katoliški mi LAS MI5IONE5 CATC\ iLICAS Proces'ja 500 mož - Japoncev na kraj mučenja 50 jap. katoličanov (1. 162.‘1 v Tokyju^ Zgoraj: Reka Brahmaputra v misijonu S. Medveček v Gaubhatiju, Assam. T eY.° sPo n. pr. dosega poklica. Različni so vzroki trpljenja, kakor smo že videli. 1 Oljenj e pa ostane trpljenje. . Vendar je nekaj, kar ga spreminja, kar smo pravka ugotovili. To Je naš odnos do trpljenja, stališče, ki ga mi do trpljenja zavzamemo. Lahko se to zgodi nezavestno: vzdih, kletvina — kar pomeni odpor T"’ Mi zavestno : zdihljaj — kar pomeni pritrditev, vdanost. Le zavestno Je res človeško in ima zato tudi vrednost. . Če zavestno odklanjamo vsakršno trpljenje kot zlo, grešimo, če , eizbežno sprejemamo z vdanostjo v voljo božjo ali celo z ljubeznijo, ^°dimo za Kristusom: po njegovem zgledu zadoščujemo in zaslužujemo. ..° svoje prebogato zasluženje lahko spet obračamo v prid sebi ali svo-lrti dejanskim ali možnim bratom po krvi, veri. Tla ^se Je t°rei odvisno od namena. Namen je kakor čarovna palica : j^ariš po zlatu — pa bo dim ali slama, ki bo zgorela sodni dan. Ali uda-ls Po puhlici — pa bodo dragulji. 5- Noben prašek Človeško telo ima milijone neznatnih delčkov, ki opravljajo vsak °Jo majhno nalogo; vsakteri je potreben za celoto. v Bog je ustvaril človeštvo kot enoto, iz enega samega debla. Tudi ^.Nadnaravnem redu je to enoto ohranil: v Adamu smo vsi grešili, kakor “ili lahko vsi živeli; v Kristusu smo vsi oživeli. Kristus je ustanovil ^rkev, ki je skrivnostno telo: z glavo, ki je sam, z udi, ki so v nebesih ZrnagQslavna —, v vicah — trpeča —, na zemlji — vojskujoča se — Cerkev. Na zemlji smo dvojni: že dejanski udje in možni, tisti, ki naj bi šele bili po Kristusovi milosti in delovanju dejanskih udov. Vsak ud ima v tem telesu svojo nalogo: ta je papež, oni samostan' ski čevljar, ta družinska mati, ta dekle, ki vse življenje trpi privezana na positeljo... Vsi so potrebni za celoto, ki naj bo. Ki je torej še nn Odrešenje se namreč še nadaljuje v posameznikih, ki se mora vsak sanj odločiti. „Kristus umira do konca sveta. Tako dolgo ne smemo spati (Pascal). V telesu en ud služi drugemu, vsi pa vsem. Tako tudi v’ telesu, ki je Cerkev. Vsak doprinaša s svojim majhnim ali velikim d®' ležem. Mogoče je najtežji delež telesno trpljenje. Zato pa najzaslužnejs1. Sveti Pavel je zapisal: „Zdaj se veselim v trpljenju za vas in s svoj6 strani na svojem mesu dopolnjujem, kar nedostaja bridkostim Kristusovim, za njegovo telo, ki je Cerkev“ (Kol 1,24). Gregorčič je zrl v božjo ustvarjalnico, v to neprestano prenavljanj6 iz bitja v bitje — „a prah nobeden se ne izgubi“. V telesu Cerkve se n6 izgubi noben prašek trpljenja. Moderni razbijajo atome: eno v polno zadeto atomsko jedro sprojd celo verigo nadaljnih razstreilkov, neznaten atomček izzove strahotno sn° — v korist? V razdejanje? Če udarim s čarovno palico dobrega namen3, po trpljenju, ki se mi upira — kdo ve, če ne bo ta prvi „zgodi se tvoj3 volja“ priklical novih in novih in tako novih in novih zaslužen j, novin in novih spreobrnjenj ? Vržem kamen v sredo morja. Morje vzvalovi v krogih in valovi tisoče kilometrov. Moja še tako malenkostna žrtvica, vržena v morje Kr>' stusovega zasluženja, valovi do' plitvin kakega japonskega srca ali čer1 arabskega... 6. MOGOČEN VIR SILE Že najstarejši narodi so poznali daritev kot najgloblji, najpopolnejsj izraz češčenja Boga, v zadoščenje in prošnjo za nove milosti. Tudi aposto Pavel trdi, da ni odpuščanja grehov brez prelivanja krvi (Hebr 9,22); Daritev ni sicer nujno vedno in resnično prelivanje krvi: ni v daritv svete maše, tudi ne v darovanju duhovnih daril svetega življenja \ Petr 2,5). Redno pa pomeni daritev nekaj za človeka najtežjega; nekaJ' kar čuti, da je tesno v zvezi z njegovim življenjskih sokom, krvjo. NaJ' popolnejša daritev, ki jo danes more vsakdo prinašati Bogu, je vdan trpljenje. Saj pravimo, da trpljenje srka kri. Sv. oče to dobro ve. Zato je v Marijinem letu govoril bolnikom: >’ vas, ki ste dragoceni biseri in mogočen vrelec sile za Cerkev bžjo, stavil namestnik Kristusov svoje upanje...“ Ko bi vsi trpini zaisluženje svojega trpljenja vsak dan darovali rokah Cerkve nebeškemu Očetu za svoje brate in sestre po veri, ki so * ali bi naj šele bili! PUŠČAVA JE VZCVETELA... I misijoni znova in znova privlačijo pozornost vsega katoliškega sveta, dveh razlogov: ker so to misijonske pokrajine, ki so v resnično zadoščenje in aJVečje upanje katoliški Cerkvi; pa ker so prav zaradi svojega vzpona v zadnjih ®setletjih v največji nevarnosti za svoj presenetljivi katoliški razmah. Pretirani acionalizem, ki je kot nezadržna vaba mogočno že prekvasil in zajel tudi naj" °J odmaknjene zamorske vasi — spomnimo se samo na nesrečno in krvavo pre-n tvu Mau-Mau! — in ,pa marksizem, ki mu vneto sledii da v ugodnem trQ" ^utkir izrabi vse, kar se izrabiti da, utegneta v bližnji bodočnosti nanesti več kot 6 iko zla afriški Cerkvi. Ne smemo pa pozabiti še na tretjo, tudi pretečo nevar-novf’ k' U predstavlja znova poživljajoči se Islam s svojimi vsak dan večjimi - v afriška osrčja, vsak dan večjim fanatizmom, ki ne pozna meja in se za še tako velike žrtve ne meni. PUŠČAVA V CVETJU ne ^r*ka se je po prvih krščanskih stoletjih plodne zemlje evangeljski besedi a zara^’ vandalskih in poznejših arabskih vpadov sprevrgla v neplodno ŠefC°’ Je krščanstvo navkljub tisočem mučencem in pričevalcem docela zamrlo. !>i G .°k koncu prejšnjega stoletja, nekako v času, ko je Knoblehar začel s svojimi ^ °d irski mi podvigi v Sudanu, je v davnini vsejano seme začelo znova kaliti. Tudi Bo ^rn* 80 se uresničile Tertuliijanove besede: “Kri mučencev — seme žiČ” kristjanov...“. Izkazalo se je, kot že tolikokrat v zgodovini, da nobena letiev v božjih načrtih ne gre v pozabo, marveč obrodi, kadar pride njen čas, obi-So .ln zdrav sad. Nova pomlad je zavela preko črnega kontinenta in dežela, ki s sj0..8e pred sto leti zvali „zemlja prekletstva“, je v nekaj desefebjih postala •TJuh°J*m'-.VSak dun bolj (prodirajočim in iskrenim krščanstvom „zemlja blagoslova“, ona ^ JC zave^ oezn j o s svojim mogočnim, vseosvajajočim dihom. Danes je g > črna Afrika vir zadoščenja in upanja vsemu misijonskemu delovanju Cerkve. n sam pomenljiv primer za to: največji ciborij na svetu, kjer je lahko shra-Af d° dvajset tisoč hostij, imajo in uporabljajo v ruandskem misijonui v črni m Tam kjer (je živelo pred sto leti komaj četrt milijona kristjanov, kjer bilo po prvi svetovni vojni komaj tri milijone, jih je danes več kot 17 st' 1J.?nov- Afrika sama ima 200 milijonov duš. Teh 17 milijonov katoličanov pred-vlia tedaj skoraj eno desetino. Resnično: puščava je vzcvetela... go v tem krščanskem preporodu Osrednja Afrika, kjer že lahko mirno ^ ^or'm° o nekaterih docela katoliških deželah, kot so Masaka, Uganda, Urundi, ^Sa^ere škofije Belg. Konga. Tudi Južna Afrika ne zaostaja: katoličani tvorijo So 1 Ze 30% vsega prebivalstva, imajo že svojo katoliško univerzo; pred nedavnim izlfi^T1 ustanovili tudi škofijo, ki jo vodi domači zamorski škof in kjer delujejo 'vlJUčno domačinski, črnski duhovniki. 'k zbor domačinske, črne duhovščine: 8 škofov, skoraj 2000 duhovnikov, 10 ko^^^kih bratov in čez 4000 redovnic. Sami Afrikanci, sami domačini... . Zeit'3''* P®*^®3®^ letih! Uspeh, kot ga ne najdemo v nobeni drugi misijonski der j, ' kvečjemu v Vietnamu. Če lupoštevamo naravno mlahavost in nestalnost za-tiso“- Ka zna®aJa. nanl te številke še mnogo več predstavljajo. Vsi ti številni jn Cl duhovnikov, redovnikov in misijonark so zvesti apostoli svoje Cerkve, up v»ono3 vstajajočega krščanstva starodavne, mučeniške Afrike, ponos in slava s°ljnega krščanstva. domačinski, črnski duhovniki. Naj večji dokaz moči afriške Cerkve pa je verjetno odlični in presenetljivo 1000 Za zgled vsemu svetu bi lahko stavili krščansko dobrotnost, usmiljenje, p°' božnost, zgledno življenje in resnično evharistično vnemo afriških katoličanov. Naravnost sapo zapirajo človeku številke o spovedih in obhajilih v Ruanda Urundi-Na sto in sto je kristjanov, ki mesec za mesecem prehodijo tudi po več sto kilo* metrov, samo da so lahko pri sveti maši, pa da prejmejo zakramente. Kje ji111 najdemo primer? V evropskih in ameriških deželah, kjer imajo katoličani svojo cerkve in duhovnika na vsakih sto metrov skoraj, ni sence tega navdušenja in gorečnosti za pričujočnost živega Boga na zemlji, kot v „barbarskih“ pokrajinah črne Afrike. In kaj je več: udobno stanovanje z najmodernejšimi pridobitvami s hladilnikom in televizijskim apai’atom, z lastnim avtomobilom v garaži, z vso drugo podobno navlako, ki v veliki meri mehkuži modernega človeka, pa vendar dom brez Boga... ali skromna, večkrat iz blata in dračja znesena črnska koliba, brez najpotrebnejšega, v nenehnem boju za vsakdanji kruh številne družine, P® z Bogom, ki se je rodil v hlevu in je prišel odrešit vse človeštvo? Kdo ima večji zaklad? Presenetljivo visoko segajo tudi spreobrnjenja med Afričani. Naj govor® številke v času od 1)952-’1953; gre tu za krst odraslih oseb: na otoku Madagascar — 10.000; v Francoski zapadni Afriki — 11.000; v Keniji, deželi MaiunMau, v času revolucije — 13.500; v francoskem Kamerunu — 14.000; v francoski Ekvatorialni Afriki — 17.000; v Tanganiki — skoraj 20.000; v Ugandi — 35.700; v Ruanda-Urundi — 36.900; v Angleški zapadni Afriki — 85.200; v Belgijskem Kongu, navkljub socialističnemu laicizmu, ki skuša ustvarjati zmedo in .poplah med katoliškim šolstvom — 92.000. . . in. še in še. Kje je misijonska pokrajina, hi bi se mogla ponašati s takšnim visokim številom spreobrnjenj med odraslimi v enem samem letu? Naj omenimo, da je danes v Ruanda_Urundi okrog pol milijo11® katehumenov, ki bodo v bližnjih petih letih že vsi tudi krščeni. Sleherno let° upajo tedaj tamkaj na vsaj 100.000 krstov odraslih. Z njimi bo število katoličanov na črnem kontinentu seveda nenehno raslo. Puščava je vzcvetela. Tudi žrtve, ki so jih dali Knoblehar in njegovi v črn0 afriško zemljo, so kaj kmalu obrodile svoj sad. Bog jih ni prezrl; Bog jih je P°' plačal. Ni važno, če niso to doživeli. Važno je, da se je zgodilo, v kar so upa'* z vsem srcem in v tem upanju tudi umirali. 'Puščava je vzcvetela! TEMNE SENCE Nič čudnega tedaj, če vsi ti uspehi Gospodovih apostolov do neznosnosti togo^ Satana in njegove. Nič čudnega, če hoče večni prekletnik v svojem zagrizen®11’ sovraštvu do vsega, kar je božje, zasenčiti to z božjim soncem milosti in upanj® obsijano afriško evangeljsko žetev. Naravnost blazna naglica, ki žene črni kontinent v stike z moderno civili*®' cijo, je nedvomno eden glavnih vzrokov za vse mogoče hujskanje in prekucije, ** danes zadevajo afriško deželo. Izbruhi pretiranega nacionalizma, iz krščansk6 Evrope uvoženega, vedno večja ihta za državno samostojnost in popolno P0'* tično ter narodnostno svobodo pri prenekaterem zamorskem narodu, vse to s° pojavi, ki dajejo misliti katoliškemu misijonarju in vsemu afriškemu katolištv®-Mau-Mau je s svojo prekucijo zapustila krvave sledi v Keniji... Že takrat sifj* opozarjali na nevidnega moskovskega režiserja tiste krvave komedije. Pri vs®h ostalih afriških nacionalističnih gibanjih je danes že kar očitna marksistična rok®’ ki iz ozadja vodi in drži trdno vse niti afriškega sicer idealnega navdušenja, V9. ga na vso nesrečo kot koristni tok napeljuje na svoj rdeči mlin. KomunistiČ1*1 Jrttori iz krščanske in poganske Afrike: Zgoraj levo: Največji ciborij na svetu je Ruanda... Desno: Črni novom&šnlk z bratci »n sestricami. Spodaj levo: rMisijonska Kišantu. Desno: Musliman moli islamski rožni venec. v misijonu zadruga v propagandisti imajo danes na vso nesrečo več kot plodno polje med milijonskimi množicami črnega delavstva. Krivdo za to nesrečo pa nosijo belci, ki po eni strani na vsa usta govore o socialni pravičnosti v zbornici Združenih narodov, po drugi pa nič manj kruto ne izkoriščajo zamorskih rok, kot so njega dni despotje izkoriščali brezpravne sužnje. Komunizem je danes v črni Afriki resnična in stvarna nevarnost, ki utegne že v bližnji bodočnosti več kot resno ogrožati cvetočo puščavo Božjega kraljestva na črnem kontinentu. Drugo pošastno senco pa meče na afriško krščanstvo islamski polmesec. Islam je mogočen in nevaren sovražnik. Nič manij od komunizma. Globoko zakoreninjen prav v afriški zemlji — vsa severna Afrika je njegovo kraljestvo, drzen in odločen v svojem prodiranju, kot pred tisoč leti... Najnevarnejši pa morda v svojem zagrizenem odporu in nepredirni zaprtosti do vsega, kar je krščansko. V borih dvajsetih letih, od 1931-1941, so imohamedanci v črni Afriki od prvotnih 44 mili' jonov porasli na 80 milijonov. Kdo bi se ne zgrozil nad tolikšnim napredovanjem, če ga primerja s sicer mnogo obetajočimi, pa vendar v primeru z vnemo prerokovih misijonarjev tako bornimi številkami porasta katoličanov! Islamu je vdanih danes že 40% vsega afriškega prebivalstva. Ko razmišljamo o tej dvojni nevarnosti za afriški katolicizem, tako resni za nadaljni razcvit Kristusove Cerkve med zamorskimi narodi, si nehote zastavljamo vprašanje: Kaj ne bo že v nekaj desetletjih, morda v nekaj letih celo prišlo do zloma poganstva med Afričani, ko se bodo ti, ki danes še verjamejo v malike in fetiše, nujno uklonili ali islamu, ali krščanstvu? Tretje poti ob umirajočem poganstvu v Afriki ni! Komunizem pa podtalno rovari itak na obeh straneh. Samo od katoliškega sveta zavisi, ali bodo milijoni črncev kaj kmalu prešli h Kristusu, ali pa pod Mohamedov polmesec! DELAVNE ROKE PA... DENAR! Trenutki, ki jih v naših letih preživlja afriški kontinent, so in bodo pdlo-čilni za krščanstvo v tej zemlji. Smemo upati, da bodo mnogoobetajoče današnje krščanske kali pognale zdrav sad in se razrasle v mogočno drevo, ki bo junaško kljubovalo^ vsem viharjem, pa naj pridejo od kjer koli? In še tole zagonetno vprašanje: se je sploh mogoče ustavljati takšnim pretečim nevarnostim, kot jih prav v črni Afriki predstavljata islam in komunizem? Ne bo morda krščanstvo podleglo, kot se je zgodilo v času arabskih navalov na afriškem severu?... Trda in zagonetna vprašanja, ki mučijo in grizejo in rose kaplje gorjupe tesnobe v čašo radosti in krščanskega upanja. Res je, da Duh božji živo veje nad afriško zemljo; in kadar veje Duh božji, ni prepreke, ki bi dih njegov ustavila. A odkar je Kristus svoje božje Kraljestvo ušoglasil s človeškimi naponi in človeškim čustvovanjem, božji Duh nujno računa pri svojem odrešilnem delu tudi na našo šibko človeško pripravljenost in sodelovanje. „Kako naj verujejo, če niso slišali? In kako naj slišijo, če jim nihče ne povč?...“ (Po sv. pismu.) Velikanska žetev. Polja so bela bogatega klasja. Divjina in puščava sta vzcveteli. Afrika zori. In delavci, ženjci... saj ne zmorejo vsega. Preveč je žetve, pre-prostrana so polja( preneizmerne daljave, do kamor seže visoko obetajoče, že belo klasje. Ob večerni uri, vsak večer se to godi, popadajo utrujeni in izčrpani. Prevelika je peza, preneznosen napor. Z izsušenimi očmi zro v afriško nebo, na stisnjene ustne sili ena sama molitev, ki vre iz srca in ne jenja: „Žetev je velika... Polja so bela... Pošlji, Gospod, več delavcev, ker sami vsega ne zmoremo...*1 Številke potrjujejo to misijonarjevo molitev. V Keniji in francoski Ekvatorialni Afriki mora vsak misijonar letno krstiti do 50 odraslih; v Ugandi 70; v Ruanda-Unundi 94. Predstavljajmo si, da mora vse svoje krščence misijonar prej učiti, vzgajati jih, zvesto pripraviti na krst. V Ruanda-Urundi so misijonarji, ki j?Qrajo letno poslušati 40 do 50 tisoč spovedi. . . iPred nekaj meseci je msgr. , .'girumwani, zamorski škof, poslal v katoliški svet tale presunljivi S. O. S klic, 1 Je najresnejši opomin vesoljnemu katolištvu: ,,Oba naša naroda naravnost hrer 'Penita, da bi v množicah prestopila v Cerkev. Samo sto misijonarjev bi še potre-°vali Samo sto misijonarjev bi bilo zadosti, da bi bila Ruanda-Urundi docela atoliišk:ai Razumite nas, razumite danes! Jutri bo prepozno. Ne zamudimo niti ^enutka. iPolja so zrela in klasje se šibi od bogatije pomujajočih se sadov...