih in deželnih institucija!). Uslužbencem je prepovedana vsaka orijentacija v naprednem m svobodnem smisiu. In če nočejo igrati vlogo hinavca, jim grozi odpustitev iz službe. Celo v taki humanitarni in obče nepolitični ustanovi kakor je deželna bolnica, je strogo prepovedano vsako čitanje časopisov, ki ne hodijo po stopinjah Ljudske stranke. brez ozira na to. da se nahajajo v bolnici ljudje vseh mogoč h nazi-ranj. Končno bo Oblastni odbor izdal celo naredbo, na podlagi katere se bodo smeli v bo’nico sprejemati same priznani pristaši SLS Kakor se vse to g’asi skrajno paradoksno, je vendar mogoče pri steklosti, ki se je polastila naših strank.
Narod je postal pri takih razmerah popolnoma zbegan, ker so ga omtjili v njegovi osebni svobodi. Naša naloga, naša sveta dolžnos- je. da mu priskočimo na pomoč, da ga rešimo (z sramotnih verig, v katere so ga uklenili koristolovski partizani. In mu pokažemo edino pravo pot, ki ga privede do zaslužene svobode in bla-
A
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
gostanja. Kdor je z nami In kdor je res prave blage in svete volje, naj stopi na našo stran, zakaj na naši strani je narod bližnje bodočnosti!
JUNAKI NARODNEGA DOMA.
13. t. m. je preteklo osem let, kar je pričela v zgodovini našega trpinčenega naroda pod italijansko kulturo nova doba, doba v znamenju smrti in popolne propasti ljudi, ki na slavo prosvitljenega italijanskega naroda igrajo pred svetom vlogo modernih sužnjev po vzorcu staroegiptovskih brezpravnih kuli-jev. To dobo je otvoril požig Narodnega doma v Trstu, na katerega je navalila pod protektoratom! in osebnim vodstvom ekscelence, podpredsednika rimske zbornice Giuma ona proslavljena tržaška staro-mestna sodrga, ki ima na vesJi vse zločine, ki so se izvršili zadnjih trideset let. To je ona sodrga, ki se je prodajala pod Avstrijo za vsak zločin, pa bodisi še za tako nizko ceno; to je ona sodrga, ki so jo najemali svoječasno tržaški iredentisti za demonstracije proti Slovencem in je bila pripravljena, da prestopi tudi sredi demonstracij na stran Slovencev, če bi jim ti plačali za liter vina več. To je bila ona sodrga, ki je proti plačilu Avstrije leta 1915. požgala »Piccolovo« palačo in ob asistenci avstrijske policije izropala laške trgovine po Trstu in z vso silovitostjo demonstrirala (za Avstrijo proti »pinijam«. To je še vedno ona sodrga, ki je med vojno de-nuncirala vojni upravi vsevprek slovenske in italijanske ljudi; sodrga, ki je po prevratu po tržaških ulicah javno demonstrirala za Jugoslavijo. ker je držal par dni po mestu red navzoči slovenski bataljon pod vodstvom pokojnega dr. Rvbafa. a je med tem plenila po prosti luki in zahrbtno ponoči iz jarkov streljala na mirne ljudi. To je še vedno ista sodrga, ki se je v tistem času ponujala našim ljudem, da proti nagradi zažge vse italijanske hiše po Trstu. Ta sodrga je požgala potem Narodni dom; Giunta jo je oblekel v črne srajce, da ie izgledal napad vse bolj junaški. Koliko plačila je dobila sodrga tisti dan, ne vemo zdaj, a zvedeli bi, če bi nam jutri pripadel Trst in bi nam ista sodrga vpila »živio« in se nam ponudila, da za nas požge, pa bilo tudi ves Trst z Rimom vred. Toliko pa vemo. da je to sodrgo v petek. dne 13. t. m. tržaški prefekt na povelje ekscelence Giunte bogato obdaroval in jo hvalil in proslavljal kot cvet fašizma. Velika svečanost je bila tisto noč po starem mestu kakor že osem let ne. Cvet fašizma je praznoval obletnico svoje največje zmage — praznoval tam, kjer je po črnih špelunkah in umazanih luknjah doma vse tisto, kar italijanski listi proslavljajo kot steber in diko vsega fašizma.
