STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA St. 278 Muni rmanu finu cinaktim hm * Trslu. v ntMijo, 2V novembra 192«. Posamezna Številka 30 stot. Letnik Ll t M Iduji vM^.djn ijutrtfj ruen ponedeljka. Naročnina: u 1 mesce L 8___ t neMce LitŽ—r. pol kt* 1. 38.—, celo leto L 75.—, ▼ tnacemstvo meseCno L *eo več. ^'feSžs-v ' 80 — O^Jasnlna ca 1 mm proctan l trgovske in obrtne oglaae 73 atot, sa ^tflftl« L 1.20, cglue denarnih uvodov L X— stot u besedam najmanj L 1 IlioMl • n-idnicc. Uredništvo in upravnižtro: Trat (3), ulica S. Franceoco đ'AasUI 20. To-lefon 11-57. Dopisi naj ae pobijajo izključno uredništvo, oglasi, reklamacije in denar pa npravnUtvu. Rokopisi se ne vračala Nelrankirana pisma se ne *pre'cmajo. — last, založba in tisk Tiskarne „Edinost' f od uredništvo v Gorici: ulica Giosui Carducci 5t. 7, L n. — Telet tt. 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. • Ali ie raznarodovanje mogoče! O tem vprašanju je; spisal zelo zanimivo razpravo nemški minister na razpoloženju dr. ing. Gothein iz Berlina. «K velikim političnim zmotam najnovejšega časa, pravi Gothein, spada iluzija, da se zamore z državnimi ukrepi raznaroditi narod. Ta zmota se naslanja deloma na napačno pojmovanje ideje nacionalne države, deloma na nepravilno presojanje zgodovinskih dogodkov, kjer je bilo raznarodovanje uspešno. V nadaljevanju govori Gothein obširno o takoimenovanem iredentizmu in navaja razne primere. Med drugim pravi: «Nemci v Alzaciji so bili pred letom 1870-71 dobri Francozi, ki so se proti nemški aneksiji celo trdovratno upirali. Sedaj, po reaneksiji, pa so nezado- «Nemški kmetski kolonist, ki se je naselil v Čisto nemške vasi, ob Volgi, v Ukrajini ali v Banatu, je sicer trdno ohranil svoje nemštvo, germanizirati pa ni mogel več; zato so časi bili prešli, saj ni mogel več domačemu prebivalstvu nuditi večje prostosti in boljšega prava ». «Na vzhodu se-je pa nasprotno v velikem obsegu posrečilo raznar#4iti pri- je bilo obdano cd drugojezičnega deželnega prebivalstva- Razbiti pa se morajo vsi poizkusi tam, kjer govorita mesto in dežela isti jezik. ski poskusi niso uspeli; mi smo gotovi, da ne bodo nikdar uspeli, ker Be-nito Mussolini je &H in ostane neranljiv vsled odloka boije previdnosti.» V svojih, nadaljnjih izvajanjih dokazuje pravosodni minister, da je bil zakon nujno potreben Se radi neprijetnih posledic, katere povzročajo atentati ^ celi državi in pa radi velike počasnosti sedanjega sodnega postopanja. Potem seljeno nemško mestno prebivalstvo, ki fse oo. Rocco dotakne še položaja tuj- cev, ki ostane tudi pod novim zakonom neizpremenjen. in p& nekaterih določb novega zakona, ki so bile podvržene kritiki nekaterih senatorjev. On. Rocco Kmet se pač ne da raznaroditi, tudi s priznava v zaključku svojega govo.f l, j ini, ker vidijo svojo politično svobo- drugod. Lio in udejstvovanje v centralistični Franciji omejeno, in ker so se njihove gospodarske razmere po ločitvi od Nemčije poslabšale, nasprotno nikakor ne želijo priklopi-tve k Franciji, s katero imajo skupen jezik in rod. Baltiški Nemci so radi hoteli ostati pod Rusijo, dokler jim ta ni delala ovir v kulturnem in v drugih ozirih. Nemci iz Burgenlanda takisto si niso želeli, da bi se odcepili od Ogrske in priklopili k Avstriji. Nemci, Francozi in Italijani v Švici — izvzemši le neznatne izjeme — visijo vsi strastno na mali skupni domovini, ki jim nudi največjo kulturno in politično svobodo ter najbolj trdne gospodarske razmere. Bila. v izreku «Ubi bene, ibi patria» (Kjer se mi godi gobro, tam je moja domovina) je pač enako velika, da celo večja od težnje po nacionalni državi. Ta prevladuje samo tam, kjer je gojitev lastne narodne kulture omejena«. Nacionalna ideja je po avtorju, na sebi zdrava, toda nikjer v Srednji Evropi se ne da dosledno izvesti. «Fanatični pristaši te ideje, nadaljuje Gothein, pa so zaverovani v možnost, da se dajo narodne manjšine absorbirati od narodne večine. Mislijo namreč ^ako-le: Kakor se je v srednjem veku Nemcem posrečilo velike dele slovanskega vzhoda pogermaniti, tako bo tudi njim mogoče Nemce, Madžare, Slovane itd., ki žive med njimi kot narodne manjšine, pofrancoziti, poitalijanči-ti, počešiti, porumuniti itd. Ta vera pa se naslanja na popolno nerazumevanje pojavov j:>ri germanizaciji slovanskega vzhoda. Nemški kmetje, ki so jih poklicali slovanski vladarji v deželo, so bili kolonizator j i, ki so se lotili zemlje, ki je bila pretežka za lahki leseni poljski plug. S seboj pa so prinesli tudi svoje dobro nemško posestno pravo in občinsko samoupravo, torej poleg višje tehnike in višje kulture tudi višjo svobodo, boljše pravo. Slovan, ki je vstopil v nemško občino, je imel od vseh teh ugodnosti tudi tedaj veliko koristi. V novoustanovljena mesta pa so prinesli rokodelci, trgovci in kmetovalci svoje dobro Magdeburško mestno pravo. Slovanski ilačan, ki se je podal v mesto, je poslal «svoboden». «Mestni zrak osvoboja». Novi priseljenci so se zmešali s prvotnim prebivalstvom in otrok, tem ne, da mu vzamejo šolo v materinščini. Enako težko pa je raznaroditi meščane v zaključenem ozemlju». Radi tega izključuje Gothein, da bi se mogli raznaroditi Nemci na Alza-škem, še manj zaključeno nemško ozemlje v čehoslovaški republiki, enako tudi Nemci na Sedmograškem, v Ba> «Z uporabo nasilnih sredstev proti naravnim pravicam narodnih manjšin, zaključuje Gothein svojo razpravo, se Valonci v Belgiji/ne noben. narod raznaroditi, s tem se doseže le nasprotno. Radi tega je po avtorju naloga raznih držav, da privadijo manjšine na življenje v njihovem obsegu in da jim ,daje jo vse ugodnosti in svobode na kulturnem in na političnem polju. Le s tem se zatre in se uniči že v kalu težnja po združitvi z ostalim delom lastnega nareda. da predstavlja zakonski načrt zares izredno mero, toda njeno izrednost je treba pripisati poijtan jkl j ivosti zastarele italijanske zakonodaje. Ko bo ta zakonodaja reformirana, tedaj odpade sama po sebi tudi tzrednost te mere. Pslinčm Izseljenci e Franciji RIM, 20. V listu «Intransigeant» piše Leon Bailby glede v Franciji našel j e- Radić in radikali radikalskih ministrov — Dr. Ninčić pri kralju — Zanimanje za voMtve v oblastne skupščine — Radu ćevi shodi BEOGRAD, 20. (Izv.) Radi kal ski ministri so danes dopoldne imeli konferenco, ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade Uzunovič. Kakor se čuje iz radikalskih vrst, so razpravljali o Radićevih govorih v Bosni in Hercegovini, kjer se Ratfić nahaja na agitacij-ski turneji. Po poročilih, ki jih dobiva vlada, Radić zopet napada radikalske prvake in se je celo nepovoljno izrazil o kroni. Doznava se, da bodo radikali poskusili Radiću vračati milo za drago in da bodo radikali začeli med prebivalstvom agitirati proti Radiću in kritizirati njegovo postopanje. V današ-njm razgovoru predsednika vlade z nevinarji je bilo videti njegovo precejšnje razburjenje in ko so ga novinarji pri odhodu iz predsedništva vlade vprašali, kaj misli o Radiću, je dejal: «Presojajte vse to sami v svojih listih.» SfHRi intfeiklh rulorjeo Rudarji zavrnili predloge vlade, konferenca delegatov pa priporoča sporazum — Stavka se nagiba h koncu. LONDON, 20. Včeraj se je v Londonu sestal eksekutivni odbor rudarske zve-ge, da prouči rezultate glasovanja rudarjev glede predlogov vlade za poravnavo rudarskega spora. Kakor znano, je konferenca delegatov prejšnji teden sklenila priporočiti rudarjem, naj sprejmejo vladne predloge. Ta priporočila pa očividno niso imela mnogo u-speha, kajti predlogi za sporazum so bili zavrnjeni s 460.806 glasovi proti 313.200. Večina rudarjev se je torej izrekla za nadaljevanje boja. Eksekutivni odbor pa je baje dognal, da so se pri glasovanju vršile razne nerednosti in da radi tega izid ne more biti niero-dajen. Odločitev je prepustil konferenci delegatov, ki je včeraj zborovala. Po dolgi razpravi in po vsestranskem promatranju položaja je konferenca sklenila, predlagati posameznim ru- nih tujcev sledeče: Leta 1922 se je na- J5 ' i » »vujmi "»uu.