Stev. 237
V Trsta, ¥ nedeljo 31. avgusta 1919
Letnik XI.1V
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, ijutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrnčiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopis! na) se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štetan Oodins. — Lastnik konsoreij lista ■Edinosti, — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Slev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava ia inseratni oddelek se naliajata v Trstu, ul. sv. Frančiška A%. 2(1
Noua vlada sns pen nnroJnlm preJsMšftoni.
Iz seje 26. avgusta.
BEOGRAD, 26. Današnjo sejo narodnega predstavništva so pričakovali z velikim zanimanjem- in •apetostjo. Kakor pri obeh prvih sejah, so bile tudi ićan-es sralerije nabito polne. Tudi diplomatska loža je bila dobro zasedena. V zbornici so bili BE-vzooi vsi ministri, razen zunanjega ministra dr. Trumbiča. V političnih krogih so z veliko napetostjo pričakovali odgovor ministrskega predsednika na opozicLjonalna očitanja. Posebno ugoden vtis je naredil oni pasus govora, ministrskega predsednika, s katerim se s tako prisrčno eahval-noistjo spominja Rusije ;n njene pomoći. V nadalj-nem gevoru je ministrski predsednik; (poudarjal, ite njegova vlada ni strankarska in je pobral ne-Btemeljene očitke glede združitve bivše srbsko-hrvafcske koalicije z nekdanjimi srt-skimi opoziciona ln: m i strankami. Izjavil je, da so to .združitev povzroči® v prvi vnsti radikalci sami, ki so razširili svojo organizacijo preko mej nekdanje kraljevine. Ko je -ministrski predsednik omenil, da delo radi kaiće v ni odkritosrčno "za narodno uiedi-41 j en je, je nastal v dvorani velik nemir in z ene kakor z druge strani so se slišali ostri medklici. Spor je postajaj čim-dalje bolj oseben. Radikalni •poslanci so obsuli poslanca Valerijana Pribičeviča z očitanji, da njegov brat Milan agitira za republiko. Nemir je bi! čiimlalje večji. Predsednik je moral sejo prekiniti. Po z«petni otvoritvi je izjavil ministrski predsednik na .poclagi stenegraf-Skega zap-isni-ka. da so radikalni poslanci napačno umcli neka-icra njegova izvajanja. Njegova očitanja niso bila n_menjena vsem radikalcem kot takim, n:crrveč v prvi vrsti šovinističnemu radikal-neaiu t^'isilu -»Zastavi« v Novem Sadu. Naposled dejal. <La bo vlada delala po geslu, ki stoji na Jirižu srbskega pokopališča na Krfu in se glasi: »Za pravd-u i slobodu!« (Medklic: »Da, da, pravica in svc&cda visita na križu!«) Poslanec dr. Mila-dinovič e v osebni pripombi odgovarjal na izvajanja rr.iaistrskega predsednika. Odločno je pobijal min sirovo trditev, da zasleduje delo radikel-cev separatistično politiko. Izjavil je, da za nenarodno pisanje .lega in onega lista ne morejo biti odgovorne stranke. On sam £e v narodnem predstavništvu že večkrat -v imenu svoje stranke nastopil za naredno zedinienje. In to je vežnejše kakor to, kar pišejo posamezni listi. Tudi Stojan Protič se jc oglasil še enkrat k besedi in izjavil, da ne veruje trditvam ministrskega predsednika, češ, di. je Pašič sam protežira! netranjoga ministra Pribičjviča. On sam pa se je izprva res toplo »zavzemal zanj in ga imel tza uajzmožnejšega člana 'kocllcije; katero je smatral kot najsposobnejšo stran-o, da stvori most med Srbi in Hrvati. Danes pa mere priznati, da se je o Pribićeviću motil in da se z njim ne da delati. Naposled je Protič ponovit, da cm in njegova stranka nista nasprotna koncentracijskemu kabinetu. Nato je sledilo Vasovanje, katerega so se udeležili tudi vsi ministri. Belgrajsko meščanstvo je izid glasovanja pozdravilo iz veseljem.
BELGRAD, 27. Včerajšnje glasovanje če poteklo v največjem redu in precej mirno, ker je bila ■kontrola splošna. Prevara je bila na vseh straneh onemogočena, vsak je moral odkrito priznati svojo barvo. Poslanci so glasovali z da ali ne. Od Kroščevesa kluba so mattkaH samo 3 člani, od ■Narodnega kluba cclo samo 1, radiksJcev pa -je kljub veliki agitaciii' izostalo več. Od socijalistov se je abserrtiral samo poslanec Knežević, ki ima tesne zveze z vojvodinskimi raidikalci. — Do hu-morističnega prizora je prišlo med govorom ministrskega predsednika Davidoviča. Na Protičev očitek, da nima niti mandata, je namreč Davidovi odgovarjal, da je bil sicer član Narodnega Predstavništva, da pa je to svoje mesto odloži!, ker je bil izvoljen za belgradskeiga župe na. Skliceval se je pri tem na to, da tudi eden izmed najboljših in najuglednejših ministrskih predsednikov. Milovan Milovanovič ni bil član parlamenta, a Protič je bil v njegovem kabinetu celo sam minister. Protič ie nato zavrnil, da se že ne spominja več. če je bil takrat že res minister. Ta njegova rzjava je izzvala gromek smeh v celi dvorani. Naposled ise je smejal svojemu medklicu tudi Protič sam. — V včerajšnji in predvčerajšnji seji so čiani Demokratske zajedaiice s šaljivimi opa^Zr-(kami opozarjali na dejstvo, da sta 2 poslanca Narodnog k hiba, Krnic in Surmin zapustila svoje to-•vari^e ter se kar z vsem preselila ik radikalcem. -Eden najglasnejših radikalcev je bil bosanski beg Stpljaga Salihagič, premožen musliman, ki je zelo interesiran -pri agrarni reformi. Salihagič je v pr-
Pavlovfć fer so okoii 5. ure vendarle jprišle v sejno dvorano tudi opocicijsloe stranke, naikar je predsednik: otvori! sejo. Preči tanje zapisnika se je na zairtevo poslanca dr. Surmina ustavilo, pristavila se Jet udi izjava ministrskega predsednika Davidoviča, da hoče vlada odstopiti, ako ne bi imela <juoruma ali parlamentarne večine. Neto se Čitajo prošnjo in pritožbe. Veliko razburjenje vzbudi Čitanje peticije Narodnega kluba, naj poslanec Večeslav Wilder odloži svoj mandat D. K. zahteva v posebni vlogi, naj se, ako se razveljavi mandat poslanca dr. Angjelinoviča, kakor je "to zahteval že pred delj časa Narodni klub, razveljavijo tudi mandati demokratskih dir1" ,fov Me-dakeviča in tovarišev. Nato se čita ' . zrcila finančnega odbora o dvenaistinah za ^eptember in oktober. Vojni minister odgovarja na interpelacije raznih poslancev, minister za agrarno reformo pa n^ interpelacije glede izvedbe agrarne reforme v južni Srbiji. Zbornica preide nato na dnevni red. Zakon o poroti se sprejme v drugem čitanju s 181 proti 2 glasovoma Prihodnja seja je sklicana za petek ob 4. popoldne z dnevnim redom: proračun o dvana-jstinah za september in oktober.
Seja finančnega odbora.
