fočtnina^tatahs v eotovlni rftviii. V Uubifeni. v sob?to. dne 15 marca 1930 St 62 2. 'zdai* st. 2 Naročnina Dnevno /oaia za krel.eïipo Jugoslavijo mcset.no ïi Din poileino 150 Din celoletno 300 Din za inozemsrvo m№«ecno 40 Dli, netle isko /rtnia ce.oic no v Juoc sin vili l2o Din. га Inozemstvo 140 E S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i slo.p. pelli-vrsio moli oylasi po I 51) •n i O. veCli o« osi n mm v<šin<-po Din -i-ao veliki po j m 4 Din v iiredn ikoniiielu vrstico »o IO DU> o Pr vef.em rj ПДГО UL. LCPUô, Iz I «le OD 1 ........ ,аггп ponđeliK<3 ln Inev." co orožniki. ureanMiio je i KovnuoecJ unct Si. O Iti Kokopist sc ne uraCulo. nelronklrano pismo se ne spre/emalo L reamituc telefon S». 2«SO. upravnlštvo .41. 2326 Na* več ji zločin boljševizma n. Množice zapuščenih otrok, ki brez varstva ln nadzorstva begajo po prostrani Rusiji, so prava гак-гапа na državnem organizmu, ki bi bila v sramoto vsaki civilizirani državi. Natančnega števila ubogih zapuščeneev ni nikdar bilo mogoče ugotoviti. Kdo naj tudi ugotovi njih število, ko pa se neprestano selijo sein in tja in se izmikajo vsaki javni kontroli. Treba bi jih bilo iskati po starih ruševinah in barakah, okrog kolodvorov in skladišč, v vilah jio letoviščih, ki so preko zime zapuščene, v predmestjih velikih mest, po kleteh, v podstrešjih in povsod. V ranih urah jih jc mogoče videti, kako preiskujejo zaboje smeti, ki so jih meščani |K>stavili pred vrata, du bi med odpadki morda našli kake jestvinc. Čez dan se potikajo okrog živilskih trgov, vedno oprezujoč, čc bi se dalo ncopaženo kaj spraviti za vedno prazen želodec. Zvečer se nastavljajo okrog gledališč, kinov, kabaretov in nočnih lokalov, moledujejo za kopejke in se skušajo neopaženo znmznti v razsvetljen in zakurjen prostor. Kdor spravi tO kopejk skupaj, si more čez noč preskrbeti prenočišče na skupnem ležišču, katerih je po mestih vso polno. To so sicer strašni prostori, polno natlačeni ljudi iz ceste, ki tonejo v najhujšem smradu in nečistoči, toda vsaj topli so. Nn pričnnh prebije noč vsn ta brezizrazna množica siromakov in za nekaj ur v spanju pozabi svojo bedo. Drugi, ki so šo revnejši, iščejo prenočišča po kolodvorih, barakah, odprtih kleteh in zlasti po kuriščih blizu ognja nli vsaj toplega pepela. Toda to so že boljša ležišča in si jih pruvzuprav osvoji samo aristokracija med vagabundi. Drugače pa opazujejo med njimi ninoRo skupnostnega duha. Skupaj drže, si v vseh razmerah radi pomagajo in tudi plen. ki ga liakradejo, tovariško med seboj razdele. Ko sc bliža jesen, se prične veliko preseljevanje ven na deželo in to zlasti v južne pokrajine. Znajo sc vtihotapiti na vlake, vozijo se na odbijačih, med zavorami, v tovornih vozovih. povsod skrijejo svoja drobna, suhljata telesca. Seveda je veliko nesreč, toda kdo jih pozna, kdo jih šteje? Drobne pticc selivke potujejo na jug. kjer grozdje zori in sladke melone. Potem gorje nasadom in vrtovom, ki niso skrbno zavarovani! Mali izstradanci se vržejo kakor kobilice na sadovnjake in vinograde. Začetek zime jih šele zopet spravi nazaj v mesta. Tako postopaško življenje je seveda prava Soin vagnbundstva in grelin. Samo v šestih me-sccih 1926. leta so imeln sovjetska sodišča opraviti s 33.585 kazenskimi slučaji mladih zločincev, ki se rekrutirajo iz blodcčih otroških tolp, pri čemer Moskva in Leningrad niti všteta nista. Pri marsikomu gre le za male tatvine, kjer jc poboljšanjc še mogoče. Toda, kako popraviti razdejanje, ki ga med to zapuščeno mladino povzroča alkoholizem in znvživanje drugih omamil, ki jc med njimi strašno raz-paseno! Kako spraviti na pošteno pot mule vlu-čuge. ki se izpostavljajo žo v otročjih letih nnj-gršim spolnim zablodam! Petdeset in tudi osemdeset odstotkov onih. ki jih oblasti