glasilo delovnega kolektiva zf iskra — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Okupacija ČSSR je sramotno dejanje in najhujši udarec ! socializmu
. Ves svobodomiseln svet je globoko pretresla vest, da | so v noči med 20. in 21.. avgustom sovjetske, vzhodno. I nemške, poljske,1 madžarske in bolgarske čete z vseh I strani vdrle na ozemlje bratske Češkoslovaške in ga ■ v celoti zasedle. Kljub napetemu vzdušju, ki je dolge i mesece vladalo v tem delu Evrope, je bilo po sestanku j v čierni in Bratislavi, upanje, da so razgovori med ; češkoslovaškimi partijskimi in državnimi voditelji od-i stramii najbolj kritične .probleme in, da bo novo vod-i stvo CSSR 'odslej lahko v miru,, brez pritiskov in vmešavanja od koder koli, nadaljevalo svoje delo pri [ nadaljni izgradnji socializma v specifičnih pogojih,: ka-j kršni ustrezajo Češkoslovaški.
:	Pa vendair se je zgodilo drugače. Sovjetske vojaške
E Bile, so se ob sodelovanju vojaških enot še,; štirih članov [ varšavskega pakta, zgrnile v čehoslovaško, da bi Če-f hcm in Slovakom »nudile1 bratsko pomcč pri zatiranju ; kmtarevoluraonamiih gibanj« v.njihovi republiki. Kaj I beden in nesmiseln izgovor za to, da bi lahko z vojar arnaalo.'.Eiian^l^^B^ntueanii ter z nepojmljivim \te-rorjem in prelivanjem krvi, uresničili svoje temne ci-| l;e! Najmanj, kar lahko ob tej zgrešeni in vsega [ obsojanja vredni akCLji.sovjetskega vodstva ugotovimo [ je to: s tem dejanjem ‘ j e bil 1 zadan socialističnemu j gibanju v svetu doslej najhujši udarec, poteptani vsi [ ideali, za katere so se in se borijo napredne sile tako I v socialističnih, ¡kakor tudi drugih deželah sveta. Vse,
1 kar je bilo doslej storjenega, je čez to usodno noč uma-[. jalc zaupanje mitijonov komunistov, saj je takšen uda-| rec CSSR in socialističnemu razvoju zadela prav Sov-f jetika zveza in njeni bedni sateliti, ki bi komunistom po vsem svetu vsekakor morali dajati, svetlejše, humane in bolj poštene zglede. ' i -
Ves svet je ogorčen in razočaran, kajti nihče doslej I ni vedel, da je vojaška zasedba socialistične republike [ način bratske pomoči. Vendar, to, so očitno dokazali I sovjetski in drugi tanki na tleh ČSSR, to dan za dnem [ . dokazuje krvavi teror nad prebivalstvom češkoslova-f škiib mest ki neprikriti napori okupatorskih vojakov, da;, bi strli nezlomljivo enotnost in žilav odpor Cehov [ in'Slovakov, ki so to pot pokazali vso globino svoje I pripadnosti socializmu ter voljo, da si pod prečiščenim | partijskim in državnim vodstvom gradi svojo nadaljrio ( priibddnpst, ne odstopajoč od poti, ki CSSR vodi v re-i Sričen Bodaliaem.
Vse obsojanje zasluži postopek, s katerim so skušali Sovjeti in njihovi pomagači, zatreti poskus Aleksandra Dubčeka in generala Ludvika Svobode, da bi po, 'Jastpi poti vodiki ljudstvo'. svoje države ;.v socializem, takšen, kakršnega Ceh; in Slovaki potrebujejo m kakršen ustreza načelom, na- katerih so ga izgrajevali prav po odločnih urejanjih svojih notranjih; problemov.
¡- Prav vseeno je, kakšni interesi so gnali Sovjetsko zvezo, Poljsko, Nemško demokratično republiko, Ma-i džarsko in Bolgarijo ,v to nesmiselno In nehumano delanje.. Z njim :so si zaslužili ogorčenje., vsega Svobodomiselnega' sveta in le; takojšen umik- in prenehanje | kakršnega koli političnega-ali drugega'neumestnega in : Podlega pritiska na; CSSR in njene voditelje, lahko omili posledice, ki jih je prinesla okupacija Češkoslovaške. ■ •
::
EE
I:
EE
I!
EE
11
EE
• Ljudstvo, bratske Češkoslovaške, čeprav .iznenada in zaupajoč sklepom razgovorov v Cierni in Bratislavi,
Se je čez noč zbašllo y najtežji- preizkušnji, toda zasluži Vs£-občudovanje: in vSo moralno- podporo za svoje do-E]«jahstveno zadržanje v teh'težkih trenutkih: Prav to
(Dalje na 6. strani)	e!
Stanje na ulici pred praškim radiom 21. avgusta ob 10.35. Radio je še oddajal. Bratskemu češkoslovaškemu ljudstvu želimo, da se takšni prizori ne bi nikdar več ponovili
Predsedstvu CK Z KJ
Predstavniki organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij Združenega podjetja ISKRA in tovarne Elektromehanika Kranj izražajo mnenje f5.000-član-skega kolektiva, ko zbrani na političnem zborovanju ostro obsojajo in protestirajo proti agresivnim dejanjem članic varšavskega pakta, ki so okupirale ozemlje Češkoslovaške ljudske republike.
Apeliramo, da ves miroljubni svet obsodi agresorsko politiko napadalcev in tako podpre borbo češkoslovaškega ljudstva proti okupatorjem, ki so izkoristili prijateljsko zaupanje za zahrbten napad.
Obenem izražamo vso podporo Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije v njihovih stališčih do reševanja vprašanj samostojnosti češkoslovaškega naroda.	„	. ...
v	Dmzbeno-politicne organizacije
in organi upravljanja ZP ISKRA in tovarne Elektromehanika, KRANJ
Iz tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu
V prvem polletju za 65,8 višja proizvodnja od lanske v istem obdobju
Medtem, ko se je lani tovarna elektronskih ¡instrumentov v Horjulu borila z vrsto težkih . problemov, ee lotos njeno poslovanje zlagoma izboljšuje in je .¡upati, da je svojo naj večjo . krizo prebolela ih z reševanjem nekaterih notranjih organizacijskih. in drugih vprašainj poskuša najti učinkovito pot v. normalno poslovanje Potr-; dilo za te ugotovitve najdemo v- podatkih, ki jih vsebuje" poročilo o polletnem poslovanju te" tovarne ki katere smo porabili za ta sestavek " Prvo polletje je delovni kolektiv tovarne v Horjulu izpolnil 45,7 % - letnega pro-izvodnega načrta oz. 97,4%' polletnega. Dosežena proizvodna realizacija je kar za. 65,8 % večja od lanske v tem obdobju, kar je nedvomno najbolj zgovoren dokaz za to, da tovarna v Horjulu uspešno premaguje lani še tako težko premagljive probleme.' -■ Letos proizvodnega načrta
niso izpolnili, v februarju, marcu iin maju, medtem ko je bil v januarju in aprilu rahlo presežen, občutno pa presežen v juniju. Dasiravno je bila proizvodna realizacija
v obdobju. januar—junij izpolnjena po vrednosti v višini 97,4 %, je pa' bil proizvodni plan po - asortimentu izpolnjen slabše.	• ;
(Dalje na 4. strani) i
Deseta seja centralne -ga komiteja ZKJ
Po sestanku predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ 21. t. m. na Brionih, se je v zvezi s sramotno okupacijo CSSR, 23. t.m. v Beogradu sestal na svojo deseto sejo tudi centralni komite ZKJ. Na tej seji so člani CK. ZKJ v celoti potrdili izjavo predsednika Tita in sporočila predsestva in izvršnega komiteja CK ZKJ ter po podrobnejši proučitvi položaja v bratski ČSSR sprejeli resolucijo, v kateri je izražen plebiscitarni izraz najglobljega ogorčenja in protesta zoper okupacijo češkoslovaške socialistične republike.
Resolucijo ČK ZKJ zaradi njene pomembnosti v celoti objavljamo v podlistku na straneh 3, 4, 5.
*Q999Q999999999999999999&999999%99999999»
!
Et ropa
Težko čakajo na povratek v domovino
•	Dvajseto stoletje si je umazalo obraz	5
@ s krvjo novih žrtev svobode;
©■ srce Evrope' stiska jekleni obroč!
2	Vsakdo se lahko le v sebi izostri v čl o v č k a,	9
9	ki ne bo hlapec drugim, ki bo humani m ono i d. — s
S kaj barva kože, kaj malost, kaj — obleka,	©
@ če človek si — si človek; bodi Č LOV EK I © • 9	Ne sila, ne vdaja, ne Škorpijoni votlih duS,	S
©	srce in vera v bodočnost, v mladino, zaupanje vase	®
J in trdna pot, ki jo prihodnost vselej le s svobodo kaže; © © narod se z narodom obglavlja, kjer klečeplaštvo biva; • ® idila skupnosti ne raste, vstaja prisila, vstaja spoznanje, 8 S da prapor Se ni vse — človek se človeško kaže! 9 ©	•
9 Mladim ni do bogov debelih — od vzhoda do zahoda, 8 2	preveč je en Vietnam za to stoletje —	*	©
©	človeku	ni do krvavega	zmaja, nam vsem	je	vse —	8
g	RESNICA. ©
©	Hočemo	mir,	svobodo	—	enakost,	•
© ne čelad, škornjev in bajonetov — ubitih teles,	©
@ nočemo dima s pogorišč delavskih množic, ki ustvarjajo O
•	življenje — 8
©	ne	vzišene	rase,	mrtvih	duhov	— enkrat živimo,	©
©	hočemo	resnico, pravico	— ljubezen.	®
©	Kri naj	ostane v telesu,	da bo delo močnejše	—	©
2	bodočnost ČLOVEKU! ®
§	—monos—	•
i	s
»©9©«©0®®®©«©ee®e©®®ee®99e9©ee©©@@ee®e©©e
Izredna skrb in pozornost sindikata »Elektromehanike« Kranj do Čehoslovakov, ki so letovali v našem kampu »MIR« na Dugem otoku in se niso mogli vrniti domov.
V našem počitniškem kampu MIR na Dugem otoku je letovala 43 članska skupina turistov iz Češkoslovaške. Na ladji, ki se je vračala proti Zadru, so zvedeli, da so njihovo deželo okupirale sile varšavskega pakta. Menili so, da to ni, da to ne more biti res. Na kopnem jih je čakal njihov avtobus ... Toda kam naj se peljejo?
Omenjeni turisti so člani tovarne električnih instrumentov »METRA«. Naši predstavniki družbenopolitičnih organizacij so si to tovarno že ogledali. Takrat so se tudi pogovarjali v morebitnem letovanju članov njihovega kolektiva v naših obmorskih počitniških domovih. Res so prišli... Bili so zadovoljni, nasmejani, srečni. Vračali so se dobre volje, dokler niso zvedeli kaj se dogaja v njihovi domovini. Takoj, ko je sindikat. slišal o njihovih te-
a učinkovitost samoupravljanja
Republiški svet sindikatov je skupaj z republiškimi odbori že sprejel konkretni program svojega dela.