BELGRAD, 27. Danes se je vršila seja parlamentarnega finančnega odbora. Na seji je .finančni m.Viister Veijkcvič predlagal, da se spreime iza-kon o budgetu za mesec september in oktober .t. I. Ta zaken pooblašča vlado, da zahteva za ta dva meseca kredit*in .da pokrije državne potrebščine •kakor doslej. Končno zahteva vlc-ča, da se carina ni nujne -ljudske potrebe, posebno na one predmete, ki ti-h nujno potrebuje naš kmet in industrijalce, odstrani, oziroma zmanša. Ti predmeti bi obsegali predvsem obleko, obuvalo, surovine tza industrijo itd. V debati je izjavil zastopnik Jugoslovanskega kluba, profesor Vesenjak, da bo nastopal njegov klub proti temu zakonu. Izjavil je, da njegov 'klub (Korošcev klub) ni prati temu zakonu iz stvarnih razlogov, torej, da odobruje njegovo izveden je, da pa je proti iz političnih razlogov. Koroš-cev klub je torej proti znižanju carine zt^ol i'z političnih razlogov. Lz raznih strankarskih vzrokov noče dati dr. Korošec in njegov klub državi tega, kar država neobhodno rabi, to je proračun.
Volitve v konstituanto.
ZAGREB, 28. Listi poročajo, da namerava vlada v najkrajšem času izdati zakonsko predlogo o volilnem redu za konstituanto in jo predložiti Narodnemu predstavništvu. Vlada je namreč mnenja, da je potek dosedanjega političnega razvoja pokazal, da je pričakovati ozdravljenja političnih razmer edinole od skorajšnjih volitev v konstituanto Ker povdarja večina opozicijskih strank, da zahteva predvsem volitve v ustavotvorno skupščino, je mogoče, da se na tej bazi sestane parlamentarna večina, ki bo omogočila rešitev te zakonske predloge.
„Ufllsonova irta".
*L ozirom »a vse mogoče vesti, ki krožijo sedaj po časopisju, naj v naslednjem označimočk> Izvajanjih inž. I. Mačkovška takoimenovano »Wiisonovo črto«. V svojem javnem pismu z dne 03. aprila 1.1. je Wibon odbil laško zahtevo po Dalmaciji in Reki, kar je izzvalo med Italijani na konferenci veliko razburjenje in je laška delegacija na na-gloma zapustila Para. V istem pismu je prisodil Trsi in Pulo Italijanom z vsem ozemljem, ki visi proti Italiji. »Italija te dosegla veliko barijero, ki tvori njeno naravno obrambno črto.« V javnost natančen opis njegove meje ni prišel, označimo io pa lahko tako-Ie: Peč na Karavankah, Mangart, Triglav, Bogatin, Crna prst, Porezen, Kojca irad Hudo Južno, točka blizu izliva Bače v Idrijco, Sk opice nad Tribušo, Goljalki v Trnovskem gozdu, Ta^vodiie preko Hrušioe na Nanos, Vremščica, od tu na rug ia pre3«> Ćićarije (Glavičarka, Žab-nik, Planik) tdo Učke; nato objame ves sodni okraj Labinj tako da pride meja do morja ob Raši.
Pozneje se je pojavila misel, da bi se konflikt glede Reke Tešil na ta- način, da ne >bi Reka pripadala nobeni izmed. interesiranih strank, temveč naj bi tvorila SVOJO 'ti žavico, ki bi se eventualno čez gotovo dobo izrekla iz ljudskim glasovanjem, kam hoče sama. Ozemlje te državice je v raznih predlogih raizliono. Na zapadu bi mejila na Wilso-novo črto, na >severu bi prišel Št. Peter na Krasu gotovo v to državico, na vzhodu pa Sušak, po drugih predlogih tudi ne. Na tzapadu je tudi varijanta, ki predlaga, da pride v to državico še ves .pazinski in južni del buzetskesa sodnega okraja. Kompromisni predlo® Tardiou-House zopet vleče •Iaško-ikvarnesko mejo med Lovrano in Opatijo, dočim se v ostalem drži popolnoma Wtfsonove črte.
Reško vprašanje.
PARIZ, 30. (S.) »Temps« piše, da so se na
Tittonijevo vzbujanje zopet začela razpravljanja o reškem vprašanju. Proučevali so se razni načini rešitve, toda Wilsonovo mnenje ni še znano. Tittoni da ne bo mogel podati ob otvoritvi italijanske zbornice, dne 3. septembra, natančnih izjav glede tega vprašanja.
Švabi zahtevajo, naj se ves Banat priklopi Romunski.
PARIZ, 29. (S.) Švafcska delegacija v Banatu, vštevši tudi švabskega socijalis ličnega zastopnika, je izročila mirovni konferenci spomenico, * kateri zahteva, naj se ves Banat priklopi Romunski.
Sestanek Tittonija z Lloyd Gčorgem.
RIM, 29. (S). Javlja se, da ne more priti Tittoni pred otvoritvijo zbornice v Rim, ker mora ostati v Parizu do podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo. Tittoni se odpelje v nedeljo v Manoir de Clarfontain, da se tam sesta-
Mariborsko vprašanje četrtič pred vrhovnim svetom.
PARIZ, 29. (»Corriere della Sera«.) Že četrtič se je vrhovni svet povrnil k mariborskemu vprašanju. Prvič je bil Maribor z vsem ozemljem proti vzhodu med Dravo in Muro prisojen Jugoslaviji; drugič je bil Maribor s sodnim okrajem vključen v ozemlje, ki določi z ljudskim glasovanjem o svoji usodi; tretjič je bil vključen v to ozemlje Maribor in ves mariborski politični okraj. Toda vrhovni svet je prišel končno do spoznanja, da je ljudsko glasovanje pravzaprav nepotrebno, ker mu je izid že v naprej znan: Maribor bi v tem slučaju pripadel Jugoslaviji. Zato je vrhovni svet opustil načrt o glasovanju in je določil, na predlog angleške delegacije, katero so podpirali Francozi to Amerikanci, da pripade Maribor Jugoslaviji.
Italijanska delegacija se je zopet postavila na stališče, da se mora Nemška Avstrija podpirati. Predlagala je zato, naj se da Nemški Avstriji odškodnina za Maribor, in sicer kakšno drugo središče in del ozemlja med
vih mesecih vojske sestavljal v Bosni prostovoli- Dravj, in Muro. Vrhov*! ,svet je na ta^predle muslimanske l^i e, ki aH bi se borile proii |ogj določ.l^ da pnpade Nemsla Avstr^brez
losan-ikim Srbom. Kljub temu so ga spre;e!i sedaj
v svojo sredo na:hujši srbski radikalci. Int-eresi na agrarni reformi vežejo bogate veleposestnike pač zelo močno drugega na drugega.
Seja 27. t. m.
BEbCiRAD. 28. Včerajšnjo sejo Narodnega ipredstavništva je ctvoril predsednik ob pol 6. Seja je bila sklicana tza 4 uro. ali takrat so bili v dvorani samo Člani D. K. (demokratski klub), 'kar na ni zadostovalo za otvoritev seje. OpozčcijeniaTni khibi. med njimi tudi dr. Koroščev, so imeli skupno posvetovanje, ali ne bi kazalo, da izostanejo crd seje in na ta način cnemouočiioz borvarve. Zdi e pa. da je posredoval predsednik zbornice dr.
ljudskega glasovanja Radgoni in del murskega okraja(?).
Plebiscit v Mariboru In Radgoni.