« darslum okrožjem, naj takoj pričnejo hajalo na francoskih tleh 1 milijon! Na*° se je Uzunović podal na .dvor, kjer, pogajanja za sklenitev pogodbe z last- '~ ' --------A niki rudnikov. Vendar pa naj nobeno okrožje ne sklene končno veljavne pogodbe, ker se bo pozneje še enkrat sc- Seja senata Razprava o zakonu za zaščito fašistov- skega režima RIM, 21. (Izv.) Največji dogadek dneva tvori današnja sejau senata. P© nekoliko silno monotonih, da naravnast dolgočasnih sejah visoko zbornice se je vršila danes toliko pričakovala seja, na kateri je imel tudi senat izrefti svoje mnenje in svojo sodbo o zakonskem nar črt u, ki zopet uvaja, četudi samo aa-čajsno, v zbirko italijanskih zakonov smrtno kazen. Sicer se je že vnaprej vedelo in znalo, da bo zakonski načrt o smrtni kazni odobren z znatno večino. Vendar je vladalo za današnjo sejo senata izredno zanimanje. Kakor sploh v tem zasedanju, tako je bilo tudi danes poslopje senata zastraženo z velikim Številom orožnikov, policijskih agentov in voja- 800 ^isoč* tu j cev. Danes pT* naseljeS£i^" miniStr5m v Franciji že nad 3 milijone inozemcev. i av°ra JanKovicem. Pripomniti je treba, da je od tega I Noc°J se Je Povrnil v Beograd princ ogromnega števila; skoraj deseti del, to Pavle s kneginjo Olgo. Zunanji mini-je 300 tisoč tujcev, prišlo na francoska! ster dr- Ninčic pa je popoldne odpoto-tla brez predpisanega dovoljenja in! val z avtomobilom h kralju, da mu popotnega lista ter da se skušaj® na* ta'roCa ° zadevah zunanje politike. Vpra-način odtegniti nadzorstvu varnostnih: sanje, ki najbolj zanima javnost, je raz-organov. Med temi naseljenci je treba volitev v oblastne skup., določenih za razlikovati dva razreda ljudi. Prvi soj23- Januar. Ukaz o razpisu volitev mo-dobri in pridni ljudje ter so prišli v fa kralj podpisati v nekaj dneh. Naj-Francijo, da si služijo vsakdanji kruh! kasneje 25 dni nato pa se morajo vlo-s poštenim delom. Ti se povsod inr omenjeno, prireja shode po Bosni in jutri nastopi na velikem zboru v Mostar ju. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Anglijo BEOGRAD, 20. (Izv.) Trgovinska po-; godba, ki je bila sklenjena avgusta meseca med Jugoslavijo in Anglijo, bo v najkrajšem času podpisana. Doslej je bila namreč le parafirana. Računati je, da bo kmalu potem tudi ratificirana; na Štajersko). «Ne hanzeatski trgovec, ne vitez nista mogla germanizirati. Kamor ni prišel nemški kmet, je ostala dežela slovanska. In ker je s svojo živino in svojim kmetijskim orodjem ubral vedno le pot po kopnem in ni šel nikdar preko morja, se je germanizacija ustavila na vzhodnem Pruskem. Bojevitih Litvan-cev ni mogel podjarmiti ne Nemški red ne drugi redovi; ob njih se je ustavila nemška kolonizacija. Kurlandija, Li-tvansko, Estonsko so od morske strani kolonizirali hanzeatski trgovci in poljedelci ter viteški redi. Eni so ustvarili nemška mesta, drugi nemška vele-posestva s tlačani, ki so morali njim robotati ali plačevati odstotke. Toda eni in drugi so tvorili napram domaČemu prebivalstvu strogo ločeno višjo plast. Radi tega ni niti v Kurlandiji nemško prebivalstvo nikdar znašalo več kakor 8 od sto, na Litvanskem ne več od 4 in na Estonskem niti 2 od sto. In to kljub temu, da je bilo vse urad-ništvo, da so bili vsi učeni poklici (pisatelji, celo vsi duhovniki in učitelji) nemški. nadomestilo ozračje ljubezni in miru.» Senator Crispolti izjavlja; brez pridržkov, da bo glasoval za zakon, ker odvzema zločincu sleherno nadejo, da bi mu od njega povzročena revolucija povrnila svobodo. Za sen. Crispolti jem prevzema besedo pravosodni minister Rocco, ki pa daje proti pričakovanju le malo pojasnil o posameznih členih novega zakona ter se mu je zdelo, da je zakonski načrt že dovolj pojasnjen in komentiran v njegovem in pa v učenem, poročilu senatorja Garofalo. Njegov precej dolg govor je bil bolj polemično-politične vsebine. V začetku svojega govora je pravosodni minister zavrnil očitke, ki so se delali izven zbornice in v še večji meri v inozemstvu, češ da predstavlja novi zakon nov dokaz negotovosti in Šibkosti vlade in pa pičlo priljubljenost iste med ljudstvom. K temu uvodu sledi precej obširen pregled političnih dogodkov, ki so se odigrali tekom poslednjih štirih let v državi, katerega minister zaključuje z besedami: «Mi dobro vemo. da ti' zločin- V Braziliji nI bile zikakega upora RIM, 20. Brazilski poslanik v Rimu izjavlja, da so vesti, ki so jih objavili nekateri inozemski listi o vojaški usta-ji v državi Rio Grande del Sud, izmišljene in brez vsake podlage. Iz poročil, ki jih je prejelo brazilsko poslaništvo v Rimu, izhaja, da vlada v vsej Braziliji red in mir. Konferenca za ureditev blagcvnega prometa med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 20. (Izv.) V Rimu se bo te dni vršila med zastop. Italije in Jugoslavije konferenca, na kateri naj se definitivno uredijo razna sporna vprašanja glede tarif za. blag. promet. Pred enim letom je bila izdelana tarifa za blagovni promet, ni pa še moglai stopiti v veljavo zaradi nekaterih spornih vprašanj. Z ureditvijo teh vprašanj stopijo tarife v veljavo. Tarife novelirajo nekatere postavke, tako da bodo izredno važne za jugoslovenske izvoznike. Na čelu jugosl. delegacije za to konferenco, ki je določena za 29. novembra, bo načelnik tarifnega odseka v prometnem ministrstvu Cugmus. stala konferenca delegatov, ki bo proučila vse posamezne pogodbe in skušala najti podlago za pogodbo, ki naj bi veljala za vso državo. Pogajanja za konč novel javno ureditev spora se bodo torej kmalu pričela. Stavka, ki traja že sedmi mesec, se ta^-ko nagiba h koncu. ~ Hgurjt na Franceta Hud vihar v Marscilleu PARIZ, 20. Po vsem Francoskem divja že nekaj dni neurje. Silen ciklon je sinoči zajel mesto Marseille in vso okolico. Vihar je uničil vse telefonske in brzojavne napeljave, poškodoval pa je tudi na več krajih železniške proge, tako da vozijo vlaki z velikimi zamudami. Vihar divja tudi na, morju in promet je skoro docela ukinjen. Parnik «Grand Laban», ki je bil iz Marseillea namenjen v Beyrut, se je potopil v Fosovem zalivu. Iz Marseillea so takoj poslali na pomoč močne vlačilce, vendar pa je rešilna akcija zelo otežkočena radi viharja, ki dfvia z veliko silo. V Saintes Marie de la Mer so valovi zrušili valolom in voda je poplavila dober del vasi. V Novesu je moralo ^lnogo družin zapustiti stanovanja, ker sta voda in vihar omajala zidovje. Vesti, ki pri haj o iz najbolj outlnlje-tnih pokrajin, govore o divjanju viharja, ki je v nekaterih krajih povzročil .mnogo škode. V Puy de Dome ob reki Loiri je viliar divjal s tako silo, da je iziuval mnogo dreves in brzojavnih drogov. Velika nesreča ns ladji NEW-YORK, 20. Na norveški tovorni ladji «Mantilla» je eksplodiral rezervoar za bencin. 15 oseb je ubilo, 75 pa jih* je bilo ranjenih. Vihar na obalah. Atlantiškega oceana PARIZ, 20. Tudi na severozapadni obali Španske, na Atlantiškem oceanu razsaja hudo neurje. Pristanišče Casa-blanca je utrpelo že mnogo škode. Pet oseb je utonilo. > Glej zadnje rtefelonskc poročilo _na IV. strani! Drobne vesti Meddržavni železniški tarifi BEOGRAD, 20. (Izv.) V Budimpešti so se začele seje posebne komisije za sestavo železniških tarif o v za meddržavni blagovni promet. To seje bodo trajale do 17. decembra* ter imajo nalogo Izdelati sledeče tarife: 1. madžar- Ammestija na Romunskem BUK ARE ŠT, 20. Kralj Fedinand je včeraj podpisal odlok, kateri podeljuje, ...... . . _ , amnestijo vsem onim, ki so bili radi sko-italijansko-jadransko tarifo; 2. ma zadnjih volitev obsojeni na več kot pet' džarsko-jugoslovenski direktni tarif let ječe. Vest o amnestiji je napravila'za bla#o> ter 3- madžarsko-jugosloven- v vsej državi dober vtis. Volitve ▼ Indiji KALKUTA, 20. V Indiji se sedaj vršijo volitve. Volilno pravico imajo sedaj tudi ženske in sicer prvikrat. V nekaterih okrajih Kalkutei j.e prišlo tekom prvega dne volitev do resnih spopadov med raznimi- političnimi nasprotniki, tako da je morala posredovati policija* Posebno hudo pa je globoko ukoreninjeno sovraštvo med muslimani in hiji-dujci. _^ Eksplozija y PARIZ, 20. Iz Tokija poročajo, da je v nekem rudniku v pokrajini Fuluka nastala silna eksplozija, ki je zahtevala kakih trideset človeških žrtev. sko-jadranski tarif za prevoz surovin. Po končanih sejah te komisije, v kateri so zastopniki Italije, Jugoslavije in Madžarske, se sestane v Budimpešti 20. decembra večja konferenca. Velika nesreča v Mostah pri Ljubljani LJUBLJANA, 20. (Izv.) V Mostah pri Ljubljani se je danes zgodila težka nesreča, ki je zahtevala! dve človeški žrtvi. Železniški uradnik