dobe v roko, jc okuženih ... Da bi se odpomoglo tej strašni mladinski stiski, jc na privatno pobudo bilo osnovnnih več pomožnih organizacij, ki so tudi imele nekaj uspehov. Pozneje pa je sovjetska vlada privatne organizacije ukinila, ker ne trpi nobene zasebne karitativne akcije. Vso stvar jo vzel v roko Dzcržinski. glnsoviti načelnik Čeke. On je vso pomoč državno organiziral in zbirokratiziral. Ustvaril je velik državni aparat. kateremu pn manjka olja. dn bi tekel, to je, manjka mu ljubezni. Zgradili so nekakšne otroške kolonije, med katerimi so sc nekatere obnesle, kakor ona v moskovskem predmestju Boljševo, ki jo jc tudi Maksim Gorki občudoval. Večinoma so pn s kolonijami boljševiki doživeli velik neuspeh in se jim ni niti posrečilo, mlade fante obdržati skupaj, kaj šele, da bi jih mogli pripraviti h kakemu koristnemu delu. Po lastnih boljše-viških izpovedih je morala po teli otroških taboriščih strašna. Pa tudi ni čudno. Mladi izgubljenci bi potrebovali vsak zase prav poseb-nc nege in ljubezni, ki bi morda v njih vzbudila klico novega, boljšega življenja. Moral bi se izvršiti pravi lov nn duše ki ga je zmožna le živa krščanska ljubezen. Tako kasarniško življenje pu ubija pri tej že itak izgubljeni mladini sploh vsak nravstveni čut. Kaj čuda. da sc največ iz vrst teli izgubljencev tvorijo čete, ki v zadnjem času divinio okrni: iu kot uptuvu /e i/iio/iiiuijeci ui.Si.o - c^ihihii racun: L/uhtiuiiu šivi tO.OSU tn IO.i4' sa msei aie, mimi«:khi.;56.j, Zurjicli 41. 39.0U, Vranu tn (luna' šl. 2-1.7«>7 Zboljšan položaj v & «J* Amerika bo dala Franciji varstveno iamstvo - Slovesna pvoiwo,ms izdava petih vele&îf • Briand o koncesi alt Francke London, 14. marca. 11. S strani, ki jc blizu Briandu, se doznava, da sc v njegovih razgovorih z MacDonaldom in Stiinsonom išče formula, ki bi omogočila, da bi se Amerika 11e branila več, dati Franciji varnostna jamstva, najbrže na ta način, da bi petoriea v Londonu zbranih držav slovesno izjavila, da bodo pri vsaki vojni nevarnosti sodelovale, da preprečijo izbruh vojne. Briancl jc izjavil včeraj v zaupnem krogu, da bi bila nesmisel, da bi države z 88% skupne svetovne tonaže vojnih ladij ne našle formule, ki bi onemogočila pomorsko vojno. Nemogoče je, dopovedati javnemu mnenju sveta, da se je konferenca razbila zato, ker države niso pripravljene, preprečiti pomorske vojne. Briand jc za tako jamstvo miru pripravljen, dati ne samo koncesije v tonaži, temveč pristati tudi na petletno mirovanje brodovij, na dogovor o omejitvi velikosti bojnih ladij in o reglementi-ranju porabe podmornic. Pariz, 14. marca. 11. Tardieu dospe jutri popoldne v London Za nocoj ob 10 je sklical sejo ministrskega sveta, ki bo najbrže razpravljala v glavnem o položaju v Londonu. Kake spremembe v dosedanji politiki francoske delegacije ni pričakovati, ker je neverjetno, da bi Tardieu mogel iti še preko konccsij, ki jih je dal Briand. London, 14. marca. AA. Danes sta imela francoski zunanji minister Briand in italijanski zunanji minister Grandi daljši razgovor. Po končanem sestanku je Grandi izjavil, da ne more ničesar poročati. Na drugi strani je Briand dejal, da ni bil dosežen na tem sestanku nikak poseben napredek. Minister je dodal, da sc bodo vršili jutri nadaljni razgovori, ki bodo velikega pomena za nadaljni potek konference. Briand je konrno izjavil, da se bo sestal francoski ministrski predsednik Tardieu v nedeljo z angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom in da upa, da sc bo tekom posvetovanj ponovno razpravljalo o vprašanju varnosti. Briand je priznal, da jc pokazal italijanski zunanji minister Grandi dobro voljo za rešitev težav nega vprašanja. Možnost franc.-italšjansfoega kompromisa hal ii se načelno prizna pariteta, fa'iltčno pa 5)? tmeia Francija rnočnpjso mornar co Pariz, 14. marca. 