Predsedstvo republiškega sveta slovenskih sindikatov je že oblikovalo oceno kongresa ZSJ na osnovi dokumentov, ki so bili sprejeti na njem in opredelilo naloge, ki zahtevajo povečanje politične aktivnosti sindikalnih organizacij. Slovenski sindikati sklicujejo po občinah in v vseh večjih sindikalnih organizacijah v delovnih organizacijah posebne sestanke — razgovore, na katerih se dogovarjajo o konkretnih zadolžitvah pri uresničevanju sprejetih nalog.
Tako nameravajo v prihodnjih tednih proučiti vprašanje nadaljnje racionalizacije in funkcionalnega izpopolnjevanja samoupravnega si-
stema, še posebej ustreznost in učinkovitost oblik in metod delovanja samoupravnih, organov. O tem vprašanju pripravljajo posebno posvetovanje z delovnim naslovom »Samoupravljanje kot 'oblika racionalne organizacije . proizvodnje.« V okviru tega posvetovanja, ki bo v septembru, bodo posebej obravnavali vprašanje odgovornosti in informiranja v delovnih organizacijah. Sindikati proučujejo tudi uresničevanje načela nagrajevanja po rezultatih dela, predvsem sistem nagrajevanja strokovnih služb in vodilnih delavcev ter vprašanje razponov in razlik med osebnimi dohodki zaposlenih v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
Elektrcmehanike«: pri montaži vrtalnega stroja EVS-6
Pod »drobnogledom« aktivnosti slovenskih sindikatov so te dni tudi vprašanja v zvezi z institutom prisilne uprave v delovnih organizacijah in tako imenovane interne prisilne uprave, ki jo uveljavljajo statuti delovnih organizacij v posameznih delovnih enotah in obratih. Že sedaj ugotavljajo, da prihaja do uvedbe prisilne uprave največkrat zaradi sanacije kadrovskih vprašanj in notra-, tranjih odnosov in da je le malo prisilnih uprav uvedenih zaradi ekonomskih razmer v delovnih organizacijah.
V zvezi s tem vprašanjem nameravajo proučiti tudi položaj delavcev v tistih delovnih organizacijah, ki pridejo > v stečaj.
S konkretnimi predlogi in stališči bodo sindikati sodelovali tudi v razpravah glede sprememb in dopolnitev te-temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Posredovali bodo svoje predloge glede nadaljnjega uveljavljanja notranje zakonodaje ob sprejemanju samoupravnih odločitev v delovnih organizacijah.
Glede na deformacije, ki nastajajo pri pridobivanju dohodka, ki ne izvira neposredno iz rezultatov dela, bodo sindikati posredovali ustreznim organom posebno analizo o odnosih med delovnimi organizacijami družbenega sektorja in zasebniki (zasebno delo na zasebnih delovnih sredstvih). Skupno s to analizo bodo posredovali tudi predloge, ki se nanašajo na učinkovitejšo davčno politiko ter kontrolno in inšpekcijsko službo.
žavah, jih je predsedstvo sindikalne podružnice kranjske tovarne povabilo v Kranj. Po pripovedovanju predsednika sindikata tov. Janka Kočnika, Pa je pomoč ponudila tudi Centralna nabava v Kranju. Stanovanje in hrano imajo v Dijaškem domu. Tam so se sešit tudi z drugo skupino Čehoslovakov.
Težko čakajo na povratek domov. Ne vedo, kaj je z njihovimi svojci, prav tako pa njihovi sorodniki ne vedo, kaj je z njimi. Pretresljive vesti iz domovine jim kalijo duševni mir.
Predsed. sindikata »Elek-tromehanika« iz Krantja jim je v teh dneh omogočilo ne-
kaj izletov in ogled nekaterih naših tovarn. Na obisk® v kranjski tovarni so ime® tudi daljši razgovor s. pref stavnki samoupravnih orga-nov, družbenopolitičnih orga-nizacij in uprave tovarne. Be. sede zahvale, ki so jih čefc Slovaki izrekli na tem sestan. ku, so ’ bile odraz globoke hvaležnosti za vso pozornost v težkih dneh.
Vsi jim želimo čim boljše počutje pri nas in srečno vrnitev v svobodno domovino, ABC
Pripomba uredništva: 28. avgusta je omenjena skupina prek Avstrije že odpotovala domov: Vsem, ki so gostom iz CSSR v teh težkih dneh izkazali kakršnokoli pomoč, se češkoslovaški turisti iskreno zahvaljujejo.
Naša pomoč državljanom CSSR, ki jih je okupacija zatekla v Jugoslaviji
Skladno z razumevanjem in vsestransko .solidarnostjo so delovni kolektivi naših podjetij in posamezniki nesebično nudili pomoč češkoslovaškim državljanom, ki so se ob sovjetski okupaciji CSSR znašli na ozemlju naše države.
Ta pomoč" je bila vsestranska, humana in izraz globokega sočustvovanja našega delovnega človeka ob brutalnem napadu na Samostojnost in suverenost bratske socialistične republike in v njej niso manjkali talko delovni kolektivi ZP Iskra in posamezni člani kolektiva, ki so po svojih močeh pomagali češkoslovaškim državljanom.
Radi hi s tem v zvezi v celoti zapisali, kako so poma-
gale naše organizacije, vendar nam do zaključka red A cije današnje številke ni uspelo zbrati vseh podatkov. Razen pomoči sindikalne organizacije »Elektromehanikei so naslednje zneske nakazale Rdečemu križu kot pomoč državljanom CSSR tudi: to vama »Aparati« .v Ljubljani
400.000,	tovarna polprevodnikov v Trbovljah 200.000, to-. vama elektronskih naprav v Ljubljani 150.000 in tovarn usmemiških naprav v No-%vem mestu 50.000 starih dinarjev.
Prav gotovo pa svoje pomoči niso odrekle tudi druge naše delovne organizacije, vendar o tem prihodnjič.
O
jiiiiiiiiimmiuiiiiiiiuiiuiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiimMiMiiiuiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiifl
j Stanje v podjetju RIZ od | januarja do maja 1968
g Kumulativni obračun osebnih dohodkov za obdobje | S I — V/68 je pokazal v primerjavi z obračunom I — § |j IV/68 precej ugodnejše tendence. Posebno opazno je | S to pri nekaterih delovnih enotah, ki so bile v zadnjem g S obračunskem razdobju glede prejemkov v RIZ na spod- § = njem koncu lestvice.	I
s Gledano v celoti so bili rezultati 'obračuna naslednji: g S 1. za obdobje I — V/68 izplačani osebni S dokodki
S 2. ustvarjeni osebni dohodki I — V/68 S 3. izločeno v rezervni sklad OD s 4. Izposojeno iz rezervnega sklada OD j= podjetja
3 .5. skupen obračun osebnih dohodkov S V primerjavi z obračunom I — IV/68, ko je skupni 5 S rezultat pokazal da izplačani osebni dohodki niso pokri- § | it z obračunom, oziroma z rezultati dela, kaže znesek 3 3 103.043 (ostanek dohodka za izplačilo v razdobju I — | = V/68 pomemben korak naprej.	|
jniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>|illllllll>
9,725.023 ND 10,278.235 ND 499.118 ND
49.951 ND 9,829.068 ND
»Elektromotorji« Železniki
Naročil več kot dovolj
*	Ugodna cena na domačem trgu
S Previsoka posredniška provizija pri izvozu zmanjšuje dohodek
•	Kooperacija s podjetjem »Gorenje« v Velenju
Več kot leto dni je minilo, ko smo pisali o težavah in problemih v naši tovarni elektromotorjev v Železnikih.
Takrat ni bilo naročil; tovarna je doživljala resno krizo kot specializirana tovarna zdaj pa je naročil več kot dovolj? Kolektiv je zadovoljen ker ima delo, ni pa povsem v redu to, da se zaradi prevelikih posredniških provizij pri izvozu zmanjšujejo dohodki.
Pokongresna dejavnost sindikata v Aparatih
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja tov. ALOJZ ŽUMER dipl. inž., direktor tovarne »Elektromotorji«' Železniki.
Vprašanje: Lani, v aprilu je bil s strani DS ZP imenovan odbor začasne uprave. Vi ste bili imenovani za predsednika. Kot je znamo, je začasna uprava v glavnem pozitivno rešila dane naloge. • Letos, po preteku enoletnega dela odbora začasne uprave, so v aprilu ponovno volili člane kolektiva v samoupravne organe, Vas pa je DS imenoval za direktorja tovarne, k Čemer Vam iskrem© če-sferno Kafko .ocenjujete položaj zdaj, recimo po polletnem poročilu?
Odgovor: če smo se lani skoraj v istem času ubadali z vprašanjem od kod bomo dobili naročila za našo specializirano tovarno elektromotorjev,,, nastopa letos problem — kam s toliki naročili. Rešitev smo vsaj dedno rešili s?sodelovanjem tovarne »Mikron« Prilep, kamor smo prenesli montažo za nekatere vrste motorjev. S tem smo zadovoljili naročnike, hkrati pa dali kolektivu v »Mikronu« možnost, da začne obratovati s polno kapaciteto. Kot je znano, je imel »Mikron« že nekaj let težave :in probleme zaradi pomanjkanja naročil in nesigurnega programa, manjkalo pa mu je tudi strokovnega kadra s
prakso. Montažna dela, ki jih opravlja za nas »Mikron« po naših navodilih lahko rečem tudi v naše zadovoljstvo — je lahko perspektivna rešitev tega kolektiva iz težkega po-, ložaja.
Vprašanje: Rekli ste, da »Mikron« v redu opravlja montažo elektromotorjev, to se pravi, da je kvaliteta dela zadovoljiva...?
Tov. Alojz Žumer, dipl. inž., direktor tovarne elektromotorjev Železniki.
Odgovor: Da! Te, motorje pregleda naša kontrola in do sedaj ni bilo pritožb. K temu dodajam: sedaj je bilo njihovo delo v glavnem montaža, ko pa bodo dobili orodje za ostale polizdelke, bodo izdelovali vse, razen rotorja.
Vprašanje: Polletno poročilo je pokazalo manj ko pri osebnih dohodkih. Zakaj?
Odgovor: Kar delamo za domači trg je ceha v redu, pa tudi za izvoz bi bila, če ne bi imeli v.tej. vsoti preve-
like posredniške provizije. Tako pa pravzaprav zaslužijo vsi posredniki -7-. mi, kot proizvajalci, pa moramo trdo delati z dokaj nizkimi OD in včasih celo z izgubo. Kje je tu logika? Ker prepozno dobivamo prilive za plačane račune moramo, najemati kredite. Samo bančne obresti za letošnje kredite so nam »požrle« 30 milijonov S din, oz. prav toliko, kolikor znaša manjko za pokrivanje osebnih dohodkov. Če vzamemo v poštev nizke OD (povprečje 63.000 S din) tedaj bi se morali vsi. preveliki stroški zmanjšati, predvsem pa prevelika posredniška provizija. V nasprotnem primeru bo težko reči, kako naj se pokriva morebitna izguba pri izvozu. Najti bo treba tudi ■ direktne potrošnike za naše motorje; čim manj naj bo posrednikov. Konstrukcijo poslov z Ameriko bo prav zato treba menjati. Prepričan sem da, bo PSO skušal čim-prej najti ugodnejše poslovno sodelovanje tudi za nas — kot proizvajalce.
Vprašanje: Zdaj je bilo govora le o poslovnih in trgovskih težavah. Kaj pa menite o notranjih problemih in proizvodnji?