V	spomin žalostne obletnice požiga Narodnega doma v Trstu ie nabrala družba 68 Din za obrambni sklad »Orjune«. Hvala!
NESRAMNI TEROR SLS PROTI ORJUNI V HOTINJI VASI.
G. nar. poslanec Falež je svojčas rekel:	Hotinjsko Orjuno moramo
uničiti in je revež, tudi mnogo zato žrtvoval, toda obžalujemo ga, ker mu je vse brez koristi. Orjuna bo ostala na mestu kakor je in kakor je bila.
Začetek njegovega dela je bil pri razdeljevanju agrarne zemlje. Raz-
glasil je to že 14 dni pred razdeljevanjem in strašil posebno Orjunaše, da naj odstopijo, ker jim sicer ne bo dal zemlje. Ni mu uspelo sicer, da bi kdo izstopil, pač pa le to. da naši ljudje piso dobili, kar jim je pritikalo.
—	Ni storil to narodni »oče« v korist državi in revežem, temveč v korist številnim njegovim delamrznim agitatorjem. ki mu vedno pomagajo pri njegovem lažnivem obrekovanju, v čemur mu pripada vsekakor prvo mesto.
■Prestali smo to molče.
O podivjanosti njegovih pristašev pa naj služi ta-le dogodek, ki se je odigral y nedeljo zvečer v Orehovi vasi:
Naš član Simon Malek je bil v gostilni pri Bandurju, kjer so popivali tudi nekateri klerikalni zelenci (Josip Bregant, Hadner Franc. Vele Jožef in čevljarski pomočnik gospoda Mesariča). Zbadal jih je seveda nacionalistični znak br. Maleka. katerega so mu hoteli strgati, a mu ga niso mogli. Malek, starejši mož, ki ni navajen pretepov, kakor so to navajeni orehovški klerikalni divjaki, se je hotel temu izogniti tin je odšel iz gostilne. Toda fantje seveda za njim. Še enkrat se jim je izognil s tem, da ni odšel po vasi, temveč za hišami proti domu. Ti podivjanci so pa odšli naravnost na njegov dom in tam pretepli do nezavesti njegovo soprogo ter njegovo majhno hčerko. Medtem pa je prišel tudi on domov in nepričakovano so še njega napadli na lastnem dvorišču, ga vrgli na tla In ga neusmljeno pretepali do nezavesti s koli, tako da je bil ves krvav. — Največjo podivjanost so pokazali pri tem, da so se spravili na nedolžne ženske in končno še na starega moža. — Ako ni sram'radi tega vse klerikalce, sploh ne poznajo nikakega sramu. — Zadevo uma sicer orožni-štvo v roki, vendar smo si jo tudi mi zabeležili.
Opozarjamo radi tega vse prizadete, da se ne vtikajo prav nič več v naše stvari in ne izziivajo naših članov in organizacije, ker bodemo sicer, ako bode pri nas mera polna, tudi mi vzkipeli.
Posebno opozarjamo gospoda poslanca Faleža, da pusti našega brata popolnoma v miru, čeprav je zelo bojevit mož, ki je celo v skupščini držal pripravljen nož, da bode zaklal Radiča, (to je sam povedal ter s tem pokazal še bolj, da so res vsi klerikalci te okolice zelo mirni ljudje!!) in da gospod poslanec Falež takoj, a najpozneje v teku 14 dnii opozove nesramne, lažnive in podle napade na brata Filipa Primca v »Slov. Gospodarju« z dne 6. t. m.
Sodnijskih vrat nočemo odpirati ter ne maramo zopet, da se naši dokazi morda ne bi upoštevali pod sedanjim režimom in bodemo radi tega v slučajih, kakor so bili gori označeni,- si sami pomagali.