11. Ministrski predsednik Tardieu odpotuje nocoj v London, da bo skupno z Briandom prebil konec tedna pri MacDonaldu na njegovem letnem bivališču. Francoski listi vidijo uspeh Francije že v tem, da so italijanske zahteve po pariteti s Francijo vsaj ostali člani konference smatrali za nemogoče. Zalo je razumljiva nova MacDo-ualdova denmrša pri Grandiju, v kateri je Macdonald pozval Grandija, naj sporoči svoje zahteve glede neodvisne tonaže . Pariški listi izjavljajo soglasno, da si Francija ne bo pustila črtati nobenih zahtev glede svi.je mornarice. Francija rabi namreč za svoje preko-morske potrebe: il križarke po 10.000 Ion v kitajskih vodah, 2 križarki za Guayano in Novo Kaledonijo. 1 križarko za Madagaskar in 2 križarki za Severno morje. Za Sredozemsko morje, za francosko tuniško, alžirsko, maroško in sirsko obalo ji torej ne ostane več kakor 6 križark, torej ravno toliko, kakor jih ima danes Italija. Echo de Pariš« poroča: Pri včerajšnjem razgovoru s prvim lordom angleške admiralitete se je pokazala kompromisna možnost, da se sicer v načelu prizna pariteta Italije, da pa se v praksi za Francijo določi toliko izjemnih določb, da bi imela Francija 200.000 ton več kakor Italija. Nevarnost je torej edino ta, da bi se Italiji načelno dovolila pariteta. Angleški poslanik pri Bmovu Poziv bo la^rshi vladi, da onemogoči rovarjenje mahedonstvuušč h Sofija, 14. marca. 11. Pooblaščeni angleški minister Watterlow je danes zvečer obiskal bolgarskega zunanjega ministra Burowa in ostal pri njem eno uro v razgovoru. Z oficielne strani ; se objavlja, da je angleški pooblaščeni minister samo zahteval informacije o zadnjih bombnih atentatih na jugoslovansko-bolgarski meji. Po drugi verziji pa je bil namen obiska ta, da je Anglija pozvala bolgarsko vlado, da nkrenc resne korake proti delovanju macedonskc^a revolucionarnega odbora. To se tudi zdi verjetneje, ker je Anglija svoječaso veliko storila za sklenitev bolgarsko-jugoslovanskega dogovora, za katerega se je treba v prvi vrsti zahvaliti Angliji. Padec роЦske vlade Velika proSitladna večina v parlamentu Varšava, 14. marca. 11. Poljska vlada je pred padcem. V sejmu se že od danes dopoldne razpravlja o predlogu nezaupnice, ki sta j ga levica in desnica stavili proti delovnemu in j prosvetnemu ministru. Ostali člani kabineta so sedaj izrecno izjavili svojo solidarnost z obema napadanima ministroma. Radi zadnjih govorov ministrskega predsednika Bartla se zdi da je že zagotovljena velika večina proti vladi. Kabinet bo morda še danes podal celokupno demisijo. Varšava, 14. marca. 11. Predlog nezaupnice poljskih socialistov proti delovnemu ministru Prystorju je bil danes zvečer v sejmu sprejet z veliko večino. Voditelj neke manjše delavske skupine, poslanec Dombski, je stavil posredovalni predlog, katerega pa so odklonile kmečke stranke, socialisti, naredili demokrati in velik del poslancev narodnih manjšin. Pri odločilnem glasovanju je glasovalo 170 poslancev proti vladi, za njo pa samo 120 poslancev. Člani kabineta so takoj potem zapustili sejni in se sestali k seji ministrskega sveta, 11a kateri je bil ministrski predsednik Bartel pozvan, da poda demisijo vlade. Odločitev o sklepu kabineta pa je še pri Pilsudskem, ki se danes ni udeležil niti seje sejma niti seje kabineta. Nar. socialisti proli Hindenburgu Med n;imi in Hindenburqom ie pri pretrgan, ; er 5e podp.sat Youngov načrt Berlin, 14. marca. 