MARIBOR. 27. Današnji poročilo v »Jugosla-viji«, ki prinaša iz St. Germaina senzacij ena Ino vest o plebiscitu- in korekturi meje na našem se-
pajo našli listi, ve, da je St GermaLn identičen <z dunajskim dopisnim uradom, glede katerega imamo dosti slabih izkušenj izza vojnih časov. To poročilo izhaja torej iz (krogov nemške mirovne delegacije, <ki ima svoj sedež v St. Germainu ter porablja ravno te dni vsa sredstva, da na?pravi raspoloženje za svoje ž^Ije. Vse te in ipodobne vesti so pa le iprajzne marnje, katerim noben resen človek ne bo nasecel. V Mariboru in Radgoni naj se izvrši tpdebiscit ne glede na to, kako se /konica plebiscit na Koroškem v peso A, ki ves gravitira v Maribor? To je vrhunec nesmiselnosti, sicer pa s stališča nemške delegacije razumljiva nesramnost. Da prinaša to vest »Eclair«, ne Lzpremeni na zadevi nič, -ker je ta list papir, približno enake vrednosti, kakor dunajska »Kronenzeitung«, ki je pač ustregel nem&kim delegatom. Od naše pariške delegacije pa imamo popolnoma drusga in zcne&ljivejša poročila gleJe Maribora in Radgone in smo prepričani, da tudi Nemci glede resničnega stanja tzadeve, ki iza nas ne tvori nobenega vprašanja več, niiso na nejasnem in v dvomih. Značilno je, da te vesti, ki je šla že pred več dnevi skozi i
ne z angleškim tcancelarjem Lloyd Georgem. jem.
PARIZ, 30. (S.) Listi pišejo, da se jutri sestane ta Tittoni in Lloyd George. Temu sestanku se pripisuje velika važnost. Slezijsko in tešinsko vprašanje ni Še rešeno.
PARIZ, 30. (S.) »Temps« piše, da ni vrhovni svet še ničesar določil glede šlczijske-ga m tešinskega vprašanja. To vprašanje je proučevala sama merodajna komisija, ki je predložila svoje sklepe, na podlagi narodnostnega proučevanja, a je prepustila, kakor se zdi, vrhovnemu svetu, da proučuje politično stran tega vprašanja.
Hlrouna po A z Austrije.
Mirovna pogodba bo izročena Nemški Avstriji v torek.
PARIZ, 30. (S.) Vrhovni svet je na svoji jutranji seji dokončal proučevanje pisma ki bo spremljalo mirovno pogodbo z Avstrijo. Pogodba in pismo se izroče nocoj državni tiskarni. Smatra se, da bo mirovna pogodba tiskana v italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. V torek bo bržkone izročena avstrijski delegaciji. Avstrijcem bo dan rek petih dni na razpla^o, da izroče svoj končnoveljavn odgovor. Če se bo pa prosilo za podaljšanje, bo rok podaljšan.
Izpretnembe v mirovni pogodbi z Avstrijo,
PARIZ, 30. (S.) »Temps« piše, da se bo izpremenila mirovna pogodba z Avstrijo, kar se tiče vojnih dolgov, takole: Za uveljavlje-nje vrednostnic pri avstrijski vladi ne zadostuje, da se vrednostnice nahajajo na avstrijskem ozemlju, temveč je potrebno, da niso lastniki teh vrednostnic postali državljani države, ki se je ustanovila ali povečala na račun bivše Avstrije. Kar se tiče predvojnih dolgov, se bo videlo, pravi »Temps«, če se morejo zakonito porazdeliti med države, ki so nastale ali se povečale na račun bivše Avstrije.
Da se zagotovi Avstriji premog, ki ga potrebuje, boste morali skleniti Poljska in Čeho-stovaška z Avstrijo dogovore na podlaj-i predvojne trgovine. Avstrija bo z svoje strani dobavljala blago, ki se določi.
Razpravljanje v poslan?!d zbornici o mirovni
pogcdbL
PARIZ, 29. (S.) Posladka zbornica nadaljuje razpravljanje o mirovni pogodbi. Mauri-ce Barras izjavlja, da »bo glasoval za odobritev mirovne pogodbe vzlic njenim nedostatkom. Govornik pravi, da mora vlada utemeljevati porensko politiko na želje narodov, ki ne ljubijo Prusije in ki hočejo biti Nemci, toda uživati nekako avtonomijo v nemškem državnem organizmu. Končno zahteva Barras, naj obstaja po zasedibi francoski moralni vpliv še nadalje v porenskih pokrajinah, da se tako zajamči varnost v bodočnosti. Albert Thomas izjavlja, da bi želel vojaško nevtrali-zacijo Porenja in pravi, da je soglasen z Bar-rasom, naj se dela v porenskih pokrajinah dobra propaganda; protivi se pa vsakemu nasilnemu pritisku na prebivalstvo. Govornik trdi, da bi bilo uničenje nemškega edinstva nasprotno francoskim inieresom in da je bilo pravilno, da je vlada sledila zavezniški politiki. Thomas skuša dokazati, da je v Nemčiji mnogo novih elementov, ki imajo namen preporoditi nemški narod. Med odobravanjem zbornice pravi Thomas, da se je smatralo vojno za zločin in da se morajo kaznovati odgovorne osebe, in zaradi tega se ne protivi kazenskemu postopanju proti bivšemu nemškemu cesarju ter pravi: »Potrebno je, da se Nemčija zaveda svojih zločinov in da pri-pozna naše pravične zahteve.« Proti koncu dunajsko časopisje, do nedelje niti graški listi niso! govora kritizira govornik staro politiko zvez pri-nesli, ker so se zavedali svoje dolžnosti, da po ! in ravnotežja in trdi, da je politika zveze na-napotrebnem ne Tazburiajo v Mariboru živečih rodov rešitev Francije. Drugi govorniki niso
Nemcev. Šele nedeljska »Tagespost« je prinesla o te:n sram-ežijivo notico, ki pa označire vest izrecno kot Kammkarjevo obvestilo, torej kot zelo nezanesljivo, oziroma kot — pobožno željo.
Sklepi reške preiskovalne komisije.
RIM, 29. »Popolo Romano« piše, da more objaviti sklepe preiskovalne komisije za znane reške dogodke. Vse italijanske, fran-ske in angleške čete s častniki in pove-
cosi
veru, je izzvalo v mariborskih slovenskih krogih Ijujc^mi generali se morajo nadomestiti. Italija sme imeti na Reki kot posadko le eno
PODLISTEK
(34)
Hijesa opcroRa.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
—	A tako! Torej pettisoč raznih huzarskih » j!?ov. No, sedaj bo menda konec?
—	Čakajte, čakajte.... bo še kaj. ^
—	Še? Hvala lepa! Dalje.
—	Kupila sem mu kočijo, dva uprežna ko-j. ia enega za jahanje....
Odvetnik je privzdignil glavo in pogledal iaijo:
—	Dobila bi bila lahko cenejšega.... ženina! — te dejala suhoparno, — toda koliko je
slalo to?
—	Dvatisoč petsto, — je odgovorila vdova
.iše.
—	Ali ste jih sama kupila?
—	Ne; on mi je dejal, da stanejo toliko.
—	Dalje! Še kaj?
—	Za droboino, zlato, obleke, čipke, klobuke sem izdala petnajststo goldinarjev.