Pavšek je montiral radijsko anteno ter je vrgel klop-čič žice s strehe. KlopČiČ pa je padel na električno žico in jo odtrgal. Za to odtrgano žico je najprej prijel hlapec Res-nik, ki je takoj obležal mrtev. Ko je nato prihitel Se sedlar Slanič in v naglici isto tako prijel za žico, je obležal tudi on kakor ustreljen. j Koliko je stala angleška stavka? Splošno se sodi, da se še ta teden popolnoma konča premogarska stavka na Angleškem. Udruženje premogarjev je pripravljeno, da sprejme vladne predloge v obliki, ki so jim jo priporočili odposlanci delavcev na skupnem posvetovanju. Minister za notranje zadeve Hicks ceni škodo, j ki jo je povzročila premogarska stavka, na I več ko 400 milijonov funtov sterlingov (1 'funt približno 107 lir). Škoda bo torej prekašala stroške južnoafnikanske vojne. Noblova darila. Po letošnji razdelitvi Noblovih nagrad stoji Nemčija na prvem mestu. Od 127 nagrad je Šlo nič manj ko 28 v Nemčijo, od 14 milijonov švedskih kron so dobili 3 milijone in pol nemški učenjaki. Kakor znano je Noblova nagrada največje znanstveno odlikovanje. Nemčiji sledi Francija z eden in dvajsetimi darili, Anglija z osemnajstimi in Švedska z devetimi. Najstarejši odlikovanec, zgodovinar Momm-sen, je dobil nagrado v svojem pet in osemdesetem letu, najmlajši, angleški fizik Bragg, pa v svojem pet in dvajsetem. Višina Noblove nagrade zavisi vsako leto od obdavčenja. Prav za prav bi morala znašati vsaka nagrada 150.000 kron, kar se je zgodilo leta 1901., ko so se prvič razdelile Noblove nagrade. Letošnja nagrada znaša, kakor smo že omenili, 117.000 švedskih kron. PODPISUJTE za liktorsko posojilo! n. •EDINOST* V Trstu, da* 21. atrembra 1928. DNEVNE VESTI Liktorsko posojilo cAgenzia di Roma« naglaša v poročilu o liktorsfcem posojilu takojšnje in obsežno zanimanje, ki se je pokazalo že prvi dan podpisovanja za liktorsko posojilo v vseh slojih državljanov, med katerimi so že v znatnem številu zastopani tudi nižji pridobitni krogi. Občinstvo je takoj razumelo — pravi agencija dalje — koristi novega posojila, katero je namenjeno predvsem za ozdravljenje denarja in s tem zapove-fcaaije zasebnih premoženj in prihrankov, ki so bili v nevarnosti, da pridejo radi padanja lire ob veljavo. Jasno je namreč, da čim stalnejša in višja je Ura, tem bolj se ustali in zviža njena kupna moč in s tem pridobi tudi vse premoženje, ki je izraženo v lirah, zopet svojo prvotno vrednost. V bistvu — nadaljuje Agenzia di Borna — je korist podpisovanja dvojna, kajti tisti, ki imajo stalne dohodke, bodo mogli imeti takojšnji dobiček radi zboljšanja lire in bodo v oblasti večje kupne močil za zadovoljitev potreb za dobo vsaj desetih let, zakaj država se je obvezala, da v tej dobi v nobenem slučaju ne zniža obresti, ki veljajo sedaj ob podpisovanju. ♦ * * Podpisovanje za liktorsko posojilo sprejemajo vsi uradi zavoda Banca d'Italia, vsi poštni uradi v državi, vsi uradi državnega zavoda za socialno zavarovanje, državnega blagajne za zar varovanje proti nezgodam na delu in številne večje banke s svojimi podružnicami- _ Smrt na&gn rojaka v Bosa! V Sarajevu je umrl ravnatelj tamkajšnjega Narodnega gledališča Rade Roma-vie. Pokojnik je bil rodom iz Gabrij, na Vipavskem in je služboval svoječasno kot učitelj v Plaveh pri Gorici. Leta 1912. je moral radi svojega narodnega prepričanja zapustili te kraje. Podal se je v Srbijo, kjer je vstopil kot prostovoljec v srbsko armado in se udeležil balkanske vojne proti Turčiji. Udeležil se je tudi svetovne vojne. Bil je ves čas na bojišču in je napravil tudi strašni umik preko Albanije. Umrl je v najlepši moški dobi, v starosti 42 let. Naj mu bo lahko zemlja njegove nove domovine. _______ SMRTNA SOSA Iz Križa nam pišejo: V sredo zjutraj je preminula tu v cvetoči dobi po dolgi in mučni bolezni članica društva «Vesna» .Tulka Košuta. Že od prvega začetka je bila marljiva članica pevskega odseka, ki se je udeleževala redno pevskih vaj, dokler je ni zavratna bolezen prisilila, da je legla. Pogreba, ki se je vršil v četrtek popoldne ob častnem spremstvu P. P. Vesne z vencem, se je kljub slabemu vremenu udeležila velika množica ljudi. Zbor Vesne ji je odpel v slovo ža-lostinke pred rojstno hišo, v cerkvi in na. pokopališču. Ohranimo ji blag spomin. Užaloščeni družini naše sožalje. Razps^ičena društva Navodila za rekurze Do sedaj so bila (v zadnjem času) razpuščena sledeča društva na Goriškem: 1) Telovadno društvo v Idriji. 2) Izobraževalno društvo v Idriji. 3) Katoliško prosvetno društvo v Vipavi. t 4) Odsek Zveze Prosvetnih društev v Vipavi. 5) Prosvetno društvo «Prešeren» v Šempetru. 6) Prosvetno društvo «Mladina» v Šempetru. 7) «Čitalnica» v Vrtojbi. 8) Prosvetno društvo «Napredek» v Vrtojbi. 9) Športni klub «Jadran« v Vrtojbi. Opozarjamo bivše odbornike razpu- ščenih društev, da imajo v smislu 3. odstavka 215. člena postave o javni varnosti pravico pritožbe na notranje ministrstvo. Dolžnost vseh odborov razpuščenih društev je, da čimprej vložijo rekurz na notranje ministrstvo. Ker v nekaterih slučajih niso vročili karabinerji tozadevnega razpustitve-nega odloka, naj ponovno zahtevajo vročitev odloka. Naprošamo oblasti, da sporo če svojim podrejenim varnostnim organom, da izroče predsednikom razpuščenih društev ra^pustitvene odloke, da se morejo ti poslužiti pravice treknrza^ kot jo predvideva postava o javni varnosti. Ona društva, ki so bila že nred časom razpuščena in niso še prejela do sedaj razpustitvenih odlokov, naj zahtevajo te odloke in vlože priziv, ker čas priziva poteka šele z dnem vročitve zakona. Iz urada Pol dr. „Effliiisr v Trstu Mara Vadnjal — Zagorje: Potni listi so vsi razveljavljen* Morate vložiti novo prošnio s tentnimi dokazi. Anton Klevič — Vareje: Pošljite nam izjavo županstva, da nis-te prejemal nakazila na račun vojne pokojnine. S to listino bomo isposlovali izplačitev za- stankov. M. S. M.: Vam pritiče samo polovica vzdrževalnine, ker ste ločena od Vašega soproga. Stvar, je rešena že od 14. avgusta t 1.; tiči na zakladni delegaciji -v Puli. Pokojnina Vam je likvidirana od časa, ko smo Vam napravili prošnjo. Ako ste že prej prosili in imate za to dokaze, n. pr. poštno potrdilo ali izjavo županstva, prinesite jih semkaj, da sestavimo rekurz. Matej Prele, Britef in Jeslp Kova&ič, Barka: Javita nam številko Vaših pokojninskih knjižic. Katarima itrekelj — Pretek: Pridite v naš urad po navodila. it v*. Kambajč — Pula: Smo poturili. AnteaUa MEK — Blmms Ne najde se Vadai prošnja; ali morete dokazati, da ste jo odposlali ? BeHč - CrnetUH: Zdi se, da nimate pravice do pokojnine. Vam bo izročen odnosni odlok, in če bo treba, boste rekurirali na računski dvor. Mihael Jako — Topelec: Vam je bil izdan negativen odlok že 16. 9. 1924., ker se ni dalo Vaše oboljenje uvrstiti v eno osmih kategorij, nakar ste rekurirali. Sedaj se stvar nahaja na računskem dvoru. Iran 6pilar — Topelee: Za Vas je bil izdan negativen odlok že 11. 11. 1924. z ministrskim odlokom št. 297786, kateri Vam je bil tudi vročen in ste potrdili njega sprejem. A. Makamli — Sv. Peter na Krasu: Vojne odškodnine ne boste dobili, dokler ne dogradite hiše, oziroma morate započeti zidavo, da dobite predujem. Dovoljenje za prenos odškodnine prosite na podlagi člena1 11 enotnega besedila na nekolkovanem papirju. Se-zione Stacata deirintendenza di Fi-nanza — Gorizia* Prošnji priložite: 1.) dovoljenje občine, kjer se je škoda dogodila; 2.) izvleček stare particele; 3.) izvleček nove particele; 4.) dovoljenje občine, kjer se bo zidalo; 5.) krstni list; 6.) domovnica. V prošnji morate na.vesti, v kakšnem stadiju se nahaja odškodninska prošnja, kakor tudi vzroke, ki so potrebni za prenos odškodnine. _ Tajništvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 20. t. m. Danes je bil trg dober, posebno kar se tiče zelenjave. Blaga je bilo sorazmerno mnogo in k\ipcev tudi. Kupčije so bile srednje, a na splošno dobre. Konkurence malo, zato so bile cene razmeroma visoke ali vsaj ne nižje kot zadnje dni. Tudi sadni trg ni bil ravno slab, četudi je izživel soboto v znamenju jabolk. Drugega sadja ni bilo veliko. Cene so bile sledeče: Zelenjava: krompir 60—80, pesa 70—90, malancane 150—180, paprika zelena 150— 200, buče 320—300, grah —, šelen 180— 200, fižol v stročju 300—360, zelje belo 60— 80, karfijol 150—210, vrzote 40—55. paradižniki —, čebula 50—75, česen 160—220. Sad)«: jabolka 50—200, hruške 100—450, kestanj 100—140, «marroni» 180—210, grozdje 300—500, pomaranče 100—120 za kvin-tal ali 42—46 lir za zaboj, limone 35—40 lir za zaboj. - . verrto št. 96. Ko je zajemal vodo I* takozv. «tanka*, se ura je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil več reber na levi strani prs. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. — Včeraj popoldne je prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 19-letna dnina-rica Antonija KerŠeron, stanujoča v ul. S. Giusto št. 12; dalm si je izlečiti hude o-pekline na levi reki, ki jih je zadobila pri delu v parni praMd »Lavanderia della Venezia Giulia* na tegu Sansovino. Po nesreči je namreč prišla % roko pod razbeljen cilinder sa likanje. Tržaško s#dišče blafajni&orke tvrtke prenešen ma 1 decembra Včeraj se je imela nadaljevati obravnava proti Viktoriji Bradaschia, bla-jgajničarki tvrdke Truden, obdolženi poneverbe v zneskih 12.000 in 43.000 lir. Ser pa je branitelj obtožene, odvetnik ,Zennaro, zadržan v Gorici pri porotnih obravnavah, je sodišče preneslo to razpravo, za katero vlada v l^estu precejšnje zanimanje, na 2. decembra t. L Tudi razprava proti Roveda Mariji, Josipini Albini in proti Goasia Henriki, vestalkama, obtoženima kvalificirane tatvine na škodo nekega Nikolića Beli-4zarja v zneskih 200 in 150 lir, je prenesena. Ker se Nikolić ni predstavil, je sodišče obravnavo preneslo na 2. decembra t. 1. Poneverba in mešmjm orožja Hirsch Josip je obdolžen poneverbe na škodo Josipa Sugarja v znesku L 3440.— in prepovedane nošnje orožja Obtoženec se izgovarja, da je imel dobiti od Sugarja precej denarja in da si je on pridržal 2000„ ne pa 3440 lir v poravnavo svojega kredita. Orožje pa so mu našli doma in ni njegovo, -temveč 7 ^.njegovega očeta. Sodišče je oprostilo Hirscha popolnoma kar se tiče poneverbe, a ga obsodilo na 2 meseca in 10 dni zapora radi orožja. Iz tržaškega življenja Surovo dejanje pofcaHna 51-letni Ivan Dose* vratar hiše št. 37 v ulici Ferriera št. 37, je včeraj popoldne, ko je šel po stopnicah, naletel na hodniku v prvem nadstropju na mladeniča, ki je stal pred. vratmi stanovanja družine Scala, kakor da bi koga čakal. Ker Dose mladeniča ni poznal, ga je kot vesten vratar vprašal, koga išče. Toda mladenič mu je osorno odvrnil, da ga to nič ne briga, in ko mu je vznevoljen vratar začel upravičen ugovarjati, ga je pahnil s tako silo vstran, da je 'mož izgubil ravnotežje in padel po stopnicah. Pri tem si je siromak zlomil desno roko in se precej hudo pobil po obrazu. — Na vpitje so prihiteli ljudje, izmed katerih je nekdo ustavil na ulici neki javni avto, s katerim je bil Dose prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mož ozdravil v 5 tednih. Mladi sirovež je po nasilnem Činu pobegnil, pa je bil kljub temu spoznan; je to komaj 16-letni pobalin, prijatelj dijaka Bruna Scala, stanujočega v isti hiši. Se nevarno pobil pri padca ▼ senika Ko je 61-letni Mihael Sedmak, stanujoč v Sv. Križu pri Trstu, včeraj popoldne plezal po lestvi z domačega senika, je radi nesrečne kretnje nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z višine približno 3 metrov na tla. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju ter se, razen tega hudo pobil po glavi; zdrobil si je nosne kosti in počila mu je tudi kostna čelu. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od nabrežinskega zdravnika, nato je bij prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stan ie je nevarno. Nesreče pri dela V Grijanu, kjer je delal pri podjetju «Ass. Veneta Stradale«, ki gradi novo cesto med Tržičem in Trstom, se je včeraj popoldne ponesrečil 65-letni podajač Alojzij Giorda-ni, stanujoč v delavskih barakah v Grijanu. Ko je pred predorom, skozi katerega bo napeljana cesta, nakladal izkopani ma-iterijal, se je nad njim utrgal usad zamlje in ga zasul do vratu. NavzOčni delavci so takoj priskočili k nesrečnemu tovarišu in ga po četrturnem delu rešili iz mučnega položaja. Ker je Giordani, tožil hude bolečine na raznih delih telesa, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje. — Ta je dognal, da je Giordani zadobil številne poškodbe po vsem životu, med drugim mu je bila tudi zlomljena desna noga v stegnu. Po prvi pomoči je bil nesrečni starec prepeljan v mestno bolnišnico. — Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni, — Pri delu na parniku «Remo», ki ga popravljajo v Lloydovi ladjedelnici, se je včeraj popoldne ponesrečil 19-letni težak Bruno Opara, stanujoč ▼ ulici Molino a TELESNA VZGOJA SPOfcT ŠPORTNO UDRUŽENJE. Ob pričetka prvenstvenih tekem. Vsem športnikom I Prestali smo srečno preizkušnjo! Za nami je leto prvenstvenih tekem. Težko je žlo, a šlo je! Kar je bilo dobrega, je ostalo slabo smo odstranili. Vendar ni še vse v redu. Se mnogo je stvari, ki se morajo popraviti, napak, ki jih je treba odstraniti. Še je nerazorane njive. Kdor je delavec ne bo zapustil pluga, odvrgel otice. Moramo vstrajati in delati s podvojeno silo. Vsa naša mladina mora priti v naše vrste ter si tu krepiti duh in telo. Dovolj je igrišč, skrbimo, da bodo polna. Vsak po svojih močeh in na svojem mestu. Danes nastopamo novo športno leto. Da-pes se bodo prvič srečale na igriščih športne čete, ki jih navdaja nov duh, nova volja po zmagah. Zaupamo vsem športnim voditeljem, ki morajo biti prežeti z resničnimi ideali, zavedajoč se velike odgovornosti, bodo znali pravilno delovati za povzdigo prave športne misli med našo mladino. Delovati morajo z brezpogojno disciplino, zvesti začrtanim si smernicam za preporod te mladine. Val hotenja in trdne volje naj objame vse, ter jih vodi m navdušuje. Odstranite iz sebe inlačnost, pozabite na razder in malenkostne spore, ideal, ki nas vodi, mora ostati v nas živ in svet ter čist in nezlomljiv. Zdravo! DANAŠNJI DAN! Zopet smo v napeti prvenstveni dobi naših športnih čet. Še nam in«i remltat končne borbe tržaikega in istrskega prvaka, ostri rezultati turnirja za kupo g. dr. Sardoča. V spoju teh tekem gre nepričakovan glas v vrste naših športnikov — prvenstvo za leto 1926—27. Nedelja 21. t. m. je nova brazda na naiem športnem polja in nov sportno-z^odovinski kamen bo položen po naših nogometnih četah na stavbo S. U. Prvenstvn tekme trn postale skoraj že letna manifestacija naših športnih sil, ki se polagoma razvijajo k popolnosti. Mnogo j bilo pesimistov, ki so v našem športnem razvijanju videli le začetek, ki s bo polagoma razblinil v čisti nič. A dobra volja je privedla prvo prvenstva kot začetek in drugo kot nadaljevanje po poti uspehov. Dan 21. t. m. bo dan veslja in ponosa naših športnikov, ki upravičeno pričakujejo lepših, momentov vezanih z dobro voljo naših čet, da čim častneje izidejo iz trdega boja. To leto nam bo šele dalo pravo kvalifikacijo naših nogometnih če L Osem čet si bo stalo nasproti v prvi diviziji. V prvi vrsti velikani «Adri&», «Prosveta» in «Obzor» za prvenstvo in ta borba bo srdita. «Pro-Sveta. v borbi za obdržanie lanskega prvei d «Adrij enstva, a še v prvi vrsti stara rivaliteta med «Adrijo» in «Cbzorom». Nič manj 6rdita bo borba za četrto, eventuelno za tretje mesto naših mladih, ker tudi ti se želijo preriniti med naše # velikane. Tu pa prideta v poštev v prvi vrsti »Concordia* in «Tommaseo», nadalje »Magdalena*, « Sparta* ki . Od teh se je do sedaj najbolj izkazala mlada,*a žilava «Concacdia», ki se je tudi še najbolj pripravljala za prvenstvo. Danes bo Sele začetek, a konec ješe daleč in razočaranja tudi ne bo manjkalo. Priporočam pa četam in še največ supporterjem, da se tekom prvenstva vedejo res športno, ker to je tudi smoter našega S. U. in pravih športnikov. V zadnji uri je težko popravljati s kričanjem do lastne čete, ker le smotreno delovanje in prava predpriprav A edino odločuje. — E. ž. TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA UraAu» poročilo. V drugo divizijo sa se določile: 1) S. K. »Jadran* - Herpelje-Kouna; 2) S. D «rimorje» - Prošek; 3) M. D. «RocoI» - Trat; 4) M. D. -Sv. Ivan. -Trst; 5) M. D. «Barkovlje» - Barko vi je; 6) M. D. «Zarja* - Bazovica. Tekme drage divizije pričnejo t nedeljo dne 28. novembra. — Koledar bo priobčen v Četrtkovi Številki »Edinosti*. Članice, ki niso prijavile svojih čet in bi rade igrale v prvenstvu druge divizije, naj te prijavijo T. V. N. najkasneje do torka, ker na zakasnel prijave se ne bo oziralo. Opozarjamo lastnike igrišč, da preskrbijo dostojen prostor za preoblačevanje igralcev m sodnike. Redne seje T. V. N. se vrtijo vsak torek ob 21. ui i v prostorih S. U. Kornisa* T. V. N. Sodniki za muhlplLu tekme bazene: «Prhnorje» - «Prasveta» — g. Krav os;. «Adria» - «Sparta» — g. PavloviČ. PRAVILNIK & U. BOgneMtnih ptveaattmih tekem za leto 1926 . 