Odgovor: Potrebujemo modernejšo tehnologijo in opremo; skrajno moramo izkoristiti' vse možnosti za večjo proizvodnjo. Zadevni elaborat je v bahki, nekateri novi ■-•stroji pa so na poti.
Ben
Pripis: V naslednji številki bomo objavili .razgovor s predsednikom UO Tov. Tonetom Mohoričem,
Uredništvo
Mestni sindikalni odbor za industrijo in rudarstvo sestavlja obširnejšo analizo o gospodarstvu na področju mesta Ljubljane. Ta analiza naj bi bila osnova za izdelavo perspektivnega razvoja tega področja, kot del obširnega načrta razvoja celotne Slovenije. Iskrine tovarne na ljubljanskem področju kot celota pa predstavljajo pomemben industrijski in gospodarski potencial, zato je mestni sindikalni ' odbor organiziral posvetovanje in razgovore z nekaterimi predstavniki teh tovarn.
Tudi v »Aparatih«. smo organizirali dva sestanka, kjer so sodelovali predstavniki mestnega, sindikalnega; odbora za industrijo . in rudarstvo, vodstvo tovarne, predstavniki družbeno-pplitičn ih organizacij in posamezni člani kolektiva. Na prvem sestanku smo ocenili položaj tovarne v ljubljanskem gospodarskem okolišu in v združenem podjetju, izpolnjevanje gospodarskih načrtov, pogoje ■ gospodarjenja ter ukrepe, ki jih v nadaljnjem boju za reformo moramo tako v tovarni, kot v 'sistemskih vpra-
šanjih rešiti. V analizi smo se dotaknili tudi vloge sindikalne podružnice, kot najmočnejšega družbeno-politič-nega činitelja v gospodarskih organizacijah in odnosov med podružnicami in sindikalnimi vodstvi.
Na drugem sestanku pa smo postavili na dnevni red. predvsem' vprašanja samoupravnih odnosov' odgovornosti, ter vzdušja v kolektivu. Tudi na teh relacijah smo skušali poiskati in določiti predvsem tiste naloge, kjer mora sindikalna podružnica', iskati torišče - svojega dela in, kjer se morajo tudi sindikalna vodstva v bodeče aktivneje vključevati v razreševanje .vsakodnevne problematike.
Lahko ocenjujemo, da sta oba sestanka uspela in, da smo s tem v pokongresni dejavnosti sindikatov dali uspešen prispevek tudi v tovarni.' Zaključek analiz in dogovori na teh sestankih pa bodo vodstvu naše sindikalne podružnice lahko uspešna vodilu za usmerjanje svoje dejavnosti v bodečem obdobju..	L.
3®®©©©@©©©©e©®©©@®©@@@@@©©©©©©e-s-3®s©®©@®«
| Novo glasilo »NOVICE« i 1	s	1
J T-e d.ni je izšla prva. Številka glasila Združenja novi- p @ nar jev Mn organizatorjev informiranja v delovnih J Organizacijah »NOVICE«. V ofset tehniki ga je natisnil S I tiskarski servis' delavske univerze »Tomo Brejc« Kranj, z | »Novice« objavljajo nekaj referatov s posvetovanja 5 £ urednikov glasil delovnih kolektivov in organizatorjev J| j| informiranja v. delovnih . organizacijah Slovenija, ki ^ j je bilo 24. maja letos v Mariboru, nadalje poslovnik ® S novega združenja ter nekaj drugih vesti. — Vse kaže, § j da bo novo glasilo dobrodošlo' Vsem, ki še ukvarjajo g S v delovnih organizacijah z informiranjem,: zato bo Š prav, da ho v naslednji številki med drugim tudi ;več ®-H člankov o načinu informiranja v posameznih organi- % 9 zabijali seveda z dodatnim komentarjem.	g
RESOLUCIJA
11111
BEOGRAD, 25. AVG. — NA 10. SEJI, 23. AVGUSTA 1968, JE CENTRALNI KOMITE ZKJ PRETRESEL AKTUALNI POLOŽAJ, KI JE NASTAL PO OKUPACIJI ČSSR TER SOGLASNO POTRDIL IZJAVO TOVARIŠA TITA IN SPOROČILO PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA 'KOMITEJA, DNE 21. AVGUSTA LETOS IN TUDI VSE DOSLEJ SPREJETE UKREPE.
„Komunisti, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše države so te dni plebiscitarno izrazili globoko ogorčenje UJ protest proti okupaciji ČSSR. Popolnoma so podprli Komuniste, delavski razred it,narode ČSSR, ki se v tež-Km razmerah okupacije, zbrani okrog svojega partijskega j» državnega vodstva, tako enolno, neomajno in ponosno bojujejo za neodvisnost in svoboden socialistični razvoj svoje države.
• Delovni ljudje, narodi in nai odnos ti naše države so & s tem, da so se enotno opredelili za politiko ZKJ, še uenkrat odločil», da bodo brezkompromisno branili^ svojo neodvisnost, svojo pravico do samostojnega izbiranja poti notranji socialistični razvoj ter svoje akcije v mednarodnih odnosih. To aktivnost so vodili in vodijo, v skla-■ u s svojo intemacionalistično odgovornostjo ter solidarnostjo s socialističnimi in vsemi protiimpenalističnimi ter demokratičnimi silami v svetu, v interesu miru, neodvisnosti ter enakopravnosti narodov, v irteresu socializma.
V.	tem stališču naših narodov ir delovnih ljudi vidi Zveza komunistov neusahljiv vir sil ter spodbud za nadaljnja prizadevanja v boju za razvoj socialističnih, demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi ter za odločno podporo in pomoč vsem silam, Id se bojujejo za to, da bi ljudi in narode osvobodili od kakršnihkoli oblik zatiranja ter hegemonije.
Skupaj z vsemi delovnim, ljudmi ter socialističnimi jugoslovanskim; narodi, izraža Centralni komite ZKJ vnovič protest proti nasilni akciji, katere metode in cilji so popolnoma nasprotni z bistvom in interesi socializma.
Centralni komite obsoja politiko, ki se skuša otresti odgovornosti pred delavskim razredom in narodi vsega sveta, do interesov miru napredka In socializma. Če bi s kakršnimikoli argumenti opravičevali okupacijo češkoslovaške, je dejstvo, da so vlade petih držav varšavskega pakta z uporabo gole sile naredile napad na neodvisnost neke socialistične države, da bi preprečile njen samostojen socialistični razvoi ter jo podredile svoji volji.
Naši narodi, na čelu; z ZK>, tudi tokrat povzdigujejo svoj glas protesta, kot so to štoriji in delajo še vedno, ko gre - za ameriško agresijo v Vietnamu, za ogrožanje neodvisnosti in samostojnega notranjega razvoja Kube, izraelsko agresijo proti arabskim državam ali imperialistično nasilje ter Intervencije v različnih afriških državah ter državah Azije in Latinske Amerike. Zgodovinsko gledano ima akcija proti ČSSR toliko hujše in daljnosežnejše škodljive posledice za napredek, mir in svobodo, ker so se je lotile socialistične države v imenu zaščite socializma.
Intervencija proti ČSSR, ki je udarila po delavskem razredu in KPč,_ to je po tistih silah, ki edino lahko zagotove napredek socializma, ne more pomeniti v nobenem primeru zaščite socializma, niti jne more biti usmerjena proti kontrarevoluciji Intervencije- prav tako ni mogoče opravičiti z nikakršnimi strateškim! interesi proti-imperialističnega boja, saj s tem, da slabi pozicije socialističnih držav in socializma, krepi imperialistične sile. Slednjič pa je to akcijo najmanj mogoče opravičevati s kakršnimikoli ideološkimi razlogi, z argumenti markstsfcič-no-leninistične teorije, saj je ta akcija prav v flagrantnem
nasprotju z idejami Manca,-Engelsa in Lenina.
Okupacija češkoslovaške , je prav tako zadala močan udarec interesom boja delavskega ter proiiimperialistič-nega gibanja v svetu. Zato se velika večina komunističnih in delavskih partij ter protiimperiallstičnih sil odločno upira taki politiki. Ogorčenje v delavskih, narodnoosvobodilnih ter drugih protiimperiallstičnih gibanjih je toliko večje* ker je prišel udarec proti elementarnim interesom. njihovega boja prav s tiste strani, od koder so pričakovali le podporo in pomoč. Zaradi tega organizatorji okupacije češkoslovaška s to akcijo poglabljajo prepad v mednarodnem delavskem *er zlasti komunističnem gibanju.
„Pri vsem tem je spodbudn- dejstvo, da nikoli doslej v zgodovini socializma ni bili" nobeno dejanje hegemonizma In birokratske samovolje tako izolirano ter revno nasproti zgodovinskim interesom delavskega razreda in protiimperiallstičnih sil.
IL
Dogodki v zvezi s češkoslovaško jasno kažejo, da je socializem v prelomnem zgodovinskem trenutku. Ti dogodki ne zadevajo le češkoslovaške, temveč tudi razvoj socializma v svetu. Okupacija ČSSR ni slučajno napaka, temveč je posledica vztrajnega prizadevanja, da bi nasprotja ter konflikte znotraj socializma — ki nastajajo okoli bistva, značaja ter perspektive razvoja socialističnih družbenih odnosov, kot tudi politike socialističnih in pro-tiimperiaUstičnih sil nr mednarodnem področju — razreševali 1 vedno večjo uporabo sile, z namenom, da bi ohranili zastarele odnose ter institucije, namesto da bi nadalje osvobajali de.? in Človeka ter naprej razvijali socialistične in humane odnose med ljudmi.
Socializem je posta! svetovna praksa; čigar moč in vpliv dajeta pečat | sodobnemu družbenemu razvoju. Socialistične Ideje so "prevladale v zavesti velike večine človeštva. Nezadržno napredovanje ter nenehna krepitev sil socializma odsevata v socialističnih revolucijah, od oktobrske. do kitajske in jugoslovanske, pa tudi v revolucija» v vrsti drugih držav, ki so krenile po poti socializma, ▼

V I. polletju za 65,8 višja proizvodnja od lanske v istem obdobju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predvidenih k-oličin srejem-no-cddajnih aparatov pa tudi- elektronskih- instrumentov, vipot-potenciometrov in: tiskanih vezij za CDC niso izdelali predvidenih količin, zato pa so presegli obveznosti na področju žičnih uporov, regulacijskih preklopnikov in pri sestavnih delih.
Izpad pri sprejemno-oddaj-nih aparaturah gre predvsem na račun le minimalne proizvodnje' aparature »Sova«, katerih več niso uspeli izdelati zaradi nerednih dobav nekaterih materialov. V tem pogledu so bile težave tolikšne, da so bili ppsiijeni zaradi zamud iskati naknadno druge dobavitelje, kar pa je seveda zastoj le še povečalo. Delno opravičilo za izpad v tovrstni proizvodnji, pa je tudi v tem, da te aparature izdelujejo v transistorski tehniki, za katero tovarna še ni bila zadostno pripravljena in so se določene težave pri tem pojavljale tudi v sami tovarni.