“ Če Duh božji 1’ačuna na naše slabotno človeško sodelovanje pri svoji božanski .j iji za zmago božjega kraljestva po vsem svetu, računa tudi na naša slabotna °veška sredstva, ne le na našo dušno pripravljenost, ki pa ne seže do dejanj. ako čudovito je to božje kraljestvo tu na zemlji: ni od tega sveta in ne trudi se ,a ta svet, pa je vendar na tem svetu in se kot vsa vesoljna človeška skupnost, ei- smo pač njegovi udje, poslužuje za svojo zmago tudi naših gmotnih sredstev. Pomislimo samo na astronomske izdatke, ki so potrebni za najvažnejši mi-Jonski apostolat — vzdrževanje in rast domače duhovščine. V Afriki je za študij ^^ga samega bogoslovca potrebnih vsaj 1300 dolarjev! V malih 'Semeniščih po-ohijje Seminarist letno vsaj 100 do 150 dolarjev, če hoče resno študirati. V bo-°slovjih pa od 150 do 300 dolarjev vsako leto. Upoštevati je treba tudi žalostno Ojstvo, da prav zaradi pomanjkanja denarja premnogi odlični talenti in vneti Postolski duhovi nikdar ne pridejo do svečeniške časti. Kakšna neizmerna izguba v ,afriško žetev! Kdo nosi krivdo? Čemu se neumno, vse prej kot katoliško vpra-' Jemo in. spogledujemo nad pismi slovenskih misijonarjev in misijonark, kadar °sijo za denarno podporo: „Čemu pa vedno samo prosijo?... čemu vendar po-rn mrtvičil s petimi „menihi“, a brez uspeha, do razsvetljenja ni prišel... Potem1 j® spremenil svoj način življenja: post je omilil, peti menihi so mislili, da je izgubil' up in so ga zapustili. A Siddharta Gotama ni izgubil upanja. Sedel je pod sveto Bhodhi drevo, da premišljuje in najde modrost, in sklenil, da se ne dvigne, dokler ne postane Razsvetljeni. Dolgo časa je čakal, močne skušnjave so ga obdale, on pa je vztrajal in klical zemljo, na kateri je sedel, za pričo svoje stanovitnosti. Imel je takrat 35 let. Po 49 dnevih je Siddhartha prišel do razsvetljenja in postal Budaj to je Razsvetljeni. Vstal ‘je in se napotil v sveto mesto Benares, kjer je prvi® razložil svoj nauk petim hinduističnim menihom. Ni ga mikalo, da bi svoj nauk naprej oznanjeval, ker je vedel, kako težko ga bodo razumeli, vendar je šel na dekt z namenom, da pomaga ljudem do rešitve iz trpljenja. 45 let je romal po severni Indiji, govoril in prepričeval. Ko mu je bilo 80 let, je čutil, da se mu bliža konec in kmalu nato, ko je pojedel nekaj težko prebavljivega svinjskega mesa, je težke zbolel, zbral je še enkrat svoje številne učence, jih še enkrat spomnil na svoj nauk „delajte marljivo za svoje odrešenje“, im je odšel v nirvano istega dne in istega meseca ob polni luni, kot se je rodil in bil „razsvetljen“. Zato budisti praznujeJ0 vse te dogodke: Budovo rojstvo, „razsvetljenje“ in odhod v nirvano isti dan in vedno ob polni luni. To je povest o Budovem življenju. BUDOV NAUK O „ODREŠENJU“ In njegovo „razsvetljenje“ in nauk o „odrešenju“? Na vse to moramo gledat' v luči stare hinduistične vere. Budizem je upor proti stari bramanski hinduistici" veri. Vendar je Buda marsikaj sprejel od hinduizma, kar je samo po sebi umevno-Ena teh hinduističnih misli, ki jih je Buda prevzel, je, da gredo vsa živa biU8 preko vedno se ponavljajočih krogov rojstva, življenja, smrti in ponovnega rojstva« „samsära“. Še drug hinduistični nauk je bil „karma“ ali kozmični zakon vzroka 'n učinka, po katerem čednost sprejme plačilo v bodočem življenju, hudobija pa kaze"-Kako je ta nauk zakoreninjen v budistih, kaže tale poteza: naše učenke, če se p'-® pirajo med seboj, se takole zmerjajo: „Boš že sprejela kazen v ‘čas na’, to je svojem prihodnjem, morda v psico spremenjenem življenju“. Ena naših učiteljic ^ otroškem vrtcu, kjer je tudi nekaj dečkov, jim je grozila: „Bodite pridni, mlad‘ fantje, ali pa se boste v prihodnjem življenju rodili kot deklice!“ Po načel'. svojega zglednega učenika pristni budist istoveti prerojenje z usodnimi posledicam1 „karma“; dejanja, ki jih izvaja budist niso način njegovega obstoja, so le on «anion ni torej nič drugega kot nasledovanje svojih dejanj. Da torej uide usodi mu J® treba, da uide samemu sebi. In to mu je možno le po spoznanju, ki ga dobiva P° očiščenju, po skrajni zataji, dokler dejanje ne obstoji več in se je „karma“, usod8 izničila. Še druga hinduistična misel, ki jo je Buda prevzel, je pesimistično pojmovanj«1 da je ta svet bivališče žalosti in nevede, iz katerega morajo modrijani iskati ’ in tudi hinduistični nauk o odpovedi in samozatajevanju1, ki vodi do modrosti. * ® to je Buda prevzel od hinduistične vere, a zavrgel je pot in sredstva te vere ' tudi ni nič bavil z Absolutnim Večnim, z vseobsegajočim Bramo, ki je središče hinduistične vere. Strogo askezo hinduističnih menihov je Buda po lastnem izkustvu rajši zamenjal s srednjo potjo, izognitvijo skrajnosti v življenju mirne nenavezanosti. Posebno Je Buda zavrgel indijske kaste z njihovimi velikanskimi krivičnimi razlikami. Po Jh(jijakem nauku se človek v ponovnem življenju rodi v kasti, kot to zasluži v Prejšnjem življenju. Buda se je že rodil v najvišji kasti. Žalostna človeška usoda Sa je globoko ganila: vedno znova se roditi, trpeti, umreti; se roditi, trpeti umre-in še ostati navezan na neizprosno kolo življenja s svojim lastnim poželenjem! ud tega je Buda iskal rešitve in mislil je, da jo je našel v svojem „razsvetljenju“. Jedro Budovega nauka in njegovega „razsvetljenja“ so štiri plemenite resnice 'a plemenita osmera pot. Rejnice se bavijo z vzrokom in zdravljenjem človeškega t,‘pljenja, pot kaže sredstva za ozdravljenje. Štiri plemenite resnice so: trpljenje je vesoljno; vzrok trpljenja je poželenje, zdravilo je odstranitev poželenja; sredstvo je srednja pot ali osmero plemenitih steza Budovega nauka. Ta pot je: v pravem spoznanju, v pravem namenu, v pravem govorjenju, v pravem vrednotenju, v pravih sredstvih življenja, v pravem prizadevanju, v .pravem spominu, v pravem mišljenju. Vse to zahteva mnogo discipline in samozataje in vodi k dobremu življenju in ^■ru vesti. Tretja in četrta točka obsegata pet zapovedi za vse budiste: ^ 1) ne ubijaj (ne ljudi, ne živali — to ni preveč praktično!); 2) ne kradi; 3) 6 Prešuštvuj; 4) ne laži; 5) ne pij opojnih pijač, ki meglijo duha! Za .posebno pobožne budiste je 8 zapovedi, bonci jih imajo čez 200. Ko je budist končno po vsem samozatajevanju dosegel „razsvetljenje“, to je _ Poznanje svojega „jaza“ in njegove ničevosti in ničevosti poželenja, ki nas veže življenje, doseže ob smrti nirvano, to je stan popolnega umirjenja po izničenju, Jer v popolni praznoti obstaja višek modrosti in duhovne zmožnosti. V nirvani je Polnost zakona „dhanma“, sijajnost vesoljne b'agohotnosti , maitri“. Cesta do nirvane je dolga in naporna: skozi celo vrsto življenj je bitje navef ''o na življenjsko kolo preko novih rojstev. Na koncu prideš do spoznanja resnice, osenja od kolesa življenja, in to je nirvana. Primitivni budizem je torej .prav za prav le filozofsko naziranje, ki nima ne orarhije, ne obredov, ne žrtve. Budist je, kdor sledi Budovemu nauku, osmerim «teza: ra in spoštuje in ceni največje dobro: tri bisere — Budo, njegov nauk, moralko, -•ii m sposiuje m ceni ajegove menihe, bonce VERA BONČEV b ..Ker je nenavezan na tostranstvo, je budizem predvsem vera boncev. Idealni rsti so samo bonci, ki slede Budovo stezo v samoti ali v samostanih. Tu v Siamu kot tudi v Birmaniji, prežive vsi moški vsaj tri mesece kot menihi. To je del' njihove vzgoje, priprava na življenje, večkrat na zakonsko življenje. Nekateri pa ostanejo bonci za vse življenje, dasi ne napravijo obljub. Bončevo življenje je zelo preprosto. Največ časa porabi za premišljevanje Budovega nauka. Njegove vrline so uboštvo, vzdržnost, krotkost. Osebnega premoženja nima, hrano gre vsako jutro prosjačit. Napolniti menihovo skledo ali malho z jedjo, je za budiste versko in zelo zaslužno dejanje. Menih poseduje samo žolto haljo, skledo za beračenje hrane, šivanko, britev in cedilec, ker mora vso vodo precediti, da ne pogoltne in tako ne ubije kake živalice! Bonci pridigajo o Budovem nauku v pagodah ob praznikih in vzg-ajajo mladino za budizem v šolah. Vodijo tudi obrede pri sežiganju mrličev. A najvažnejša bončeva naloga je dober zgled: živa pridiga je za budiste kažipot v nirvano. Tudi laiki imajo svoje, a mnogo lažje dolžnosti. Vežejo jih petere zapovedi; a jih ne vzamejo preveč resno. Pobožne budiste imenujejo „ubasika“; te veže osem zapovedi. Navadno ostanejo blizu pagode, ki je v njihovi oskrbi. Vsaka pagoda obsega kot pravi samostan celo vrsto poslopij. Najvažnejši so prostori z Budovimi kipi. Navadno jih je na desetine. Mnogo je tudi stolpov, ki se imenujejo „čedi“ ali „stupa“. To so okrogle koničaste zgradbe, v katerih hranijo „relikvije“ in dru>te „svete“ predmete: Budove ostanke, sled njegove noge, simbole njegovega nauka: lotos, kolo osmerih steza in svete knjige. Preprostemu 'ljudstvu filozofsko razmotrivanje ni moglo zadostovati. Njegova duša je morala izraziti svoje čustvovanje in tako se je pod vplivom bramanizma budistični nauk kmalu sprijaznil z mnogimi obredi. Tako je med ljudstvom veliko praznoverja, „sajasat“, to je vera v različne dobre in zle duhove, genije, katerim ljudstvo prireja različne praznike, da tako odvrne zlo in jih potolaži z darovi. „VEČJI VOZ“ IN „MANJŠI "VOZ“ Kot smo že omenili, je budizem že skoraj 2500 let star, medtem ko prastara hinduistična vera, iz katere je izšel, šteje več kot 4000 let. V 300 letih po Budovi smrti se je budizem razširil po vsej Indiji in Ceylonu. Zaradi trgovskih stikov preko himalajskih gora se je kmalu razširil tudi na Tibet, na Kitajsko in preko nje na Japonsko. V teh deželah se je budistični nauk pomešal s tamkajšnjimi verskimi nazori. Na Kitajskem, Japonskem in v Tibetu so začeli bonci učiti nauk, ki je bil marj strog in bolj primeren za navadnega človeka. Tako se je budizem razdelil v: mahayana — severni budizem ali „večji voz“ in kinayana — južni budizem ali „manjši voz“, to je primitivni budizem. Mahayana je budizem Tibeta, Kitajske in Japonske, ki živi ob strani drugih verstev. Hinayana je budizem kot tu v Siamu, v Birmi, na Ceylonu, kjer ima še še zelo močno življenje. Indija, zibelka budizma, se je vrnila k svoji stari hinduistič' ni veri z nekdanjimi kastami. Islamske zmage v Indiji v 12. stol. po Kristusu, e0 budizmu v Indiji zadale zadnje udarce. Na Kitajskem skušajo rdeči zmagovalci izpodkopati severni budizem in. delo na tem terenu jim ni težko. Težje je v Tibetu, kjer je budizem globoko zakoreninjen' saj tretjina prebivalstva živi v samostanih, a tudi tu so menda komunisti že dobr° uspeli, i Dežele, kjer vlada južni budizem, pa so pod vplivom svobodnega sveta in vlad® se trudijo za njegovo prerojenje. Lani se je 2500 boncev in na tisoče budistov zbral0 v Rangoon v Birmi za šesti svetovni budistični kongres, da očistijo in prevedej0 stare budistične biblične tekste in vse to pod pokroviteljstvom vlade. Tudi tu v Siamu vlada, kar le more, podpira budizem, dasi pusti popolno svobodo drugim Verstvom. Moderni brezbožniki sicer iščejo soglasja z budizmom, češ da sta si ateizem 'n budizem podobna. Ateizem zanikava Boga, budizem ga sploh ne vzame v poštev, budizem je zgrajen skoro docela na racionalistični podlagi, njegovo stališče do znanosti je v marsičem podobno modernemu ateizmu. Vendar sta si moderni ateizem budizem radikalno nasprotna. Podlaga budističnega nauka je disciplina, zatajevanje samega sebe in ne železna disciplina od zunaj. Budizem je filozofsko naziranje, ki polaga veliko važnost 111 življenje duha, na enostransko razsvetljenje, in ne v upanje na raj na zemlji, budizem ne ljubi borbe, marveč mir; se bo li boril za svojo svobodo? A budizem visoko ceni svobodo misli in duha in to je njegova velika poteza. ,,Ne verujte, ker so vam povedali, ali ker je tako v tradiciji, ali ker ste si sami izmislili! Ne verujte svojemu učitelju samo zato, ker ga spoštujete kot uči-telja! Toda, kar ste sami dobro premislili in razčlenili svoje misli, in ste našli, da vodijo v dobro, in je v blagostanje vseh stvari, temu1 nauku verujte, oklenite Se ga iin vzemite si ga za vodilo.“ (Buda svojim učencem.) Budistično naziranje je najbrž globlje, kot ga mi doumevamo. Budisti, ki žive P° naukih svoje vere, dosežejo znatno nravno višino in disciplino samega sebe, kar ainoge napolnjuje z velikim zadovoljstvom. V njihovi zgodovini najdemo velike aiislece, njihova literatura je izredno bogata, njihova umetnost včasih eksotična, tudi očarujoča. A na žalost Buda, ki je hotel postati rešitelj polovice človeštva, M našel Boga... Boga ljubezni; ni videl Luči, v kateri bi bil spoznal, da se mora Njegov Stvarnik in Zakonodajalec sam v usmiljenju skloniti nad padli človeški l0tl in mu poslati Odrešenika: svojega lastnega Sina. Buda je sanjal. Naj se Vzhod zbudi, njegove sanje ne bodo razočaranje: Kristus jih je uresničil. »Vse smo zapustili,“ pravi Peter Kristusu... Modrijan je to tudi storil... ”!n sledili smo Ti,“ je dodal Peter in za njim kristjan, in to je VSE. Kar je Buda ''Mel p0(j drevesom v „razsvetljenju“, to je izročil svojim. A nekdo Drugi ga je v*del, ki je nad časom in ki je dejal Natanaelu: , .. .ko si bil pod smokvinim dre-vesom, sem te videl“ (Janez 1,49). On je videl tudi Buda, in kar je dobrega v njegovem nauku, mu je On dal videti, ker On „razsvetljuje vsakega človeka, ki Pride na ta svet“ (Jan 1,10). On razsvetljuje vse, ki hočejo odpreti oči in iščejo rez napuha. Naj Njegovi misijonski delavci in delavke v polni meri pomagajo dušam, ki bh meglena prebleda mesečna svetloba budizma ne imore več zadovoljiti, da se ne lzgube v teminah materializma, marveč se dvignejo iz budističnih sanj, da iščejo, srečajo in spoznajo in vzljubijo našega neskončno dobrega Očeta, Odrešenika . e2usa Kristusa in Posvečevalca Svetega Duha. Dušam pa, ki se še niso zbudile Itl še ne čutijo hrepenenja po Bogu, temveč žive v dobri veri po budističnem nauku, baj naše skupne molitve in žrtve pomagajo zlasti v najbolj odločilnih trenutkih, a ne padejo v oblast peklenskega sovražnika, marveč postanejo tudi one deležne °Mjiub Kristusovih v njegovem večnem Kraljestvu. In komu moremo izročiti to velikansko zadevo spreobrnitve budističnih Ijud-pev> če ne Brezmadežni Devici Mariji, Materi Odrešenika in. prvega Misijonarja? 0 njej Ije prišel med svoje izvoljeno ljudstvo, po njej je prišel k nam evropskim nnrodom. Naj Marija pripravi prostor v budističnih srcih za sprejem Resnice 'n življenja! NASVETI MISIJONARJEM V SIAMU iPoroča m. Frančiška Novak O.S.U., Chiengmai, Siam „Teh nekaj nasvetov misijonarjem, ki delujejo na siamskem severu, je podolgoletnih misijonskih izkušnjah napisal pred svojim odhodom h kartuzijaP-cem prvi ehiengimaiški misijonar-župnik. V njih je obsežena izredna modrost tega pionirja Kristusove Cerkve. Daši se neposredno ne tičejo našega mi' sijonsko-vzgojnega delovanja, so bili vendar pisani za isto okolje, kjer me živimo in delujemo. Po njih naj bralci , Katoliških misijonov“ spoznajo, kakšno je misijonsko delo na našem koncu sveta in s kakšnimi zapletenimi težavami se mora misijonar tukaj ukvarjati.“ / NEKAJ NASVETOV misijonarjem, ki delujejo na severu Siama: Oprostite, da vam hočem pred odhodom zapustiti nekaj nasvetov, ki vam bod0 morda pomagali pri delu ga poglobili in razmahnili. Moja želja je, da bi jih tisti, za katere sem jih napisal, mogli porabiti bolje kot jaz, in bom prosil Boga, naj jim nakloni to milost. Zaupanje. V težavah imejte neomajno zaupanje v božjo Previdnost, ki je ustanovila chiengmaiški misijon vkljub satanovim nakanami in ki ga bo varovala v nje' govem razvoju. Dobrota. Bodite dobri, predobri za vse, rajši kot premalo dobri. „Več muh boste ujeli s kapljo medu kot s sodom jesiha...