1927 T. V. N. 1) T. V. N. organizira nogometno prvenstvo Julijske Krajine za leto 1926 - 27. 2) Tekmujejo lahko vse pravilno udružene članice S. U. v Trstu. 3) Sestavi se L divizija, IL divizija in rezerve. 4) Vsaka Članica lahko vpiše poljubno število igralcev. 5) Za časa tekmovanja ni dovoljen igralcem prehod iz ene čete v drugo. 6) Igralec rezerve, ki je nastopil že dve nedelji v L četi, se ne sme udejstvovati več za prvenstvo rezerv, ampak samo L čete. 7) Pravilno udruženi člani, četudi so bili ali so člani kake drage federacije, lahko nastopajo za S. U. če ae od dneva njihovega udruženja ne udej-stvujejo več za drugo federacijo ali društvo. V slučaju kršitve tega člena se da zmaga 2:0 nasprotni četi. 8) Igrajo se tour in reteor tekme. 9. Klasificiralo se bo na sledeči način: a) zmagovalka tekme dobi 2 točki; b) premaganec tekme dobi 0 točk; c) neodločne tekme; vsaka četa dobi 1 točko; d) v slučaju forfaita ene čete dobi Četa, ki sq javi na igrišču, 2 točki; c) četa, ki javi forfait, izgubi 1 točko v klasifikaciji. 10) Četa I. divizije, katera dobi največ točk, bo preglaiena za tržaškega prvaka. 11) četa zadnja klasificirana v I. diviziji preide v EL divizijo. 12) Četa II. divizije, ki bo dobila največ točk, be proglašena za prvaka II. divizije in preide v I. divizijo. 13. Vpisnina L divizije znaša L 20, D. divizije L 10. 14. Vsaka članica mora položiti L 50 kavcije. 15. Prizive glede igralcev je treba oddati pred tekmo. Vse reklamacije vložene po tekmi, ki se tičejo igralcev, so neveljavne. 16. Prizive glede tekem je treba vložiti tekom 48. ur na T. V. N. 17. Prizivom je treba dostaviti L 50 za I. divizijo in L 30 za II. divizijo; ta znesek se vrne le v slučaju razveljav ljenja tekme. 18. Čete se morajo javiti na igrišču točno ob določeni uri. 19. V slučaju, da se četa ne javi na igrišču po določenem času, se prizna zmaga četi, ki se je javila na igrišču. 20. Forfait mora biti javljen najkasneje tri dni pred tekmo. 21. Za I. forfait so določene sledeče kazni: a) I. divizija L 20, IL. divizija L 10. Za vsak nad al jn i forfait se globa podvoji, 22) Društvo, ki javi forfait po preteku .Jornjega časa, mora povrniti vse stroške (efektivne) gostujočemu društvu, ako isto to zahteva. 23) Vsi igralci se morajo pred tekmo predstaviti sedniku oz, komisarju S. U. s pravilno verificira-ranimi izkaznicami S, U. 24. V elučaju kakega nesporazumi jenja tekom tekme, je dovoljeno edinole kapitanu, da vpraša sodnika za morebitna pojasnila; na noben način pa ni dovoljeno protestirati na igrišču. 25. Kapitan je odgovoren za lastno četo, mora skrbeti, da se ista dostojno vede. 26. Gostujoče društvo je vedno tisto, katero je' prvo imenovano v koledarju. 27. Inkasi vseh ponavljalnih tekem gredo_ S. U. 28* Prvenstvene in prijateljske tekme vodijo sodniki S. U. 29, Prekršitev tega pravilnika se kaznuje z iz- gubo točk ▼ klasifikaciji, izključitvijo Igralcev aŠ cele čete. 30. Igra se po pravilniku F. I. G. C. 31. T. V. N. si pridržuje pravico predstojeći po« slovnik izpremeniti ali izpopolniti. Komisar T. V. N. Drago «Adria» - «Zora» Danes ob 15. mi na Igrišča «Adrife». To novost nam bo nudilo danes igrišče prevrt-ui skoval pol metra debel /ai hiše krojača Uršiča Alojzija ter skozi to luknjo izvlekli šele na-,^k>1 dovršeno obleko. Krojač Lojze je zaslišal šum, posvetil z lučjo ter z ža>• lostjo opazil, da ne bo mogel prihodnji dan zadovoljiti klijenta. Cerkveno petje Glede cerkvenega petja \je nastalo neko nesporazumi j en je, katero se bo kot upamo v kratkem razčistilo. TOLMIN ikodslkov zavod. Kot smo že v četrtkovi «Edinosti» pisali, je dal letos Skodnikov zavod na razpolago polno brezplačnih mest v zavodu. Uradni list z dne 17. novembra pa prinaša kr. odlok, na podlagi katerega je ustanovljeno 60 brezplačnih mest v Škodnikovem zavodu. Ta brezplačna mesta bo podeljeval šolski skrbnik v Trstu na predlog upravnega sveta. Trg Tolmin bo sedaj, po zopetni uvedbi podprefekture, kar natrpan raznih uradov. ima namreč tam že sedež obširna okrajna sodni ja, vsebujoča prejšnje tri sodni je: bovško, kobariško in tolminsko sodnijo, dalje ima tu sedeS okrajni davčni urad, potem registrski urad, kmetijski urad, gozdno nadzorntftvo, šolsko nadzorniStvo* gimnazija, učiteljišče, Skodnikov zavod, podružnici Banke d'Italia in Julijske Benečije ter garnizija alpinskega bataljona. Trg sam pa trpi precejšnjo gospodarsko krizo kot jo trpe vsi kraji celega okraja. Vzroki so "predvsem začasni in potem pa tudi trajnega značaja. Začasni vzroki hude gospodarske krizo v celem okraju so sledeči: 1) Silno slaba deževna letina 2) Katastrofalne poplave in hude ure, ki so zadele tri doline: baško, Idrijsko in pa bovško kotlino. 3) Jako nizka prodajna cena goveje živine v eminentno gospodarskem okraju. Odkar je odpravljen avstrijski industrijski pravilnik, se ni potreba obrtnikom iz-vzemši gostilničarjem obračati na podpre-fekturo po dovoljenja, ampak le na lastne občine. Največ strank bo imelo opraviti na podprefekturi pri komisarijatu za javno varnost radi potnih listov. Gozdni uradi, dalje kmetijski, davčni, šolski in. dr. so sedaj samostojni in ne dodeljeni podprefekturi kot poprej glavarstvu. Najneugodnejše bo novemu uradu glede primernih prostorov za urade in družine uradnikov, ker ni za to primernih poslopij, posebno ker imajo gimnazija, učiteljišče in Skodnikov zavod zasedene najlepše in .najprimernejše prostore. Izmed stalnih vzrokov hude gospodarske krize bi pa bil najvažnejši ta-le: Razširjena brezposelnost povzročena po težkoči izselitve v kraje, kjer so moški delavci Tolminskega dobili pred vojno delo in primern zaslužek . V enem izmed prihodnjih dopisov hočemo opozoriti novega tolminskega pod-prefekta na par problemov zadevajočih Tolminsko, da jih eventuelno predleži višjim oblastem oziroma, da se zavzame po svoji moči za njihovo rešitev. DOBRA VI>JE Zadružna žganjeknha Z ozirom na nove predpise o žganjekuhl je naša Kmetsko-delavska gospodarska zadruga že lansko leto pričela resno misliti na ustanovitev zadružne žganjekuhe, ki bi bila članom kot nečlanom v veliko ditvi te zadeve bila velika. To jasno kaže tudi letošnji dovoz tropin s strani članov in nečlanov, ki presega lanskega za polovico. To pa predvsem radi velikega oko-korist. Instaliranje vseh potrebnih aparatov, izvršeno lansko leto, je zahtevalo sicer veliko denarja, a reči smemo, da ta denar ni bil zavržen, ker je pač potreba po ure-liša, ki ga ima naša zadruga, saj je samo njeno članstvo razdeljeno na 10—12 okoliških občin. Letošnja zadružna produkcija žganja se predvideva na 80—100 hI. Povprečna kvaliteta tropin — srednje dobra, ako upoštevamo povprečni procent sladkorja v našemi moštu (15.5%). Cena žganju je momentano 12—13 lir liter. Predvideva se ugodna kupčija. Da bi se to predvidevanje tudi ures-ničilol Razen naše zadružne žganjekuhe obran tu jejo v Vipavski dolini menda še štiri q dve v Dornbergu, ena v Rihemberku int ena y Vipavi. PODGORA Nekaj najnevejie zgodovine. Izšla je knjižica z naslovom «Zgodovin-. ske drobtinice iz Podgore v spomin sv. mi-sijona v letu 1926.» Prav lepo in zanimiv- V Trstu, dne 21. novembra 1928. (EDINOST* m je Čitati v tej knjižici. Zgodovina od leta 1084. naprej, da so Turki napadli naše kraje itd. Slednjič opisuje pisatelj te knjižice zgodovino podgorske cerkve od leta 1286. in omenja njene dušne pastirje do današnjega dne. Lepo in zanimivo. Vsa čast gospodu pisatelju. Le proti koncu knjižice na predzadnji strani — prvi odstavek desno — je pomanjkljiv. Ta odstavek se glasi: *Leta 1923. »e je pojavila med Podgorci struja, ki je zahtevala, da naj bi se cerkev sezidala sredi vasi. Pameten človek je moral to stremljenje odobravati. Cerkev bi tako veliko pridobila, vendar pa so denarne težave silile cerkveno skrbništvo, da je postavilo cerkev na staro mesto. Zvonik in veliko starega zidovja je bilo v dobrem stanju. Ce bi se moralo vse to podreti, prenesti in spet sezidati, bi narasli stroški, ki bi jih bilo nemogoče pokriti, ker v vojni škodi niso všteti.» Pisatelju mogoče ni vse znano. Leta 1923. 