DaJiei
silno ogorčenje in q općinom a neumestno ter »zlasti ta čas nepotrebno vznemirjenje med Nemo, ki so zcčeli takoj stikati glave in snovati naklepe. Po zaslugi tega poročila se zibirajo mari'bors!ki Nemci zopet v skrivnostnih konventiklih ler .prinašajo na dan zakopane steklenice ad Bandmrn velikega dogodka. Kdor pozna vire, te katerih čr-
govorili, ker bi trajal Cardieujev govor več kot eno uro. Nadaljno razpravljanje se bo vršilo v torek. _
Is P^SjzCi-a.
Poročila iz lilvinrke^a in beloruskega
VARŠAVA, 29. (S.) Službeno porečilo: Na vzhodnem in severovzhodnem bojišču v smeri proti Dobrujsku živahno delovanje naše pehote in topništva. Naš vojni plen se je pove-
italianl e sls?! nella Oanezia GiuHfl.
Pod tem nastavam — »Italijani in Slovani v Julijski Benečiji« — objavlja »Nazione« že nekaj časa sem članke o bodoči ureditvi zasedenega ozemlja. Nekatere teh člankov smo posneli, enega nam je cenzura črtala od začetka do konca, a današnjega, upamo, nam ne bo. Posnemamo ga po petkovi jutranji »Nazione«. Gre pa za odmejitev volilnih o-krajev .za bodoče državnozborslce volitve, seveda italijanske.
»Nazione« je dobila od nekega svojega čitatelja dopis, v katerem je izražena mi^el, da naj bi se v Julijski Benečiji ne skladali upravni okraji s političnimi, to se pravi, da naj bi pokrajina (provincia) ne tvorila obenem tudi volilnega okraja. Dopisnik pravi, da bi pokrajine pač lahko sestojale od ozemelj s prebivalstvom dveh narodnosti, to-:'a volilni okraji kot taki pa bi morali biti od-mejeni tako, da bi obsegali ozemlja z jezikovno enotnim prebivalstvom. Torej sestavile naj bi se pokrajine s slovanskimi manjšinami, toda volilni okraji bi morali biti čisto italijanski in čisto slovarski, to pa zato, da ne bi zopet oživeli narodnostni in plemenski boji, da ne bi prišlo zopet do kakih slovanskih kandidatur n. pr. v Trstu. Da se preprečijo taki boji, naj bi se slovanski kraji združili v eneja aH več volilnih okrajev. Tako bi ne bilo več nevarnosti ožjih velitev med Italijani in Slovani, sporov med Slovani in Italijani, in bi tako prišlo do narodnostnega izmirjenja, ker bi na obeh straneh ne bilo več razlogov za take spore.
»Nazione« odgovarja na to mnenje z odločnim »ne«, predvsem ker si ji zdi ta načrt preveč s taro avstrijski. Italija da ni večjezična država, v kateri ibi imele »druge* narodnosti kake posebne izjemne pravice. Italija, pravi list, ni Avstrija s svojim členom 19., ki je za-jamčevel vsem narodom razvoj itd. Italija je enotna država po jeziku, cbičajih, tradicijah, naravi. Je sicer res v Italiji 252.000 italijanskih državljanov, ki govore drrge jezike — četrt milijona proti 35 milijonom — toda nikdar ni prihainlo na misel nikomur, da bi se zanje ustvarjali pesebni volilni okraji. List navaja 80.000 Francozov v Pijemontu, 11.000 Nemcev v Alp^.h, 3O.0C0 Slovencev na Beneškem in Molisah, 90.000 Albancev v južni Italiji, 32.000 Grkov v Siciliji in 10.000 Ka-taioncev na Sardiniji. S priMopitvijo južne Tirolske in Primorja se število »Italijanov, govorečih druge jezike« zviša na tričetrt milijona proli 37 milijonom. Italija ni in ne bo storila ničesar, da bi izginili ti tujejezični o-toki, da bi jih naslno zatrla, toda bila bt zelo velika politična pogreška, če bi se tu izvajala politika, ki bi redila, podpirala v razvoju te tujske ostaline ter jim dajala obliko države v državi. Stvar da bi imela zle posledice, celo morda vojni zaplet, če bi se v tem pogledu sledilo wilsonijans1<emu sen-timenlalizmu in bi se ustvarjal položaj, Vi je pač mogel raoiti smotrom avstrijske politike, ki da se je mogla morda smatrati za višek politiške modrosti, ki bi pa bila v največjo škodo Italiji.
»Nazione* pravi, da bi Slovani oz. Nemci vkljub pridelitvi njihovega ozemlja italijanskim pokrajinam mogli imeti svoje poslance. Toda to se mora zgoditi le kot naravni izraz moči stranke, dasiravno manjšinske, ne pa kot izraz celotnega nemškega ali slovanskega volilnega okraja. List pravi, da ne čuti nekih sentimentalnosti, češ, ker jih tudi Slovani in Nemci niso nikdar čutili napram Italijanom, ki nočejo tlačiti nikogar, hočejo pa skrbeti za to, da narod ne bo trpel škode v bodočnosti. V ostalem pa prepušča list skrb za primerno odmejitev volilnih okrajev vladi, ki je dolina skrbeti za to, da ne bodo koristi Italije oškodovane ne danes ne jutri.
Tako »Nazione«. Da ne napravljamo gospodu cenzorju nepotrebnega dela, se vzdržujemo vsake pripombe.
brigado pehote in en eskadron konjenice.; čal za sto ujetnikov, eno lokomotivo, šestnajst
—	Za popravo hiše in pohištvo tisoč goldinarjev.
—	Tisoč goldinarjev! — je zapisal odvetnik jezno, — znaša doslej 18.500; menda sva vendar končala.
—	Za potovanje sem porabila s kapitanom ifcioc goldinarjev.
—	Je devetnajstisoč petsto.
—	Zakartala sem petsto.
—	Zakartala? Vi____ vi ste igrala na karte;
-vi vdova pokojnega Ilija Radića? ^ Da bi te....
—	Pa kaj za to? Saj je bil moj denarf — se je razhudila v^ova.
—	Vaš? — se je lopovski nasmehnil Jelu-šič, — je dvajsettisoč goldinarjev, bi zadnjih dva tisoč petsto? „
—	Kaj vem jaz? — je odgovorila ona nevoljno, — kaj me vprašujete? Kupovala sem mu prstane, ure, in kar je ostalo, sem mu darovala! Saj menda vendar smem dajati darove svojemu ženinu?
—	Ženinu? Ha, ha« hal — se je zakrohotal odvetnik. — Summa summarum: dvaindvajset tisoč petsto goldinarjev! Račun se skladal
dve pehotni brigadi, poljsko in gorsko topništvo morajo torej zapustiti Reko. Glede rešitve reškega vprašanja se morajo smatrati prej brzojavljene vesti le kot hipoteza.
strojnic in tisoč pušek. Na bojišču pri Lunji njecu so naši oddelki zasedli Torov. Sovražnik se je umaknil proti zapadu. Na volinj-skem bojišču in v Galiciji mir.
Drugače tako hladnokrvni odvetnik je vrgel svinčnik na mizo in skočil pokoncu.
—	Ali ste čula,, gospodinja Jaga, zaslužila ste, da bi vas z metlo pognali iz mesta.