“ (Sv. Frančišek Šaleški). Trdnost. Vendar ne ugodite brez razsodbe vsemu, kar vas bodo prosili katoli' čani in pogani, ker bi sicer hitro izrabili vašo dobroto. Predvsem ne .izzivajte nevoščljivosti in zavisti, ker imajo vedno žalostne posledice. Včasih je treba biti zelo trden v odločitvah, ia vedno dober in blag, kadar je treba kaj odreči ali zapovedati. „Suaviter et fortiter“. („Blago in odločno“.) Doseči „foi-titer“ preko „suaviter“- Potrpežljivost. Treba je biti zelo potrpežljiv, nikdar ugasniti stenja, ki se še kadi. Morda bo sam ugasnil, a mi moramo vse storiti, da ostane živ. Katehisti. če je treba biti dober in potrpežljiv z vsemi, koliko bolj s katehisti in z važnimi osebnostmi, kajti ti ljudje so , množitelji“. če so ti navdušeni in P°(i vplivom vašega dobrega zgleda, mnogi drugi bodo sledili; če so ti užaljeni in P0(I vplivom slabega zgleda, mnogi drugi bodo tudi... Izognite se temu, kar bi mogl° dati slab zgled. .S katehumeni in novimi katolioani ne ravnajte kot z onimi, ki so trdni in ukoreninjeni v veri že vrsto let ali od mladosti. Malenkost jih navduši in malenkost užali. Ne dajmo jim niti .pohujšanja slabih“, kajti mladi novi kato’ičani so omahljivi, in to ni njih krivda, so pač novorojeni otroci, ki smo jim dali življenje v Kristusu. Zanje moramo imeti potrpežljivost in skrb matere za novorojenčka. Širokost duha. Ne smemo se čuditi napakam novih katoličanov. Ali mati očrt*1 novorojenčku, svojemu otročiču, če ji umaže plenice v prvih letih svojega življenja’ Oprostite tej primeri; je pa polna nauka za nas vse. Kritika. Kdorkoli se česa loti v slavo božjo, tega bodo kritizirali. Torej se P’ treba čuditi in razburjati zaradi kritik. Pred Bogom jih moramo premisliti >n izkoristiti, kadar so dobre. Dobro medsebojno razpoloženje. Nikoli se ne kritizirajmo med seboj, marveč svetujmo si z ljubeznijo kot bratje in sestre — v slavo božjo in zveličanje duš. Če Kflo stori napako, ki užali katoličane, morajo sobratje pomagati izbrisati nezaželeni vtis, ki ga je napaka napravila, z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, „Cor unum ct anima una“, enotnost je moč, a razdeljeno kraljestvo bo propadlo. S protestantskimi voditelji moramo biti previdni in se izogniti vsakemu izziva-nju v debati, vsaki besedi, ki bi mogla raniti. Samo nauk smemo „napasti“, a osebe ^aPustiti v dobrem prijateljstvu, vsaj kar se nas tiče. Vendar se zaradi prijaznosti n iz bojazni do zamere ne smemo bati razložiti resnice onim, ki jo iščejo. Protestantom spreobrnjencem moramo čestitati in jim dati razumeti, da pro-®stantska vera greši zaradi svoje nepopolnosti in da zanje postati katoličan pome-ne zataienje njih verej marveč njeno dopolnitev, izpolnjenje vseh zapovedi Kristusovih in iskanje potrebne moči v zakramentih, ki jih je On ustanovil. Člen Vere, ki je zanje najbolj važen in ki ga je treba klicati v spomin, je oni o oblasti Sv- Cerkve iz dogmatične in praktične plati. Vedno znova jim je treba klicati v sPomin dokaze in podlago te oblasti s pomočjo sv. pisma, ker prva protestantska VzJ?oja včasih dolgo pusti sledove. (Primer, ki sem ga sama doživela: Tu pri nas živita dve bolehni brezdomni starki, ki sta obe bili nekoč protestantki. Mati podprednica vsako nedeljo uči služkir °Je katekizem in ena teh stark se je tudi pridružila, ker njeno znanje katekizma še posebno krepko. M. podprednica je razlagala o sv. spovedi, o kesanju in o ponovni Potrebi sv. odveze, pa se je naša starka ogorčeno dvignila, češ, kaj pa vendar mčite, e smo se pregrešili in gremo k sv. spovedi, nam Bog že odpusti, a če isti greh Ponovno storimo, prav gotovo ne... Mati podprednica ji je kar najlepše vpričo ^seh razložila nauk sv. Cerkve o neskončnem božjem usmiljenju, o naši slabosti, 1 Potrebuje ponovnega zdravila, in ja mislila, da je starka razumela. Nekaj dni Pozneje je naša ženica srečala mater prednico, ki je Siamka, in ji rekla, da bi ji rada nekaj važnega povedala. Kaj? Nič manj, kot da m. podprednica krivoversko C1 katekizem! Vsakič, ko greh storimo, in naj bo še tolikokrat, če se ga skesamo in ^Povemo, nam ga Bog odpusti. Kaj takega! To pot je č. mati morala razlagati in v dobri siamščini; starka je mrmrajoč odšla; od tedaj ne pride več poslušat , atekizma m. podprednice. Zdi se, da vztraja pri svojem mnenju glede odpuščanja ** odveze. Da bi je le človeška slabost prepogosto ne zmagala, ker zanjo ponovnega 0(lPuščanja ni, če noče vanj verovati... (Pripomba č. m. Frančiške Novak.) . S spreobrnjenimi protestanti moramo imeti mnogo potrpežljivosti, ko odgovar-Jamo na njihova včasih otročja in brezpomembna vprašanja o posameznih mestih sv- pismu. Izkoristimo te prilike da jim pojasnimo bolj pomembna mesta in vPrašanja. Tudi budisti morajo počasi razumeti, da je zanje budizem le postaja na poti 0 Popolne resnice, ki jo je razodel Mesija. a Katekizem v slikah. Čim več se moramo posluževati slik za razlago katekizma, uä eba je kazati slike po malem in z dobro razlago. S slikami lahko začnemo po-ovati katekizem kjer koli, povsod nas bodo poslušali. Ni nam treba biti žal zaradi «lik la, ko moramo slike prenašati iz kraja v kraj, uspeh poučevanja zavisi od več kot 50%! Petje. Severni Siamci imajo zelo radi petje. Vsi katehisti morajo torej dobro <1 i ^ naše verske pesmi in jih poučevati med katekizmom, ki tako ni enoličen in Sočasen; tudi pogani iz sosednih hiš radi pridejo poslušat, ko slišijo naše pesmi. Zdravila so izredno dobro sredstvo, da pritegnemo pogane, vendar jih je treba ^vidno rabiti. Ni jih treba deliti preveč na široko, preveč bi jih bilo treba, kar bi usahnilo vse naše gmotne vire, in tudi ker bi zdravila večkrat ne služila. Treba je dati zdravila v trenutku, ko jih potrebujejo> in samo v zadostni količini. Ni treba pretiravati, ker bi sicer prenehali biti misijonarji ali katehisti in bi postali zdravniki- O novih misijonih. Pred ustanovitvijo novega misijona je bolje čakati, da imate prej nekaj katoličanov in katehumenov. V začetku se morete zateči v hišo kakega katoličana ali katehumena in od tam- morete polagoma uvideti', če se splača usta-noviti in kje in kaj in kako velika naj bi bila cerkev in šola. Število katehistov. Izbrati je treba samo katehiste, ki so res zmožni in ki ima" jo res uspehe, število ne sme biti preveliko, če .so res dobri. Poslužiti se je treba vseh, ki so dobni. Bolje je včasih, odpovedati se ustanovitvi novega misijona, kot pa ne izkoristiti največjega števila katehistov. Katehisti morajo delati za povečanj® števila katoličanov na misijonskih postojankah in tako, ko se možnost odpr®> bo mogoče ustanoviti misijon z večjim uspehom. Plača katehistov. Mesečnine jim ne moremo zmanjšat^ kot smo se zanjo zgov»' rili, a nekaterih se je bolje poslužiti in jih plačati samo v suhi letni dobi. Vzgoja katehistov. Katehiste je treba vzgojiti, saj pridejo k nam iz budiztn® ali iz protestantizma. Mladi morejo .polagoma sprejeti daljšo in boljšo vzgojo-Starejše je treba vzgajati, ko se še pripravljajo na krst, jih vzeti s seboj kot spremljevalce; mlade katehiste je treba poslati na delo s starejšimi. Vse je treh® od časa do časa zbrati za pouk in za zboljšanje njihovih metod. Sirote in varova/ncir Treba je biti zelo previden, pri sprejemanju sirot in varO' vancev, ki so včasih samo skvarjeni otroci in katerih se starši hočejo znebiti. L®' pega dne bodo pobegnili, a so že .pokvarili več dobrih otrok v misijonu. Dobro j®; da se zanimamo za nadarjene fante, katerh družine poznamo, jim pomagamo Pr' študiju in jih potem uporabimo kot učitelje v šoli ali kot katehiste. Za one, ki naS ne zadovolje, ni treba trošiti denarja. Apostolat na domovih. Izkušnja uči: če hočemo, da se ljudje spreobrnejo, Jc treba poučevati katekizem na domovih v času, ko so ljudje prosti, najsi bo zveč®1 po večerji. Novodošli misijonarji morajo vzeti na znanje od začetka, da če hočej0 iskati duše tam, kjer so, jim duše ne bodo prišle nasproti in njihovo delo bo br®ž uspeha. Apostolat v skupinah, v družinah. Da dosežemo več uspeha, je treba, da se katebumeni enega okraja navadijo na sestanke v eni njihovih hiš, tudi če je treh3 menjati hišo od časa do časa, da vse zadovoljimo. Včasih bo treba več skupin, ®e hočemo, da bo vsaka družina imela priliko za pouk. Apostolat po vatseh. Med severnimi Siamci se rade spreobrnejo po cele druži*1® ali skupine družin ali celo vasi. Lahko je vplivati, najsi bo za dobro ali za slab0- Če bomo imeli srečo, da smo dobro vplivali in vzbudili razumevanje, bo mnog0 spreobrnjenj in to brez velikih težav. Tako je bilo pri ustanovitvi misijona v Vieng' Pa-Pao, v okolici Chiengmaia. Koncentracija dela. Izkustvo uči, da je za dober uspeh treba delati z vsem1 silami po več mesecev v teh in teh vaseh, če so dobro razpoložene. Treba je zdr° žiti vse moči na eni ali dveh točkah in ne popustiti, dokler nismo krsta, spovedi in obhajila več -skupin katehumenov. Samo tedaj se mogli preseliti na drugo polje dela, medtem ko bo eden ali drugi misijonar nad3 Ijeval delo med novokršoenimi. Razkropljene moči so v škodo. Seveda je treba, da si katehisti razdele d®*® po vaseh, a ostati morajo v istem kraju. Če se katehumeni priglase, se moram zanje zavzeti, preden se lotimo drugega dela. Bolje je imeti močne katoliške skupi11®' privedli do s\' bodo katehi^1 ^°t pa posamezne katoliške družine razkropljene tu in tam. Tudi uprava je tako ° J lahka in vztrajnost in stanovitnost vernikov bolj zagotovljena. » .»Le mordant apostoUque". Kar.je za nas najbolj važno, je gorečnost, navdur S6nje, „le mordant apostolique“, apostolska lakota. Če je nimamo več — quod Deus av®rtat — če gorečnost med nami izgine, ne bo več spreobrnitev, kajti če sami nismo 6e goreči, kako nam bo mogoče hraniti gorečnost naših katehistov! Ne pozabimo, va Je napad najboljša obramba. Novi katoličani bodo bolj močni in stanovitni, Ce bodo videli, da naša sv. vera dnevno napreduje in. si osvaja duše. Optimizem Zrnagujoče vojske pomnoži njene sile, medtem ko njen pesimizem vodi v nesrečo. Vživeti se je treba v razmere. Apostolat, ki smo ga začeli na siamskem severu, j1,6 bo uspel brez „adaptacije“. Ti nasveti so bili napisani z namenom, da se nada-Juje delo, kakor smo ga začeli pred 3 leti (1. 1932 ob ustanovitvi našega misijona), e bi hoteli prehitro spremeniti metodo, bi to duhove samo spravilo s tira; iz-U'snja me je tako naučila. Vendar je treba tudi, da se naša metoda prilagodi no-lrn okoliščinam, ki se bodo gotovo spreminjale iz dneva v dan. Duh )‘eda in discipline. Tako smo ustvartjeni, da ima vsakdo teženje, postaviti se nasproti idejam in metodam, ki jih predlože drugi. Razlika v mislih ni slaba na sebi, ker iz križanja misli izide luč. Vendar more iz te razlike v mislih iziti enotnost v dejanju; za to pa je treba, da kdo odloči, katera misel naj zmaga, in to je Predstojnik okraja. Vsak je odgovoren za svoj del, predstojnik pa za vse. On je Zgovoren za to, da se delo nadaljuje v duhu tradicije in adaptacije, on mora razsoditi, potem ko se je posvetoval, če je treba 'spremeniti katehiste na tej ali 0ni postojanki, ali enega od njih. Treba je, da v praksi vsak sprejme odločitev Predstojnika okraja, ki je sam odgovoren pred apostolskim vikarjem. Predstojnik okraja ima tudi veliko skrb, da naijde potrebna sredstva za ves kl'aj, posebno za ustanovitev novih postojank in za plačilo katehistov. Samo on Ve> če bo mogel zmagati gmotne težave v zvezi s to ali ono ustanovitvijo, to ali ori° zadevo, njegova mora biti zadnja beseda. Vendar mora imeti vsak svojo „ini-•ativo“, s pogumom iskati novih sredstev za pridobitev novih katoličanov in za trditev spreobrnjencev. Najvažnejše je, da vsak stori vse, kar mai je mogoče, a ^enđar ohrani enotnost duha v delovanju. v Apostolat pri različnih rodovih. Razen Laosanov (Laos v Indokini in Siamski ai>s sta etnično istega izvora) prebivajo na siamskem severu še razna ljudstva, 1 tudi morajo priti na vrsto za evangelizacijo, to so Lisani ob reki Mekong, Iko-in Musani na 'severu ob kitajski meji, Karijani ob birmanski meji na zahodu. 'Apostolsko delo med Karijani so pred dvemi leti prevzeli francoski misijonarji ®taramiti •— iz Betharrama blizu Lurda —, ki so prišli sem izgnani iz južne Altaj,ske.) , Molitev. Spreobrnjenje duš je v prvi vrsti delo milosti božje in ti nasveti bi } zelo nepopolni, če ne bi omenili molitve. Težave ne bodo manjkale. Zlo se vedno P*ra dobremu, ga omejuje, mu stopa na prste. Treba se je znati umakniti za cJe dobro. , Vince in bono malum.“ Zmagati z gorečnostjo, navdušenjem, dobroto, trpežljivostjo, zaupno molitvijo, tudi v brezupnih primerih, „contra speni'in Peru“, tudi za ceno čudeža, če je potrebno. , . Ustoličenje Presv. Srca v družinah. Ta pobožnost rodi čudovite sadove, povsod ^Jer jo dobro pojmujejo. Če bomo postali gorečniki pobožnosti k Presv. Srcu, bo °siPod Jezus držal svojo obljubo in nam bo dal omehčati najbolj zakrknjena srca. V začetku misijona v Vieng-IPa-Pao (blizu Chiengmaia) smo zaupali vso usta-5-o sv. Tereziki Deteta Jezusa, da jo čuva kot posebna patrona, saj je od sv. Cerkve rana, da nadzoruje in podpira ves misijonski apostolat. (Piše Ruda Jurčec, Buenos Aires ČASNIKAR IN ORGANIZATOR „Koang I Lou“ je bil prvi Jist, ki ga je Lebbe ustanovil. Bil je skromen, samo tednik. Za tiste čase gotovo premalo, vendar v skladu z mišljenjem tistih ki so govorili, da katolik ne sme na ulico, da se mora misijonsko delo omejevati na akcij0 y zatišju. Zato je sprožilo mnogo negodovanja in ugibanja, ko so verniki in miši' j on ar ji dobili v roke prvo številko novega ilista. Za Lebba je bilo pa vse to šel« začetek. Hudo mu je bilo, da mora izhajati list kot tednik, škof v Tiencinu, nwsgi'-Dmand, pa je bil tudi tega tednika zelo vesel, tako navdušen je bil zanj, da je izvod prve številke vzidal v temelje nove katedrale, ki jo je sklenil pozidati n» sedežu svoje škofije. Vendar je tudi škof Durand mislil, da bi moral biti ta tednik samo versko, cerkveno glasilo; služilo naj bi kot farno obvestilo za vernike v Tiencinu in okolici. Lebbe pa je mislil1 daleč naprej. Vendar je v začetku samo sebi upal zaupat* misel, da bo moral ustanoviti dnevnik, ako bo hotel zajeti javno mnenje v Tiencinu, v vsem okolišu in. potem še v vsej severni Kitajski. Vedel (je, da bo moral uspeti v tej zamisli> dasi ni bil prvi, ki se je pečal S to namero. Jezuiti v Šanghaju so že dolgo izdajali kitajsko katoliško revijo. Izhajala je mesečno. Toda revija je zajemala le omejen krog bralcev; zato so mislil* na tiskan list, zavedali so se, da bi moral biti to samo dnevnik. Lebbe se je odločil’ da mora dnevnik iziti, njegovi misijonski sobratje so ga podprli, naletel je tudi **a ugoden odmev med svojimi kitajskimi prijatelji in dnevnik „Ichepao — Javni blagor“ je 1. oktobra 1915 zagledal beli dan. V Evropi je bila prva svetovna vojna n® višku, v Tiencinp je naraščala samozavest domačinov proti tujcem, zlasti Evropejcem — evropski misijonar pa je šel in ustanovil prvi katoliški dnevnik n® Kitajskem. Ime lista je posnel po belgijskem dnevniku, ki je v njegovi domovin* storil največ zanj v prvih časih misijonstva na Kitajskem. V Pekingu je izhajal list „Nepristranost“, ki je bil1 naklonjen krščanstvu in g'*1 je izdajal časnikardcatoličan iz Evrope. Lebbe se je obrnil nanj in mu ponud** skupno delo in sodelovanje, da bi list v Pekingu postal izrazit katoliški dnevnik na Kitajskem. Toda to ni bilo možno, dasi je bil z urednikom v prijateljskih stikih-Dolgo je okleval, dokler ga njegovi kitajski tovarišitpogani niso pregovorili, da ‘je ustanovil katoliški dnevnik. Ponujal je najprej, da bi list izhajal dvakrat na Wj den, toda delničarji novega lista so to misel odklonili in zahtevali dnevnik. P>'v' ravnatelj dnevnika je bil Jakob Liou. List se je s prvimi številkami obnesel tak° dobro, da je postal v Tiencinu in vsem severnem Kitajskem resen tekmec „Nep*-*' stran osti“, ki je bil največji dnevnik v Pekingu. Uredništvo lista sta vodila dv® 'Juhovnika-domačina,, dva domačina in nekaj laikov, ki pa so bili pogani. Lebbe yodstva lista ni hotel prevzeti, omejil se je, da je nadziral njegovo ideološko smer *n skrbel' za članke verske vsebine. Novi dnevnik je izšel s prvo številko v nakladi 5000 izvodov. Naslednja številka ■i® že dosegla naklado 8000, dokler se ni ustalil na 10.000 izvodov. Prvi veliki uspeh novega lista je bil, da so poganski člani uredništva In lepa kopica sodelavcev pretopili v katoliško vero. Lebbe sam je smatral to za dokaz, da je krenil na pravo P°t. še v letu 1915 je list postal glavni dnevnik v severni Kitajski. Prva številka je vzbudila izredno zanimanje zaradi uvodnega članka, ki ga je na'Pisal Lebbe. V Tiencinu so bile razmere take, da so bile kitajske oblasti v šte-vilnih sporih s tujimi, zlasti z evropskimi diplomatskimi zastopstvi. Ti so še vedno Uživali posebne predpravice na podlagi koncesij, ki jih Je morala dati kitajska vla-tujcem po boksarskem uporu. Vojna v Evropi re 1. 1914 sprožila celo vrsto problemov tudi na Kitajskem, glavni pojav pa je bil silen dvig kitajskega nacionalističnega gibanja. Vse je pričakovalo, da bo kmalu prišel čas, ko bodo tujci na kitajskem ob svoje predpravice. Poleg tega so diplomatski zastopniki sami izzivali 0(l.Por s svojim obnašanjem. Lebbe je napisal prvi uvodnik v svojem novem dnev-Uiku in v njem ostro obsodil te izrastke evropskega imperializma. Francolski kon-2ul v Tiencinu se je namreč prav tedaj zapletel v pravni spor zaradi posesti Ozemlja, ki je mejilo na stavbišče katoliške katedrale. Na podlagi svojih predpravic l'e terjal, da pripade tisto ozemlje njemu. Vnela se je huda pravda in silna gonja. Kebbe se je v tem uvodniku odločno postavil na stran kitajskega prebivalstva in ujegovih pravic. Francoska ambasada je veljala za zaščitnico katoliških misijonov v mnogih. deželah sveta (Palestina, Sirija) in lastila si je posebne pravice nad 'Uisijoni, kjer so delovali francoski misijonarji, zlasti pa člani Misijonske družbe iz fariza. Francoski konzul v Tiencinu je bil mnenja, da s svojim postopanjem ščiti pravice — svoje in svojih varovancev, francoskih misijonarjev. Lebbe pa je j? njegovo stališče obsodil. Šel je še dalje, ko je zahteval, da morajo Evropejci na Kitajskem pozabiti na svoj izjemni položaj, ki je za Kitajce krivičen. Uvodnik je vzbudil silno navdušenje med kitajskimi prebivalstvom, na Lobba Pa je vrgel senco, ki bo posloj dobivala vedno daljšo in širšo obliko. Toda ni se j® ustrašil — glavno mu je bilo, da je nakazal, v čem ima kitajski nacionalizem Prav in, kdaj in kako more ta nacionalizem računati tudi na podporo katoliškega Uauka. Uvodnik je izšel kot „Odprto pismo“ r.a francoskega konzula in ga pozval, c*a naj „neha teptati naj svetejše pravice kitajskega naroda“. Še danes navajajo, da ';e prav ta številka novega lista s tem uvodnikom delo-Vala kot strel iz največjega topa. Vsi so vedeli, da se začenja velika bitka, popol-!'