1. jan. je bil od «struje» izvoljen «odbor IX mož za prenos cerkve». Za predsednika tega odbora je bil voljen č. g. Terdan, tedanji dušni pastir, kateri se je z dvema članoma omenjenega odbora predstavil dne 6. aprila 1923. preč. knezonadškofu za posvetovanje. Preč. knezonadškof je prečir tal prošnjo z 281 podpisi (podpisi družinskih gospodarjev). Dne 10. maja 1923. je bil (na nasvet knezonadškola) že naprav* I jf n načrt nove cerkve ter izročen predsedniku odbora, da ga predloži knezonadškofu. Kmalu potem pa je Č. g. predsednik odbora sam zase sklenil pogodbo z g. Sbri-zajem za popravo stare cerkve na starem mestu ter odšel v Monakovo (Miinchen) in odbornike pustil same. Nato je odbor pri sestanku dne 6. januarja 1924. izvolil iz svoje srede štiri odposlance, kateri naj se o tem posvetujejo z novodošlim g. kura-tom. Dne 9. januarja 1924. so bili ti odpo- jim po par prstov na roki ali pa jim štrli roka kot okrnjen usmiljenje vzbujajoč štor. Pa ti se Še lahko štejejo za srečne. Mnogim manjkajo celi udje: roka, noga, oko jim stekleno buli v svet. Vsi ti, ki oplakujejo smrt svojih dragih, nimajo vsaj ono pičico tolažbe in podpore, ki jo uživajo družine padlih v vojski. — Pa vendar so vasi, zemljišča, travniki, polja ena sama zaseda, kjer je prej divjala vojna vihra. Žrtev te zasede postajajo premišljeni možaki pri neizogibnem okopavanju vinogradov, zasipanju jarkov, treb-I jen jem grmovja. AH moremo govoriti o nepremišljenosti nepreudarne mladine, ki je pač mladina in ki pase svoje črede po Jrivših bojiščih? Mladost ni kriva za svojo brezskrbnost, ker je pač mladost enaka v vseh deželah, kriva je vojna in iz tega vzroka bi se morale izvajati posledice so-cijalno-pomožne narave za stotine in stotine ponesrečencev v krajih bivših vojnih bojišč. 'Poslednje povodnji so odnesle, kot je «Edinost* že poročala, eno brv pri železniškem mostu. Če bi ta brv ne bila tolike važnosti za našo vas. bi o njej ne govorili. Toda moramo povedati našemu obč. načelniku in ga prositi, da naj se pobriga čim prej da se ta brv znova postavi. Iz Dornberga hodi dnevno dokaj ljudi v Gorico, v urade itd. Vsi ti morajo radi nedostatka one brvi hoditi po cesti do elektrarne in -tam črez most in zopt nazaj po nasprotnem bregu do postaje. Zamuda je najmanj pol ure, ki se zelo pozna. Da bi potnikom na vlak vsaj pustili preko železniškega mostu. Toda tudi tega so za-stražili in ne puste nobenemu preko. Toda ne samo mi. Tudi drugi ljudje, zlasti iz kraških vasi Lipe, Škrbine, celo iz Komna prihajajo ljudje preko Železnih vrat peš na prvaško postajo in morajo ŽURIOVO blizu Sušaka, Jugoslavija. Hiša s tremi sobami, predsobo za jediMco, z Težo, podstrešjem, kletjo 5X9 m. z dvoriščem, vodnjakom in približno 2000 m* obdelanega zemljišča se ceno proda. HiSa leži tik ceste in bliza pristanišča jn je povsem prenovljen« in pripravna za trgovino posebno s poljskimi pridelki. Na željo se lahko kupi ni ljskimi pridelki. Na željo se lahko kuju zem-jišče v nepesredni bližini pod jako ugodnimi po- «ofL Pojasnila daje: Fran Jagodnik, Reka (Finme), ia Garibaldi 30. 1753 slanci pri g. kuratu in ga prosili, naj bi i že itak naporni poti preko vinogradov pri-on prevzel predsedništvo odbora namesto j dati še čisto nepotreben košček, ki pa je prejšnjega kurata. G. kurat je to čast od- pol ure dolg. POHIŠTVO hrastovo se proda, niča. Gorica, Via Trieete 76. Kompletna spal-1722 POHIŠTVO, spalni divani, vzmeti, blazine in Železne postelje se prodajajo po najnižjih cenah v novi zalogi v Trstu, Via Carlo Stuparich it. 8 (blizu bolnišnice). 1762 POHIŠTVO, raznovrstno, v dobrem stanj«, se proda radi selitve. Sierza, Gretta di Mpra 269. 1764 OMARE, dve visoki, dali so na prodaj p< ta 10, L obleko in ena nizka s preceni. Šalita di Gret-1772 COKLE lesene za delo na njivah in doma dobite pri Rebcu, Trst, Cardneci 36. 1739 STROJI za rezanje zelja se prodajo. Loser čt Lutta, Via Carpison 12, pritličje. 1763 G. DOLLINAR, Trst. Vi« Ugo Polonio it 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-811 uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanpe. pisaln%t£a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti iMtnega izdelka. HM PLESNI učitelj Pertot, diplomiran v Parizu, poučuje Charleston in vse najnovejše plese. Corso 39. __1765 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove ki-romant v Via della Pieta 12, vrata 6. 1771 VODA «DELL'ALABAKDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje lunin in je valed tega posebno priporočljiva proii prhljaju tt za ojačenje korenin Steklenica po L i te dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich. Trst, Via Ginliant 42. 1350 klonil. Odbor si je še dalje prizadeval, da bi bila cerkev prenesena sredi vasi. Ali ne denarne težave, ampak najbrž nasprotniki te pametne ideje so prisilili cerkveno skrbništvo, da je postavilo cerkev na staro mesto. Nato se je odbor razpustil. Do tu bi biia zgodovina. Opomba: Ali bi ne bilo mogoče spet obuditi odbor, ki naj bi začel novo akcijo, da se sezida majhna cerkvica sredi vasi? Saj so bili v odboru člani, ki bi bili za prenos cerkve prispevali mogoče polovico primanjkljaja. Mogoče bi tudi za novo cerkvico toliko žrtvovali. Drugi občinarji dolj-nje polovice vasi bi tudi kaj darovali, da bi imeli bliže cerkev. Le korajža, vse to se lakko zgodi! Saj je pisatelj' v zgodovini kar šest cerkva naštel. Prvo posvečeno Materi Božji, drugo sv. Roku, tretjo sv. Trojici na Kalvariji, četrto sv. Ivanu, peto sv. Petru in šesto sv. Mihaelu. Lahko bo poznejša zgodovina pisala še o sedmi cerkvici v Podgori sredi vasi! In ta bi bila posvečena kakemu novemu svetniku. Ako se pa bodo seveda nasprotniki te ideje skušali uveljavljati, bo, pač žal, posvečena sv. Nikoli. IDRIJA Za tri dni bo sneg, so kričali stari vra-Žarji, ko se je na dan sv. Martina nebo nepričakovano zjasnilo in je posijalo solnce-. Toda prerokbe se niso uresničile. Res je bilo nebo v nedeljo pokrito s težkimi sivimi oblaki, iz katerih je neprestano pršil dež, toda snega ni hotelo biti. V pondeljek zjutraj se je megla razpršila in nebo je bilo čisto jasno. Bil je pravcati pomladanski dan. Po hribih si opazil nekatere poni !adanske cvetlice, a tudi zakasnelo, če-fcek>, ki je leno letala od cvetke do cvetke. Vreme je bilo prejšnje dni južno, a barometer vendar le ni padel. In res smo dočakali lepo vreme, dokler.... VRH NAB KANALOM (Poglavje brez konca.) Vojna, ki je vihrala preko naše vasi, ni le porušila naših hiš, opustošila naših njiv, travnikov in gozdov, ampak je skrila tudi v srčje naše zemlje kal smrti, pasti, ki je prežala ves čas na nas. Dva mlada, krepka fanta izmed nas sta postala včeraj, v petek, njena žrtev, ne vemo koliko in kateri izmed nas bo zadet v prihodnosti od nje. 25-letni Burik Leopold in 22-letni Čargo Ciril sta se v petek ob 8. uri podala na polje, da bi odprla tam ležečo granato. Ko sta bila zaposlena s tem nevarnim in nepremišljenim delom, se je granata razpo-čiia in ubila oba fanta ter ju silno razme-sarila. Sodna komisija, ki so je podala na lice mesta, je imela le žalostno nalogo ugotoviti strašno nesrečo. Osem let traja že pobiranje vojnega materijala in še vedno je povsod polno neeksplodiranih izstrelkov po naši deželi, Še vedno padajo teden za tednom nesrečne, nedolžno Žrtve, večinoma mladi ljudje, otroci, fantje, tu pa tam tudi možak zaposlen pri krrtetskem delu. .Te cela vrsta naših vasi, kjer je to počasno, zahrbtno ubijanje končalo mnogo več vaščanov kot pa sama strašna svetovna vojna. Prepolno je v teh vaseh mladih ljudi, ki imajo pokvarjene ude: manjka — V naši cerkvi smo dobili nove orgle, kristusov kip in eno sliko. Vse to je po večini delo našega g. župnika. Zlasti smo orgelj veseli. Vse drugače je sedaj v naši cerkvi, ko zabučijo mogočni glasovi orgelj, kot je bilo prejšnje čase. Vse bolj slovesno je, praznično. Res smo hvalžni vsem onim, ki so za to novo pridobitev naše fare skrbeli. Dornberžan. ZAHVJUA, ELIZIR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo preti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva sv samo v lekarni Castellanovich« Via Giuliani 42. 