—	Vi, pridanič, vi mi to pravite? Vi, ki ste me zapeljal, da sem oplenila skrinjo, da sem
H okradla hčeri
—	Da, jaz fffldamč, jaz, recite lopov, jaz vam pravim, da ste zaslužila, da vas z metlo poženejo iz mesta. Žal mi je, žal mi je, da sem vam pomagal opleniti skrinjo pokojnega Ilije, ker ste afootna, lahkomiselna žena, ki nima možganov v glavi. Mislil sem, da boste ta lepi denar krasila, da boste gospodarila in tako stotnika res privezala 'nase. Toda vi ste slepa in strastna žena, ki po neumnem meče težko pridobljeni denar v žrelo lahkomiselnemu človeku, ki vas končno pusti na cedilu....
—	On... mene... na cedilu! — je kriknila vdova zamolklo, in kri ji je udarila v glavo. Krčevito je stiskala ustnice, krčevito pritiskala pesti na svoje polne grudi. Odvetnik xiici. je v njeno omamljeno dušo vrgel besedo, besedo, ki jo je mučila bolj ko cela tropa vragov.
— Molčite o tem sedaj, abotna ženska! — ji je ukazal Jelušič; — ne bom vpraševal več po divjanju vaše krvi, po vašem neumnem razsojanju. Toda ravno tako kot vaša je tudi moja glava na kocki! Ako se izve, kaj smo naredili, sva izgubljena oba. Oni slepar, kateremu ste zaupala tako slepo, ve za vašo skrivnost, medva pa veva za njegovo lopovščino. On misli popolnoma pametno. Če molčiva midva, bo molčal tudi on. Niti živa duša ne sme vedeti, da vas je osleparil, da vas je okradel, da je trgovina zadolžena. Treba je plačati dolgove, vsaj za nekaj časa odpreti prodajalnico. Pozneje se lahko zapre, češ, ker se omožite s stotnikom. Treba je zračunati, koliko stane dolg, jaz pa preskrbim denar, ki se seveda vknjiži na vašo hišo, na vaše vinograde, toda ljudje ne izvedo nič. Do javne tožbe, do javne razprave ne sme priti. Vi pa da mi ne črhnete niti besedice, temveč pošteno primite Maro, da vzame lekarnarja. Nekaj bo pa tudi vredno blago v prodajal-
tDalje.)
LJođsKo £l2sa:3n]8 na KorosKcm.
Ker je mirovna konferenca v Parizu koroško Slovenijo že a priori razdelila na tri države: Italija dobi Kanalsko dolino s Trbižem do Vra:, Avstrija Slovensko Zi!o (ZiVsko dolino) z Beljakom in ožjo okolico in Jugoslavija Mežiško dolino - vse to brez glasovanja al! ljudsko volje — samo-eTiiočbe.
Tako so koroški Slovenci razdeljeni že sedaj na tri raizlične države. Toda ostalo je še hrbtišče koroških Slovencev, to je Rož in Podamska dolina (Podjuna) ter celovška okolica — in to *seme izkrvavela naroda« naj šele samo odleči z olaso-vanje-m, kam hoče pripadati: Jugoslaviji ali Avstriji.
Vsled znanih tujih spletek in neobjektivnoga ravnanja ameriške komisije napram koroškim Slovencem se tje po rojilo (na mirovni konferenci) novo Kolmm-bovo — reete Wuttejevo — jajce — celovška kotlina, in v svoji preveliki, že skoro nervozno občutljivi »pravicoljubnosti« je četvorica modrijanov sklenila razdeliti to celovško kotlino v dva dela: v južni (A) in severni (B) pas. V .1eh dveh pasovih naj se vrši t'ixisko glasovanje. to se pravi: v teku treh mesccev po sklenjeni pogodbi z Avstrijo naj narod v A -pasu sam pove svoje mnenje, komu hooe izročiti svojo gospodarsko in kulturno bodočnost: Nemcu ali Jugoslovanu. Pariška konferenca nas je torej pozvala ■s tom krivičnim ukrepom takorakoč na kuilturni dvoboj — na nacijorcalni me>ian, ki naj se vrši med slovenskim Martinom Krpanom in med nemškim — celovškim Brdavsom (*zmajem«) ali da rečem s svetopisem&kim primerom: mali slovenski David s fračo naj premaga nemškega Gol rata z gorjačo. — Zato ne bo odveč, če si ogiiedamo na kratko ono bojno polje, pas A, v Ikaterem se bo vršil prvi dvoboj, — da vidimo, na 'kakšnem torišču se bo vršila zgodovinsko 'znamenita politična, duševna borba za starosJovensJco -zemlja
Kaj torej obsega A pas?
Južna meja v A pasu ie od Murovolce (Ma4e-etifer Mšttagskogcl) črta razvodnica med Drava
»A«
V Trsta, dne 31. arfuta lflf.
Savo — torej Karavanke — do Užove. .potem Ittžna meja sod. okr. 2«J. Kapi a, potem zapadna imeja mežiške kotline, jufcno do Labuda, potem tez Dravo na FetehnjeSc do Štajerske.
Severna meja v A pasu je sJedeča-: Maloška Jepa — potem mei Mak>ščami in Blača-m* čest že-;leznico do (Dravskega ovinka (ScfcJeiie) — približno šest kilometrov vzhodno cd Beljaka, po:em za Dravo navzdol približno 1 km vzhodno od Rožek a. odtcd na ijužno točko Vrbskega jezera — čez sredino jezera — potem izliv jezera, imenovan Glanfirrt — tik za Celovcem — do 2relca — potem Lampibach — tako, da je Zrelec še v Jugoslaviji. potem zopet Glaniun do izliva v Glino, nato Glina ičo Lzliva v Krko — potem Krka do meje sadnega okraja Velikovec — ra nato meja okr.
a varstva Velikovec do Labodnice in Labuda, kjer se združi z južno mejo.
Imenovani A pas tvori južni del takozvane »celovške kotline* in obsega naslednje občine: I. Sodni okraj Rožek. Od prejšnjega sod. okraja Rožek (okr. glav. Beljak) pripadejo v A pas:
Občine
1. Ledinice . .
a. Požek . . .
3.	Št. Jakob v R.
4.	Loga vas . .
Občev. jezik	
1910	
Slo-	Nemci
venci	
1132	37
43 s	117
31-6	360
1-21	. 85
	6.9
Skupaj .... II. Okr. glavarstvo Ceiovec-okolica.
1. 6cJ:ni okraj Borovlje. V tem sodnem okraau pridajo vse dosedanje občine v A pas in sicer:
			i Občev	jezik
	Občine		1910	
				
			So-	Nemci
			ve .cl	* j
i 5.	Bistrica v R. . .	. . .	8i>3	715
6	Borovi je . . .	. . .	3.1	2825
7.	Medborovnica		721	37 .
8.	Pocljubelj . . .	. . .	-89	7r5
9.	Šm rjeta v R.	•		8
1	Svetna vas . .		7i>4	101
11.	Slov. Plajberk		749	1-7
12	Sele.....	. . .	1M4	13
	Skupaj .	...	(3347	49L-8 {
2. Od sod. okr. Celovec (okolica) pridejo v A pas:
			Obč.	jezik j
	Občine		19.0	
			1 S!o-	, Ne rr.ci
			veaci	
13	Žrelec ......		654	635 |
14.	Grabštanj.....		918	922
15	fioulše......		10-3!	85
in.	K c« mar a vas . . . .		823	G14
17	B Ičoves.....		725	30
13	Žihpolje.....	m	317	73 i
19.	iVieiigorje.....		912	37
1 2»».	/g. Vesca.....	,	34«	35
Sil.	Giok na jezeru . . .		264	36t» j
22.	Pokrče......		859	6 -0
23	♦-adiše......		498	213
14	Š^ofiče......		119S	73
25	Vetrinj......	.	2 7	l '-94 ,
	Skupaj . . .	.	fcittO	55.6 1
	III. Okr. glavarstvo	Veiikov cc.		
I. Sodni okraj P!li>erk cel		v A	pasu	(brez
	mežiške doline.)			