-°mi v skladu z bitko, ki se je razvijala na bojiščih v Evropi. Članek ni dvignil Samo Kitajcev-poganov, katoličani, skriti v svojem zatišju, so prišli na dan, in čudili popularnosti, ki so je postali čez noč deležni. Pri škofih je list pridobil aKled, glavno podporo pa so mu naklonili jezuitje. Provincial jezuitov je poslal Kebbu prvih 500 dolarjev za tiskovni sklad lista, škof Guebriant je kupil dve del-ni*c* po 200 dolarjev. Katoliški tisk na Kitajskem se je začel in krenil v silen |azvoj; Lebbe pa ni zaprosil niti vinarja podpore pri svojih predstojnikih v Evropi. K° je imel list 10.000 naklade, ga je bralo najmanj 100.000 ljudi, in ko je zanimanje dosegld v letu 1916 posebno ugoden višek, je Lebbe začel list izdajati v dveh nakladah: eno je tiskal v Tiencinu, drugo pa v Pekingu. „Ichepao“ je bil dnevnik, namenjen meščanstvu in širših manj izobraženih bralcev ni mogel zajeti. Zato 1® Ustanovil še isto leto ljudsko izdaljo lista, ki je tudi izhajala kot dnevnik. Da zajel žensko občinstvo, je ustanovil ilustriran tednik zanje. V isti založniški hiši J® nato začelo izhajati dvoje listov in sicer dvakrat na teden in to v angleščini. Bralce iz anglosaksonskega sveta je hotel obveščati v njihovem jeziku, kaj se dogaja in dela v katoliški Cerkvi. Nazadmje je začel priprave za kulturno revijo» ki bi izhajala vsak tretji mesec in bi bila pisana v francoščini; služila bi povezavi med misijonarji, ki so znali francosko. Vse to je izhajalo v založništvu lista „Ichepao“. Dnevnika sta bila določena, da zagovarjata kitajske .pravice im, širita splošno izobrazbo, tedniki pa so razlagah vsebino katoliških načel in dajali prve osnove za krščanski nauk. V 1. 1919 je . Ichepao“ dosegel naklado 15.000, štiri leta pozneje pa 23.000 izvodov. Za kitajski trg je to veliko, kar se vidi iz dejstva, da je bilo podjetje tudi finančno dolbro zasidrano. V letu 1923 je letni čisti dobiček znašal pol milijona francoskih frankov Kpribližno 25.000 dolarjev sedanje vrednosti). Lehbe je bil odličen pridigar in zborovanja (v cerkvi ali v javnih dvoranah) so bila odlično ob iška n a^ kadar je bil njegov nastop na dnevnem redu-. Toda to zanj, ki je vzel sv. Pavla za vzgled, ni bilo dovolj; za svojo misijonsko akcijo 'Si je prisvojil najmodernejše sredstvo — tisk v obliki dnevnika in revije. Kitajci so pa navdušeni pristaši nastopanja in delovanja v organizacijah. Brez organizacij me bo šlo — Lebbe je bil preveč zasidran v kitajsko življenje, da bi tega me bh pravočasno opazil, čas je postajal ugoden in ko je bila dne 12. februarja 1912 oklicana kitajska republika, je bila v (ustavo vnesena določba o svobodnem zbiranju in o svobodnem ustanavljanju organizacij. Komaj je bil razglašen ta zakonski dekret, je Lebbe že iim-el' pripravljen načrt za ustanovitev kitajske Katoliške akcije-Pravila je povzel po predložkih, ki jih je dobil iz Francije, in odločil se je za pravilnik, ki je veljal za mladinsko organizacijo francoske Katoliške akcije. Med prvimi določbami pravil je bilo zapisano, da je organizacija popolnoma podrejena apostolskemu vikarju in vsako zborovanje mora imeti za predsednika duhovnika, ki ga je za to določil pristojni škof. Tiencin je dobil prvo organizacijo Katoliške akcije na Kitajskem. Prvi uspehi so bili presenetljivi in v treh letih je bila po zgledu Tiencina Katoliška akcija razširjena v več kot polovici vikariatov na Kitajskem (takrat je Kitajska štela 50 vikariatov). Ob tretji obletnici je Lebbe priredil prvi „Narodni kongres kitajske Katoliške akcije“. Prireditev je bila pravi triumf, častni predsednik kongresa je bil domači škof Duramd, Lebbe pa je dejansko vodil ves kongres. Škofje so poslali člane in delegate iz najbolj oddaljenih pokrajin Kitajske. jPrvi nastopi Katoliške akcije niso bili lahki in Lebbe je moral žrtvovati veliko truda, da je premagal vsa nasprotja in odstranil pomisleke. Med nekaterimi misijonarji je namreč prevladoval1 vtis, da se hoče „Katoliška akcija osamosvojiti in se oddaljiti sodelovanju in nadzorstvu misijonarjev“. Mnogo mu je pri tem koristilo dejstvo, da je bil tisk že tako trdno zasidran in razvit. Nastop Katoliške akcije je prišel ob pravem času. Nova mlada kitajska republika se je začela usmerjati na eni strani v liberalizem, na drugi strani pa v nacionalizem. Liberalizem je skušal iz narodnega življenja odstraniti sledove vere, (nacionalizem pa je skušal mlado republiko na verskem polju podpreti tudi duhovno, odločil ,se je za oživljenje konfucionizma in za povečanje njegovega vpliva v vsem javnem življenju. Za krščanstvo so se napovedovale težave, zlasti še, ko je izgledalo, da bo konfucionizem okrepljen v svojem položaju kot obvezna državna vera Katoliška^ Cerkev je bila v nevarnosti, v veliko stisko so prišli tisti verniki, ki so bih v državnih in javnih službah. Zopet se je obetala mučna debata o tem, ali ije izkazovanje javnih časti Konfuceju del verskega obreda ali ne. Lebbe se je vrgel v časnikarsko gonjo in terjal v svojih govorih in spisih, da mora republika vsem veram priznati enake pravice svobodnega udejstvovanja. To je terjal za katoliško Cerkev, ki je na vsem Kitajskem tedaj štela komaj nekaj nad dva milijona vernikov, v ,cim je štela vsa Kitajaka tedaj nad 400 milijonov prebivalcev. Izgledi za uspeh 6J bitki z novo vlado so bili tako majhni, da je mnogo škafov priporočalo izogniti neposrednim spopadam. Priporočali so previdnost in zmernost v debati, je , .^tec**®ne borbe je postal Tiencin, kjer se je Lebbe vrgel v metež. Dolgo časa jjj '1 Popolnoma osamljen v spopadu. Od vseh strani Kitajske so prihajala pisma, r f°. vabila k previdnosti in mirnemu razpravljanju. Toda vztrajnost je začela j . sadove — Lebba so pri njegovih nazorih začeli podpirati poganski misleci glavni delavci. Prvi so se mu pridružili voditelji ostalih poganskih sekt, ki niso v e konfucionistične, hotele pa so ostati svobodne in konfucionizma kot državne ^’e niso mogle priznati. Prišli so na posvet voditelji budistov iz Mongolije, ki so tud, čutili ogrožene v svoji verski svobodi. Vsi muslimani v zahodni Kitajski So ir .P^ključili Lehbovi borbi in nazadnje je prišel celo iz Tibeta glas. Tudi tam in -v Pr°ti uvedbi ene same državne vere. Nazadnje so se odločili še protestanti '■^'l k Lebbu ter mu sporočili, da se priključujejo njegovi časopisni borbi. Kma-Ve'*ka večina vsega kitajskega tiska (tudi poganskega) zagovarjala iste fp*1 0 potrebi popolne svobode udejstvovanja verskih združenj. Katoliški tisk v encinu je v važni državni zadevi potegnil prvič skoraj vse kitajsko javno mnenje d seboj. ^ Lebbe je uspel sprožiti ta val, moral pa se je kmalu umakniti, škof v Tiencinu Sri Durand je smatral, da je bil potek borbe preoster in izid tvegan. Pozival je k j 6vlnosti in k večjemu zaupanju v moč molitve. Ko je menil, da zavzema borba e ^stroke kroge in da grozi val polemike zanesti vernike predaleč, je delovanje Seao!Lške akcije v Tiencinu najprej ustavil, nato pa jo je razpustil. Listi so sicer n» !Zhajali naPrej» toda tudi v njihovo pisanje so posegle odredbe krajevnega ordi-Glavni stan vojske za borbo proti vladi je moral biti prestavljen drugam — duhovnika v Pekingu sta sklenila nadaljevati, kar je Lebbe sprožil. V Pekingu Sr. P°slej izhajale brošure, pisale so se spomenice na vlado in episkopat. Ustanovili Poseben, odbor „Katoliški sosvet za obrambo verskega pouka“ in kot začetek za sv°J prvi nastop je odbor organiziral narodno romanje k Mariji tPomočnici, ki ima glavno svetišče pri Šanghaju. Pred glavno slovesnostjo zaključnega dne so Pö'i ^r^nevne duhovne vaje, glavna manifestacija pa ni uspela. Le nekaj škofov je 4lalo svoje delegate, večina vikarjev je imela pomisleke in tudi škof v Šanghaju P°slal svojih zastopnikov. Hotelo pa ije biti tako, da se je izkazalo, da je prav to romanje rodilo sadove. Slednje dni je bila v parlamentu debata o zakonu za državno vero. Ustava je (.j da bi moral1 biti ta zakon sprejet z dvetretjinsko večino. Pristaši konfu- at1Znia Pa te večine niso mogli spraviti skupaj in tako je v pardamentu propadel ^ko: Piri tiski predlog, proti kateremu so se borili najbolj katoličani, pa niso imeli v biz latnen^u nHi enega poslanca katoliške vere. Zakonski predlog v prid konfucio-11111 je propadel in se ni nikdar več vrnil v razpravljanje v parlamentu. Sk Lebbe je prinesel na Kitajsko s svojim nastopom celo vrsto novosti. „Tiencin-eiz 111etoda“ se je obnesla in med glavnimi spoštovalci so bili tudi pogani. Katoli-bjp0111 stoP^ v P1'vo vrsto kitajskega narodnega življenja in kitajsko javno m.:e- cj, Se Je čudilo, da se povsod toliko govori in piše o katolicizmu, o tistem katoli- ]{j, , * ki je bil še pred nekaj leti tako nepomemben, da si ni upal .,na ulico“. V n iških domovih zborovalnicah in študj ekih krožkih se je govorilo o katolicizmu. oatoHcizei ratolicizen tiove olicizem je postal kitajska narodna zadeva, last kitajskega duhovnega sveta zem ni bd več vera tujcev, pa tudi ne podi-očje samo za misijonarje, nji-sk.rr kapele in zavode. V vsej tej sliki je bila samo še ena senca: domačega kitaj- 'ToK^a katoliškega duhovništva je bilo še premalo enega svojega škofa-domačina. kitajski katoličani še niso imeli Velika Lebbova delavnost za pridobivanje javnosti je sproti nakazovala P0 nianjkljivosti, s katerimi se je moralo boriti poslanstvo Cerkve na Kitajskem. Borb® proti konfucionizmu in nameri, da bi slednji postal državna vera, je v glavnen’ vodil Lebbe in jo dobil zase in za vse druge, pri tem pa' ga je bolelo, da ije bil položaj Cerkve še vedno tako šibek v primeri z uspehi. Celo kitajskim pogan«111 je bilo opazno, kakšna je razlika med kristjanom-katoličanom in kristjanom-prot®" stantom. Katolicizem je bil v javnosti v mnogih ozirih šibkejši od protestantizma' zlasti v* pridobivanju sredstev za/ vzdrževanje misijonov in ustanov; katolišk’ misijonar je moral delati v zatišju, odmaknjen od bučnih dnevnih zahtev. Pr°' testanti so imeli celo vrsto srednješolskih zavodov, v vseh večjih središčih s° bili visokošolski zavodi v rokah protestantskih profesorjev» ali ustanov, katolic ze®1 pa je delal tako, kakor da je v svojem poslanstvi! namenjen samo za predmestja za reveže, in da mora srednje in višje sloje prepuščati drugim, bogatejšim i'n vplivnejšim. Lebba je vse to bolelo, še bolj pa ga je bolelo spoznanje, da je organizacij9 Cerkve na Kitajskem še zaostajala. Protestantizem je bil tudi na Kitajskem ra®bb' na mnogo ločin, imel pa je med Kitajci že domače poglavarje in cerkvene odličnik®' Kmalu po njegovem prihodu na Kitajsko (to je 1. 1901) je celo anglikanska cerk®v mogla v Šanghaju posvetiti že prvega svojega škofa-domačina. Stik z najširšimi sloji kitajskega javnega mnenja mu je dan na dan veleval' da se bo moralo zgoditi, da dobe tudi kitajski katoličani svoje domače škofe. Ko je stopil na kitajska tla, je vedel, da bo do tega moralo priti, in tedaj si je želel sam0 to, da bi mu ob svoji smrti Bog omogočil, poljubiti prstan prvemu škofu-domači1*0' Ni smel mnogo čakati ir. to tem manj, ker je vedel, kako težko delo ga čak9 na tej poti. Lahko je bilo delati za spreobrnjenje poganov, pisati v liste za Ijudstv® in za učene, organizirati tudi najbolj težavne organizacije, toda nobena teh težav ne bi mogla biti vzporejena s težavo: kako doseči, da bi Kitajska dobila svoj« škofdnlomačine. Vse, kar je dosedaj počel, je bilo odvisno od njega, ničesar pa ne more storiti v vprašanju organizacije nacionalnega episkopata — ta zadeva j® uhajala iz njegovega področja in je morala biti urejena samo pri sv. stolici v mu. Ako bi se obrnil na sv. stolico s svojimi predlogi, bi to ne bilo primerno; moi-9 bi to storiti samo po posredovanju svojih predpostavljenih v Tiencinu. Samo ti f imeli zveze v Rimu, Kadar je bil kot vikar tiencinske škofije na konferencah eP1' skopata, je mogel načenjati ta problem, pri vsem tem pa je moral biti zelo P1'6' viden, da ne bi naletel na napačno tolmačenje svojega vmešavanja ali načenja9*!,9 vprašanj za katera morajo skrbeti drugi. Bal se je stalno, da ne bi s tem pavzi'«®! več nesreče kot koristi. Ko je omenjal to zadevo svojim predstojnikom na Kital skem in svoji družbi v Parizu, je moral biti zadržan in ne preveč navdušen 99 svojo idejo. Na vse svoje dopise o tem tudi ni prejemal odgovorov, gojil je sad19 rahlo upanje, da so njegovi nazori o tem vendarle prihajali tudi v Rim, zlasti P9 na sedež Propagande Fidei. Ko se je pripravljal na delo v tej smeri, pa je skušal odstranjevati tiste t®^ žave, ki motijo zaupanje ali vero kitajskih vernikov v evropskega katoliškega ^ hovnika. Tako je razbijal povsod, kjer je le mogel, napačen nevtralizem, ki se Je lepil na poslovanje misijonarjev. Pogosto se je namreč dogodilo, da so kitajsl^ oblasti upravičeno prišle v spor s tujimi ambasadami ali evropskimi ustanov9'11” zaradi tolmačenja pravic v ozemlju, ki je pripadalo tujski kontroli in kjer Kital®1 niso smeli izvajati svoje oblasti. Dogajalo se je tudi, da je tuji konzul posegel a°j rodno in oblastno v zadeve, ki so se nanašale na zaščito misijonskih posestev 9! naprav. Pri takem sporu so se misijonarji pogosto odločali za „nevtralizem“ 9 ‘ ? sta‘'šče nevmešavanja v javne, posvetne zadeve — in pri tem izločali sebe tako, So se oddaljili od kitajske skupnosti. y N’ bilo redko, da se je misijonar držal ob strani, ker se ni mogel toliko vži-, 'J kitajsko družbo, da bi mu ta odprla vrata. Protestanti so na svojih srednje-skih zavodih in univerzah vzgojili cele rodove voditeljev kitajskega meščanstva, vseh večjih prireditvah je bil navzoč predstavnik protestantskih imdsijonskih V(^ov, le katoliški misijonar je pogosto moral manjkati. Ker ni bilo zvez med «V .kitajskimi sloji in katoliškimi misijonarji ali cerkvenimi dostojanstve-* '> J6 mnogo visečih zadev med kitajskimi oblastmi in misijonskimi katoliškimi änovami ostajalo nerešenih in to leta in leta. jo 'k.ekbe je prišel v Tiencin in v nekaj mesecih prebil ta obroč, ki je ločil misi-narja od vodilnih slojev mlade kitajske, v demokracijo se prebujajoče ljudske stMf^ SVO'i'b zborovanjih, na raznih sejah in prireditvah je vzpostavil takoj jjj ve z vodilnimi zastopniki in najvišjimi uradniki. Pri škofiji je bila viseča zadeva, *e.leta *n bita ni mogla z mrtve točke. Zadevo je bilo treba urediti z mestnim . 'cijskim prefektom. Leibbe je sprejel prošnjo policijskega prefekta, da bi šel pre-£ tudi njegovim uradnikom. Ob tej priliki je vzpostavil zvezo in pri prvi 1 ožnosti omenil še neurejeno sporno vprašanje. V neka] dneh je prefekt poslal «godno rešitev. ; | ' v w Vedno Je spoznaval, da se mora katoliški misijonar popolnoma vključiti , 'tajsko miselnost. Dokler tega ne bo dosegel, tako dolgo ne bo mogel uspešno jjj ovati, tako dolgo tudi ne bo mogoče premostiti tistega prepada opaznega vsem, jl^So Predvidevan, da bodo kmalu morali začeti voditi Cerkev na Kitajskem škofje-Piačini. Vsega tega na bo, ako misijonarji ne bodo pozabili na svojo rodno do-C-0 in sprejeli vase zavest, da je postala Kitajska njihova nova domovina, v [• ®.l° so se rodili, ko so se odločili za apostolsko delo misijonarstva. Misijonar ne ■ ’ samo Kitajca, brata v Kristusu, Ijuibiti mora tudi Kitajsko. Na več mestih v svojih spisih Lebbe to ostro podčrtal. 6v pred prvo svetovno vojno je Lebbe po 12 letih odsotnosti spet stopil ra 2 l0P®ka tla. Potoval je v Evropo čez Sibirijo. Odločil se je za to pot predvsem jjj tega, da bi v evropskih državah našel kongregacijo, zavod ali ustanovo, jn bl hotela prevzeti nalogo, da na Kitajskem odpre nekaj srednješolskih zavodov ip j0zneie tudi visokošolske institute. Sklenil je obiskati Belgijo, Francijo, Anglijo ; .talijo — povsod bi trkal na vrata, saj je bilo v njem dovolj izkušenj, dasi «h star šele 36 let. Povratek v Pariz mu je bil najljubši. Prišel je spet v svoj dom na Rue de s. Vl'es, kjer se je takoj podal v sobo št. 104. Tam je živel njegov profesor Mon-r Piouiget. Bil je popolnoma slep, poleg tega pa moralno zelo pretresen zaradi i hi s0 takrat še odmevale po pariških učilnicah, dasi je modernizem že jemal s Societte de Geographie ga je povabila, da bi predaval o Kitajski. Vabilo je ’n tam sl e«a* Pesn>ha Gheona in ga navdušil za pesnfvT-l'-1 (V časov bokser-g . bojev. Večeru je predsedoval član akademije in ugledni katoliški pisatelj Rene „I Zln- Lebbe je predaval mirno in temeljito in je značilno zanj, da se niti z besedo . «otaknil težav, ki 'jih je imel prav s francoskimi diplomatskimi zastopstvi v Tien-v U' Zmernost in previdnost je obvladovala značaj, ki je bil sicer dinamičen in 8 Predan radikalnim potezam. g Belgiji je posvetil največ svojega časa ob tem bivanju v Evropi. Domovina s . Je navdušila zaradi nparedka, ki ga je preživela v tej kratki dobi njegove od-husti še bolj pa ga je zagrabil obisk, ki ga je v Malinesu opravil pri kardinalu n.