1466 PRSNI SIRUP priporečijrv proti kroničnemu kašlja in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.56, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Tist, Via Giuliani 42. 1481 SMILAJOD (Trpožki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in katara, uspešno čistila o sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich; Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). (1524) Povodom smrti našega nad vse ljubljenega sina ; BABICA, aviorizirana, dipiomirina, sprejema ne- Velikansko in nepričakovano čaka vse naSe klijente počenši s pondeljkom 22. i m. oziroma brata RUDOLFA se najprisrčnejše zahvaljujemo za požrtvovalnost in izkazano čast vsem tolminskim fantom in dekletom, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo vsem darovateljicam prekrasnega cvetja in vencev, sorodnikom ter ostalenu občinstvu. TOLMIN, dne 19. novembra 1926. DRUŽINA VEDIČ. MALI OGLASI BFDI !?7 ffHAfi! Vi* Fabfo m,zi 23- Pouk ULItLl I &~£lllUUL prevodi v vseh jezikih. (1")18 BRIVSKI pomočnik starejši, za Št. Peter na Krasu se sprejme takoj. Pisati na Milavec Rafael, brivec, Postojna 73. 1758 TRGOVSKI POMOČNIK vešč tudi v železninski stroki išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1742 seče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 1428 BABICA, avtonzirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19, 1517 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-donna del Mare 19/1L 1746 BABICA diplomirana sprejema noseče. Via Ma-donnina 10, IL 1773 PRILETEN gospod žefi znanja v svrbo ženitve s priprosto, a pridno gospodično od 35—40 let staro. Samo resne ponudbe s sftSco, ki se vrne, pod Skrivnostni otok L. 1857. je izbruhnila velika vstaja Se-pojev. Prine Dakkar je postal duša tega upera. Organiziral je velikanski pokret ter žrtvoval svoje darove in bogastvo tej stvari. Sam se je udeleževal vseh bojev, ftal je v prvih vrstah in tvegal življenje Kakor zadnji izmed junakov, ki so se dvignili, da osvobode domovino; desetkrat je bil v teku dvajsetih bitk ranjen in. vendar ni našel smrti, ko so zadnji borci za neodvisnost padli od angleških krogel. Nikoli ni bilo angleško gospodstvo v Indiji tako ogroženo, in Če bi bili Sepoji dobili pomoč od zunaj, kot so upali, tedaj bi bilo bržkone konec angleškega vpliva v Aziji. Ime princa Dakkarja je Šlo takrat od ust do ust. Junak, ki ga je nosil, se ni skrival in bo »nI se je z odkritim obličjem. Na njegovo glavo so razpisali nagrado, toda ni se našel izdajalec, ki bi ga bil plačali z življenjem, še predno je zvedel vroča želja, da ni v nobnem stiku z zem-o nevarnosti, ki jim je grozila zaradi ljo. Svoj podvodnik je nazval Nautilus, njega. Vnovič je sila premagala pravico; Sepoji so bili premagani in prejšnji kralji so padli v še hujšo nadvlado Angležev. Princ Dakkar, ki ni mogel umreti, se je vrnil v gorovje Bundedkunda. Tam, v sa»-moti, ga je popadel stud proti vsemu, sebe je imenoval kapitana Nema in tako je izginil pod morjem. Nekaj let je kapitan krožil po vseh morjih od tečaja do tečaja. V teh neznanih svetavih je zbiral neizmerne zaklade. Našel je miljan* zlata, ki so ga izgubili v L 1702. španski galjoni, In prišel je do neizčrpnega bogastva, s katerim je podpi- FERRO CH1NA PEČATU Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniftkib avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE (UOCj LEKARNA ZANETTI - TRST - ViaMazzini B—■■ " ........ C £ f f£ f Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za ^^ dom in vsako obrtnljo. - Potrebščine -TRSTf Via Huda vecchia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila ^Bfexflačen pouk v vezenja« kar nosi ime človek, zasovražil je civili- . . , ^ - - - zirani svet in sklenil je, da se mu za vse- ™ ijnastva, ki so se Donla za svojo neod- lej odtegne. Zbral je ostanke svojega premoženja in kakih dvajset svojih naj-zvestejših pristašev in nekega dne so vsi izginili. Kje je našel princ Dakkar svojo neodvisnost, ki jo je na svetu uman iskal? Pod vodami, v morskih globočinab, kamor mu ni mogel nihče slediti. Namesto bojevnika je stopil zdaj znanstvenik. Zapuščen otok v Tihem oceanu mu je služil za ladjedelnico; tam so sezidali po njegovih načrtih podvodno ladjo. Elektrika, katere neizmerno moč je znal izrabiti, mu je dala gonilno moč, luč in gorkoto. Morje 9 svojimi neštetimi zakladi, s svojimi mirjadami rib, s svojimi velikimi sesavci, pa tudi z vsemi zakladi, ki jih je Človek v njem. Izgubil, je pokri- ALESMHDRA MJUCOOICH visnost. Že dolgo časa je l»il brez vsakega stika z ljudmi sveta. V noči 6. novembra 1866. je vrglo morje na njegovo ladjo tri , m a ^ _ _ _ _ . ■ osebe. Bili so neki francoski profesor, \ MODNI SALON njegov sluga in neki kanadski ribič. Te" Okrašeni klobuki in ktobučevina zadnje novosti po najzmeraejših cenah. Specijaliteta za otroke. nr>o predal sovrtžnikom, a njegov oče, njegova j valo vse potrebščine princa in njegovega ___________ mati, njegova žena in njegovi otroci so spremstva, in tako se mn je izpolnila vedeli o kaprtanovi preteklosti tri osebe je vrglo v morje, ko je Nautilus TfSt " Vid XXX tttsbfG 15 " TrSt zadel ob vojno fregato Lincoln, ki je preganjala Nemov podmornik. Od tega profesorja je kapitan Nemo zvedel, da so nekateri smatrali Nautilusa' za morsko pošast, drugi pa za podvodnik' s posadko morskih razbojnikov. Kapitan Nemo bi bil smel vse tri osebe zopet izročiti oceanu; toda tega ni napra- • vil, ampak jih je obdržal v ujetništvu in| v teku sedmih mesecev so gledali čudesa v globočini 20 tisoč milj. Nekega dne, 22. junija 1867. se je tem. _ trem možem posrečilo ubežati, ko so sel £gy|j| ||| {||p| pQ BfZkffi CBRflh. F J Malvesliti polastili čolna na Nautilusu. Oni niso nič- A. Kunze i Trst, Olo desit Artisti 3 prodaja šopkov, veneeev Ia bouqueta lastnega izdelka po konkurenčnih co« nak. Okzaski za rakre, pajčolaa, po* Ostajala Ia vse druge potrebščine za Ha željo sa pošljejo ceniki Trst nsii T* IV. V Trstu, dne 21. novembra 1926. Reska pokrajina tu BISTRICA II. Bistrica, dne 19. XI. 1926- Veselih novic ni? vojna jih je pokopala. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa !je, da poroča v svoj list vse. Danes oh 1. uri nas je za vedno zapustila gospa Novak p. d. «Perinščeva», so- S' roga gostilničarja Ivana Novak. Bila je laga žena. Umrla je nenadoma, zadela jo je kap. Ostalim iskreno sožalje, njej pa večni mir! * , A ..___ — Naša vojašnica je tudi dogotovljena. Dobili smo nov polk, kateri se je ze nastanil, a prejšnji je odšel v Forli. Dobili smo svojo loterijo. Igrajo seveda le reveži in siromaki, kateri mislijo, da bodo obogateli. Kot se sliši inkasira še precej. Ustanovil se je tudi «Balilla» iz .jua-skošolskih učencev 45 po številu. Kljub prdim vremenom so se vseeno lotili letos nekateri zidati hiše._ a iLoieriiske številke idrebane dne VENEZIA . PALERMO FIRENZE ROMA ! BARI 11 NAPOLI MILANO i TORINO 2/0. novembra 1926: 60 1 24 18 56 37 8 77 59 71 59 81 40 85 28 22 53 88 19 60 86 57 84 76 54 38 83 11 44 28 20 21 72 57 68 10 22 49 41 17 BORZNA POROČILA Trst, dne 20. novembra 1926-Amsterdam 945—965, Belgija 330—340, Francija 88—89, London 115—116, New £ork 23.80-24, Španija 300-370 Švica 4C0—470, Atene 30-31, Berhn 565-575, Bukarešt 12.75—13.75, Praga <0.2j—7l.p, Ogrska 0.0325—0.0340, Dunaj 330—345, Za-greb 42—43. Uradna cena zlata (19. 