Manjše količine elektronskih instrumentov so odraz sklepa tovarne in PSO, naj bi glede na manjšo tržno zanimivost (in uvoz!) opustili proizvodnjo pH-metrov, pri ostalih pa sledili tako po količinah,- kakor tudi po izbiri, predvsem zanimanju in potrebam tržišča:, kar z dru-' gimi besedami pomeni — delati predvsem za trg in ne na zalogo. Pri vipot-poten-ciometrih težavo predstavlja orodje, ki se je pokvarilo in ga do tedaj, ko bo prišlo novo orodje pač ne bodb mogli kompletirati, glede vezij za CDC pa tovarna sama ne more kdove kako vplivati, ker je ta proizvodnja predvsem odvisna od dobav ustreznega materiala s strani ameriškega naročnika.
. Pomembno v letošnji proizvodnji v horjulski tovarni je vsekakor to, da so bile razpoložljive proizvodne zmogljivosti dokaj dobro izkori-
. scene in pa to, da je doživel proizvodni program takšno selekcijo, da sedaj dejansko izdelujejo le tiste izdelke, za katere plasman na tržišču ne predstavlja posebnega problema. Ob tem je umestno tudi to, da pospešujejo v tovarni montažna dela in proizvodnjo elementov, ker ta. dela ne terjajo velike vezave obratovalnih sredstev in omogočajo hitrejše obračanje. Prav. na ta način so omogočili dobršno realizacijo programa, tržno in finančno zanimivega, ki pa terja daljšo vezavo obratovalnih sredstev.
Za pol odstotka je bil v prvem polletju 1968 presežen tudi plan domače prodaje, kar je izraz plodnejšega sodelovanja tovarne in PSO. Slabši rezultat pa je bil v tem obdobju dosežen na izvoznem polju, vendar, ker je glavni predmet izvoza te tovarne — tiskano vezje za firmo CDC, v tem pogledu delovni kolektiv sam nima na višino izvoza posebnega vpliva.
Poglejmo nadalje, kako je tovarna v prvem letošnjem polletju izpolnjevala sanacijski program. Na razredu 3 glede na dokajšnje zaloge nekurantnega materiala ni bil dosežen pomembnejši uspeh, vendar so bili podvzeti ukrepi, da se bodo zaloge do konca, leta zmanjšale, oz. ta material odpisal do predvidenega normativa.
Boljši rezultat je bil dosežen. na razredu ■ v nedokončani proizvodnji. Tu so se zaloge do konca junija znižale za 440.000 novih dinarjev. V-okviru normativa so se gibale tudi zaloge gotovih izdelkov. Vse pa kaže, da tudi, če bi uspelo zaloge na vseh razredih spraviti v okvir normativov, ne bi mogli rešiti primanjkljaja obratovalnih sredstev, saj so zaloge* dejansko komaj za 260.000 Ndin previsoke.
Glavni primanjkljaj v obratnih sredstvih pomenijo terjatve do kupcev," katere so se do konca polletja dvignile za okrog 3,370.000 Ndin nad normativ. Pretežno večino teh sredstev; oz. terjatev, t. j. 87,5% predstavljajo terjatve tovarne v Horjulu do naše Prodaj no-servisne organizacije. Dokler te obveznosti PSO ne poravna tovarni, leta ne more izpolniti svojega dolga do starega žiro računa, ki stane tovarno letno 600.000 Ndin. To je obveznost, ki ob minimalnem (planiranem) ostanku dohodka v letošnjem letu vsekakor predstavlja za »Elektroniko« izredno težavno breme. |
Po planu naj bi tovarna letos zaposlovala povprečno 304 delavce, vendar je v prvem polletju navedeno proizvodno realizacijo dosegla s povprečno 5 delavci manj. Prav tako podatki v polletnem poslovnem poročilu kažejo, da so bile letos veliko bolje izkoriščene razpoložljive ure kot prejšnje leto, še vedno pa ne tako, da bi bili lahko z doseženim stanjem povsem zadovoljni, kajti iz-delavne ure predstavljajo le
36,3	% razpoložljivega fonda ur. Vse preveč je še režijskih ur, katerih število pa bi z ustreznejšo - organizacijo proizvodnje lahko znižali in tako brez dodatnih vlaganj ustvarili možnost Za povečanje proizvodnje in boljšo produktivnost dela.
V primerjavi z lanskim pr--vim polletjem so se povpreč- , ni osebni dohodki zvišali za 26,7 % ter tako dosegli višino 689 Ndur kar je največ, kar dopušča sedanji finančni položaj tovarne. Tudi dosedanje povišanje povprečnih OD je bilo mogoče šele v letošnjem aprilu.
Ob polletju je imela letos tovarna v Horjulu zelo nizko plačano realizacijo, čeprav leta nobeno leto ni bila.bistveno višja. Letošnja plačana realizacija znaša malenkost
nad 40 %. Spet so tu težave, ki smo jih sicer že navedli in, če bi uspeli s PSO realizirati tak aranžman, da bi lahko tovarna poravnala' obveznosti do starega žiro računa, bi tako lahko letos v drugem polletju znižali stroške poslovanja za 300.000 Ndin, kar bi se v sedanjem stanju vsekakor tovarni zelo poznalo.
Glede na nizko vkalkulira-no amortizacijo v prodajni ceni je ta strošek izredno nizek in tako letna amortizacija - ni tolikšna, da bi dovoljevala enostavno reprodukcijo, katera bi bila glede na iztrošenost strojne in druge opreme že zelo nujna. Tudi za vzdrževanje strojev in razvoj je vkalkuliran premajhen znesek in tako na primer v tovarni že dve leti niso imeli investicijskega vzdrževanja strojev, kar je vsekakor nepravilno.
V letošnjem prvem polletju je bilo ustvarjeno okrog
355.000	Ndin ostanka dohodka, kar predstavlja 20% dohodka za delitev. Glede na plan pa so dosegli boljše delilno razmerje za sklade, za kar je razlog v strukturi proizvodnje in prodaje v obdobju januar—junij. Če pa bi hoteli, da bi iz ostanka dohodka pokrili odplačila najetih kreditov, nadaljnja vlaganja v razširjeno repro-
dukcijo, us-tvarili lastna obra. tovalna sredstva in dosegli normalno izločanje sredstevi v sklad skupne porabe, pa •morali doseči vsaj še enkrat tolikšen ostanek dohodka. To bo v 1.: 1968 vsekakor ne-mogoče tudi zato, ker proiz-vodni - program v drugem polletju predvsem zajema proizvodnjo izdelkov za zve. ze in instrumentov, kateri pa so precej manj akumulativni od le-teh, katerih so največ izdelali v prvem polletju. Seveda je pri tem trelba misliti tudi na to, da povprečni osebni dohodki ¿a. poštenih'še tudi. niso ustrezno urejeni.
Analize pa kažejo, da bi z intenzivnim uresničevanjem vseh ukrepov, zlasti še v pogledu stroškov poslovanja, bde možnosti, da bi se približali zaželenim ciljem. Z boljšo organizacijo proizvod, nje, t. j. brez dodatnih vlaganj bi | bilo morda možno precej prihraniti. Prav zato pa je naloga slehernega člana delovnega kolektiva, da si prizadeva obstoječa in razpoložljiva sredstva kar se da racionalno izkoristiti in tako prispeva k vse večji produktivnosti dela in s tem ugodnejšim finančnim rezultatom tovarne. Naloge - vsekakor niso lahke, vendar pa z razumevanjem in disciplino uresničljive. •	- C -

močni krepitvi vloge in vpliva delavskega razreda v Evropi ter v vsem svetu, \ zmagi antikolonialistične revolucije ter v drugih družbenih spremembah, ki predstavljajo del socialistične preobiazbe v sodobnem svetu. Zaradi tega imajo subjektivne socialistične sile danes — bolj kot kdaj prej — odgovornost za usodo sveta, ne le v protiimperia-Iističnem boju, ampal: predvsem v lastni praksi ter kritičnem odnosu do te prakse.
Pota in oblike razvoja socializma so različne, pa tudi protislovne. Socializem se ne bi mogel razvijati niti odkrivati človeštvu novih peti družbenega napredka in svobode, če bi njegove oblike bile določene v enem samem središču.
Napredku socializma nasprotujejo sile birokratskega etatizma, ki zavirajo osvobajanje dela in človekove osebnosti. težijo k identifikac ji socializma z etatističnim dirigiranjem in monopolistično vlogo delavskega .razreda in družbe osamosvojenih centrov ekonomske in politične moči, vodijo k zapiranju socializma, v ozke meje tabora in k njegovemu ograjevanju od ostalega sveta. Takšna koncepcija ir. praksa omejujeta perspektive razvoja socializma; razodevata nezaupanje v človeka, onemogočata ustvarjalnost delavskega razreda, mlade generacije, intelektualnih delavcev — vseh sil dela in znanja, vodijo h krepitvi dogmatizma in kompromitiranju ideje socializma.
III.
Ob takih koncepcijah so neizbežni pojavi velikodržav-ne hegemonistične politike monopolizma in nacionalne neenakopravnosti, ki so direktno nasprotni socializmu. Takšna politika išče zaveznike v Šovinizmu in drugih silah ter norostih preteklosti, kar se je pokazalo tudi v zvezi s češkoslovaškimi dogodki. Narodi Jugoslavije ne morejo gledati na šovinistično gonjo v Bolgariji proti socialistični Jugoslaviji in posebno zoper Socialistično republiko Makedonijo drugače, kot na sestavni del takšne politike.
Nezadržna rast notianjib sil socializma se je zakonito in neprekinjeno upiralo silam -stagnacije in konservatizma. S lem bojem j s izpolnjena sodobna zgodovina delavskega
gibanja vseh dežel. To je dajalo in daje nenehno spodbudo za nadaljnji razvoj socializma. Ta boj je izražen v dolgoletnem odporu proti stalinizmu v ZSSR in v sklepih XX. kongresa KP SZ; v široko odprtem procesu obnove in preoblikovanja v komunističnem in delavskem gibanju; v ustvarjalnem naporu komunističnih in drugih revolucionarnih gibanj, da bi ne šla lastno pot socialističnega razvoja, vključno sedanji boj KP češkoslovaške za preporod; v . okrepljenih težnjah k akcijski enotnosti delavskih partij v posameznih deželah; v vse bolj odločnem uvrščanju enakopravnosti na dnevni red v odnosih med socialističnimi deželami in komunističnimi partijami. Glede na takšne progresivne spremembe v socializmu se sedanji položaj, pogoji in razmerje sil bistveno ločijo-od stanja v 1948. letu; To najbolj kaže široka podpora, ki jo komunistične in delavske partije in napredno javno mnenje v svetu dajejo češkoslovaškim narodom v njihovem boju za neodvisen in svoboden socialistični razvoj. To kaže tudi dejstvo, dr komunistične partije vsé bolj gradijo samostojen kritični odnos do lastne dejavnosti in do politike ter prakse v socialističnih deželah.
K vsemu temu je prispevala tudi socialistična Jugoslavija.
Komunistična partija češkoslovaške se ni slučajno odločno lotila razreševati nakopičena nasprotja ter probleme v družbenem razvoju svoje države. To je odsev potreb razvite družbe in tega, da je nemogoče uresničevati interese naroda ter socializma v okviru birokratsko-etatistič-nih odnosov. Pri ter.*, je vodstvo Komunistične partije dobilo vso podporo članstva, delavskega razreda in češkoslovaškega ljudstva. Protisocialistične struje na češkoslovaškem niso mogle do živega koreninam v ljudstvu ter so ostale le stranski sad procesa, nrav zato, ker so zavedne socialistične sile, s komunisti na čelu, uspešno opravljale svojo zgodovinsko vlogo. Zaradi tega udarec po Komunistični partiji, njenem vodstvu ter ččškoslova-škem delavskem razredu, Jki so edini nosilci socializma ter poroštvo napredka in socializma, ne pomeni pomoči socializmu temveč dušitev njegovega razvoja.