^ieru, že slavnem, a na pragu še bolj slavne dobe, ki jo je preživel, ko je bila 0 Pozneje Belgija za štiri leta zasedena. Velika Lebbova delavnost za .pridobivanje javnosti je sproti nakazovala P°' manjkljivosti, s katerimi se je moralo boriti poslanstvo Cerkve na Kitajskem. Borb0 proti konfucionizmu in nameri, da bi slednji postal državna vera, je v glavne1" vodil Lebbe in jo dobil zase in za vse druge, pri tem pa’ ga je bolelo, da tje b1* položaj Cerkve še vedno tako šibek v primeri z uspehi. Celo kitajskim pogano"1 je bilo opazno, kakšna je razlika med kristjanom-katoličanom in kristjanom-prot®' stantom. Katolicizem je bil v javnosti v mnogih ozirih šibkejši od protestantizm"’ zlasti V pridobivanju sredstev za vzdrževanje misijonov in ustanov; katoliš^' misijonar je moral delati v zatišju, odmaknjen od bučnih dnevnih zahtev. P"0' testanti so imeli celo vrsto srednješolskih zavodov, v vseh večjih središčih s° bili visokošolski zavodi v rokah protestantskih profesorjev ali ustanov, katolic ze"1 pa je delal tako, kakor da je v svojem poslanstvil namenjen samio za predmestj"1 za reveže, in da mora srednje in višje sloje prepuščati dnigim, bogatejšim i" vplivnejšim. Lobba je vse to bolelo, še bolj pa ga je bolelo spoznanje, da je organizacij" Cerkve na Kitajskem še zaostajala. Protestantizem je bil tudi na Kitajskem raab1*' na mnogo ločin, imel pa je med Kitajci že domače poglavarje in cerkvene odličnik0. Kmalu po njegovem prihodu na Kitajsko (to je 1. 1901) je celo anglikanska cerke'r mogla v Šanghaju posvetiti že prvega svojega škofa-domačina. Stik z najširšimi sloji kitajskega javnega mnenja mu je dan na dan veleva'1 da se bo moralo zgoditi, da dobe tudi kitajski katoličani svoje domače škofe. Ko ie stopil na kitajska tla, je vedel, da bo do tega moralo priti, in tedaj si je želel sai"° to, da bi mu ob svoji smrti Bog omogočil, poljubiti prstan prvemu škofu-domači""’ Ni smel mnogo čakati ir. to tem manj, ker je vedel, kako težko delo ga čak" na tej poti. Lahko je bilo delati za spreobrnjenje poganov, pisati v liste za ljudstv0 in za učene, organizirati tudi najbolj težavne organizacije, toda nobena teh teža^ ne bi mogla biti vzpoirejena s težavo: kako doseči, da bi Kitajska dobila svoj0 škof^'domačine. Vse, kar je dosedaj počel, je bilo odvisno od njega, ničesar pa more storiti v vprašanju organizacije nacionalnega episkopata — ta zadeva uhajala iz njegovega področja in je morala biti urejena samo pri sv. stolici v R' mu. Ako bi se obrnil na sv. stolico s svojimi predlogi, bi to ne bilo primerno; mo"" bi to storiti samo po posredovanju svojih predpostavljenih v Tiencinu. Samo t' 50 imeli zveze v Rimu, Kadar je bil kot vikar tiencinske škofije na konferencah ep1' skopata, je mogel načenjati ta problem, pri vsem tem pa je moral biti zelo Prf viden, da ne bi naletel na napačno tolmačenje svojega vmešavanja ali načenjanj" vprašanj za katera morajo skrbeti drugi. Bal se je stalno, da ne bi s tem psvzroč' več nesreče kot koristi. Ko je omenjal to zadevo svojim predstojnikom na Kit"' skem in svoji družbi v Parizu, je moral biti zadržan in ne ipreveč navdušen ^ svojo idejo. Na vse svoje dopise o tem tudi ni prejemal odgovorov, gojil je sa1"9 rahlo upanje, da so njegovi nazori o tem vendarle prihajali tudi v Rim, zlasti P* na sedež Propagande Pidei. Ko se je pripravljal na delo v tej smeri, pa je skušal odstranjevati tiste te' žave, ki motijo zaupanje ali vero kitajskih vernikov v evropskega katoliškega hovnika. Tako je razbijal povsod, kjer je le mogel, napačen nevtralizem, ki se Je lepil na poslovanje misijonarjev. Pogosto se je namreč dogodilo, da so kitajs^ oblasti upravičeno prišle v spor s tujimi ambasadami ali evropskimi ustanova1"11 zaradi tolmačenja pravic v ozemlju, ki je pripadalo tujski kontroli in kjer Kitaj01 niso smeli izvajati svoje oblasti. Dogajalo se je tudi, da je tuji konzul posegel rodno in oblastno v zadeve, ki so se nanašale na zaščito misijonskih posestev "j? naprav. Pri takem sporu so se misijonarji pogosto odločali za „nevtralizem“ "1 da tahlče vmešavanja v javne, posvetne zadeve — in pri tem izločali sebe tako, so se oddaljili od kitajske skupnosti. veti Nl, bl1? redko, da se je misijonar držal ob strani, ker se ni mogel toliko vži-šolstVv,kltaJ^° družbo’ da bi mu ta odprla vrata. Protestanti so ra svojih srednje-»la'v0\ZaV0.dlh in univcrzah vzgojili cele rodove voditeljev kitajskega meščanstva, tstan r,J'h prlredltvah J® bil navz<>č predstavnik protestantskih misijonskih Vodil ov\ ‘e katoliški misijonar je pogosto moral imanjkati. Ker ri bilo zvez med tiki n-!mi kitaiJsk!mi ^oj1 in katoliškimi misijonarji ali cerkvenimi dostojanstve-USt ’ Je mnc)g0 visečih zadev med kitajskimi oblastmi in misijonskimi katoliškimi arovami ostajalo nerešenih in to leta in leta. •iona,-iebbra Kitajska čim,prej dobiti škofe-domačine. Pri kardinalu je Lebbe ostal več dni, ven da i' pozneje nikdar ni omenil, da bi mu bil kardinal obljubil izvesti kaj posebnega v tej zadevi škofov-domačinov. Oba sta se gotovo zelo navdušila za to zadevo, vendai tedaj še nobeden od njiju ni mogel niti slutiti, da bo komaj dobro desetletje'pozneje sv. stolica imenovala — ne samo enega, ampak kar več kitajskih škofov-domačino'n Prijateljstvo se pozneje ni več pretrgalo in je ostalo trdno do kardinalov® smrti v letu 1926. Ko so Nemci 1. 1914 Belgijo zasedli in je kardinal ostal na svoje111 mestu v Malinesu, mu je 1. 1917 uspelo, da je poslal pismo — Lebbui na Kitajsko-Sovražni zid vojske ni mogel omajati vezi, ki so skušale plesti temelje za zma£° poslanstva, ki ga noben konflikt ne more zatreti ali pa ovirati. Lebbe je poslej trdno gradil na to prijateljstvo in poznejši njegovi predlogi šli v Rim tudi skozi posredovalne roke kardinala Merciera. Lebbe pa tudi nikdar oj mogel izvedeti, koliko težavnih zadev je bilo urejenih, ne da bi mu bil kdaj kardif1^ sporočil, kako je bilo treba pomagati a'i pojasnjevati in da je Bog blagoslovil nje' govo posredovanje. (Sledi.) . Kitajski misijon iz Lebbejevih časov: Yungchow, kjer je deloval in umrl naš P’ Veselko Kovač O.F.M. SREBRNI JUBILEJ BARAGOVE ZVEZE Nikolaj Jeločnik, Buenos Aires Na Silvestrov večer 1955. je poteklo stopetindvajset let, kar je največji slo-^kski misij ona r Irenej Friderik Baraga prvič stopil na ameriška tla. Včerajšnji etliški kaplan takrat pač ni mislil, da bo prav za stoletnico njegovega prihoda novi svet zrasla zveza, ki bo nosila njegovo ime in katere prvi in najvišji namen p°> da njemu, takrat tujcu na tujem, doseže čast oltarja sredi vesoljne Cerkve. rav za stoletnico Baragovega prihoda v Ameriko, 29. decembra 1930 se je v Chi-rodila „BARAGOVA ZVEZA“, ki tedaj vse letošnje leto slavi svoj srebrni odej. v petindvajsetih letih je Baragova zveza opravila tako važno in zgodovin-Pomembno katoliško delo, da je častna dolžnost slehernega zagovornika Ba-v“gove zadeve, spoznati vsaj v skopih obrisih njeno delovanje in njen resnično odlo-11 * pomen pri beatifikacijskem pokretu za našega svetniškega kandidata. Rojstvo „Baragove zveze“ , Zanimanje za Barago je med slovenskimi rojaki v Severni Ameriki sprožil , ^kajšnji katoliški shod leta 1930. Od shoda naprej so posebej slovenski lemont-frančiškani začeli resno razmišljati o potrebi ustanovitve posebne organizacije, naj bi si kot prvenstveno nalogo vzdela delo in prizadevanje za začetek beati-kacijiskega .procesa. Največ zaslug pri zamisli sami in tudi pri nje poznejši izvedbi ata pokojni p. Hugo Bren OFM, vnet Baragov častilec in zagovornik, in ne-horni dušni pastir ameriških Slovencev, ip. Bernard Ambrožič OFM. Prav p. lnt-rnard l'6 bil, ki je po tihem pripravljanju in. v globokem prepričanju, da se je n dela za zgodovinsko odločilno stvar, sklical ustanovni sestanek Baragove zveze, • decembra 1930 pri slovenski župni cerkvi sv. Štefana v Chicagu. Ta dan je ž fstni dan zveze, pomeni pa hkrati tudi začetek pravega, organiziranega dela Baragovo svetniško čast. Iz drobne kali — mogočno drevo, tako bi lahko rekli srebrnem zvezinem jubileju. Vsa njena mladost in mladeniška leta to resnico kujejo. Ob ustanovitvi je p. Bernard sestavil tudi prva pravila, v katerih je glavni •tton zveze „pospeševati delo za beatifikacijo našega rojaka, škofa Barage, ki je sVu v s^u^u svetosti“. Zveza sama pa je zamišljena kot „osrednja matica sloven-. . katoliških, organiziranih skupin v Združenih državah“. Zveza ima torej ob »Jem rojstvu docela -slovenski katoliški značaj. -Pa vendar že takrat upa na bost 6 ‘n za SV0Je delo zastavlja nalogo, ki ji veleva, da „...pospešuje razi-»vanje Baragovega življenja in delovanja, zlasti pa zbira dokaze za njegov ^.etniški značaj... skuša bolj in bolj zainteresirati poklicano cerkveno oblast, da *e pričel proces za Baragovo beatifikacijo...“. J. V, ,^a prvega predsednika so si ustanovitelji izbrali enega najzaslužnejših ame-v' “‘h rojakov, Mr. Antona Grdino, za podpredsednika pa že takrat, danes po žpf111 sevcrnoameriškem zgodovinarskem svetu poznanega in, priznanega, Mr, Jo-a Gregoriča; tajništvo, ki je bilo že ob ustanovitvi pravzaprav ša važnejše dračje kot kdaj koli pozneje, pa je na vso srečo prevzel p. Bernard Ambrožič, d Vso srečo, pravima, pa po pravici tako: brez p. Bernarda bi Baragove zveze j! av gotovo še ne bilo, vsaj v takšni mogočni obliki ne, kat je danes; brez njegove Za • ."ddrie delavnosti in prizadevanja bi nameni in cilji Zveze prav gotovo ne Jeli slovenskega domačega in izseljenskega, pa danes že tudi celotnega ameri- ške^a katoliškega sveta kot se je po božji dobroti to storilo. Prav in pošteno je’ da to zapišemo. Poznejši zgodovinar Baragove zareve se bo nujno moral mudit'' in precej dolgo muditi, ,prav ob imenih p. Bernarda in Mr. Gregoriča. Rojstvo zveze same pa je takoj rodilo tudi posebno glasilo za Baragovo zadevo^ Takratni „Svetilnik katoliških shodov“ se je preimenoval v „Baragov svetilnik“’ ki je prvi začetnik današnjega „Baraga’s Bulletin“, uradnega marquettskega šk°' fijskega glasila za Baragovo zadevo. Seveda tokrat še ni bil samostojen list, nia1' več si je za vsako številko izposodil kako stran v „Ameriškem Slovencu“. Zveza se je lotila dela, bolje povedano: nekateri maloštevilni idealni posaineZ' niki so se zagrizli v delo. Ob srebrnem; jubileju si danes lahko z zadoščenjem P1'" znajo, da so prodrli in uspeli. OTROŠKA LETA Otroška leta bi lahko imenovali prva tako težavna začetna leta v življenj11 Baragove zveze. Ustanovila se je v Chicagu, tam je proživela tudi prvo leto. je res leto preskuša j e, kot je pozneje ugotovil p. Bernard. Njen pojav med sloven' skimi rojaki ni vzbudil nobenega pravega navdušenja. Res so bile v tistem letu med ameriškimi Slovenci mnoge Baragove proslave za stoletnico misijonarjeveg® prihoda v Združene države; a s proslavami vred se je tudi prizadevno navdušeni6 skoraj končalo. S pisanjem „Baragovega svetilnika“ pa so se vendar počasi začel3 ogrevati slovenska srca. V zvezo so vstopali prvi člani, najprej poedinci, poznej6 tudi organizacije. Mr. Gregorič je začel z vsq resnostjo zbirati gradivo za Bal’3' gov življenjepis v angleščini. Sad tega dela je v tistih časih njegova knjiga „Tk6 Apostle of Chippewas“. Zveza je koj v začetku navezala tudi stike z Ljubljan0; Kot marquettskemu prej naj bi tudi ljubljanskemu škofu ameriški rojaki predložil' posebno spomenico, da bi storil vse za uradni beatifikacijski postopek. Baragov9 proslava na Brezjah v Sloveniji leta 1931. je v največji meri zasluga Zveze. Že na drugem občnem zboru pa je prišlo do važnega sklepa: Baragova zvez3 naj se ukvarja izključno z zadevo Baragove beatifikacije. Delo se je izkristaliz'" ralo. Zveza je začela z načrtnim poslovanjem. Predsedoval ji je v teh letih reV’ John Plevnik, slovenski župnik v Jolietu. Takratni marquttski škof msgr. Nussbau«i> ki ga je Zveza uspela zadobiti za Baragovo zadevo kot njegovega naslednika '•3 škofijski stolici, se je za stvar zavzel. Potrdil je prvo molitev za Baragovo beati" fikacijo, ki jo je Zveza 1933. skupno s posebno brošuro o našem svetniškem kand' datu izdala. Z marquettskim škofom pa si je začel dopisovati še ljubljanski šk0^ dr. Gregorij Rožman. Zveza je vsako leto poskrbela za prireditev „Baragoveg3 dne“. Zvodovinar Gregorič je s pomočjo p. Huga Brena vneto zbiral vse zgodoviO' sko gradivo. j Leta 1936 je p. Hugo napisal za koledar „Ave Maria“ pomenljiv članek, ^ katerem odločno zagovarja misel, da mora delo za Baragovo beatifikacijo preit’ iz zgolj slovenskih krogov v vso ameriško katoliško javnost: postati mora stva' vsega katoliškega sveta! ŠKOF ROŽMAN IN BARAGOVA ZVEZA Nov vzpon pri delu in prizadevanjih predstavlja obisk ljubljanskega nadpastirj3 Gregorija leta 1935 med ameriškimi Slovenci. Ta obisk je bil plod velikega zaid' manja za Baragovo beatifikacijo med rojaki v domovini, še ko je bil škof Rožm311 v Ameriki, je dočakal tudi imenovanje novega marquettskega škofa, kateremu ie osebno priporočil Baragovo zadevo, ko je poromal na Baragov grob. Storil pa ie potrebne korake tudi pri chikaškem kardinalu Mudleinu, ki je od tistih dni ede3 j večjih zagovornikov in pospeševalcev Baragove beatifikacije. Ob navzočnosti ofa Rožmana so takrat naši rojaki v clevelandskem Kulturnem vrtu slovesno g tudi Baragov kip, ki se je uvrstil med druge sohe zaslužnejših Slovencev. atagovo ime je takrat že iz dneva v dan bolj segalo tudi v ves ameriški svet. riško časopisje je o obisku našega škofa precej poročalo; vztrajno so omenjali . > da je v U.S.A. prišel zaradi Barage. Tako je škof Rožman s svojim predvoj-'fa obiskom utrl pot za propagando v prid Baragovi beatifikaciji med neslovenski-!• angleško govorečimi Amerikanci. Baragova zveza je od tega obiska odnesla «oko moralno korist: naši ameriški rojaki so začeli spoznavati, da je Baragova aeva resna stvar, ki je častna narodna in katoliška dolžnost vsakogar od njih. Clevelandska leta Po smrti rev. Plevnika, dotedanjega predsednika, se je Zveza preselila v Cle-^eland. Za predsednika je bil namireč takrat izvoljen rev. John Oman, ki je tam Pnikoval. časi ,pa so bili za kakšno večje delovanje vse prej kot ugodni: nekaj ..el je pogorela marquettska katedrala; škof iPlagens je bil prezaposlen z gradit-Jo nove; Amerika je doživljala predvečer nove svetovne morije; Baragova zveza ® delala le po malem. A veliki misijonar in škof ni ostal pozabljen. V novo kripto ^ äpquettske katedrale so položili tudi Baragovo krsto, ki so jo takrat odprli. O Sodku je ameriški in slovenski javnosti poročal župnik rev. Vital Vodušek in kudil tako precej novega zanimanja za stvar. Prenovljena katedrala in kripta sta p ,o znova privabljali ameriške obiskovalce, za škofljane marquettske škofije je Baragov grob postal pravo romarsko središče. V Ljubljani je dal škof Rož-..ari pozidati „Baragovo semenišče“. Nekaj let prej že je Mohorjeva družba zalo- tadi a prvo izdajo dr. Jakličevega življenjepisa o Baragi: po tej knjigi, ki je segla med ameriške Slovence, se je slovenski svet bolj in bolj začel zanimati za *V°jeSa svetniškega rojaka. Dejansko je v tem času vsa Baragova zadeva bolj resla v ryjj-g njegovih zagovornikov v domovini. Vojna je povzročila prihod p. Kaf ^riirja Zakrajška v U.S.A. Ta je med ameriškimi Slovenci zaklical: „Če je kdaj ^ s narod potreboval svetnika, zdaj ga potrebuje...“ in je s svojim klicem sprožil j(; v val navdušenja ter dela za Baragovo zvezo. Marquettski škofovski prestol Nasedel škof Magner, ki je za Barago že vedel in se je takoj za njegovo zadevo neto zavzel. Pa .Lfajvažnebši dogodek, lahko rečemo zgodovinski za Baragovo zvezo v tem času le občni zbor Zveze 14. oktobra 1941 v Clevelandu. Prvič se je skupščine udele-. tudi posebni odposlanec marquettskega škofa, generalni vikar msgr. Zryd. Po de?1*1 ®L°f pozdravil zborovalce in zago.tovil Zvezi vsestransko pomoč pri njenem Skupščina je takrat marquettskega škofa izvolila za častnega predsednika, p Pa je navzoč tudi rev. Scheringer, slovenski rojak, ki je župnikoval v nekdanjem aragovem L’Ansu. Lsk Spet so začeli Baragovi delavci z veliko propagando po ameriškem slovenskem U. V Washingtonu je začel zbirati ob svoji doktorski tezi po državnih arhivih Se0?ov'nske podatke tudi mladi slovenski teolog p. Ciril Šircel OEM. Naslednje leto v. 1® velike Baragove slovesnosti v Lemombu prvič udeležil tudi mamuettski škof ^agner. 