			Občev. jezik i	
	Občine		19-U	
			Slo-	^ emci
			venci	I
2-5.	Pliberk" mesto) . . .		i24	927 I
27.	Bistrica pri Plib. . .		1841	18
23.	Li beliče......		j7b3	loO
29.			V, 7	153
	Blato ......		1451	32
3i.	Žvabek ......		440	5
	Skupaj . . .		7246	12„5 i
2.	Sodni okraj Dcbrlavas	cel	v A pasu.	
			Občev	jezik I
	Občine		1910	
			So-	Neirci
			venci	
?2.	D' brlavas.....		2196	599 i
33. Galicija......			1 -29	21L
	• lobasnica ....		1 04	
35.	fkocijan .....		019	165
	P kari i vas ....		16S7	93
37. Zi tara vas.....			136 »	170
	Skupaj . . .		85"-5	1-7o
3.	?r:.ni oknaj Železna Kapi a		glasuje	cel
	v A pa^u L	s.		
t			Občev	jezik
	Občine		1910	
			Slo-	Nemci '
			venci	
38	Železna kapla . . .		303	847 I
£9.	Jezersko.....		7i>9	5 !
40.	Bela.......		2*5 76	85 1
	Skupaj . . .		30 8	93 i 1
4. Scdni okiai Vciikovec ccl v A pasu.
Občine	Občev. jezik 1 1910 "	
	Slovenci 1	Nemci i
41.	Djekše ....... 42.	Gri-binj ...... 4M. Vovbre....... 44.	Št. Peter na Vašinjah . . 4">. Pustriea.......- 4o Ruda ....... 47. Trnje ....... 45.	Velikovec (mesto) . . . 49. Važe .berk......	1404 2314 11 8 1'oGJ 3 13 0 44:» 5H 1&61	197 I 8.1 344 i 63 1)1:2 j 104 i 1 7 2 !»7 10 3 j
Skupaj ....	1013O	60LKJ j
Pregled:
A pas obsega toreq 49 občin in sicer:
Občine
1.	Sodni okr Rožek 4 obč'ne
2.	Sodni okr Borovlje 8 občin
3.	Sod. okr. Celovec (okolica j 13 občin......
4 Sod. okr. Pliberk 6 občin
5.	Sod okr Dobri tvas 6občin
6.	S-d oKr. Žel. Kapla3občin 7 Sod. okr Velikovec 9 občin
Skupaj ....
Občev	jezik
I9i0	
Slo-	Neme!
venci	
59 2	619
6347	4i»28
8360	5636
7246	129 >
8)55	1075
3C88	937
IO 30	60 O
0788	20*90
71.2.8
43 občin : oboji skupaj . .
Glasovalo bode torej 50.788 Slovencev in 20.450 Nemcev oziroma raemškutarjev, torej, 71,278 prebivalcev po ljudskem uradnem štetju iz 4eta 1910. Seveda ne bodo vsi glasovali, ampak samo oni moški in one ženske, "ki so izpolnili (izpolnile) 20 leto dne 1. januarja L 1919. in imajo stalno bivališče v glasovalnem ozemlju oziroma so tam rojeni ali imajo vsaj stalno bivališče od L ia-nuarja I. 1912. — V koliko se je razmerje ljudstva ai leta 1910. naprej spremenilo (prirastek ali nazadovanje), mi ni -znano. To nctančaio dognati, je naloga m skrb onih čioit&Uev, ki imajo glasovale
■ v rokah. Ako torej ljusko glasovanje v A ugodno — izpade aa Slovence, t. j. da se večina
sprebivakstva izjavi tza Jugoslavijo, tedaj pridobi kraljevina SHS dkrog 70.000 novčh državljanov (Slovencev in nekaj Nemcev). Pridobimo toreš v A pasu 49 občin z 71.278 prebivalci. K tem se pridruži še mežiška dolina brez glasovanja s svojimi 9 občinami (k mežiški dolini sem šttel tudi Dravograd in Ojstrico) oziroma s 14.797 prebivala. V celoti torej pripade od Slovenske Koroške k Juge-lavi ji 58 občin z 86.075 prebivalci. Dobili bi torej približno toliko Korošcev, kolikor so L 1910. uradno (!) našteli (82.312) koroških Slovencev. Seveda vseh Slovencev na Koroškem je okrog 140.000.
Seveda to glasovanje za Jugoslavijo ne bo tako enostavno in ne bo šlo tako gladko od Tok in Lz srca nekaterih Slovencev in Nemcev in nemšku-tanjev. kakor bi kdo mislil.
Vzrokov za to trditev je mnogo. Glavni izmed teh bi bili: Ljudstvo z malo izjemo — je orijentirano, vzgojeno v nemškem duhu. — Tisočletna duševna in materijalna odrcizancst od ostalih Sio-vencev, od juga — jih je navadila gledati in misliti proti severu. Nemška vzgoja, nemška kultura, nemška šola ijih je prepojila z germanskim sekem. Treba jih bo orijentirati v drugo smer: na jug, k veji, h kateri spadajo. — Razni predsodki in zlasti dogodki iz zadnjega polleta — vse to bodo težke ovire, ki jih bc treba odpraviti z uma svitijn mečem in moralno pridobitvijo. Kakor je Gzernin 1. 1917 prciglasil načelo, da je treba Balkan t j. Srbijo pridobiti moralno — pri njem je bilo to moralno načelo seveda samo na jeziku, a ne tudi v srcu. tako moramo mi sedaj v resnici pridobiti, privezati koroške Slovence in Nemce (nemšku-tarje) moralno nase, na Jugoslavijo. Kcko .to storiti, ne bom .1« razlagal, to je naloga onih č:ni-teljev, katerim je sedaj izrečena sedanja in bodoča usoda koroških Slovencev.
Opozorim na nekatere bolj trte točke — orehe, ki jih bo treba z moralno silo streti in (pridobiti.
Rožeški okraj — kar ga pripade v A pas — bo trd oreh, dasi ima na videz veliko večino Slovencev. V Rožeku samem in tudi Ledinicah imamo enake nasprotnike.
Boroveljsiki okraj je še boli nevaren. Zakaj? Bo-r o vi je same štejejo 2625 zagrizenih Nemcev — belje nem škuta rje v — in teh 2825 renegatov cd-vaga skoro ves okraj, tako da je rasmerie Slovencev (glasovalcev) -proti Nemcem približno enako. če niso Nemci (nemškiatarji) še celo v večini, kajti med temi 2825 .prebivalci je med Nemci večina čez 20 let starih moških delavcev (Nemcev, nemškutarjev in socijalnih demokratov), ki so bili doslej skero vsi brez izjeme nasprotniki Jugoslavije, ikakor so čisto jasno dokazali razni boji tekom zadnjega polletja. Isto ie s Podljubeljem in Bistrico v Rožu, kjer so skoro sami tovarniški delavci. — Tudi Smarjeta v Rožu (KočuUa) in Svetna vas. ima veliko skritih kač. ki še sikajo in zastrupljajo bližnjo okolico.