V boju za preobrazbo sodobnega sveta čedalje bolj
prevladuje težnja po osvoboditvi narodov, po nacionalni neodvisnosti in po njihovem demokratičnem sodelovanju, in združevanju na. podlagi enakopravnosti, zoper vsako hegemonijo in izkoriščanje, zoper vse oblike monopola ekonomske, politične in druge moči. Komunisti morajo; idejno tudi v dejanjih biti v prvih vrstah tega boja. .
Intervencija petih držav varšavskega sporazuma v ČSSR je v hudem nasprotju s temi elementarnimi zahtevami in ponovno potrjuje, da blokovska politika ne zagotavlja niti pravičnega miru, niti neodvisnosti. Vztrajanje; pri blokovski delitvi sveta nujno spodbuja k ustvarjanju-; interesnih sfer med velesilami, poraja pritisk, da bi se majhne države opredeljevale za velesile, ne pa za politiko -premagovanja hegemonije," nasilja in vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov ter za enakopravno sodelovanje med narodi in državami. To prav tako pelje k čedalje večji militarizaciji, k temu, da se vojaška, moč osamosvaja in izmika političnemu nadzorstvu. Na teh osnovah ni mogoče ohraniti miru in trajnejše stabilnosti na svetu.
Zato je boj za premagovanje blokovske razcepljenosti sveta bistveni sestavni del boja proti imperializmu, bege* monizmu in vojni, V politiki neuviščanja se izraža odpor narodov, ki se čutijo ogrožene pred takšno prakso v mednarodnih odnosih; ta politika postaja eden izmed najpomembnejših- činiteljev v boju za mir in enakopravnost narodov.
IV.	‘	;	;
V razvoju socialistične družbe v Jugoslaviji zadevamo na enake in podobne zakonitosti protis' /ja in pojave. Jugoslovanski komunisti so si vselej prizadevali, da oj skupaj z vsemi ustvarjalnimi silami naše družbe poiskali bi dali odgovore, ki odpirajo perspektivo nadaljnjega razvoja socializma.	_	..
Za osvoboditev dela in- človekove osebnosti in Pr0” birokratskemu etatizmu se' borimo z razvijanjem samo-, upravljanja in neposredne socialistične demokracije.
— Povezovanje. interesov delavskega razred# in ln.ere-sov narodov in narodnosti uresničujemo tako, da razvijamo možnosti za samostojen materialni in kulturni razv j
Viri obogatitve so največ izven delovnih odnosov
Že nekaj časa je bilo z več strani slišati, da so pri nas velike in neupravičene razlike v osebnih dohodkih in da so za nekatere kategorije zaposlenih že osebni dohodki vir bogatitve.
Na podlagi najnovejših statističnih pridatkov in ocen iz analize Zveze sindikatov Jugoslavije o letošnjih osebnih dohodkih bi lahko sklepali, da je za osebne prejemke zaposlenih Jugoslovanov najbolj značilno to, da so majhni, da bi lahko bolj govorili o tendencah uravnilovke, kakor pa o velikih razponih. Zelo malo je, lahko bi rekli, da sploh nič, takšnih osebnih dohodkov, ki bi bili lahko vir bogatitve. Razpon med osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu ih v negospodarski dejavnosti, ki se je od leta 1965 začel zmanjševati v korist gospodarstva, se znova vrača na prejšnje stanje. «Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu je bil maja letos 813 dinarjev, v negospodarskih dejavnostih pa 946 dinarjev.
Po nalogah in dejavnostih se zadržujejo razmerja iz prejšnjih let. Na čelu rang lestvice osebnih dohodkov so še nadalje projektantske organizacije s poprečnim osebnimi .prejemki 1628 din, nato loterija 1427, zvezni upravni organi 1390 itd. Na koncu lestvice so L tobačna. industri- j ja š poprečnim Osebnim do-; hodkom 682 dinarjev, usnjarstvo 681;'lesna industrija 645 M tekstilna industrija 636 dinarjev.
DOPISUJTE V ISKRO

SBBBBBBBBeHBBnBBBBBBflBBBBBBBSflaS
BBBBEBBBBRBBBBBI
Kongres ESOMAR bo v Opatiji
PRVIČ BO KONGRES TEGA DRUŠTVA V NEKI SOCIALISTIČNI DRŽAVI
V Opatiji bo od 8. do 12. septembra pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita kongres evropskega društva za - preučevanje mnenj ih trga. To bo prvič, da bo kongres tega društva v neki socialistični" državi. si Navzočih bo okoli 800 uglednih znanstvenikov in poslovnih ljudi iž vseh evropskih držav; in ZDA.
Kongresa ESOMAR se bodo prvič udeležili tudi ustrezni strokovnjaki iz Sovjetske zveze in iz nekaterih socialističnih držav. Prebrali bodo okoli 40 referatov s področja preučevanja mnenja in trga. Med njimi tudi. tri referate jugoslovanskih članov društva. Na opatijskem kongresu bodo, kot so sporočili v zavodu za gospodarska razisko-
vanja, razpravljali predvsem o uporabi raznih elektronskih in tehničnih pripomočkov pri raziskovanju trga.
Za kongres bo značilno tudi poslovno ozračje. Predvideno je, da bodo strokovnjaki in managerj.i iz raznih gospodarskih področij sklepali posle in se dogovarjali o možnostih še tesnejšega sodelovanja z jugoslovanskimi partnerji ali poslovni prijatelji. iz drugih držav. Zanimivo je, da je švicarska družba Ciba poklicala na
kongres svoje managerje po vsem; svetu, da jp> se z njimi dogovorila o nadaljnjih poslih, organizaciji prodajne mreže in. njenem delovanju.
ESOMAR je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti in je vanj včlanjenih okoli tisoč ljudi, ki se posebej ukvarjajo z razvojem ali uporabo znanosti o trgu. V njem 'so zastopane vse panoge industrije in trgovine, univerze ter ustrezne državne in mednarodne .organizacije. -
Tendence ulavnilovke je opaziti v številnih delovnih organizacijah. V nekaterih podjetjih gredo celo tako daleč, da je razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1:2,5!
Če ima nekdo na primer 2500 N dinarjev na mesec, kar je 30.000 N dinarjev na leto, to nikakor ne more biti vir bogatitve. Zaradi tega menijo, da bi biio treba Usmeriti pozornost na analizo skupnih dohodkov gospodinjstva, to je tistih iz osebnega dohodka in tistih, ki se ustvarjajo izven delovnega odnosa, še posebej pa je treba analizirati špekulativne in nezakonite poti za pridobivanje imovine. Sicer pa obdavčenje osebnih dohodkov iz delovnega odnosa zaradi preprečevanja bogatitve lahko v največ primerih zgreši cilj.
Se mnogo zdravih in zadovoljnih let
Le malo jih je v Iskri, ki ne bi poznali našega dosedanjega sodelavca — prevajalca Milka Hribarja. Kljub razmeroma visoki starosti ga še ni zapustila izredna vitalnost in mladostna energija.- Zato se bo marsikdo začudil, da je že odšel od nas v zasluženi pokoj. Njegova široka razgledanost in znanje je mnogim v tovarni po magala, da so svoje delo bolje in hitreje opravljali in se izpopolnjevali. Izredno je bilo število jezikov, ki jih je obvladal. Kot elektronski stroj je z izredno hitrostjo in točnostjo prevajal tekste iz enega jezika v drugega. Ni bilo dela, ki ga ne bi zmogel in ni bilo vprašanja, na katerega ne bi znal odgovoriti, če k temu prištejemo še njegovo prijaznost in pripravljenost pomagati vsakomur, potem lahko rečemo* da je odšel od nas izreden mož.
Z njegovim odhodom je nastala velika prazni na. Sledovi dela tov. Milka Hribarja pa bodo v Iskri še dolgo vidni.
Želimo mu, da bi še dolgo ostal mladosten in svež in užival zasluženi počitek.
Ožji sodelavci ,
narodov, na podlagi enakopravnosti in za krepitev njihove solidarnosti in enotnosti.
- Z zagotovitvijo neodvisnosti naše države smo ustva-«H možnosti za lasten svoboden in neoviran socialistični ftzvoj in s tem za aktivno sodelovanje v boju za demokratične odnose meč narodi in za socialistično preobrazbo sveta,
, Z reorganizacijo in demokratizacijo ZKJ si prizadevamo, da bi se jugoslovanski komunisti čim' uspešneje upirali vplivu etatističnega birokratizma in uresničevali svojo-vodilno idejnopolitično vlogo v skladu s sedanjimi Potrebami, ki jih poraja razvoj samoupravnih socialističen odnosov.
. Politiki sile, hegemonizma in pritiska v mednaroden odnosih kljubujejo z. bojem za enakopravne odnose “J sodelovanje med narod, in državami, za politiko neuvr-scanja, za aktivno in miroljubno koeksistenco med drža-’ ■eni z različnimi družbenimi sistemi, za najširše sodelo-■eije in solidarnost z vsemi antiimperialističnimi in Demokratičnimi silami.
Na naši socialistični poti smo doživljali uspehe in neuspehe. Zveza komunistov in naša družba nenehno kritič-. ^ Proučujeta lastno socialistično prakso.' Pridobljene “fusnje zagotavljajo našemu delavskemu razredu in našim narodom, da jim nobena druga pot, ki ni pot razvoja «Soupravljanja in neposredne socialistične demokracije, “e more zagotoviti materialne blaginje, kulturnega napred-? in razvoja družbenih odnosov; v katerih postaja Vsat človek gospodar svojega dela in svoje usode, saim druga pot bi peljala k stagnaciji ter k političnemu w ejvonomskemu podrejanju.
vhak k*^a in rezultata. tega boja za uresničitev ciljev, .«oovanih v programu ZKJ, je odvisna stabilnost in čvr-ost naše socialistične skupnosti in njenega mednarodne-® Položaja. -	. . .	;
uroe ?iroko in dinamično družbeno akcijo za poglobitev in le 7** i vanle stališč, izraženih v smernicah CK ZKJ, se ?aceJ9 nova ofenziva Zveze komunistov in vseh napred-
nih sil družbe, . ki nai pripelje tudi do . krepitve in nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja.
CK ZKJ ocenjuje da nas čaka obdobje zaostrovanja mednarodnih odnosov, oboroževalnega tekmovanja in pritiskov na svobodo in neodvisnost narodov.
V	položaju, katerega priče smo, centralni komite ZKJ posebej poudarja:
1.	Zveza komunistov Jugoslavije nikomur ne priznava pravice, ^da se z uporabo vojaške intervencije in kakršnihkoli oblik pritiska samovolje vmeša v notranji razvoj in zadeve neodvisne dežele.
2.	Zveza komunistov Jugoslavije odklanja kot popolnoma nesprejemljive vse argumente, s katerimi prihajajo na dan vlade petih držav varšavskega sporazuma, da bi opravičile invazijo v češkoslovaško. ZKJ popolnoma podpira komunistične partijo, delavski razred in narode češkoslovaške v njihovem boju za neodvisnost dežele in svoboden socialistični razvoj.