11. Dočim nemški nacio-nalci skrivajo svoje stališče napram Ilinden-burgu v zadevi Youngovega načrta, nastopajo pristaši Hackenkreutzlerjev odkrito proti Hindenburgu. Narodno socialistični poslanec Go-ring je izjavil v torek na nekem shodu: tc najvišja mesta so se pobarabila ter jih ob-dolžujemo izdaje nemškega naroda. Videti je. d., je Hindenburg pozabil, katere stranke so ga postavile na njegovo mesto. Da so to bili nacionalisti, ka'ere jc on sedaj ccntrumu izda! na najbolj pr, stašk način. Zato jc z današn'im dnem med njim in nami pretrgan prt. Iz spoštovanja je poslalo sovraštvo, vnel sc jc boj na nož, pri katerem ni nobenega umikanja več.« predstrnža brezbožnikov ruši cerkve in samostane. Pokvarjena mladimi —■ to je največje zlo boljševiške strahovlade. Vrše se prav zločinski poizkusi z mladino, katerih bi sc sramovali celo divjaški rodovi, /.a kuj podobnega nimamo primere ne v preteklosti ne v sedanjosti. Boljševiki so telesno in moralno upropastili eno celo rusko generacijo, česar ne bo mogoče več popraviti. Pariz, 14. marca. AA. Poročajo iz Berlina, da današnji listi obširno komentirajo proglas predsednika republike g. Hindenburga, ki je bil izdan neposredno po ratifikaciji Youngovega načrta. Liberalni listi in listi levice izražajo svoje zadovoljstvo, medtem ko nacionalistični tisk ostro kritizira Hindenburgovo ravnanje. »Lokal Anzeiger« piše: Navzlic vsemu spoštovanju, ki ga imamo za g. Hindenburga, si ne moremo kaj, da ne bi izjavili, da ne bomo nikdar sprejeli tega sklepa, ki ga globoko obžalujemo. — > Deutsche Zeitung«, organ pangernianistov, pravi: Hindenburg, v katerem smo videli rešitelja Nemčije, ni več nič drugega kakor slep sluga politike marksistov. Njegova gesta jc brez primere v zgodovini. Na koncu veli, da se jc Hindenburg sam odrekel temu, da bi se smatral za šefa in rešitelja domovine. Ta njegova napaka ne more biti opravičena niti s samo Tan-neberško zmago. »Berliner Tageblatt« poziva valdo, naj v vseh nemških občinah razglasi z manifestom sklep parlamenta, da bo celokupno prebivalstvo o tem obveščeno. Zagreb, 14. marca. r. Danes ob il. uri je dospel v Zagreb prvi potniški avijon. Vodil gu je pilot Striževski in je kljub ostremu vetru •dudkn oristal. Gradn'a ttsneîa med Ftanciio in Ângfito London, 14. marca. AA. Odbor, ki ga je imenovala angleška vlada za proučitev gradnje tunela pod kanalom La Manche, je objavil nocoj svoje poročilo, za katero so glasovali štirje člani odbora, 1 pa proti. Odbor pripo-ča, da se zgradi najprej pilotirali tunel, za katerega se določa 5,600.000 funtov šterlingov. da se zagotovi praktičnost prometa. Potrebna vsota za graditev tunela za tovorni promet je določena na 25 milijonov funtov šterlingov, Odbor smatra, da bo mogoče odstraniti mehanične in eventualne geološke ovire. Iz ekonomskih razlogov priporoča odbor naj prevzamejo podjetje privatne institucije brez finančne pomoči s strani vlade. Večina odbora ,ie izrazila nadalje svojo mišljenje, da bo gradnja tunela povečala promet in trgovino s kontinentom ter bo Anglija 11a ta način imela veliko korist. Edini član, ki je oponiral ostalim odbornikom, je bil lord Ebbisham, Gandisev ftohod Aliniedahad, 14. marca. AA. Gandi in njegovi pristaši so prispeli v Vasmo. Pod vti som Gandijeve akcije so nekateri občinski do stojanstveniki vasi, skozi katero je šel Gandi dali ostavke na svoje službe. Vaščani so izjavili, da ne bodo volili na njihova mesta novih Ahmetlabad, 14. marca. AA. Gandi je do-spevši v Vasmo sestavil vojni svet, ki ima nalogo organizirati pasivno resistenco. Prelep v švicarskem parlamemu Curih, 14. marca. 11. V parlamentu kantona Bascl je prišlo do krvavih pretepov med socialnimi demokrati in komunisti, ker jc socialno-demokratski predsednik parlamenta Stohler dal nekemu komunisti, ki mu je pretil, zaušnico. Pri pretepu jc bilo ranjenih pet komunistov in trije socialni demokrati. Na tleh dvorane so bile velike mlake Krvi. Reha Ta?ne rada Montnubnn, 14. marca. AA. Reku Turne polagoma upada ter pri tem odkriva trupla mnogih ponesrečencev. Tako