11-) 458.24. Vojnoodškodninske obveznice Go. 7a Diiaško kuhinjo v Gorici je darovala "gdč. Slokar Angela L 25. Darovalki prc- 'srčna hvala! Ker ce je zadeva ugodno iztekla, aaruje «Neimenovani» L 10 za «Šolsko društvo«. Srčna hvala! SpoiaSujajte se ob vsaki priliki našii »ajmla|Slbf darujte za «Solsko draštvo»l LISTNICA UREDNIŠTVA " Dopisnikom iz Idrije, Podbrda in drugih krajev: Poslane snovi za dopise ne moremo priobčiti radi sedanjega položaja. Porabimo drugače. Pa še pošljite, v zdržite se pa vsakih očitkov in kritike. Mole tsiefoniKo poročilo Senat odobril zakon o smrtni kazni Ugovori opozicijonalnih senatorjev — thZ rlasov proti 49 — Seaaior Campello rcdal ostavko na mesto kvesiorja RIM, 20. (Izvirno). Po govoru pravosodnega ministra se je oglasil k besedi senator Garofalo, ki razlaga vodilne smernice svojega poročila. Za njim sve oglašajo k besedi nasprotniki predloženeg-a zakonskega načrta \Vollemborg, Zampello, Bergami-ni, Ruflini, Ricci in Stoppato, ki izjavljajo med šumom in krikom, da bodo glasovali proti zakonu. Wollemborg o-pozarja na nauke, katere nudi o diktaturi zgodovina in na psihologijo mas. Zato je mnenja, da določbe novega zakone ne bodo prinesle zažeijenih uspehov, pri čemer se sklicuje na nekatere pravničke šole. Opozarja, da 71. člen .ustavnega zakona ne dopušča posebnega, tribunala. Campello je že načeloma proti smrtni kazni, katero dopušča le v izrednih slučajih in v vojni. Ravnotako je tudi odločen nasprotnik posebnega tribunala senator Bergamini, ki je nasprotnik atentatov pa tudi smrtne kazni. Po njegovem mnenju odgovarja zakonski načrt nekakemu vojnemu stanju, toda on hrepeni po miru. Sen. Ruf-fini je že radi tega nasproten, ker noče zatajiti svoje pretkelosti, ki je posvečena idejam, ki so v nasprotju s pred-lagiuiim zakonskim načrtom. Obžaluje, da je razpuščena liberalna stranka, ki je Štela med svojimi pristaši nič manj, kot tri ministrske predsednike slavnega imena. Sen«fctor Stoppato izraža svoje pomisleke proti posebnim sodiščem, ker morajo biti slednja več ali manj pristranska* Pred njim je govo-trii še senator Vitelli, ki je ob velikem zanimanju zbornice izjavil, da bo glasoval za zakon,, ker je prepričan, da morajo biti zek> tehtni razlogi, ako predlaga taka vlada, kot je današnja, tako oster zakon. Nato preda predsednik senata besedo ministrskemu predsedniku, ki izreka med grobno tišino zbornice sledeče besede: «Častiti senatorji! Povedati hočem samo nekaj besed. Ne smete iskati povodov temu zakonu v atentatih. Kar se mene tiče, vam moram povedati, da me atentati puščajo popolnoma mirnega. Ako bi oni, ki me z veliko simpatijo izbirajo za svojo tarčo, mislili in -upali, da. izvajajo s tem name kakršenkoli vtis, naj vedo, da se zelo motijo. Kaj takega je popolnoma izključeno ter je strašno smešno in zabavno obenem. Naj se zgodi kar hoče, jaz o stakne m na svojem mestu, zakaj tako je moje poslanje. Ali 6e puščajo taki dogodki meni hladnokrvnost, ne puščajo hladnokrvnosti italijanskemu ljudstvu. \Vsakemu izmed teh dogodkov sledijo fi>umi dnevi v življenju naroda in pa igioboko duševno neravnotežje. Je na-jrod, ki je zahteval na javnih manifesta-■pffafr da me izdajo izredne odredbe. Do-u/r ff #e, da bo poseben tribun al, kakor to imenuje zakon, sestavljen iz oseb, katere bom jaz izbral in ki bodo v vsakem pogledu objektivne. To sodišče ne bo tribunal maščevanja, ampak tribunal pravice. Po govoru ministrskega predsednika, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem, odredi predsednik senata tajno glasovanje, ki daje sledeči izid: Število gla^ sujočih 232, za 183, proti 49. Po glasovanju stopi na predsedniško tribuno senator Campello, ki podaja ostavko na mesto kvesiorja, katero je do sedaj zavzemal v senatu, ker je glasoval proti zakonu. Senat sprejema ostavko. Predsednik predlaga, da senat zaenkrat zaključi svoje delo ter se zopet sestane na dan 7. decembra, kal* je takoj sprejeto. Ob 16.20 zaključuje predsednik senata Tittoni to precej zanimivo seio. Senat, ki se sestane dne 7. decembra, bo imel najbrž kvečjemu dve seji, na katerih se bo razpravljalo o liktorskem posojilu. JAKOB BEVC nrarna ln zlatarna Trst Campo S. €Slacomo S Zlsfo kuptye ▼ vsaki množini po najvišjih cenah Krene plačuje višje kot vsi dragi. Zaloge raznovrstnih ur in slatenine. 1139 (1185) Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 38. sfsia: e£ Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Bi H. B. fiSfi35i». 1S, ffl. MtliLfl Od 9-12 in od 3-7 838 m ga^: I SBtal Poročne 1073 »obe, Jedilne sobe, kaftbje Izredne lepote* pe nizkih eenafe^ prodaja društvo i Trst, Cazdved 17» prodajalna. Ca vsako potreba na papirju Vam ustreže najsolidnejšt in z najnižjimi cenami tvrdka G. H. Ho ki razpolaga z: veliko 1118 zalogo papirja m vrečic Izvoz na debelo. Trst, m P. L PBlestrfflo St. 1 99 !! SKRAJNO KOHKMČRE CENE !! Dežni plašči, dežniki, površniki, paletots, obuvalo, pletenine, odeje, obleke in vsakovrstno perilo, blago itd. itd. Govori se slovensko! Via Roma 3, lil. nad. sin cmrazf m DISK Trst, mm X ; Jt ottebre U, fahKOFilj I anTa®lfanski 1. vrsta Predne predate KRSNE, SOLDINAIUE ZLATO iti SREBRO oblSčite zlatarna STERHSN Via MazcM št. 49 Ijjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 1140 Obiščite novo prodajalno G. ROLLI Trsi - m taitedJTfiifttaa 2 - M Izbera blaga za moška in ženske. Najnovejše risbe. Moški izdelki po meri. Nikaki siepilni popusti pač pa stalne in nizke cene. (1197} n BBl Mehke baržunasto kože dobite z novega Mj>rekosHJveia urita = BANFI r&bo i= zttamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejša m sveta Škrob, boraks Banfl je sajbojie za likanje perila. 1277 yj □oapopni u u h inoDannnroa D o d □ □ □ S □ zdravnik Or. Fr. Ambrož«! se je stalno naselil | vSt Petra m Krasa □ ln ordbrira 11651 g v KfiMtavl m 01 942 k M13-15 |n ii ii 11 ii u u ii n n u u u n| IV ~ odlikovana krojačnica z Izbiro Z ™ vzorcev 995 ™ = izfeMi driske §i 2M lir ml § 5 Popustek tudi pri delu. 5 25 Dobro poznan pod imenom Martin 2 5 Trst« Via GftotM Carducci 36 Z ■iifli n h 11111111111111 n 11 ni KRONE! KRONE! Mgatt »lah ZUnvb zUi knih zlato plačuje po višjtfi cenah nego vsak dragi Albert Povb — ararna trat, Nanial 4« 1:19 9 nrmeifi'!. vrsta L 76.— Ml HWBI pete usnpria ali lesene. Specijaliteti ebtreii za dečke m OMgl 1187 Najaflge česa w Trstu RastllBsKo manle San Biagio (Unguento Vegetađe San Biagio) deluje tudi v odpornih kronan BI stotste* JU. RICflMO-»Trst, Vi ——^MBaaa—& TeRfOfk sr. so Psrtirnovljena 1. 3SS9. Poštni ćek. 10.5^ e (GRADSKA ŠTEDIONICA) t ZeBozdra¥DišMf iDlaldarll Trst, Via Salta Fontana 6, Trst izvršuje vsako delo v zlatu in kavčuk«. I- Slovencem z dežele posebni popusti za polue troske. Delo zajamčeno. (1158) Ljudske cene. ^ Odprto od 9-13 in od 15-2© ^^ ledino, nenadomestljiva sredstvo, ki ozdravi ivore, za^nide, osinjake, ozebline, rane, op kline, otsMSflJr 1. t. d. Očisti — Ublaži bolečtoe — Lokalizira in raz- kfaja vnetja — Pggp.i>a)e člžčenje in zaceluje Vsled sverfe se t.^ve oadravi RASTLINSKO MAZILO SAN BIAGIO tudi revmatizem, bo-leCme v kolku, 1m'e&m* v tn živčne boiesnl. Prodaja se v Fekernah; po L 6 80 ali se pošilja proti predplflbat L 7.56 naravnost od izkluče-rraga inlc&Haka Premlate Ls&orsisrie CM—g Fanaacetitico A. - ffl§BB» d* Islria <1127) Na željo se dopoiS|e klkii^nasfapetvo brezplačno LJUBLJANA — Prdlernoua utiza — "Stanjo vloženega denarja: «ad 269 milijonov din3?]ev nad 800 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor fnđi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovsnju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge preti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. m Jamsivo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot |šj8 kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega preino-|g ženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. .SI Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski ® uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popoinoma varen. 263 Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posastis in menice. H Ne pozabite, da ima tvrdka M EllfMl Irst.Corm v.E.lll, 25 ■■f »nt! .zastavljalnici izSBtotd. obleke ppsrJnlKB 1102 Ifi-In Inozemska blago krojačnica I. reda I re^ristrovana zftdrr.ga z neomejenim jamstvom VlA MILANO št. 20, pritličje - Telefon 16-04 Obrestuje hranilne vloge po 5% —: v«£je vloge« vezano na odpoved, po dogovoru = Govori s« slovensko S Davek na obresti plačuje zavod sarn. 8 Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. ^ Sprejema tudi vloge do tekočI račun v Ošrtaarjih ter JIH obrestuje najngsđnsjie. !' Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnihpapirjev ali dragocenosti.----— Eskomptira trgovske efekte. ^ URADNE URE. od 9-1272 dop. in od 2V2-4 pop. (1020) UUBUAN tlavuica ln mm Mv 68.i83,W- F Telefon« 5— 22—93 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Slavni« in rezerva Mm 51003.03ŠT- Teleion: 5—9J 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% [vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor NajprikladnejSa mm i Jugoslavijo Blagajna je ođprta od 91/,—121/, In od 141/,—IS 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::