IZ TUJSKO PROMETNEGA POGLAVJA.
Nezaslišana podivjanost, ki se je razpasla v zadnjem letu v naših zgornjih političnih krogih, rodeva vedno lepše in žalostne sadove. Iz najvišjih plasti stopa vedno niže med ljudstvo v vseh mogočih Izrodkih in umetno ustvarjena plemenska mržnja. ki jo podpihujejo naše samoljubne partije iz koristolovstva, se je že strašno zajedla v naše preprosto ljudstvo, bodisi po mestih, bodisi po deželi. To žalostno dejstvo pa ne bo prineslo nikakih koristi, ampak bo upropastilo še ono malo narodnega kapitala, kar ga je preostalo po zlo-
činskem gospodarstvu dosedanjega režima. Partijska in separatistična gonja je prevzela tudi oni del našega naroda, ki je bil iz tujsko-pro-metnih ozirov v vednem stiku z ljudmi naših treh plemen in se je v zadnjih letih dokopal do izredne strp-ljivosti in prijateljstva z ljudmi iz južnih krajev. To lepo prijateljstvo in skupnost mišljenja se j« posebno razvijalo po naših gorenjskih krajih, kjer so prav Hrvati in Srbi tvorili stalen letoviški kader in je imelo naše ljudstvo lepe dohodke od njih. Dasi so bile za letošnjo letovičarsko sezono perspektive najugodnejše, se vendar promet noče razvijati tako, kakor se je pričakovalo, in je tako-rekoč skoro obtičal na mrtvi' točki. Vse to so samo posledice sramotnega 20. junija in zahrbtnega rovare-nja posameznih partij proti narodni konsolidaciji in te posledice lahko postanejo za gorenjska letovišča usodne ker so naši severni obmejni kraji popolnoma navezani na tujski promet. Upamo, da se bodo te preteče razmere še v pravem času odstranile, a vendar se bojimo, da utegne biti naše upanje brezuspešno, csobito, ker je ljudstvo prevzel nerazumljiv instinkt, kojega vzrok moremo iskati zopet edino le v podivjanih prilikah našega političnega psevdo-življenja. Kot dokaz tega naj navedem samo dogodek, ki sem ga videl na lastne oči na Dovjih pretekli teden in ki drastično dokumentira psiho našega človeka, zaslepljenega od političnih perverznosti. Splitčanin, ki se nahaja na letovišču pri Vekoslavu Jesenšku na Dovjih, poprosi na svojem izprehodu bližnjo kmetico za malo vode in mleka za svojo žejno druž no, ki ga je spremljala na potu. Kmetica pa mu je odrekla vse, dasi ji je izletnik ponujal nagrado, a ne samo odrekla, še celo svojega divjega psa je naščuvala na preplašeno družino, ki je morala v strahu in ogorčenju pribežati v Jesenškovo gostilno. Taki slučaji menda niso osamljeni in za nas častno kažejo, kako razumevamo tujski promet in koliko smisla imamo za razvoj našega letovičarstva in turizma.	______ Turist.
Resnica, ki je res resnica. Danes popoldne sem stal v družbi štirih prijateljev na mariborskem kolodvoru. Med pomenkom pristopi k našemu krogu, preprost, slabo oblečen moški ter pravi: »Kasarna vojvode Mišiča, to je ravno tako, kakor naša Špraha mora biti rajn.« Težko smo vsi navzoči občutili zafrkacijo čez nas Slovence (narodnjake), ali molčati smo morali, ker mož je imel prav. On pa nam je še nadalje razlagal: Kjer prodaja trgovec švoje blago, je trgovina; kjer se sodi, je sodišče; kjer uradnik piše, je pisarna: kjer stanujemo, je stanovanje in kjer prebiva vojak, je vojašnica. »Kako lepa je ta slovenska beseda!« je tujec še pripomnil in odšel. Čas je že, da bi se za take javne napise uporabljale slovanske besede, če že slovenskih nečejo in bi se za vedno vrgle v koš razne: kasarne. kancelarije. Državne truke-rije itd.