Celovška okolica I To je trd oreh! Žrelec, Grab* stanj, Kotmaravas, Žihpolje — trdnjava bivšega £tž. poslanca in župana — nemšsleutarja Lučov-nika — Vetrinj — (tovarna!), — Pokrče, Oćok na Vrbskem jezeru — vse to .gravitira v Celovec — in-živi s Celovcem! Tu bo treba ogromnega napornega dela.
Imenovane občine ieže južno, zapadno in vzhodno od Celovca (glej zemljevid) in -ga obdajajo v nekakem -polkrogu. Te občine na jugu so bile glavna trdnjava, opora in zbirališče celovške nem-Š'.utarije ter so v mirnem času tvorile nekako a.prcvizacijsko ozemlje £a Celovec, kajti sever je le malo zalagal Celovec z živili. — O podrobnostih ne bom pfrse!, .glavno mi-sel sem povedal. Treba bo marsikaj "ukreniti, da bodo ljudje začeli gledati in misliti na jug — v Rož in čez Karavanke — na Balh: n — na Jugoslavijo!
Okrajno glavarstvo Velikovec v celoti, mislim, ne bo delalo preglavic. Razun Pliberka, Dobrle vasi iu Železne Kaplje nimamo v teh treh sodnih okrajih posebno nevarnih točk.
Drugače je s sodnim okrajem Velikovec. Tu so skero vse občine »zastrupljene in treba bo previdnega zdravnika, da jih spreobrne k .pravemu, normalnemu stanju in psihološkemu razpoloženju v smislu Jugoslavije.
Tako vidimo, nas še čaka gigantska duševna bV.ka, ki jo bo treba izvojevati in pridobiti — v najkrajšem času!
2. Mežiška dolina.
Mežiško dolino, ki po svoji razvodnici — reki Meži — inklinira in gravitira na Slovenji Štaier — nam je mirovna konferenca milostno prisodila brez glasovanja.
Mežiška doUoa obsega sledeče občiae: (sod. okr. Pliberk)
mleko, sladko: 1 posodica na od merek živiteke izkaznice ia sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in marka Nutrice) po 2'90 liri posodica; [kondenzirano, nesktdko mleko (marka Colombo) v posodah p 1 kg po 470 lir posoda.
Po rzahtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: ali 1 aavoj lepljivega peciva, po 60 stotink zavoj, I zavoj sladnih biškotov>-po 85 stot. zavoj, 1 zavoj riževega zdroba, po 80 stat. zavoj, 1 zavoj žitne moke, po 80 stotink »zavoj,' 1 eavoj hranljive moke, j>o 90 stotink zavoj, — ali pa 1 zavoj mekinaste moke, po 90 stot. zavoj.
V ribfl tržnici: Nasoljene prvovrstne velike sardele po 10 lir. stc-Unk ena. Nasoljene majhne sardele po 5 lir. stotink ena.
Menjanje prodajalnic.
Odjemalci, ki bi želeli menja-ti prodajalne, bodisi prodajalne -komisije ali zadružne prodajalne kakor tudi prodajalne trgovcev, ki razproda: a jo živila aprovrzacijske komisije, se morajo obrniti direktno na centralni uiad za izJ~zn:ce v ulici'della Valie št. 3. Centralni uTa> razprodsjaliric aprovi-zacirsfre komisije, ravnateljstva posameznih zadrug in trgovinski konsorcij nimajo pravice, da bi izvrševali take izpremembe.
Prodaja kruha na začasne izkaznice.
Trsti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne fekoznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo megli kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, ampak samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da se odvzame pravica do it daljne razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh doiočil.
Razdeljevanje petroleja.
Izkaznice št. 47, že v rokah odjemalcev, veljajo do vštetega ponedeljka 1. septembra 1919. Cene: za mesto in predmestje 88 stotink za -liter; za razproda j aln ic e bolj oddaljenega predmestja, kakor že minuli teden objavljeno, 90 stot. za liter; za okolico 94 stot. za liter.
Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cassa di Risparmio 13, II. nads-ir. samo do tenka 2. septembra. Razprc-dajalcem petroleja, ki bi iz fcakšnegakofi vzroka r.e prinesli izkaznic na kontrolni urad do 2. septembra, se kratkomalo odvzame pravica do na-daljne raizprodaje petroleja.
Občine
Občev. jeiik 1910
Slt-ivnci
1 Crna........
2.	Možica (svinčena ruda) .
3.	Prevalje (tovarne) . . .
4	Guštanj (Jekiane tovarne)
5	Kutije (Rimske toplice) .
6.	Tolsti vrli (Silva vrelec) .
7.'	Št. Danijel . . . .
8.	Spodnji Dravograd . .
9.	Ojs rica.......
Skupaj: mežiška dolina . A pas znaša . . . .
bkupaj torej . . Oboji (Slovenci in Nemci
skupaj . . . , . Skupaj prebiva!cev-(Jugo-slovanov) .....
1874 1788 -9t»l 575 7U9 1234 155 385 1577 11661 5 78«;
o244U
Nt raci
207 371 87 6 8 78
es
14 614
244
3136
:oiiio
_\it)2o
864175
Zaključujem: .Ako A pas glasuje iza Jugoslavijo in če prištejemo še možiško dolino, ki pripade brez glasovanja Jugoslaviji, tedaj je rešenih 62.449 Slovencev in pridobimo še 23.626 Nemcev — torej skupaj okroglo 86.075 prebivalcev. Seveda so takozvani Nemci pobarvani nemškutarji in le majhen odstotek je pravih, pristnih Nemcev.
Zinila a^nulZKUtis kopije.
za teden od 1. do 6. septembra 19 lf.
(Preščispne se št 10 živilske izkaznice.)
Testenine: 50 dkg po 1'30 lir kg.
Riž: 1 kg po 1*15 lir kg.
Leča: 30 dkg po 2*— liri kg.
Jajca: 2 jajci na odmerek po 48 stot.
Sir: 5 dkg po 8.S0 lir kg.
Kava: 10 dkg po 12 — lir kg.
Sladkor: 15 dkg po 470 lir ki.
Cikorija: 30 dkg po 2*— liri k«.
Ekstrakt boiandske kave marka Italia: 1 zavoj (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoj.
Cisto oljčno olje po 5*50 lir liter poljubno.
Kis: četrt litra po 1'40 liter.
Slanina: 15 dkg po S"20 lir kg.
Losos: v posodah po okoli pol kg po 2*25 fir posoda na izkaznico.
Jezik: V škatfjah po okoli pol kg po 4 lire škatlja na izkaznico
Milo: na vsake t ri odmerke živilske izkaznice •pol kosa po 150 gramov po 80 stot. kos.
Živila ki se raizdele posestnikom ubožniških izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holand-ske kave marka Italia, kis in mila.
Demafa vest!.
Seja odbora političnega društva »Edinosti« se bo vršila' v sredo, 3. septembra ob 8 zvečer v Narodn e m dom u.