3.	Zveza komunistov Jugoslavije zahteva, da se takoj konča okupacija češkoslovaške in ua izpustijo demokratične izvoljene predstavnike in voditelje narodov ČSSR in komunistične partije češkoslovaške ter da ustvarijo vse potrebne možnosti, da bi od zunaj nič ne oviralo socialističnega razvoja češkoslovaške.
4.	Zveza komunistov in Socialistična Jugoslavija se bosta še naprej vztrajno borili za najširše sodelovanje s socialističnimi in vsemi ■ drugimi antiimperialističnimi in demokratičnimi silami in gibanji v boju za svobodo, mir in družbeni napredek, za' enakopravne odnose med državami in narodi, za popolno spoštovanje pravice do samostojnega razvoja sleherne dežele in partije in za nevmešavanje v njihovo politiko in notranji razvoj.
V razvijanju odnosov s socialističnimi deželami ter komunističnimi in delavskimi partijami se dosledno držimo in se zavzemamo za uresničitev načel, izraženih v beograjski ih v moskovski deklaraciji y!ad in partij Jugoslavije in ZSSR 1955. in .1956. leta.
5. Zveza komunistov in socialistična Jugoslavija ne priznavata nobenih sporazumov — odkritih ali tihih — o
interesnih sferah, ki spreminjajo male narode zgolj v objekt politike s pozicij sile. Tako kot smo se uprli sporazumu v Jalti, s katerim so azdelili sfere vplivov velesil, tako se tudi danes upiramo slehernemu takemu sporazumevanju na račun drugih narodov. Zgodovinska praksa kaže, da je politika delitve interesnih sfer in hegemonije^ velesil ne samo nesreča za narode, ampak tudi nenehna grožnja za mir na svetu.
6.	Danes smo tako ko* tudi zmeraj doslej trdno odločeni, da z vsemi silam in sredstvi branimo svojo neodvisnost, revolucijo in lastno pot socialističnega razvoja. Prizadevali si bomo za nadaljnjo krepitev obrambne sposobnosti in varnosti naše države. To je stvar vseh državljanov, vseh narodov in narodnosti naše socialistične skupnosti. 'Jugoslovanska ljudska armada, ki se je ustvarila in kalila v revoluciji, je pripravljena v vseljudski obrambi neomajno izpolniti svojo dolžnost.
7.	S krepitvijo politične budnosti ter odločno, brezkompromisno akcijo se je treba postaviti po robu vsem poizkusom, ki hočejo porušiti temelje našega sistema, ovirati naš neodvisen demokratični s iciaiistični razvoj in spodkopavati enotnost naših narodov ter naših delovnih ljudi, pa tudi kakršnikoli provokativni; akciji, ki bi slabila moč našega odpera ter vmešavanju s katerekoli strani.
CK ZKJ Se zlasti obrača na mladino iz mest in vasi, naj se široko vključuje v družbenopolitično dejavnost in stopa v vrste ZKJ, da bi - okrepili njeno udamO' moč in ustvarjalno silo v nadaljnji izgradnji naše socialistJčne družbe..
CK ZKJ poziva vse državljane, vse družbenopolitične organizacije, predvsem Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, Zvezo sindikatov Jugoslavije, mladinke organizacije te vse komuniste, naj vztrajno nadaljujejo ustvarjalno delo. naj si še naprej prizadevajo za najširšo politično mobilizacijo in enotnost delavskega razreda, kmetov, inteligence, vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v boju za uresničevanje sprejete poli Lihe.
Na podobnih strojih, kot je ta v Šentjerneju poteka proizvodnja uporov tudi v indijski tovarni AEL v Bombayu, za katero so pri nas izdelali celotni inženiring
IlillllllllllllllllllllllllllUUUtUUUllllIllUllUllUUllIUUllHIIIUIIllllIlillUlIillUllllllUIIIIIIliljlllllll^
Prodaja na potrošniško po-	(
sojilo in po znižanih cenah	(
V	naših industrijskih prodajalnah smo uvedli s
1. VIII, 1968 prodajo na potrošniško posojilo za vse = kupce, ki želijo kupiti izdelke tovarn Združenega podjetja Iskra in njegovih kooperantov.	=
Novo uvedena prodaja na potrošniško posojilo je	iE
seveda vezana na posebne pogoje, ki so predpisani od	=
Kreditne banke Ljubljana in v organizacijskem predpisu FSO ša. 073 od 9, 7. 1968.	E
Z novimi predpisi banke jfe prodaja na potrošniško = posojilo razširjena na:	2
—	na vse ‘delavce zaposlene v rednem delovnem raz-
merju za nedoločen čas v organizacijah ZP ali v vseh s drugih organizacijah	=
—	samostojne obrtnike	=
—	na upokojence	=
—	na delavce svobodnih poklicev	=
—	na kmetovalec.	š
Navedeni koristniki potrošniškega posojila dobe v =
področni Industrijski prodajalni Iskre tiskovine za ; H dvig posojila, v katerih so tudi najvažnejša navodila. =jj Člani delovnega kolektiva Združenega	podjetja	Iskra	=
pa tiskovine lahko dobijo pri poverjenikih v tovarni. =j Z novejšimi bančnimi	predpisi	je	določen	najvišji	S
možni znesek posojila, ki je enak eni tretjini skupnega 2 čistega osebnega dohodka, ki ga dobijo koristniki v času, za katerega se jim odobrava posojilo .	=
V	predpisu PSO 073 pa je določeno, da so roki in =
višina za vračilo odobrenega in uporabljenega posojila H naslednji:	=
6 MESECEV, če posojilo ne presega 1,5
mesečnih cistah prejemkov prosilca.
Najmanjši možni znesek posojila 'pa je omejen E na 130,00 N din;	=
13 MESECEV, če posojilo' ne presega 3,0 mesečnih = čistih prejemkov prosilca.	=
Najmanjši možni znesek posojila je 350,00 N din;
18 MESECEV, če posojilo ne presega 4,5 mesečnih = čistih prijemkov prosilca.	=
Najmanjši možni znesek posojilo je 500,00 N din;
34 MESECEV, če posojilo ne presega 6 mesečnih čistih S prejemkov prosilca.	H
Najmanjši možni znesek posojila pa je, 1.000,00 N	=
dinarjev.	S
Cene za prej navedeno prodajo so maloprodajne.	j=
. OB TEJ PRILOŽNOSTI PA OPOZARJAMO. DA ZA	1
Člane delovnega kolektiva združenega
PODJETJA ISKRA SE VEDNO VELJA PRODAJA	=
S POSEBNIM POPUSTOM, VENDAR PA LE S	1
TAKOJŠNJIM PLAČILOM V GOTOVINI.	S
Z obiska pri sindikatih v Zah. Nemčiji
V času pbisika so nas predvsem zanimali tudi proizvodni problemi, organizacija dela, družbeni standard zaposlenih in nagrajevanje delavcev, Glede na to, da smo bili gostje sindikata delavcev kemije, smo lahko obiskali le podjetja te stroke. Tako sp nam omogočili obisk steklarne Ruhrglas v Essenu. Ta tovarna ima okrog pet tisoč zaposlenih, torej približno toliko kot kranjska tovarna, zato je primerjava še posebno zanimiva. š
Od zaposlenih jih je 400 inženirjev in tehnikov (razmerje 1:4 za tehnike) in 200 administrativnih uslužbencev, največ jih je komercialistov. Obdelavo podatkov opravljajo z računskimi stroji-
Tovarna ima veliko tradicijo, saj je stara preko sto let in jo stalno modernizirajo po vnaprej določenem programu. Proizvodnja je zelo mehanizirana. Ves transport se opravlja po tekočih trakovih in na paletah z elektro-vozički. Nadzor tehnološkega postopka s£ vrši z industrijsko televizijo in elektronskimi napravami.
Delavci imajo na delovnih mestih veliko obremenitev predvsem zaradi hude vročine.
Tudi. vsa popravila strojev in napeljav se opravljajo med obratovanjem in tako delajo tudi vzdrževalci pod zelo težkimi pogoji. Zanimivo . je tudi, da ima tovarna svoj rudnik premoga,- za kurjavo pa uporabljajo nafto, ker je cenejša z 'ozirom na tehnologijo. Delovna disciplina je zelo stroga. Vodja lahko takoj odstrani z dela delavca, ki ne upošteva varnostnih predpisov (npr. nima očal). Delavec, ki kadi na prepovedanem mestu, plača denarno kazen 10 DM (31,20 din), kazen plača tudi v primeru drugih prekrškov.
Delavci imajo določene, samoupravne pravice. Imajo 11-članski delavški svet, od katerih je 5 članov profesionalcev. Ti se ukvarjajo izključno z delavskimi problemi, vsak na enem področju (npr. nagrajevanje, varstvo pri. delu, družbeni standard ipd.)
V tovarni dela dobro organiziran sindikat, saj je kar 85 % zaposlenih včlanjenih v sindikat, kar je za njihove razmere izredno veliko. ■
Poleg pravic, ki pripadajo delavcem po zakonu, daje to-. varna vsem delavcem, ki so • zaposleni v tovarni nad 20 let, dodatno tri tedne plačanega dopusta. Ta dopust preživijo v počitniškem' domu brezplačno.
Tovarna gradi tudi svoja stanovanja. Presenetila nas je razlika- med stanovanji, ki so razdeljena v inženirska stanovanja, stanovanja , za srednji kader in v delovska stanovanja. Ko delavec preneha delati, mora brezpogojno zapustiti tovarniško stanovanje.
Tovarna -ima tudi svoj rekreacijski center v bližini tovarne. Obiskujejo ga predvsem med opoldanskim odmorom. Kosila dotira tovarna, tako da delavci plačajo samo polovično ceno.
Nagrajevanje v tovarni je urejeno tako, da preko 75 % delavcev dela po 'normi. Predvsem imajo skupinske norme in je osebni dohodek odvisen od uspeha skupine. Delavce zelo stimulirajo na kvaliteto in zmanjšanje materialnih stroškov. Delavca, ki dela nekvalitetno, odpustijo.
Nekvalificirani delavci zaslužijo okrog 4,30 DM, kvalificirani pa okrog 7 DM na uro (1 DM = 3,12 din). Od tega zaslužka plačajo okrog 20 % davščin. Osnovna po-, stavka je sicer precej nižja, vendar dohodek povečajo, različne premije, kot za preseganje norme, kvaliteto itd. Koliko zaslužijo direktorji in vodilni uslužbenci ne ve točno nihče. Njihove plače so poslovna tajnost.
Osnovne postavke zagotavljajo delavcem letni’ sporazum in tovarna v nobenem primeru rie sme plačati manj kot določa sporazum.
V času bolezenskih dopustov dobi delavec pomoč od socialnega zavarovanja Ta pomoč je nizka in znaša nekaj nad 50 ?/o osnove, za prve tri dni izostanka pa delavec ne dobi ničesar. V primeru nesreče pri delu plača podjetje delavcu odškodnino, če pa je za nesrečo kriv delavec, pa ne dobi ničesar.