KAM?
O narod, kam plavaš in ne razmišljavaš?
Ej. pač so prišli, ki so — in jih ni.
Kri naša presveta bodočnost obeta: dani se, dani, če složni smo vsi...
Rajko Pirnat.
Risanke, dnevniki in beležnice.
Kakor najfi
TOVARNA
POHIŠTVA
I. L NAGLAS
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah
ZA POLETJE
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6.
Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
EKSPORTNA HIŠA
„LUN A“
Maribor, Aleksandrova cesta 19
trgovina z galanterijo, drobnarijo, nogavicami vseh vrst, pleteninami, vezeninami ter raznimi potrebščinami.
Pesabni oddelek za igrat«.
Na drobnoI	Na	debelo!
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADL ER"
Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
je Bijmoteraejie nrejen* ter Imiaje m tiskanlika dela «d ntjpriprt-itejiega d* Mjmodernejiefi. - Tiska tolike, mladinske, leposlovne la mutrae kijige. ilnstrirase knjige v e«o- ali jeibarviem tiska. — Bradare » auUik la tsdl največjlk nakladah. časopise, retlje, mlad. liste.
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odeovarja R r a n c e štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.
šolski zrezki za osnovne in srednje žalt
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palic.
cionarni komite energično odklanja vsako sokrivdo, ker MCmčilov ni bil član organizacije, ampak samo emigrant in v službi beograjske poli-cije. Ves slučaj je resnično zavit v neprodirno temo in nazadnje ne bo šlo za bogve kako državno idejo.
ampak skoro gotovo za osebnost. Ta žalostni incident je pač samo pojav nezdravih in skrajno nevzdržnih razmer pri naši notranji uprav, ki nima niti tulifto moči in toliko ustroja, da bi branila svojega lastnega načelnika.
perizusaizibenzit !
Mussolinijev fašizem v praksi.
Že dolgo vrsto let se uri fašizem teoretično z gobezdanjetn, poboji in požiganjem slovenskih ustanov. Pred svetom se postavlja s svojim nedosežnim junaštvom, ki si ga je pridobil v Mussolinijevi šoli. A zdaj je nastopil prvi junak, da praktično pokaže, koliko je vredna Mussolinijeva teoretična metoda — no, nesmrtni Nobile se je nesmrtno blamiral in z njo vsa fašistovska metoda s poglavarjem Mussolinijem vred Dobro je pokazal, kaj se pravzaprav skriva za sijajnimi paradami in gobezdanjem, ki jih je polna vsa siromašna Italija. Maščevalna usoda v>si grenko nad’ vsem fašizmom, usoda, ki pa je nočejo videti. Trpko je za Italijane, da so jih s severnega leda rešili prav oni, proti katerim uganjajo najsramotnejše pogrome in jim odrekajo pravico do čioveške eksistence — rešili so jih Rusi. bratje onega naroda, ki ga pobijajo v lastni zemlji. Usoda se je pričela maščevati nad fašisti in zdaj ne bo odnehala, dokler se ne maščuje popolnoma. Mi imamo zadoščenje. a imel ga bo tudi švedski narod, ki je zaradi solzavih bahačev izgubil najboljše sinove. Ne verjamemo, da se bo Nobilova avantura končala kot tragikomedija, temveč smo prepričani, da bo švedski narod pograbil največjega fašistov-skega junaka in ga izročil državnemu pravdništvu, da dobi zadoščenje, ker povračila za nenadomestljive žrtve mu ne more poplačati ves klavrni fašizem.