0 -*942. je predsedstvo Zveze prevzel župnik Scheringer. Za tajnika je bil izvoljen 2 ®nJeni p. Ciril Šircel. Tako je vodstvo prešlo prvič v mlajše, , ameriške“ roke. So bema tema odbornikoma pa tudi Zveza v neposredno bližino Marquetta. Začeli .o zfaj prvič razmišljati tudi o „Baragovem vestniku“ v angleščini. Do rojstva tega . a je prišlo šele 1946. leta. Mr. Gregorič je bil naprošen, da začne podrobno zbi-1 gradivo za znanstveni življenjepis o Baragi. 1943. je izšla že prva brošura ■o našem svetniškem škofu v angleščini. Napisal jo je predsednik Zveze, rev. Sehe' ringer. Za Zvezino delo med Slovenci je najprej skrbel frančiškanski Lemont. Vsak0 leto so slovesneje praznovali Baragov spomin, dokler ni kot plod teh proslav z ra’ sel poseben škofijski ..Baragov dan“, ki ga zdaj v Michiganu sleherno leto a® drugi župniji .praznujejo in je splošno ameriška katoliška stvar. BARAGOVA ZVEZA V MARQUETTU Bolj in bolj očito je bilo, da se Baragova zveza razrašča v posebno ustanov0 marquettske škofije in da bo treba za Slovence v njenem okviru ustvariti posebn0 vejo. Stvar sama je že zadobila čisto cerkveni, uradni značaj, še posebno leta 19^’ ko je predsedniško mesto zasedel generalni vikar škofije msgr. Zryd in Zvezo s škofijskim vodstvom še tesneje povezal. Isto leto je umrl škof Magner, Baragov0 stolico pa je zasedel msgr. Thomas L. Noa. Z ljubljanskim škofom, zdaj že beguni cem v U.S.A., sta o Baragi mnogo govorila. Novi marquettski nadpastir je kaJ brž spoznal globoki pomen Baragove zveze in jo podprl na celi črti. Uradne p1'0' store ji je dal v svoji škofijski palači, msgr. Zryd je od prve izvolitve naprej nj011 stalni predsednik. V okvirui Zveze se je slednjič osnovala posebna slovenska veja, ki ji predseduj6 zdaj msgr. Oman. V Marquettu šele je Baragova zveza dosegla svoj dokončni razmah: njeno de10 in poslovanje je zdaj uradna škofijska zadeva. Prvi najvažnejši korak za bodo6’ beatifikacijski proces je bil storjen lani z uradnim škofijskim imenovanjem 2g° dovinske komisije, ki jo vodi msgr. Zryd. Delo te komisije je za vso stvar odločilu0’ naravnost življenjsko važno. In delo uspešno napreduje. Odkar se je v Marquett6 preselil tudi uradni zgodovinar, mr. Gregorič in se tam docela posvetil samo štu' diju vsega zgodovinskega gradiva, ki je v kakršnikoli zvezi z osebo in delovanje1’1 velikega slovenskega rojaka, je delo doseglo svoj polni zalet. Ves razvoj Baragove zveze kaže posebno božjo pomoč. Danes Slovence in Am6' rikance že Rim sam vzpodbuja k delu za veliko stvar beatifikacije našega svet' niškega kandidata. Slovenci smo še posebej dolžni, da ponesemo Baragovo im® njegova slavo med ves katoliški svet. Severnoameriška Baragova zveza nam je Pot utrla, na nas je, da to pot utrdimo im po skupnih molitvah vse krščanske srenj6 slednjič dosežemo najvišji cilj: uradno cerkveno priznanje Baragovega svetništv® • Literatura: Koledar „Ave Maria“ 1955 in 1966. ZAHVALE BARAGI ALI JIH JE BARAGA USLIŠAL? Vse slovenske rojake iz župnije Cerklje (na Gorenjskem), ki so bili kakorko1’ med zadnjo vojno in nemško okupacijo udeleženi pri devetdnevnici k škofu Frid6 riku Baragi za rešitev slovenske duhovščine na Gorenjskem pred nemškimi strel’’ prosimo, da na podlagi naslednjega pisanja neke cerkljanske župljanke, ki živi k° begunka v Ameriki, sporoče našemu uredništvu, če so tudi oni mišljenja, da so h’ ! naši duhovniki res rešeni na Baragovo priprošnjo. Omenjena rojakinja iz CerkeU nam je namreč sporočila: „V času okupacije so nam Nemci odvedli duhovščino. Bili smo v resni boja*”1 za življenje svojih dušnih pastirjev. Vedeli smo, da so nacisti v okupiranih poki® jinah, tudi na Slovenskem, že mnoge duhovnike ustrelili. V svoji stiski smo ee ■forani v Cerkljah zatekli po pomoč k našemu svetniškemu kandidatu, škofu Fri-®nku' Baragi s posebno mašno in molitveno devetdnevnico. Sklenili smo, da bomo evetdnevnice opravljali tako dolgo, dokler ne bomo uslišani, dokler ne bodo naši auhovniki rešeni preteče nevarnosti. Tudi smo se zavezali, da bomo, brž ko nam o mogoče, morebitno uslišanje razglasili. Za duhovnike, ki so jih Nemci neznano am odvedli, smo izvedeli, da so bili prav za sklep naše prve devetdnevnice odpelji na Hrvaško in v Bosno in tam izpuščeni na svobodo. Mnogim je 'že nekaj dni Pozneje uspelo, da so prišli v okolico Ljubljane, kjer so se lahko prosto gibali, pečine smo bili prepričani, da nas je Baraga uslišal in da je pri Bogu izprosil Rešitev duhovščine. Zdaj tudi izpolnjujem obljubo, ki smo jo takrat dali, in pošiljam to sporočilo v objavo. — M. P., Cleveland, U.S.A.“ V skromno javno zahvalo škofu Baragi za srečno rešitev težke družinske aadeve, daroval g. Radko Krevs, Argentina 300 pesov. V zahvalo Baragi: N.N., 100 pesov; N.N., 20 pesov, g. Avguštin Jeločnik, °S' Aires, 100 pesov, NLN., 100 pesov. STARA KITAJSKA MODROST 'm Nadaljevanje. — [Piše Janez Kopač C.M., Toronto, Kanada. Že v doslej objavljenih člankih smo videli, kako zelo kitajski modrijani na-.. sajo pomen družine za zdrav in pravilen razvoj človeške družbe. Dobra družina je temelj in izhodišče za obnovo in napredek narodov in držav. Konfuce pre-Pticevalno dokazuje, da morejo priti dobri narodni in državni voditelji le iz dobro ^Sojenih družin. Po njegovem prepričanju bo le tisti dober voditelj države ki je d v družini dober sin do svojih staršev, dober brat do svojih bratov in sestra, in °nčno skrben oče svoji družini. Tako smo prišli do zadnjega poglavja Konfucejevega Velikega nauka, ki precej a široko dokazuje, zakaj in kako zavisi mir in sreča v človeški družbi od dobrih davnih voditeljev in od pravilnega vodstva držav. svetovni mir zavisi od pravilnega vodstva držav. V desetem in zadnjem poglavju svoje knjige „Veliki nauk“ piše Konfuce: , v „Trditev: ‘Mir in sreča na svetu zavisita od pravilnega vodstva držav’, se raz- takole: Kadar vladar ravna s starimi, kakor je treba ravnati s starimi, mu postane Judstvo sinovsko vdano; kadar vladar ravna s starejšimi od sebe kakor je treba aynati s starejšimi, se ljudstvo nauči bratske podrejenosti; kadar vladar ravna ocutao z mladimi in slabotnimi, je tudi ljudstvo do njih sočutno. Tako ima vladar p avilo, s katerim more kakor z merilomi ugotavljati svoje ravnanje. Kar nam ni všeč pri nadrejenih, tega ne uporabljajmo pri podrejenih; kar am ne ugaja pri podrejenih, tega ne storimo nadrejenim; kar sovražimo pri tistih, so višji od nas, tega ne delajmo tistim, ki so nižji od nas; kar zaničujemo pri stih, ki so nižji od nas, tega ne delajmo tistim, ki so višji od nas. Česar ne ma-«nao sprejemati z desne, tega ne delimo na levo; in česar ne maramo sprejemati z leve, tega ne ponujajmo onim, ki so na desni strani. To je tisto, kar se imenuje pravilo, s katerim človek kakor z merilom ugotavlja svoje ravnanje’, V Knjigi pesmi je rečeno: ‘Kako razveseljivo je, kadar so vladarji kakor starši svojemu ljudstvu’. Kadar vladar ljubi to, kar ljudstvo ljubi, in sovraži ono, kar ljudstvo sovraži, tedaj je takorekoč oče in mati svojemu ljudstvu. V Knjigi pesmi je rečeno: ‘Kako ljubek je oni grič na južni strani s štrlečih skladi skal! Zelo se ločite od vseh drugih vi, veliki učitelj J in; vse ljudstrvo zre nn vas.’ Vladarji držav ne smejo zanemariti skrbi za blagor ljudstva, če se prepuste sebičnosti, bodo nesreča za človeško družbo. V Knjigi pesmi je rečeno: ‘Preden so vladarji dinastije Jin izgubili naklonjeT nost ljudstva, bi se bili mogli mirne vesti prikazati pred Bogom. Dinastija J'11 nam je v opomin: Vladarske oblasti ni lahko trajno ohraniti.’ To 'priča, da se s čednostjo pridobi ljudstvo; s j) rido bit rij o Ijtulstva pa se pridobi vodstvo države. Kdor pa izgubi simpatije ljudstva, izgubi obenem vodstvo države. Zato se bo vladar najprej trudil za čednostno življenje. Ko bo postal čedno' sten, si bo pridobil ljudstvo. Ko bo imel na svoji strani ljudstvo, mu bo dano ozemlje; ko bo imel ozemlje, si bo pridobil bogastvo; ko bo imel bogastvo, ga bo mogel koristno uporabljati. Čednost je korenina, bogastvo je sad. Če bo pa imel zunanjost za glavno in notranjost za postransko, se bo le jrreioiral z ljudmi in jih naučil ropanja. Če torej vladar zbira zase bogastvo, si odbije od sebe ljudstvo. Če ;pa bogastvo razdeljuje med ljudstvo, si ljudstvo pridobiva. Ako torej iz vladarjevih ust prihajajo krivične besede, se mu bodo prav take nazaj vračale; in bogastvo, ki si ga je krivično pridobil, bo prav tako izgubil. V Opozorilu Kangu je rečeno: ‘Sreča ne bo vedno z nami.’ To se pravi: Dobrota si pridobi srečo, pomanjkanje dobrote jo izgubi. V Knjigi ču-a je rečeno: ‘čujevo kraljestvo hi bilo na glasu kot bogato; kar uru je dajalo veljavo, so bili dobri ljudje.’ RAZLAGA: Kitajščino, zlasti še klasično kitajščino je težko prestavljati v slovenščino, ker je pač pisana v znakih in ima znak več pomenov. Izraz za „ves svet“ se v kitajščini dobesedno glasi ,,vse, kar je pod nebom“. A pri tem izrazu so stari Kitajci mislili le na celotno Kitajsko; kajti mislili so, da se s Kitajsko svet konča. Sicer se pa tudi sv. pismo Stare in celo Nove zaveze tako izraža. Uporablja izraze, ki pomenijo ves svet, vse ljudi, misli pa le na določeno zemljo in določeno skupino ljudi, ki je bila tedaj Judom znana. Kitajska je bila včasih razdeljena V več držav, podobno kot danes Združene države, le da so te kitajske države imele več samostojnosti, kot jo imajo ameriške. Konfuce je pač mislil, da bo po celi veliki Kitajski zavladala sreča in mir, kadar bodo vse njene države pravilno vodene. Smisel njegove trditve je pa za ves svet, zato sem tudi tako prevedel kitajsko besedilo. Saj danes vsi vemo, da „vse, kar je pod( nebom“, ni le Kitajska, ampak cel svet. Navodila, ki jih daje Konfuce za pravilno vodstvo držav, se zelo približajo Jezusovemu navodilu, ki ga je dal za vse ljudi in se glasi: „Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim; zakaj to je postava in preroki" (Mat 7,12). če se ravnamo po tem Jezusovem načelu, bomo vedno zadeli pravo v odnosih do drugih. Konfuce pravilno naglaša, da je za vladarja najvažnejše, da pravilno ravna z ljudmi. In da bo mogel vedno pravilno ravnati z ljudmi vseh vrst in stanov, mu da Konfuce kratko, pa zanesljivo navodilo: Kar mu pri drugih ni všeč, tega naj tudi sam drugim ne stori. Česar zase ne mara, tega naj tudi drugim ne stori. Ki" tajsko besedilo, ki uporablja znake, izrazi stanovsko in poklicno razliko med ljudmi z izrazi: nad, pod, spredaj, zadaj, na desni, na levi. Skušal sem jih prevesti v slovenščino po smislu. Ko daje Konfuce navodila vladarjem, se vedno znova povrača K trditvi, da morajo biti vladarji svojim državljanom to, kar so dobri starši svojim otrokom. Svojo trditev podkrepi z izreki iz starih kitajskih modroslovnih knjig, “osebno rad navaja izreke iz Knjige pesmi. Kdor je bil kdaj v južni Kitajski in je opazoval velike sklade skal, štrleče proti nebu, bo razumel, zakaj Knjiga pesmi primerja velikega vladarja Jina taki gori, ki ima kakor dober vladar to posebnost, njena veličina vsem pade v oči in se vanjo ozirajo. Glavna Konfiucejeva misel, ki se neprestano ponavlja v njegovih spisih, je ta: yednost je temelj sreče. Iz nje kakor iz korenine pri drevesu poganja vse dobro. Če “odo vladarji držav čednostni, bodo s čednostnim življenjem pridobili za krepostno Zlvljenje vse ljudstvo. Ljudstvo jim bo rado sledilo ter jim ostalo zvesto in vdano, tako bodo vladarji ohranili oblast in naklonjenost ljudstva. Če bodo pa vladarji Pr* vodstvu držav postali sebični in bodo iskali časti dni bogastva zase, se jim bo ‘Judstvo izneverilo ter se jim uprlo. Tako bodo prej ali slej izgubili oblast ter Pahnili v nesrečo sebe in ljudstvo. 'Sicer vsi ti Konfuce j evi nauki o vodstvu držav ne povedo nam katoličanom Pio novega, vendar nam dobro izprašujejo vest. Daši imamo katoličani Kristusov Pauk in nauk Cerkve, ki je še globlji in popolnejši od Konfucejevega, vendar vodstvo držav tudi tam, kjer so na oblasti katoličani, ne odgovarja niti idealu Kon-tucejeve državne zamisli, kaj šele katoliškemu idealu, kakršnega želi Cerkev. Kontne je bil pogan, pa se je vendar s svojim naukom bolj približal Kristusovemu Evangeliju kot večina sodobnih učiteljev državnih in socialnih ved. In vendar so Pinogi od teh učiteljev katoličani. Danes kar mrgoli v knjigah in političnih listih vse polno zmotnih naukov o v°dstvu držav in ureditvi človeške družbe. Zato ni čudno, da večina voditeljev držav P® vodi pravilno svojih držav. Eni jih vodijo po komunističnih načelih, drugi po fašističnih^ tretji spet po socialističnih. Le redki sodobni vladarji so se približali Pri vodstvu svoje države katoliškemu idealu. Zato ni upanja, da bi zavladal na svetu Pf'L socialna pravičnost in medsebojna ljubezen, dokler bodo prevladovali napačni Ppjmi o državi in državnem vodstvu in dokler bo večina vladarjev nepravilno vo-Pda svoje države. Tudi Slovenci se imamo od Konfucejevega nauka marsikaj učiti. Najprej tega, Pp Je politično delo nekaj važnega in resnega. V slovenski emigraciji so začeli pre-riadovati napačni pojmi o politiki, kot da bi bila politika nekaj slabega. S'ovenski komunisti delajo v emigraciji politično z vso paro in so kar najtesneje povezani s komunističnimi oblastmi v domovini kakor z ostalimi oblastmi komunističnih držav. katoličani pa naj bi nasedli komunistični propagandi in naj bi smatrali politično Polo za slabo ali vsaj brezkoristno zadevo? , _ Drugo kar naj se od Konfuceja naučimo, je njegovo načelo ljubezni: Česar ne e*ite, da bi Vam drugi storili, tega tudi vi ne storite drugim.“ To načelo naj velja Pri vseh naših odnosih do drugih, pa naj že bodo poedinci, organizacije, skupine narodi. Koliko trenj in nesoglasij bi v naši slovenski skupnosti odpadlo, ko bi Se Vsi Slovenci držali tega načela. Sicer se pa moramo Slovenci kot katoliška emi-Snacija povzpeti še više in vzeti za pravilo Jezusovo zapoved: ,,Vse, kar hočete, da 1 ljudje vam storili, storite tudi vi njim“ (Mt 7,12). (Konec prihodnjič.) * PO M M IJ O N 5 Kt M 5VUII * MISIJONARJI PROTESTIRAJO NA KOREJI: VELIKA ŽETEV... 82 iz rdeče Kitajske pregnanih misi-jonanjev, vsi bivši jetniki komunističnih koncentracijskih taborišč, so podpisali in na Združene narode naslovili posebno protestno spomenico, v kateri nadrobno govore o preganjanju katoliških misijonarjev in tisočev, desettisočev kitajskih vernikov, ki se za ceno lastnega življenja ustavljajo komunističnemu brezbo-štvu na Kitajskem. V spomenici zahtevajo, da Združeni narodi pošljejo na Kitajsko posebno mednarodno komisijo, ki naj preišče stanje po ječah in taboriščih za prisilno delo in sploh zahteva od komunističnih oblasti, da ji dovolijo vpogled v njih „sodnijsko“ postopanje. SPET MUČENEC NA KITAJSKEM Iz Makao je prišlo sporočilo, da je v letošnjem januarju umrl v komunističnem zaporu v Shiuhingu kitajski jezuit p. Simon Tang, šestinšestdesetlebni redovnik je bil aretiran nekaj dni pred božičem in postavljen pred ljudsko sodišče, ki ga je obsodilo kot navadnega zločinca... Dolgo vrsto let je bil ravnatelj kolegija „Morska zvezda“ v Shiuhingu. PORAST KRŠČANSTVA V LOTUNGU V Lotungu na Formozi, kjer deluje dr. Janež, so za božič krstili spet 120 poganov, polovico od njih odraslih. Ker je misijonska kapela premajhna, so najeli naj večjo dvorano v mestu za to veliko slavje. 1300 kristjanom se je pridružilo še mnogo poganov, ki so z vidnim zanimanjem sledili svetim obredom. Za veliko noč pa so očetje kamiljanci, ki v Lotungu misijonarijo, pripravili spet novo veliko skupino katehumenov na sveti krst. Tudi ta slovesnost ni prav nič zaostajala za prvo. Mnogo je poganov v lotunškemi misijonu', ki bi -hoteli biti krščeni; če gre delo bolj počasi od rok, je to pripisovati zgolj občutnemu pomanjkanju misijonarjev. PA ŽANJCEV NI! Dvoje težavnih vprašanj mora danes reševati korejska Cerkev: rast domače duhovščine in povečanje števila inozemskih misijonarjev. Deželno semenišče v južni Koreji, kjer 123 gojencev študira modroslovne in bogoslovne vede, je bilo čisto po naključju obvarovano pred vojnim razdejanjem'. A malo semenišče v Seulu premore komaj dvoje od štirih v načrtih predvidenih poslopij. Letos je v ta zavod zaprosilo za sprejem 90 korejskih dečkov, pa so jih zaradi pomanjkanja prostorov mogli sprejeti le 50. Tako je v južni Koreji danes vsega skupaj samo 154 seminaristov. Te številke je povedal apostolski vikar iz Seula, msgr-Ro, ko je bil na obisku v Rimu. Prej že je obiskal Francijo, Anglijo, Irsko, Holandsko, Belgijo, Nemčijo in Švico in povsod prosil podpore za svoje semenišč' nike, ki so največji up korejske Cerkve. Ko so ga vprašali, koliko je po vseh teh krščanskih deželah zbral za korejske bogoslovce, je odgovoril: „Nekaj sem nabral... posebno v Nemčiji in na Holandskem. A treba je hiteti, kajti duhovniških poklicev med Korejci je veliko; če jim ne boimo mogli pomagati do cilja> se nam bodo prav gotovo izgubili.