Prav zaradi takega sistema imajo v podjetju ustanovljeno blagajno samopomoči,, v katero delavci vplačujejo določen znesek, Iz tega denar-
ja dobijo potema posojilo in pomoč ob času nesreč. Ob odhodu , v pokoj pa dobi delavec vloženi denar izplačan. Nekaterim to iznese kar 10 plač in jim služi kot osnova za izselitev iz industrijskega kraja v mirnejši kraj. '
V	tovarni so zaposleni pretežno moški. Žana je .v proizvodnji zaposlenih le 400. V zadnjem času so jih odpustili 000 in to zaradi avtomatizacije v proizvodnji. Sploh so žene vedno na spisku za odpoved in je tako njihovo delo nestalno. Zaščito uživajo samo matere samohranilke.
Ob zaključku naših vtisov moram povedati še to, da so se v Nemčiji zelo zanimali za naš sistem dela sindikatov in samoupravljanja, tako da je. bilo okrog tega polno vprašanj. Vsega jim „seveda nismo mogli obrazložiti, pa čeprav naše razmere prilično dobro poznajo.
V	septembru bo njihova skupina vrnila obisk naši sindikalni organizaciji in tako se bo zveza med dvema, sindikalnima organizacijama, ki imata do mnogih vprašanj slične poglede in težnje, poglobila in nadaljevala.
— lin.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
SSSSESSSSSSSSiSSi
¡1
| Okupacija ČSSR | je sramotno dejanje g in najltujši udarec 1 socializmu
(Nadaljevanje s 1. strani)
najbolj dokazuje enotnost Cehov in Slovakov ,ki jim bo zdaj še tembolj potrebna, da bodo lahko prebrodiE.nastali težka, položaj.
Tudi narodi Jugoslavije so na strani ČSSR, ž vsem srcem, in ž izfazi največjega ogorčenja nad postopkom, kakršen bi v odnosih med socialističnimi deželami moral biti tuj in nepoznan Zasedanje predsestva in izvršnega komiteja. CK ZKJ, pa tudi izjave predsednika Tira in IT. seja Centralnega komiteja ZKJ, so izrazile p®“" naše-dežele še tesneje strne okrog Zveze komunist0! poro narodom CSSR in obsodbo -sovjetske agresij0; hkrati pa pokazale na nujnost, da dej delovno,ljudstvo in okrepi svoja prizadevanja za nadaljni socialisti® razvoj, za razvoj demokratičnega in humanega sociakz-ma, ¡kakršnega - j.e skušala zgraditi tudi češkoslovasK po ureditvi notranjih problemov, ki so nasprotova-tafcšnpmiu razvoju.
Strnjeni okrog ZKJ in našega vodstva 'g zaupanj® nadaljujmo našo pot v socializem in iz vsega srca .. Brno tudi narodom bratske CSSR ,da jim bodo za črnimi in krvavimi dnevi sovjetske okupacije čim gg zasij ali svetlejši dnevi nadaljme poti v njihov zetn. .	— J. •
NAŠ RAZGOVOR
Vprašuje UREDNIŠTVO; odgovarja SLAVOMIR MIHAILOVIČ, predsednik delavskega sveta tovarne elementov za elektroniko
VPRAŠANJE:
Kdaj ste po izteku začasne uprave v vaši tovarni znova dobili samouprav-ne organe? ODGOVOR:
Začasna uprava je v tovarni elementov za . elektroniko prenehala z 10. julijem. Vendar smo pa že pred tem, to je 24. junija izvedli volitve v novi delavsiki svet. Bito je sklenjeno, da odslej spravnega odbora ne bo, pač pa samo delavski svet, v katerega je bilo na volitvah izvoljenih skupno 29' elanov in sicer 14 za dobo dveh in 13 za dobo enega leta. Belacv-ski svet je doslej imel že dve zasedanji in. na drugem je med drugim tudi razpisal, za
23.	septembra volitve v obratne delavske svete, katerih po končani začasni upravi tovarne zdaj še nimamo.. VPRAŠANJE:
Kako računate, da se boste znašli v funkciji predsednika delavskega sveta tovarne, ki je po prenehanju začasne uprave, znova postavljen v središče naporov zai dokončno sanacijo tovarne? ODGOVOR:
Tovarno in delovni kolek; tiv sem v. skoraj petnajstih letih službovanjih dodobra spoznal, zlasti še, ker sem v tem času prešel razna .delovna mesta, od orodjarja in fiiiomehanifca, do kontrolorja in končno, vodje kadrovskega oddelka, čigar posle opravljam zdaj že od 1. 1963, Prav to poznavanje razmer v tovarni in sodelovanje vseh ostalih članov delavskega sveta sta mi močno jamstvo, da bom ob tena osebnem prizadevanju kot predsednik novega DS v tej funkciji vsaj tipam, uspeval v vseh smeteh, ki jih bo DS ubiral v odkriti in neomahljivi želji — tovarno čm prej dokončno sanirati in doseči ugodnejše pogoje za solidina gospodarje^ nje in njeno nadaljno rast. Končno pa še to: skoraj pet let sem doslej aktivno sodeloval y samoupravnih organih tovarne in sicer kot predsednik UO in DS, prav teko pa sem opravljal dobršno dobo tudi funkcijo sekretarja aktiva 2K tovarne, kar. vse upam, da mi je pustilo določene izkušnje, . s katerimi bom svoje sedanje m bodoče naloge laže v redu opravljal. Vena pa, da te naloge nikakor rte bodo lahke in bodo terjale dosledno pri-sateanje vseh članov delavskega sveta tovarne in DS obratov, kakor tudi celotnega dejavnega . kolektiva,. da w bomo ■ uspešno rešili. VPRAŠANJE: '
.Ali je po vašem mnenju sočasna uprava' v celoti dobila predvideno sanacijo tovarne elementov za elektroniko, oz. rešila vso pro-iematiko, ki je bila kriva stanju pred dobrim letom ki je narekovalo uvedbo «časne uprave?
ODGOVOR:
Težko je na to vprašanje
odgovoriti v popolnosti, vendar menim, da je začasna uprava tovarni vendarle koristila, saj je že uredila, oz. odpravila marsikatere prejšnje slabosti, med- katere moram med drugim prišteti, tudi neurejene notranje odnose.. Le-ti so v marsičem še poslabševali položaj v tovarni, ki je ob ostalih težavah pri-
Slavomir Mihailovič — predsednik DS tovarne »Elementi«
vedel do potrebe po začasni upravi. Najbolj neurejeni so boli ti odnosi prav na relaciji uprava tovarne — obrati. Začasna uprava je dobršen del sanacijskih ■ nalog uspela zadovoljivo rešiti, vendar pa je še. ostala vrsta takšnih nalog, ob katerih bo. treba resnega dela in iskanja učinkovitih rešitev, preden bomo lahko s popolnim zadovoljstvom rekli, da tovarna stoji na trdnih nogah, s katerimi bo. lahko nemoteno štopala naprej in uspešneje gospodarila.
VPRAŠANJE:
Kakšne ukrepe ste že in jih še boste podvsaeli za to, da bi tovarna čimprej načela poslovati normalno im ob boljših ekonomskih rezultatih?
ODGOVOR:
Zdi se mi, da v tem najinem -razgovoru ne hi kazalo znova naštevati vseh tistih problemov, ki so nas trli v preteklem obdobju in nas ovirali pri tem, da bi naše gospodarjenje doseglo boljše rezultate. O tem je . tudi »Iskra« ves ta čas dovolj podrobno pisala, zato menija, da- je bolje, če se na to vaše vprašanj ej zatečem k sklepom drugega zasedanja našega
delavskega sveta. Na tem zasedanju smo namreč sprejeli dolgo vrsto sklepov, ki so po svoji naravi dokaj tehtni in jim borno morali posvetiti vso pozornost, in prizadevanje, saj je od njihove rešitve odvisen nadaljnji napredek tovarne elementov. Teh nateg ni malo in ne bodo lahke, vendar pa so tem bolj neodložljive, če res hočemo lepšo prihodnjo®! našega delovnega kolektiva.
VPRAŠANJE:
Ah ne bi morda kar konkretno navedli sklepov delavskega sveta, oz. nalog, ki ste si jih zastavili kot odtočno pot k popolni, sanaciji vaše tovarne?
ODGOVOR:
Prav rad, saj ti sklepi, oz. naloge zares zaslužijo vso našo pozornost in učinkovito reševanje. Delavski svet. je na primer na osnovi ugotovitve v poročilu o polletnem poslovanju tovarne zadal nalogo, da moramo z, vsemi razpoložljivimi silami in možnostmi doseči popolno izpolnitev letnega proizvodnega načrta, tako po vrednosti, kakor tudi po asortimentu izdelkov, storiti je treba vse, da bodo izkoriščene obstoječe zmogljivosti obratov »Feriti« ih »Magneti«, modernizirati moramo obrate, v katerih dosedanji ročni način proizvodnje omejuje. in 'zavira rast obsega proizvodnje zlasti tistih izdelkov, ki so ’ najbolj zanimivi za domači' ih tuji trg; strogo moramo varčevati pri poslovnih in drugih stroških in še zlasti zniževati izmet v obratih »Keramika« in »Fe-riti«, zagotoviti pravočasno reprodukcijske materiale, posebno kritične, hkrati pa kontrolirati nabavo materiala in sproti odpisovati neku-rantne „zaloge, z vso odgovornostjo moramo izvajati nadaljnjo investicijsko politiko, pri tem vsklajati dejanske potrebe z: obstoječimi možnostmi, doseči, da bodo pogodbene obveznosti enako veljavne tudi za tovarno, kot ■' za drugo pogodbeno stranko, posebne napore moramo posvetiti povečanju -likvidnosti tovarne, pri čemer posebno skrajševanje plačilnih rokov kupcev- lahko veliko doprinese, 'seveda pa nam pri tem, nalaga dolžnost, da naročila promptno izvajamo in ustrez-
(Dalje na 8-, strani)
Gramofon GK-57 »Rondo«
Gramofon GK-53 »Mimi«
Danes: gramofoni
Kot smo obljubili, začenjamo z objavo skupin izdelkov in njihovih cen, ki jih lahko kupimo na kredit v naših industrijskih prodajalnah.
GRAMOFON ZA VGRADNJO GR-6 za predvajanje normalnih in mikro plošč vseh velikosti — hitrosti: 16 2/3, 33 1/3 45 in 78 vrt. v min. — avtomatični izklop možnost stereo reprodukcije z gramofonskim vložkom GVS
5.	Omrežni pftključek 220 V ali 110 V, 50-Hz.
Velikost šasije 280 x220 x 115
mm.	Cena: 156,00
Gramofon GK-39
GRAMOFON GK-35 z vgrajenim transis-torskim ojačevalnikom, gramofonom GR-6 ki 2 W zvočnikom. Kaseta je lesena, prevlečena s PVC folijo v več barvnih kombinacijah. Velikost prenosnega kovčka 397 x 262 x 166 mm.
Cerna: 408,00 .
STEREO gramofon GK-32 »Gallus«, regatna izvedba. Vgrajen gramofon GR-6 in transistorski ojačevalnik. Kaseta je lesena,, prevlečena s PVC folijo,v sivi barvi..Velikost kovčka: 350 x 350- x 300 mm.	Cena: 621,60
GRAMOFON GK-39 za priključek na radijski sprejemnik ali ojačevalnik. Vgrajen gramofon GR-6; Kaseta je iz lepenke, prevlečena s PVC folijo v- več' barvnih kombinacijah: Velikost prenosnega kovčka 3.70 x 270 x 125 mm.