iz kronike režimskih škanda‘ov. Ce je država ali narodna čast v nevarnosti, se naši partizani ne ganejo, ker ne gre za njihovo partijo; če vidijo, da grozi katerikoli panogi gospodarstva pogin, naše, v politiki osivele starine ne trenejo z očmi, ker se boje edinole za svoj politični udobni stolček. In zato ni čudno, da se je mogla zgoditi pri takih prilikah sramota, ki bo imela usodne posledice za naš pomorski promet. Naša največja ladjedelnica, ki se nahaja v Kraljeviči, je prišla na boben in bo te dni prodana na javni dražbi. Vse pomorske oblasti so opozarjale vlado, naj v interesu narodne obrambe ukrene potrebne korake, da podjetje ne propade; a vlada je bila gluha in je kot odgovor odredila javno dražbo. Izgiedo, da bodo to našo ladjedelnico kupili Italijani, kar jim hoče omogočili, njena zvesta prijateljica, da jim s! tem v duhu nettunskih konvencij napravi ponižen in udan prezent. ' Znač£’no za našo državno notranjo upravo. Bolgar Ivan Momčilov je izvršil atentat na načelnika javne varnosti Žiko Laziča. Atentator ja prostovoljno umrl in povod za n.,e-gov atentat ostane skoto gotovo misterijozen. Makedonski revolu-
Tužni
Proti slovenski šoti pri Sv. Jakobu. Te dni so morali učenci šole pri Sv. Jakobu polagati izpit na javnih šolah. Veliko učencev, in sicer boljši učenci so se podaii v Postojno, kjer so z zelo dobrim uspehom prestali izpit na tamošnji nekdanji meščanski šoli. Slabši učenci iz zadnjih treh letnikov, ki so že dopolnili šolsko obveznost, ra so še priglasili k izpitu na ljudski šoli v Skednju, kajti brez spričevala javne šo:e se jim ne priznava v javnem življenju šolska doba.
To priliko je sedaj porabil »Pic-colo« in se zagnal z njemu prirojeno zvitostjo proti šoli sami. Po kratkem zgodovinskem opisu postanka šole, ki da je plod nekdanjih sanj Frana Ferdinanda o trializmu, opozarja zelo perfidno na razliko med postopanjem proti slovenski šoli v Trstu in italijanskim šolam v Dalmaciji. Dobesedno pravi; »Vprašali se boste, kako to. da je v velikem1 mestu ob meji slovenski šoli dovoljeno, da po svoje podeljuje posebni pouk, medtem ko so italijanske šole v Dalmaciji. vključene tudi one »Lege Nazio-nale«. stalna žrtev raznih šikan, ker niso ne jezik, ne učitelji, ne italijanski učenci všeč kraljevini SHS. — Vzrok je ta: Obstoji neki medsebojni dogovor, na podlagi katerega se obe strani obvežeta, da pripustijo zasebne šole v jeziku, ki ga govore manjšine, ki so bile vključene v nove meje. Toda ta gostoljubnost je naravnost podvržena zahtevi, da se pokorijo postavam in šola ne sme imeti druge naloge, kakor tiste, da podeli učencem pouk v njihovi materinščini.« Sedaj pa se je zgodilo nekaj groznega. Pri izpitu v Skednju, pri katerem je izpraševal po informacijah »Piccola« zgodovino profesor, je baje neki učenec rekel, da je bil Cavour avstrijski general in Garibaldi kralj. In gorje, zemlja se ni zrušila in ni požrla tega učenca in tega profesorja, ne, pač pa je ta grozota našla odmev v tržaškem »Piccolu«, ako sploh odgovarja resnici.