“ Korejskega škofa pa skrbi v nič manjši meri tudi občutno pomanjkanje inozemskih misijonarjev v deželi. Danes der luje v južni Koreji vsega skupaj 276 duhovnikov, 201 od njih — domačinov! Tistih 75 inozemskih misijonarjev, h' poleg domačinov tam grade Cerkev, j® kaplja v imorje spričo 21 milijonov duš na korejskem jugu. Za Cerkev na severni Koreji je škof povedal, da obstoj® več kot očitni dokazi, kako je bila skoraj docela uničena. Nobenih vesti ni o edinem sev. škofu msgr. Petru HongUi ki je bil apostolski vikar v Pyong Yan' gu. Od omenjenih 21 milijonov južnih Korejcev jih je 210.000 katoličanov, hi jim je prišteti še 26.000 katehumenov- ^rkveno področje je razdeljeno na tri Apostolske vikariate in tri ,prefekture. voje vikariatov in eno prefekturo o-3^rbuje domača duhovščina, ostale tri Pa inozemski misijonarji. Živa nujnost tedaj povečanje števila belih misijo' nArjev na Koi-eji, saj je za to mučeniško Ze,*ljo nastopila danes prava ura božje "'dosti: južna, narodna vlada ne dela jA'sijonskemu delovanju prav nobenih , zav, nasprotno: vsak inozemski misi-onar, ki hoče na Korejo, je naravnost * srca zaželen. Vojna, ki je toliko smr-1 'n zla nanesla korejski deželi, je po ruei strani tudi omečila poganska srca, a danes z odkritim navdušenjem gle-Ajo na vse, kar je katoliškega. Neko Ariyno propagandno gibanje, ki mu vi-A še danes ne vedo, je prej vrsto let Podstavljalo vse velike zapadne države, "sebno U.S.A. kot izrazito protestant-e- Med zadnjo protikomunistično voj* 0 Pa so se domačini na lastne oči pre-*ižali, kako je bilo med 16 državami, ki se bile za zrušenje komunizma na stra- 1 narodne Koreje, tudi veliko število g rih in zglednih katoličanov. Težko bi eulčani pozabili na prizore, kot je bil k e: kakih 500 do 600 ameriških voja-i v se je udeležilo svete maše v seulski JAtedrali; skupno s korejskimi domačini . Pristopali k obhajilni mizi, skupno z so se po službi božji s svojimi niž-1 - “i višjimi častniki vred zgrnili okrog *V0i' • - Pjiini so se po službi božji s svojimi niž-/'•Pi in višjimi častniki vred zgrnili okrog ^‘‘ejskega škofa in mu poljubljali pr-Ij..11'• • Ti in podobni dogodki so osvet' p1 z novo, prijaznejšo lučjo korejsko ’ e, Aev in rodili očitno naklonjenost do ^Atoli'št Perno va pri Korejcih. Le tako si mo-razlagati naravnost množična spre- OK iiaxa,vi.uau innuz-iciiA spre- t ^njenja, ki se zdaj ne nehajo več; le lik u Prestop v katoliško Cerkev ve-. 'P duhov, kot je slavni korejski zgo-u^v*nAr M. Ghoi Nam Sun, ki se je dal st'ti za lanski božič. TEŽAVE NA CEJLONU Za^^dA cejlonska dižava doživlja v rj, nJ'h mesecih huda notranja trenja. zave se pojavljajo predvsem na na-^r^Ataem in verskem področju. Cin-6zi in Tamuli, dve glavni narodnost- ni skupini, se divje potegujejo za prvenstvo. Tamuli so na otoku sicer v manjšini, a pri svojih težnjah se opirajo na 30 milijonov svojih sorojakov, ki žive na indijski celini, v okrilju indijske zvezne republike. Zahtevajo, naj vlada njih govorico prizna za uradni državni jezik, se pravi, naj mu prizna iste pravice kot cingaleškemu. A Združena narodna stranka, ki je v vladi vodilna, je na celi črti izključno za cingaleščino. Nezado-volje med Tamuli je zdaj tolikšno, da so mnogi njihovi narodni poslanci odstopili skupno z enim ministrom in državnim podtajnikom, zastopnikoma ta-mulske manjšine na Cejlonu. Vlada pa skuša napraviti čimprej konec tudi neprestanim napadom na različne vere, ki prevladujejo na otoku. Najbolj divji so v svojih napadih budisti. V svojem časopisju so v zadnjih časih začeli napadati celo Kristusovo osebnost, kar je pač kaj slab dokaz verske strpnosti, za katoličane pa naravnost žaljiv napad. Višji politični krogi sicer odločno odklanjajo takšen način pisanja, a da bi napadi prenehali, nihče nič ne stori. Nekatere manjše cerkve so fanatični budisti že požgali; grožnje proti katoličanom in njihovi duhovščini so na dnevnem redu. Prišlo je tako daleč, da je notranji minister sklical posebno konferenco zastopnikov vseh verstev na Cejlonu; v načelu so si bili tam vsi edini, da je treba nujno doseči popolno versko strpnost; dejansko pa vlada še ni podvzela do danes nobenih ukrepov v tem pogledu. Država ima pred vrati volitve, in kar je še več — budizem pripravlja velike svečanosti za 2500 letnico Budovo. Jasno, da hoče vlada vse težave premostiti kar se da mirno, brez pisanih ukrepov, s samim golim prepričevanjem. Se pač noče zameriti budistom, ki tvorijo večino in bodo tudi glavni volilci... PRVI FILMSKI FESTIVAL V AFRIKI V Mogadorju (Somalija) je bil pred meseci filmski festival, prvi na afriških tleh. Zastopani so bili na festivalu samo filmi, ki so bili izdelani in povzeti v Afriki. Pri festivalu, ki je vzbudil splošno pozornost tudi drugod po svetu, so sodelovale naslednje afriške države: Belgijski Kongo, Zlata obala, Egipt, Francija, Anglija, Italija, Kenija, Libilja, Nigerija, Nyassa, Italijanska Somalija, Tanganika, Uganda in Južna Afrika. Komisija je v natečaj dovolila samo pred-vaijanje filmov, ki obravnavajo .politični, socialni in gospodarski razvoj afriških dežel, afriški turizem, živalstvo in rastlinstvo v Afriki, lov na divje zveri in slednjič dramska dela v filmu, katerih vsebina je vzeta iz afriškega življenja. Predvajali so 67 filmov, ki so pri gledalstvu vzbujali splošno odobravanje. Če u' poštevamo velikanske težave, ki ijih za snimanje in pripravo filmov predstavlja afriška zemlja, si lahko predstavljamo zgledno višino teh, ki so jih na festivalu predvajali. Festival je mimo vsega drugega potrdil tudi tole značilno resnico: Afričani nočejo, da bi film prikazoval njih črno domovino kot prizorišče prikrite nemorale (tako ije Afrika le prevečkrat predstavljena v evropskih in ameriških filmih), kot deželo, ki je skozi in skozi uklonjena v stare divjaške in zverinske običaje, kot pokrajino, kjer nekaj izvoljenih jbelcev s tropskim klobukom na glavi v suženljskem strahu vlada milijonske črnske množice, ki so vse do zadnje skoraj brez duše in neuke bolj od živine... Te stvari, so ugotovili na festivalu, spadajo v preteklost, sedanjost je povsem drugačna. Po drugi strani pa velika množica visoko zglednih filmov s festivala dokazuje tudi, da na afriški zemlji ž'vi nekaj globokih, umetnišk:h duš, ki znajo gledati na pereča, vsakdanja, občečloveška vprašanja afriškega ljudstva in skušajo ta vprašanja reševati tudi s filmskega platna. VERSKI POUK NA EGIPTOVSKIH ŠOLAH Po zadnjih uradnih poročilih egiptovske vlade je v deželi čez 2000 „svobodnih“ šol, kjer študira pol milijona otrok. Pod „svobodno“ šolo je razumeti vse vzgojne zavode, ki imajo za svoj namen vzgojo, pouk in pripravo na kakršne ker li svobodne poklice ali tudi sicer pripravo na katero koli kulturno delo. Narodnost in skupinska pripadnost pri teh zavodih nista važni. — V lanskem decembru je vlada uveljavila poseben zakon, ki naj izvede organizacijo na teh zavodih. Vse te šole so pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva. Novi zakon predvideva tudi pouk nravnosti, verouk in državljansko vzgojo. Kot se v državT nih šolah poučujeta koran in krščanski nauk — če so gojenci seveda kristjani — bodo morali od letošnjega oktobra naprej tudi na zasebnih vzgojnih zavodih poučevati koran kot redni učni predmet. Zasebne šole ne bodo mogle kot doslej zadovoljiti se s tem, da so starsi njihovih gojencev poskrbeli kar doma za versko vzgojo svojih otrok. Verski pouk bo zdaj tudi na zasebnih vzgojnih zavodih obvezna stvar. Učitelje verouka) bodisi muslimanskega ali krščanskega) bo v šole poslala vlada, a plačevati ji*1 bodo morala krajevna šolska ravnateljstva. Zavod pa, ki ne bo mogel vzdrže^ vati veroučitelja, bo zapadel državni šolski upravi. SV. OČE PIJ XII. — ZA GOBAVE Sv. oče je predlagal ustanovitev P°' sebne mednarodne komisije, ki naj z vs®" mi močmi sodeluje v boju zoper pogubn0 gobavo bolezen. Svoj predlog je izrekel) ko je sprejel zastopnike svetovnega kon gresa za boj proti gobavosti, v posebni avdienci. Med drugim je opozoril zborovalce, da je danes po vsem svetu e*2 5 milijonov ljudi, ki jih uničuje gobavost’ da pa jih je samo 40.000 v zdravnišk' oskrbi... Dodal pa je, da zdravstven1 ukrepi, ki jih oblasti podvzemajo za boJ proti gobavosti, ne smejo biti strožji o kot tudi sploh za celokupni ček (Qre o'ärjev za naše misiojnarke tukaj. lP).Za ^ar lz sklada slov. misijonarjem V lan ' ®P‘ ur' Tjsmo Je pisano še daril'8 ,m jobjol) To vaše dragoceno je prišlo prav za rojstvo naše ske uršulinske vice.provincije, ki je bila ustanovljena na praznik sv. Jožefa 1955. ček sem poslala, ker m. Ksaverije takrat še ni bilo iz Evrope, kar materi provincialki v Bangkok. Lahko si predstavljate, kako zares vesela ga je bila. Bilo je to prav v dneh, ko smo v Bangkoku začele z novim uršulinskim vzgojnim zavodom „Regina Mundi — Kraljica sveta“. Bog naj tisočkrat povrne Vam in vsem plemenitim dobrotnikom. Naj se zahvalim s tole mislijo: v Kristusovem Mističnem Telesu naj bo naše skromno misijonsko delo na tem področju Gospodovega .polja namenjeno tudi vsem tistim, ki so morda z velikimi žrtvami prispevali za naše misijonske potrebe. Iskreno čestitam k slovenskemu prizadevanju v Argentini, k pripravam za gradnjo osrednjega slovenskega doma, k ustanovitvi slovenske tiskarne in k pojavu Slovenske kulturne akcije. Katoliške misijone redno prejemam po m. Ksaveriji, ki mi ijih pošilja iz Bangkoka. Sploh sem Vam iz srca hvaležna za lepo slovensko čtivo, ki ga pošiljate. Imela sem vso voljo, da bi se čimprej odzvala Vaši prošnji in napisala kaj za Katoliške misijone. Pa sem imela takšno kopico dela, da mi vse do zdaj res ni bilo mogoče. Slednijič sem le prevedla in predelala za objavo v misijonski reviji dvoje sestavkov, ki Vam jih pošiljam. Sestavka sem povzela po člankih v francoski reviji Pariške misijonske družbe, katere urednik mi Ije dobrohotno dovolil njuno objavo v Kat. misijonih. 21. majnika 1955 se je mati Ksaverija le vrnila iz Rima v Bangkok, kjer bo v „Mater Dei“ kot ravnateljica te velike šole nadaljevala svoje nadvse plodno misijonsko delo. Sama pravi, da se je vrnila za zadnje poglavje svojega misijonskega življenja. .. Gotovo bo z bož|jo pomočjo to delo zelo bogato na sadovih za zveličanje duš, morda še bogatejše kot prejšnja doba 30 let v misijonih, toreij doba ene generacije! M. Deodata Hočevar je še vedno na Javi. Hotela sem ji poslati slovenske knjige, ki ste mi jih poslali preko Avstri-je, pa mi jih je pošta odklonila. Bom spet kdaj vnovič poizkusila. Vem, da jih bo naša m. Deodata iz srca vesela. Misijonsko delo na Javi je iz dneva v dan težlje. Holandski misijonarji in misijonarke (do ustanovitve samostojne Indonezije so bili vsi ti otoki holandska kolonija - op. ur.) čedalje težje dobe dovoljenje za vstop v deželo. Domačih poklicev pa tudi ni veliko. Tdko si lahko predstavljate, da delo, ki ga m. Deodata o-pravllja, ni ravno majhno. Je ,pa zraven še bolj šibkega zdravja. Novih slovenskih uršulinskih misijonark iz domovine pa ni in jih brez posebnega čudeža menda še tudi ne bo! Pri nas v Siamu domači poklici počasi zore; pri njih izbiri moramo biti silno previdni, posebno če vzrastejo med novo-krščenimi, ki so prišli iz poganskega o-kolja. Glede ženskih redovnih .poklicev na vzhodu je precelj očitno, da jih je mnogo več za kontemplativno življenje, kot pa za aktivno misijonsko delo. Karmeličanke v Bangkoku so pred leti na vzhodu Siama odprle novo redovno hišo. Pa morajo še danes aspirantke precej dolgo čakati na vstop, ker pač ni prostora ... V redovnih hišah, ki se ukvarjajo z aktivnim misiljonskim delom', pa prostora nikoli ne manjka; dobri in zvesti domači poklici so tisto, kar najbolj potrebujejo. Morda je vzrok temu iskati v značalju orientalskega človeka, ki ga mirno, dasi trdo kontemplativno življenje bolj mika, kot pa apostolsko dejavno. Tudi je res, kot sem že tolikokrat opazila, da so naše, tudi poganske — še posebno poganske! — učenke zelo zahtevne in vsakršna naša nepotrpežljivost, najsi je še tako upravičena, |jih neznansko boli. V tem je pač ena največjih razlik med zapadnjaškim in vzhodnim značajem: zaipadnjaki se radi zelo hitro razburimo, a tudi hitro pozabimo; ne tako vzhodnjaki, ki žive v budističnem ozračju. Budizem jih navaja k močni zunanji disciplini k pravičnosti, hladnokrvnosti. Če jih kdo užali ali jim kaj ni po volji’ vse to na zunaj zelo malo ali skoraj nic ne pokažejo; v srcu pa kuhajo gnev 'n tezo tudi po tedne in mesece! Lahko si predstavljate vso veličino naše odgovornosti : z eno samo nepremišljeno, nepravilno potezo si lahko za dolga leta a11 za zmeraj zapravimo njih zaupanje, ne le do nas, marveč še vse bolj do slehernega moralnega napredka in do vpliva božje milosti na poganska srca. V našem malem noviciatu, v „Regin® Coeli“ imamo po dveh letih obstoja zdall tri novinke, dve postulantki in eno aspirantko. Novinke so zelo pridne in božj® milost jih ožividno vodi. Prosimo nebeško Mater samo to, da bi obudila v teh p\e menitih siamskih dušah še več nov:11 poklicev. Po ustanovitvi naše lastne male Pr° vincije premore zdaj ta tukaj v Siamu • tri redovne hiše (Mater Dei iz leta l92»i Regina Coeli iz leta 1932 in letos ustanovljena Regina Mundi) in 39 redovnic' Naša mati provincialka je iz Siam®’ m). Josepha Dardarananda, iz zelo dobrei ugledne katoliške siamske družine. B'1 Ije ena naših prvih učenk v Mater De1’ noviciat je opravila v Franciji, stud1' rala pa na univerzi v Bangkoku. Zadnj1® šest let je bila prednica tu pri nas n® „Regina Coeli“ v Chiengmaiu. Slovenske prijatelje bo gotovo za111 mala novica, da je bila tu med nami z priletna hrvaška uršulinka iz Zagreb^ m. Avuština Jakčin. V red je vtopil® Francilji in tam preživela večino svoj1 redovnih let, dokler je predstojniki * kot petdesetletne niso poslali v Harbim v Mandžurijo. Tam se pa kar ni mogm privaditi vzhodnemu obredu in drug1®' navadam; zato so jo tik pred vojno, 1® 1939 poslali k nam v Siam. Silno vzljubila to deželo „belega slona“. jih zadnjih petnajst let je preživela d loma v „Mater Dei“, deloma pa v gina Coeli“. Pisala in govorila je sede® jezikov in bila tudi odlična profesor1® klavirja. A kar je naljveč: bila je skro1®' Cukale S.J. je napisal k tej sliki: Farna duhovščina s člani Vincencijevei konference, ki se odpravljajo obiskat ubožce župnije Kidderpore pri Kalkuti. F. Cukale z očali. ponižna, delavna, vzorna in apostol* sk° goreča misijonarka. Od 1947 do 1951 odhodu m. Rafaele v Rim, je bila tudi Rodnica v „Mater Dei“. Tam me je ^Prejela kot novodošlo misijonarko; bila z meno|j vseskozi materinsko dobra, januarju 1951 je prišla v „Regina oeli“. Velika žrtev je bila zanjo slovo 0<1 Bangkoka, ki ga je tako vzljubila, pa Se (je vendar kar brž vživela v nove raz-in nam bila vsem za zgled. Še tri e^a je ,pri nas delovala, preden jo je Bog Poklical k sebi. Ugonobila jo je rakasta Potezen. Umrla je na praznik Lurške ,arije 1955. leta. Za ves naš misijon !je Jena smrt resnično velika izguba. Pro-1Tn tudi naše misijonske prijatelje, da ^ je včasih spominjal;« v molitvi. , Še enkrat prav iskren Bog povrni Vam n Vsem neutrudnim misijonskim sodelav. £ern za vse plemenito delo in pomoč. Ka-0 dobro je človeku na tujem, kadar čuti P*0® slovenske skupnosti in blagodejen vPliv slovenskih molitev! Iz paragvajskega čaka je za božične praznike pisala tudi slovenska šolska sestra SERAFINA ČERNE; Prav iz srca se zahvalim za šolske knjige, ki ste nam jih, prečastiti, natisnili. Veliko veselje in še večjo korist ste s tem napravili naši mladini in nam. Obžalujem, da Kat. misijoni tako poredko prihajajo. Pred nedavnim sem prejela šele maixno številko, ki je hodila sem celih 8 mesecev. Za Vašo misijonsko razstavo in vele-tombolo sem poslala nekaj predmetov, ročno delo tukajšnjih Indijancev. Boljšega nisem mogla poslati, ker nisem imela denarja. (Predmeti so v redu prišli, bili na razstavi in pozneje tudi izžrebani. . Op. ur.) Letos smo imeli kakih 10 krstov otrok. Vsi so iz že krščanskih družin. Med njimi sta tudi dve že odrasli deklici, ki sem ju lani krstila v bolezni. Odrasli katehu-meni pa še niso dovolj poučeni in, jim zato ne moremo podeliti sv. krsta. MUDI HJOMR Tončkova misijonska vnema je rasla iz dneva v dan. Od tiste velikonočne nedelje naprej, kar je na domačem dvorišču tako uspelo pripravil otroško misijonsko tombolo, ije vedno znova z Ivanko koval načrte, kaj dobrega bi še mogel storiti za misijone. Tako je bil zavzet za to sveto in apostolsko stvar, da mu je ata lepega dne z nasmehom dejal: „Ker toliko govoriš o misijonih, bi bilo res najbolje, da bi se kar tja preselil...