Cena: 219,60
GRAMOFON GK-48 za priključek na radijski sprejemnik ali ojačevalnik. Vgrajen gramofon GR-6., Kaseta je lesena, prevlečena :s' PVC foliji» y več barvnih kombinacijah. Velikost prenosnega kovčka 315 x 275 x T25 mm.
Cena":. 219.60 ,
GRAMOFON GK-50 — MIMI z vgrajenim trausistorskim ojačevalnikom, gramofonom
GR-6 in 2 W Zvočnikom. Kaseta je lesena, furnirana s kanadskim orehom, delno pa prevlečena s PVC 'folijo. Velikost prenosnega kovčka 169 x 264 x 399 mm. -
Cena: 408,00
GRAMOFON GK-53 — MIMI z vgrajenim transistor1 skim ojačevalnikom, gramofonom GR-6 in 2 W zvočnikoma. Kaseta je lesena, furnirana s kanadskim orehom. Velikost prenosnega kovčka 153 x 264 x 399mm.
GRAMOFON GK-55 —CA-PPELLA za priključek na radijski sprejemnik ah ojačevalnik. Vgrajen gramofon GR-6. Kaseta lesena, furnirana s kanadskim orehom, prozoren plastičen pokrov. Velikost 130 x 283 x 431 mm.
GRAMOFON GK-56 — ETUDE z vgrajenim transistor-skim ojačevalnikom in gramofonom GR-6 ter z zvočno , cunarica s 3 W zvočnikom. Kaseta in zvočna omarica sta leseni in furnirani s kanadskim orehom,: prozoren plastičen pokrov. Velikost 130 x 283 x 3.41 mm.
Gramofon GK-55 »Cappeila«
STEREO GRAMOFON GK-57 — RONDO z: vgrajenim stereo transistorskrm ojačevalnikom, gramofon GR-6 in z dvema zvočnima omaricama s 3.W zvočnikom. Kaseta in zvočna omarica so leseni in furnirani s kanadskim orehom; plastičen prozoren pokrov. Velikost 130 x 283 x 341 mm.
j Zadnji štirje tipi bodo. šele prišli v prodajo, zato bomo njihove cene objavili, ko bodo v prodaji.
Naš razgovor
Skupini čistilk, ki so zaposlene v kranjski tovarni, je sindikat omogočil izlet prek Vršiča v dolino Trente in Goriška brda. Slika je posneta pred našim počitniškim domom v Trenti, čistilke imajo po vrnitvi naslednje mnenje: »Za nas je bil ta izlet čudovit in nepozaben...«
Pismo iz »Elektromehanike« Kranj
Izlet čistilk čez Vršič v dolino Trente in Goriška Brda
Sedemnajstega avgusta je bila prosta sobota. Menda ni člana kolektiva, ki ne bi z veseljem pričakoval prostega dneva, saj je v načrtu nič koliko želja. Večina uporabi ta dan in nedeljo za izlete, za obisk morja in gora, ostali pa si skušajo ta dva prosta dneva izpolniti s počitkom doma ali v najbližji okolici. Seveda je tistim, ki imajo doma v garaži več konjskih sil, lažje,: fiaj . si lahko marsikaj privoščijo, kar drugim še ni dano.
V to kategorijo se uvrščajo tudi naše članice kolektiva, ki skrbijo za čistočo delovnih prostorov. Skoraj brez izjeme lahko trdimo, da nimajo svojih fičkov, saj jim »plača« če lahko taiko rečemo — zadostuje le za osnovne življenjske stroške. In vendar so šle tudi naše čistilke na izlet, ki je bil namenjen izključno samo njim. Na iniciativo predsednika sindikalne podružnice tov. Košnika je odbor sindikata odobril prevozne stroške predvsem zato, ker so prav čistilke pri delitvi OD na dnu lestvice dohodkov.
Tako je okrog 55 čistilk — nekaj bolnih je ostalo doma — krenilo z avtobusom proti Kranjski gori. Vršiču skozi Trento prek Bovca, Tolmina in Mosta na. Soči v (Soriška Brda.
Koliko je bilo vzhičenja ob pogledu na julijske vrbove, kljub na Vršiču gosti megli, je težko popisati. Zdelo se je, kot da so to novi ljudje, ki se jim je odprl nov svet, saj so bile nekatere članice prvič na tej poti; oči so begale z enega vrha na dragega, polne radovednosti, kaj se skriva v dolini ob izviru Soče, kaj je za tem
hribom, kaj je za onim. Bile so kot prerojene : in srečne, da so tudi one videle to, o čemer so slišale samo pripovedovati od onih, ki so te kraje že obiskali. Niso mogle verjeti, da jim bo vodstvo sindikalne organizacije to omogočilo s' tako udobnim prevozom. Imele so prijetne občutke, da kot čistilke niso pozabljene v kolektivu, da sindikalna organizacija tudi misli nanje. Bilo jih je mnogo, ki so bile prvič ob izviru Soče, prvič videle Bovec, Tolmin, Kobarid..
Seveda se niso mogle odreči tudi obisku »Dobrove«. Tam .se ni moč odreči pristni kapljici, zato se tudi naše čistilke, tej tradiciji niso odrekle. Tudi zaplesale so; Haimonikaš, imenovale so ga »škranjc«, pa je poskrbel, da je bilo marsikateri tudi. vroče. Vse je bilo nasmejano, vse so bile dobre volje. Za dobro voljo in razpoloženje pa je skrbela naša članica kolektiva, kot potovalni vodja.
Večer se je bližal... Treba je bilo kreniti s prelepih Brd prek Solkana, Nove Gorice, Vipave Ajdovščine skozi Postojno v Ljubljano, spet domov v Kranj, kjer je bilo zaključeno srečno in veselo krožno potovanje. Vse od Goriških brd do Kranja je bilo v avtobusu slišati ■ lepe pesmi in besede zadovoljstva.
Še bi kam rade šle, toda zaradi nizkih dohodkov ni moč misliti, da bi se na izlete podajale posamezno. »Ko bi nami dali vsaj 650 do 700 N din mesečno, pa bi si same še kaj privoščile«, so govorile v avtobusu. Beseda je stekla spet o delu, ki ga nekateri tako podcenjujejo, kot da bi bilo njihovo delo manj
vredno od dragih, čas bi že bil, da bi se tudi to delo bolje ovrednotilo, saj bi vsem, ki so zadolžene, da skrbijo za red in snago, dvignili zavest, nekaterim pa bi s tem omogočili še kakšno razvedrilo in izlete po naši lepi domovini.
Vse Udeleženke tega čudovitega izleta se iskreno-zahvaljujejo sindikalni podružnici kranjske tovarne za razumevanje lin • pomoč z željo, da ne -bila ta gesta sindikata zadnja in edina podpora v njihovi težnji za dvig življenjskega standarda.
*R. Z.
(Nadaljevanje s 7- strani) ■no. ' uredimo tudi prodajne cene "našim izdelkom, zlasti pa moramo čim prej izvesti predvidene- in. potrebne or-; ganizaeijske spremembe znotraj tovarne in	/ustrez-
ne' kadrovske osvežitve. Vidite torej, da teh nalog res ni malo in prav verjetno hiti še nisem naštel vseh.
VPRAŠANJE:
Prav verjetno tudi z osebnimi dohodki v vaši tovarni ni še vse prav urejeno. Morda so tudi v tej smeri, predvideni' kakšni uikrepi?
ODGOVOR:
Imate prav. Tudi -vprašanje osebnih dohodkov je bistvenega pomena in med prvimi nalogami na tem področju je'korekeija pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Vendar tu morava pa takoj pribili, da je za ugodno reševanje potrebno hkrati tudi ustvarili boljše rezultate gospodarjenja, da bi lahko več delih.
VPRAŠANJE:
Nekaj je slišati tudi o tem, da stoji to'várna pred rekonstrukcijo. Kaj mi lahko poveste o tem?
ODGOVOR:
Še prej naj vam povem, da moramo izdelati srednjeročni plan našega razvoja tovarne, iz katerega bo razvidno ustvarjanje in delitev dohodka, zlasti pa pokrivanje dosedanjih in novih obveznosti. Glede rekonstrukcije tovarne pa ste slišali prav.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame -
MARIJE ŠTEFE se iskreno zahvaljujem sodelavcem na justiranju ploščatega releja obrata ATN za izraze sožalja, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Marija Gotz
Sindikalni izlet
Sindikalna podružnica tovarne električnih aparatov, ki sodi med najbolj aktivne v naših organizacijah, pripravlja za svoje člane v. septembru dvodnevni izlet, za katerega predvideva naslednji program: na pot naj bi udeleženci - izleta odšli z avtobusom že v petek, po končanem delu do Celja in Maribora, nato pa prek Gornje Radgone do Slatine Radenci,, kjer bodo prespali. V soboto jih bo pot vodila v Mursko Soboto in prek Moravcev v Ljutomer, nato pa v Ormož, Ptuj in končno v Maribor, kjer se bodo nastanili v hotelu »Turist«. Izletniki si bodo ob tej priložnosti ogledali prireditev »Vesela jesen«. V nedeljo zjutraj se bodo udeleženci tega sindikalnega izleta iz Maribora odpeljali po dolini Drave do Dravograda, nato pa prek Slovenj Gradca in Velenja nazaj v Ljubljano.
Za izlet je v tovarni pre-
cejšnje zanimanje, vendar 'se je sindikalna podružnica zaradi težav s prenočišči, morala omejiti le na 45 udeležencev, ki bodo lahko potovali z enim avtobusom. Tudi cena izleta je primerna, saj znaša le 80 dinarjev na osebo. Izletnikom vsekakor želimo veliko lepega in prijetnega, zlasti .pa ugodno vreme, želimo pa hkrati tudi, da bi nam na kratko opisali svoje doživljaje s tega izleta.
- ko -
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij« za elektromehansko -teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk« Kranj
ZAHVALA
težki izgubi moje drage e
MARIJE ŠENK fcrano zahvaljujem v^" in delavcem DE vzdrze-
l naprav vsem sodci avli a relejih, galvaniln tiskalnicah v ATN za ; sožalja, poklonjen? s, za ganljive besede, <%: ) pomoč in vsem članom :tiva, ki so jo sprem« jeni zadnji poti.
V celoti sta rekonstruirana obrata »Feriti« in »Magneti« ' predvidevamo pa Še rekonij strakcijo obratov »Upori« skupno z -obratom »Kerami-; ka« ter obratov »Kondenzatorji« in »žarnice«. Več o tem pa bomo lahko povedali po bližnjem zasedanju DS to-vame, ki bo o tein obširno" razpravljal.
JANEZ ERJAVEC
Kruti in zahrbtni bolezni je v 25. letu starosti podlegel ‘ naš tovariš, sodelavec in prijatelj Janez Erjavec. Vse, ki smo ga poznali, je globoko presunila vest, da Janeza ni več med nami. Njegova kratka življenjska pot ni bila rožnata; še kot mlad fant se je moral zaposliti. S prihodom v tovarno je bil najprej zaposlen v skladišču telefonije, nato pa v oddelku usmemi-ških naprav. S premestitvijo oddelka »usmernikov« v Novo mesto, pa se je zopet •zaposlil v telefoniji, dokler ga ni bolezen za stalno priklenila na posteljo. Vestnega, marljivega in dobrega tovariša bomo obranili v lepem in trajnem spominu.
Sodelavci iz obrata
ATN v Kranju * l