Nato sledi še morala, kjer se oči-tu.e nadzorniku, da ni zadostno med šolskim letom gledal na to, kako se poučuje, kajti sicer ne bi bili učenci tako slabo pripravljeni. In članek končuje:
»Sedaj vprašamo, ako so se učitelji na Goriškem,- v Idriji, v Istri, na Krasu, zamenili z italijanskimi učitelji iz starih pokrajin, zakaj se dovo-juie toliko prostosti zasebni šoli, kjer poučujejo slovenski učitelji? Dovoljuje se lahko prost pouk v njihovem jeziku in o njihovi zgodovini Slovanom na srbohrvatski šoli, a samo onim, ki so otroci Srbov in Hf-
glasi.
vatov, bivajočih v Trstu, toda ne moremo si misliti, da na zasebni slovenski šoli, kjer velja didaktični program po italijanskem šolskem zakonu, učenci sploh ne slišijo nič o italijanski kulturi in zgodovini, ko je vendar Italija njihova domovina po zakonu.«
Isti »Piccolo« je izp r ožil zahtevo, naj se zopet oživi oglejski patriarhat in naj se mu določi kot najbolj primeren sedež Trst. Očitno je ta zahteva napeljana proti sedanjemu goriškemu knezonadškofu Sedeju, ki je Slovenec in proti kateremu se Italijani ne-prestano; zaganjajo, in sicer zadnjjč ob priliki obiska bojevnikov v Gorici.
Ne kruha, pač pa svinca izdajalcem. Poročali smo že. da slovenski delavec ne dobi prav nikjer dela, ne pr'i javnih, ne pri zasebnih delih. Iz obupa beži zato v masah preko meje, ali pa mora gledati, kako mu družina hira lakote. Delavski sindikati obstojajo samo za to, da branijo našemu delavcu dostop do dela. Vabijo ga: ako vstopiš v sindikat, dobiš delo. Uboga brezposelna slovenska para se vpisuje v sindikat, zbere skupaj 10 lir vpisnine in že je ociga-njen za to vsoto, ker kljub vpisu ne dobi dela. Kar je zasebriih delodajalcev, tudi ne smejo sprejeti slovenskega delavca, ker jih strahujejo sindikati z globami in kaznimi.
Se borne preostanke naših slovenskih delavcev hočejo vreči na cesto in so začeli zadnje čase kar odkrito ščuvati italijanske delavce in delodajalce z nagovori in letaki proti slovenskemu domačemu delavcu. Lističi, katere razdeljujejo na tisoče med delavce, se glase nekateri sledeče: »Operai! I nostri fra-telli Italiani in Jugoslavia soffrono la fame nel mentre i »Kriki« in Ita-lia mangiano '1 nostro pane. Cio de-ve cessare. A voi i! giudizio s ul da farsi. L’ Italia agli Italiani. Viva il fascimo.« (Delavci! Naši bratje Italijani v Jugoslaviji trpe lakoto, »Kriki« v Italiji pa jedo naš kruh. To mora nehati. Sodite vi sami, kaj vam je storiti. Italija — Italijanom. Živio fašizem). »Mentre nostri fratelli so-no disoccupati, nostri nimici jugeh slavi mangiano pane italiano e tra-discono 1’ospitalita italiana! Non diamo pane ma piombo ai traditori. Viva 1’ Esercito, Viva la Milizia.« (Naši bratje so brezposelni, naši jugoslovanski sovražniki pa jedo naš italijanski kruh in ‘izdajajo italijansko gostoljubje. Ne kruha, pač pa svinca izdajalcem. Živela vojska, živela milicija).
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšiceva 11. - Telefon 41-85.
Izum na znanstveni podlogi
BENZIT-NADMILO predstavlja
novo stopnjo v fabrikaciji mila. Sestavljeno je iz naj plemenitejših surovin na podlagi patentiranega postopka, ne vsebuje klora, vodnega stekla in kisik vsebujočega belila ter je popolnoma neškodljivo.
BENZIT-NADMILO ne razjeda niti najfinejših tkanin in ne škoduje barvam. To milo vsebuje izvanredno čistilno sredstvo, katerega druga mila nimajo, čisti brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno in svilo ter odstranjuje mastne madeže.
nejše perilo, pere BENZIT-NADMILO tudi najbolj /Umazano delavsko perilo.
MB? W P wmm m ^^
Dobiva se v vseh drogerijah in trgovinah kolonijalnega blaga po ceni od Din. 5— za komad.
Nadmilo
MARIBOR
NICE ZLATOROG