“ In Tonček ije resno odvrnil, da bi najrajši kar odšel, če bi ne bil šele dvanajstletni fantič. Zraven pa se je spet spomnil obljube Grilčevega strica, da mu bo iz lastnega žepa pomagal pri bodočem študiju na gimnaziji, ki naj ga privede v bogoslovje in od tam v misijone. Ko je tako nekoč razmišljal sam pri sebi o svoji bodoči prelepi poti, ki se je pred njim odpirala, je prišel na misel, da bi morda kaj zaslužnega storil za zmago Kristusovega kraljestva na zemlji in za 'pomoč misijonom, če bi se vsak dan kako žrtvoval za to veliko stvar. Tuhtal ije in spet tuhtal, v čem naj bi bila taka velika žrtev. Slednjič mu je prišla Ivanka na pomoč, ko ga je neki večer vprašala, kaj mu spet roji po glavi, da je tako sam vase zaprt. „Na misijone mislim,“ ji je odvrnil» „pa bi rad tei' stvari tudi s kako lastn® žrtvijo pomagal. Saj si mi prav ti zadnjič pravila, da naše žrtvice lahko veliko dobrega store pri misijonskem delu.“ „Seveda store pa še koliko!“ je spe4 vneto zatrdila sestra. „Le to ne vem, kako in s čem naj se žrtvujem,“ je Tonček tuhtal še naprej- „Nič lažijega,“ mu je pomenljivo začela razlagati sestra. „Vsak dan napravi trden sklep, da se boš iz ljubezni do Boga za uspeh misijonskega dela slovenskih misijonarjev odrekel kakšni posebno ljubi stvari. Recimo, da bi hotel nabijat' žogo... pa je ne boš, ker se hočeš žrtvovati. Ali pa bi rad zjutraj poležal v postelji... pa boš še prej vstal, ker ti j® to težko. Ali pa te prime včasih da bi imel prvo besedo med tovariši... boš rajši poskrbel, da boš zadnji v govorjenj" med njimi prav zato, ker ti je to težko storiti. Vidiš, vse to in še veliko takšnih stvari lahko darujemo Bogu kot osebn® žrtve in ga prosimo, naj jih obrne v' prid misijonom.“ Tonček ni nič odgovoril. Ampak od tistega razgovora naprej se je še boli zresnil. Mama je z zadoščenjem opazila.' da je mnogo bolj rano vstajal. Tud' manj ije govoril. Med tovariše ni več toliko zahajal kot prej. Pa je tudi videl" s svojimi materinskimi očmi. ki jim ni® na otroku prikrito ne ostane, da se fant krepko premaguje; videla je, kako S3 včasih ima, da bi šel med tovariše, v'- dela je, kako se mnogokrat premaguje >n ne gre z njimi, ko ga kličejo, naj pride 'grat žogo. še sama je vneto molila, da di ji Bog sina ohranil in ga vodil po pra-v* poti, da bo nekoč res dosegel vzvišeni c'lj, za katerega je gorel. Oni dar. pa je Tonček dobil v roke »Baragov vestnik“. In tam je stal ra Prvi strani zgoraj z debelimi črkami napisan tale pomembni klic: „Baragova Nadeva od nas zavisi!“ Zvečer je .pobaral Ivanko, kaj ona mis-li, kako naj Baragova zadeva od . as zavisi. >,I, da molimo, veliko molimo, se našemu velikemu rojaku priporočamo v 3vojih težavah, prosimo za uslišanja in če mogoče, tudi za čudeže! Pa tudi tako, da veliko storimo in pomagamo vsem ti-stim, ki se trudijo, da bi tudi drugi Ijud-lj’e našega Barago čimbolj spoznali.“ »Da bi tudi drugi ljudje našega Barago čimbolj spoznali...“ je Tončku še dolgo potem odmevalo v ušesih. Razmišljal je spet, kaj naj on stori, da bodo Barago tudi drugi spoznali. Saj o tem Je bil prepričan, da je tudi Baragova stvari ' misijonska stvar. Kdo naj pri Bogu več in uspešneje prosi za slovenske misijone kot prav Baraga, ki je največji slovenski misijonar in ki je ravno zaradi svojega misijonstva velik, kot je? Nekaj ^ni je takole razmišljal, slednjič se mu Je pa le posvetilo. Ves navdušen je bil 'md svcjo mis ijo. In ves srečen jo je Zaupal sestri: »Veš, kaj sem uganil,“ ji je hitel pripovedovati, „Baragovo proslavo bomo Priredili tukaj pri nas!“ Zdaj je še Ivanka kar osupnila. Tale lončkova pogodivščina se ji je zdela vse Preveč drzna. Res je bilo tam okrog ver hko slovenskih otrok in res sta s Tonč' kom meci njimi že veliko dobrega za milijone storila, tako da so tudi odrasli ze kar vneto pri vseh podvigih sodelovali, ^rppak da bi fant priredil ce’o Baragovo Proslavo, ne, to je pa vseeno previsoka ln pretežka stvar. Vendar pa je hotela Vež vedeti in je vprašala: „Kje boš pa vendar delal takšno .proslavo? Kaj ne veš, da je zato potrebna predvsem velika dvorana, pa da moraš dobiti ljudi, ki bodo sodelovali?“ „Sem že mislil na to,“ jo Je zavrnil bratec, „in sem se spomnil, da bi lahko kar pri nas na dvorišču napravili vse skupaj. Sosedova dva in še nekateri mi bodo radi pomagali postaviti oder — iz zabojev za sadje ga bomo napravili pa s stoli podprli; pregrnili ga bomo z odejami. V misijonski pisarni mi bodo prav gotovo posodili Baragovo podobo, ki jo bomo lepo okrasili, in boš videla, da bo šlo.. . “ „To že,“ je zdaj bila že tudi sestra kar zavzeta za bratov načrt. „A kako bo s sporedom?“ „Tudi na to sem mislil. Ti bi napisala kak govor in ga tudi povedala, ker pre-ceij veš o Baragi. Jaz bi pa zbral nekaj otrok in bi se naučili kako deklamacijo pa tisti prizorček, kako se otroci menijo o Baragi. Boš videla, kako imenitna bo ta stvar.“ Rečeno — storjeno! Oba sta šla na delo. Koj drugi dan sta od očeta dobila dovoljenje, da smeta na dvorišču prirediti Baragovo proslavo, čez nekaj dni so že vsi okoliški rojaki vedeli, da Tor-ček z Ivanko pripravlja počastitev naj-večjega slovenskega misijonarja. Tudi Tončkovi prijatelji so bili kar brž vneti za lepo stvar. Saj jim je kar prav prišlo, da bi se takole malo ,pred drugimi postavili... Ivanka (je pripravljala govor. Nekaj dni je ves svoj prosti čas porabila za branje Baragove knjige, potem pa je začela s peresom v roki sestavljati, kar naj na proslavi pove. Tonček ,pa je spet šel v misijonsko pisarno in povedal tam svoj načrt. Tako so bili navdušeni, da so mu poleg Baragove podobe, za katero je prosil, razmnožili še besedilo o-troškega prizora in obljubili slednjič, da bodo koga tudi s skioptičnimi slikami o Baragi na tisto .prireditev poslali. Zdaj je tudi Tonček ves zagorel za stvar. Najprej (je zbral svojo igralsko družino. Same vrstnike in vrstnice, pa še nekaj mlajših. Po cele popoldneve so se učili in vadili na domačem dvorišču. In fantič se je izkazal kot silno vešč in iznajdljiv režiser. Nekoč je tisto skušnjo čisto slučajno gledal tudi Grilčev stric, ki je bil pri Tončkovih na obisku. Tako je bil spet navdušen nad fantovimi pripravami, da je kar sam od sebe dejal, kako bo zagotovo nekaj Slovencev iz mesta pripeljal k proslavi. Tonček se je še z večjo vnemo pripravljal. Do binkoštne nedelje, ki je bila za proslavo določena, je bilo že vse nared. V VSAK DOBER SLOVENSKI OTROK JE ČLAN BARAGOVE ZVEZE soboto pred proslavo je prišel med mlade prireditelje tudi gospod iz misijonske pisarne. Kar ni se mogel načuditi mladi iznajdljivosti in lično pripravljenemu o-dru: v ozadju na steni je visela velik3 Baragova podoba — deklice so |;o ovil« v zelenje in cvetje pa v narodne trakove; oder sam je bil zadosti trden, da bi lahko trideset ljudi hkrati stalo na njem1; pre-grnili so ga z žakljevino, ki so jo lepo napeli, da je bilo videti, kot bi preprogo čezenj vrgli. Po vsem prostranem dvorišču pa so razpostavili stole in klopi, ki so jih vneti otroci znosili iz vseh okoliških slovenskih hiš. Tako daleč je šla vsa stvar, da so v nedeljo pri jutranji slovenski maši še gospod pred oltarjem vse slovenske otroke iz okolice pozvali, naj se popoldne p1'! Tončkovih udeleže Baragove proslave. Nabralo se je tamle okrog petih popoldne več kot dosti ljudi. Dvorišče je bil° za takšno veliko množico kar premajhno-Napeto so vsi čakali na začetek, ko Je Tonček stopil na oder in pogumno povedal, da se začenja Baragova proslava, k> so jo otroci sami pripravili, da bi tako tudi starejše vzpodbudili za Baragovo stvar. Takoj za njim je nastopila Ivanka. Lepo je na kratko opisala Baragovo življenje in ob koncu vse pozvala, naj bi se vpisali v Baragovo zvezo, ki dela za uspeh njegovega priglašenja blaženim-Glavna točka proslave pa je bila otroška igrica, ki jo je pripravil Tonček. Prav korajžno in navdušeno so nastopili otroci. Ploskanja in odobravanja ob sklepa kar ni hotelo biti konca. Zdaj je stopil na oder tudi gospod iz misijonske pisarne in pohvalil te vnete otroške Baragove zagovornike, ki jih je vsem slovenskim o' trokom za zgled postavil. Z lepimi skioptičnimi slikami iz Baragovega življenja se je vsa proslava uspešno končala. Ko se je Tonček po večerni molitvi zazrl v Baragovo podobo nad svojo posteljo, se mu je zazdelo, da se mu svetniški škof smehlja, pa da ga je še sam pohvalil : ,,Veš, Tonček, kar rad te imam. Dobro si se odrezal. Bom že izprosil, da boš nekoč res pravi misijonar!...“ APOSTOLA SLOVANOV (Nadaljevanje) S smrtjo kneza Koclja v Pano-je prenehala tudi samostojnost te slovanske države. Z njo Yred pa tudi panonski del Metodi-Jeve nadškofije. Kajti kot so Nem-nj zasedli Panonijo in jo pridruži-i1 svoji državi, tako so si tudi nem-ski škofje prilastili in razdelili med ^voje škofije to cerkveno področje. Odslej je bilo Metodijevo apostolsko delovanje omejeno samo še na kforavsko. Tu pa je v tem času vIadal Nemcem kar precej naklonjeni Svetopolk. Vendar pa se je zgodilo, da so ^foravani, ki niso mogli pozabiti krščanskega in ljudstvu tako blagodejnega delovanja svetih bratov, čez noč pregnali vse nemške duhovnike iz svoje dežele. K samemu svetemu očetu v Rim pa so poslali posebno slovesno pismo, v kaffem ga prosijo, naj jim Metodi-•la postavi za nadškofa in učenika. “aPež je tej veliki želji moravskega ljudska ugodil in je Metodija postavil za moravskega nad-skofa. Svetopolk, četudi Nemcem naklonjen bolj kot domačim Iju-detti, se želji svojih rojakov ni n^gel upirati. Zato je prikril svoj snd nad papeževo odločitvijo in na . 'dez prijateljsko sprejel Metodika ter mu izročil vse cerkve in vse uhovnike v svoji državi postavil n°d njegovo oblast. Na Moravskem j, n je zdaj za Metodija odprlo novo lagoslovljeno polje apostolskega, nnsijonskega delovanja. Siril je med Moravani z narav-°st svetniško gorečnostjo krščan- stvo, utrjeval Kristusovo Cerkev med njimi, vedno več poganov spreobračal, in zavedajoč se Kristusovega povelja: „Pojdite po vsem svetu in učite vse narode...“, je svoje duhovnike - misijonarje pošiljal tudi preko moravskih meja. Tako so njegovi učenci širili krščanstvo tudi v današnji češki. Prav zato tudi Čehi priznavajo sv. Metodija za svojega apostola. E-vangeljsko besedo je zanesel tudi do poganskega kneza ob reki Visli, ki je v današnji Poljski. Staro izročilo pripoveduje, da je Metcdij krstil tudi češkega kneza Borivoja. žena tega kneza, znana češka svetnica sv. Ljudmila, pa je dala svojega vnuka, bodočega češkega kra- Ija sv. Venčeslava poučevati tudi v slovanskem bogoslužju in v knjigah, ki jih je sestavil z Metodijevo pomočjo še sv. Ciril. Metodi j je med Moravani opravil velikansko apostolsko in kulturno delo: pripeljal jih je v naročje Kristusove Cerkve, jih za vedno pridružil Rimu, dal jim je krščansko omiko, njihov jezik je po svojih knjigah napravil za cerkveni in kulturni jezik. Glas o njegovi svetniški vnemi in dobroti se je širil po vsej deželi in preko njenih meja. Sam je živel čez vse zgledno, veliko je molil in se postil. Bil je skrajno natančen v izponjevanju vsega krščanskega nauka in je to tudi od svojih duhovnikov in vernikov zahteval v enaki meri. Posebno pa je čuval nad poštenostjo družinskega življenja svojih kristjanov. Tu je bil nepopustljiv kot njega dni sveti Janez pred Herodom. Prav zato pa • SloveKokZ si je zaradi te svoje odločnosti nakopal veliko sovražnikov in zagrizenih nasprotnikov na Svetopolko-vem dvoru in med domačim plemstvom, ki je živelo precej razbrzdano. Metodij ni opustil nobene priložnosti, da bi jih ne svaril pred nečistim grehom in jih hkrati navajal na pravo pot. Metodijevo delovanje na Moravskem je deželi prineslo največji blagoslov in blagostanje. Nikdar prej in nikdar pozneje niso Moravani živeli v takšnem miru kot prav v času Metodijevega nadškofovstva. Krščanstvo se je med njimi naglo širilo. Domače duhovščine je bilo vedno več, stari maliki so se rušili v prah, zmote so padale v pozabo. Država sama pa se je začela uspešno širiti na vse strani in u-spešno zmagovati vse svoje sovražnike. (Sledi.) Poleg jezuitskih misijonarjev i-mamo v Indiji tudi salezijance iz Družbe sv. Janeza Boška. Lepo je deloval v indijskem As-samu duhovnik KAREL MLEKUŽ, ki pa je po nekaj letih garanja u-mrl pred nekako 20 leti. še drug salezijanski duhovnik je našel prerano smrt v Indiji: duhovnik IVAN CIGAN, ki je tudi mogel samo nekaj let tam delovati kot mašnik Gospodov. Hvala Bogu, z našim misijonarjem PAVLOM BERNIKOM pa ni tako. Ta komaj 39 letni salezijan- duhovnik doma iz Puštala pri .kofji loki, iz družine z 11 otroci, odšel v Južno Indijo komaj 17 et star; tako je v misijonih že 22 let. Ves čas deluje med mladino in Pa. kot vzgojitelj družbenega mi-Sljonskega naraščaja. Tako je bil Jbed drugim nekaj let ravnatelj ve-’ke salezijanske sirotišnice v Ti- rupatturju, kjer je začel z gradnjo novih poslopij, pri čemer smo mu tudi Slovenci lepo pomagali. Zdaj je profesor na družbenem mednarodnem bogoslovju v Shillongu v indijski zvezni državi Assam pod Himalajo. šele dve leti in pol je duhovnik salezijanec KUSTEC IGNACIJ, ki se je pred 33 leti rodil v župniji Črensovci v Prekmurju v družini z 10 otroki. V Indijo je dospel za Božič 1947. Zdaj deluje v Tirupattur-ju. Druga dva slovenska misijonarja v Indiji nista duhovnika, ampak brata laika, a z zelo zanimivimi delokrogi : Brat IVAN KEŠPRET je doma iz bližine Šoštanja na Štajerskem. Rodil se je leta 1920 tudi v družini z 10 otroki. V Indijo je odšel skupaj z g. Kustecom in bratom Zabretom pred devetimi leti. Deluje kot misijonski fotograf, vzgo- jitelj mladine in bolničar, kadar ne potuje, v Tirupatturju. Brat LUDVIK ZABRET pa deluje pred vsem kot organizator umnega gospodarstva. Salezijanci skušajo namreč zaupano jim mladino navajati k bolj izdatnemu, modernemu obdelovanju zemlje, da ne bo dežela več trpela tako strašne lakote, ki od časa do časa pobere tudi po več milijonov Indijcev naenkrat. Slika tu desno: Ivan Kešpret S.D.B. Spodaj: Vsi navedeni slov. salez. misijonarji s svojim škofom v sredi. Vsi ti misijonarji so vedno zelo zaposleni in neredko delujejo v res težkih življenjskih okoliščinah. Molimo, da jim njih zaščitnica Marija Pomočnica kristjanov posre- duje veliko dušnega in telesnega zdravja^ da bodo ne le nekaj 1^ kot njih sobrata Mlekuž in Cigan; ampak vsak po vsaj 50 let delovali na misijonskem polju, ki tako potrebuje njih dela in žrtev. 2 misijona s. Benjamine Kardinar, Usmiljenke na Japonskem: Višji oficirji a,»neriške vojske na Japonskem so prišli v spremstvu misijonarjev pogledat otroš* zavetišče sester misijonark. Taki osle. so zelo koristni saj jim navadno slede ^T(iPke podpore misijonskim ustanovam, jih med vojaštvom zberejo goreči voj-hurati. — Spodaj desno: Slika ,,Kitaj-^^Ra paradiža“ iz slonove kosti, čudoviti Primer kitajske rezbarske umetnosti, ki 111 ga je poslal za imisijonsko loterijo Joško Geder skupaj z g. Andrejem aicenom iz Hongkonga. — Slika na ^slednji strani zgoraj kaže bolničarke • Janeževe bolnišnice na Formozi ob ®ritlikavi mamici, kateri je naš rojak s ^Ptetno operacijo rešil življenje in no-^0r°jenca in smo njuni sliki že objavili Prejšnji številki ,,Katoliških misijonov“- Slika spodaj kaže dva slovenska misijonarja iz Darjeelinga pod Himalajo. Oba imate tropsko čelado na glavi; v civilu je br. France Drobnič, v talarju pa br. UdoVC. ■m - w Slike na teh dveh straneh nam je poslal zraven: Vse skupaj ni bogvekaj, a ^ jezuitski misijonar o. Viktor Sedej, ki je ni denarja, pa tudi vernikov v moji v nekaj letih zgradil na svojem misijonu ne preveč, bo za naše razmere že zadosti'! Budipur v Bengaliji vse, kar vidimo na valo. Na fotografiji ki kaže cerkvici slikah. On sam je napisal tele pripombe gledate na zapadno stran. S slamo ki*i^ ’S:*- ai'aka tam zraven je shramba za riž ali .> kot te vrste kaščam tu ,pravimo. sac>aj za cerkvijo je tudi mala šola, ki pa e na sliki ne vidi. Tam zraven mislimo -staviti mal samostan za bengalske se-' 5e- Zidarji so tu precej nevešči: pri to” nji °hokov sem jim moral sam dajati cna navodila, sicer bi jih ne spravili „jbaj. Največ preglavic jim je delal cerkveni obok. Cerkev smo v no-^,anJ°sti opremili kot smo pač mogli; v na so barvana, oba lesena oltarja sta e stara; enega mi je škof podaril, drugi c 1® stal v prejšnji naši kapeli. Okolica ~*Ve in samostana je sama ravnina. ,,, ed cerkvijo vodi stara cesta, ki je n ?yzaprav nasip, ki so ga napravili pred leti kot mejo med obdelano n'tJo in džunglo, kjer je mrgolelo ti-j.a?v j n krokodilov; a ta zverjad se je človekove bližine že zdavnaj umak~ a daleč nazaj' na vzhod. piše sam p. Sedej, ki ga vidimo jo- esn° na shki stoječega pred cerkvica r>^ nJ0Kovi strani je gong, ki služi