Boj se nadaljnfe, namreč med »Lavora-torjem« i-n »Ero Nuovo« v stvari socijalnode-mokratskega »avstrijakantstva«, ki ga je očitala »Era Nuova« socijalnim demokratom. Včerajšnja »Era Naiova« se je ponovno do-teknila stvari, zavračujoč Lavoratcrjevega glavnega urednika in obenem tajnika delovne zbornice, Passiglia, Češ da mu ni delžna nikakršnega odgovora, pa£ pa da ji ie on dolžan odgovora na naslednje vprašanje: »če tu v Trstu obžalujete, da je Italija posegla v vojno, ki jo je spočela Avstrija, in obsojate one, ki so hoteli vojno v svrho osvoboditve teh pokrajin izpod avstrijskega jarma, ter se strinjate z onimi, ki so prej storili v Italiji vse mogoče, da bi preprečili vstop Italije v vojno, potem pa poniževali zmago: kaj ste, in kako se razlikujete od avstrijakantov?« List očita obenem Passigliju nezdruženost njegovih dveh službenih poslov — tajnika delovne zbornice in glavnega urednika glasila socijalnodemokratske stranke — ter navaja celo vrsto citatov iz »Lavoratorja« proti italijanski vojni in vstopu Italije v vojno, ki da pomenjajo neatosljivo izzivanje italijanskega vojaštva, osvoboditelja Trsta, ker da značijo v Trstu posmrtno obrambo avstrijske vladavine in so pravi balzam na srce vseh avstrijskantov, ne da bi se vedelo, kdo naj bi bil odgovoren zanje, ali tajnik delovne zbornice ali glavni urednik »Lavoratorja«, združena c»ba v isti osebi:- »Era Nuova« pravi, da odgovori tem »Italijanom« (besedo je de!a v ušesca »Era Nuova«), kedar se ji bo zlju-bilo, in ugotavlja ponovno neločljivcst delovne zbornice« od »socijalnodemokratske stranke«, češ, ker je vendar vse skupno: sedež, list, tajnik in glavni urednik v isti osebi, politika skupna. — Med nami in »Ero Nuovo« zija gotovo prepad, ki je večno nepremostljiv, toda glede te zadnje trditve moramo reči, da se slučajno popolnoma strinja z našo že večkrat poudarjano, z dokazi podprto ugotovitvijo, da je politika delovne zbornice politika socijalnodemokratske stranke. Razlika med nami in »Ero Nuovo« je le ta, da »Era« namenoma smatra to politiko za avstrijakantsko, .mi pa iz prepričanja za italijansko nacijonalno, opirajoč se pri tem na neovrgljive dokaze Passiglijeve. Radovedni smo le, kako se ibo bodoče razvijal ta boj!
Izvoz in prevoz. Generalni crvUni komisar je izdal 29. t. m. naredbo, s katero se določa: 1. Za prevoz inozemskega blaga preko ozemlja Julijske Benečije ni treba nikakršnega posebnega dovoljenja in sicer niti ea inozemsko "prevozno blago, ki je že odzačetka določeno za inozemstvo, niti za eno, ki je namenjeno v tržaško presto luko in odtod za izvoz v inozemstvo. Z. Izvoz iz Julijske Benečije kamorkoli ni podvržen nikakršni omejitvi in nikakšnemu dovoljenju, izvzemši blago, ki je navedeno v posebnem seznamu (živina, živila, kolonijalno blago, droge, krma, sirovine, drage kovine, zdravija, kurivo, gnojHa, manufakturno blago.) Za to blago daje dovoljenje za izvoz ®encra£-ni civilni komisar. 3. Začasno je dovoljen svoboden izvoz brez vsakega dovoljenja za nekatere vrste navedenega blaga, kakor jih določa zcxpc;: poseben seznam. — Oba seznama sta na raizpolago pri pristojnih oblasti. Izšla sta tudi v posebni izdaji uradnega »Osservatora« št. 196. od 29. L in.
Čehoslovaški predel v tržaški prosti luki. >Na-zicne« poroča, da se je v tržaški prosti luki prepustil začasno Čehoslovaški en hangar s primernim okolišem v svrho izScrcanja 80.000 čehoslovaški h vojakov, ki se vračajo s skrajnega vzhoda preko Trsta v svojo domovino. Ta koncesija more prenehati takoj po končanem izkrcavanju. Za trgovinske iposle se Čehoslovaški, nasprotno vestem, ki so se raznašale, ni odstopil nikak predel tržaške proste luke.
Stanarlnske stvari. Generalni civilni komisar je izdal naredbo, ki določa, da utok na razsodiško komisijo zaradi premembe v kronah plačevane stanarine v Hre v enaki izmeri ni dovoljen, če najemnik ne dokaže, da je od 1. julija t. !. dalje plačeval stanarino v izmeri yki odgovarja zameni kron v lire po 40%. Ta naredba velja tudi za že vsiožene u toke pri r&zsodiški kojnisiii idede ka-
terih pa je najemnikom dovoljen tridesetdneven rok po razglasitvi te naredbe, da urede svoja plačila od julija dalje v smislu te naredbe.
Prestop preobrne črte. Z ozirom na že objavljeno odredbo, da za prestop ipremirne črte niso več potrebne potne spremnice (salvacondotti), se obvešča občinstvo, da urad za potne liste v ni. Sa-nita št 6 od 31. t. m. dalje ne bo več sprejemal prošenj za dovoljeinje za prestop premirne črte in tudi ne bo več podaljševal zapadlih dovoljenj. Ze vložene prošnje pa se Še rešijo in morejo prosilci v delečenem roku priti po dovoljenja.
Celje. Tukajšnja državna gimnazija se preustroji z začetkom novega šolskega leta 1919-20 v realno gimnazijo. Tozadevna odredba poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani je že izšla. Do definitivne preesnove srednjih šel se bo poučevala še grščina kot obvezen pfedmet po potrebi od 5. razreda dalje. Risanje bo obli^aten predmet v I. in II. razredu. Te moderne preosnove zavoda se -iskreno ve?elimo. Celje je £lcde srednjega šolstva itak zelo ubego, dasi leži tako centralno za svoje veliko okrožje. Pri mestnem vodovodu se izvršujejo temeljita popravila ter je upati, da se odstranijo oni nedostatku rcdi kojih je prebivalstvo zadnji čas že neznosno trpelo. Treba pa je tudi, da dobi celjski vodovod neko vodstvo, da bo vodil in nadzoroval celo na/pravo tehnično sposoben mož.
Učiteljsko društvo za goriški okraj bo zborovalo v torek, 2. septembra t. L, ob 1C predp. v Gorici pri »Belem zajcu«, ul. Mo-nache. Razgovarjalo se bo o učnih pripomočkih in šolstvu, ter o gmotnem položaju uči-teljstva.
Draginlrke in druge doki ade se bodo izplačevale po 80% izenačbi. »Steianb poroča, da je italijanski ministrski predtsedtđk Nitti izdal naslednjo naredbo: »Državnim uradnikom, učiteljem, železniškim uslužbencem in v.pokojencem bivše vladavine v Julijski in tridentski Benečiji se bodo izplačevale draginjske in druge dcklade za čas od 1. majnika do zadnjega decembra 1919. po $0% iztnačbi. — S tem se je storilo, nadaljuje naredba, vse kar je bilo mogoče, da se prepreči gospodarska poguba omenjenih uradn?kov, in vsaka nadaljnja koncesija jc izključena. Pripominja se pa, da se ukrenejo nadaljnji ukrepi tedaj, ko bo od-govaTja'o upravne stanje novih dežel definitivnemu stanju bclj, nese odgovarja sedaj. — Istodobno je biLa izdana naredba, s katero se dovcljifejo državnim uradnikom novih dežel in njihovim družinam za potovanja po državnih prevrah olajšave, predvidene pc pristojbrnski določbi »C«.
Kdo ve kaj? Narednik Fran Dolenc je bil leta 1915. kot vojni ujetnik v Knjaževcu v Srbiji. Odtlej ni bilo nobenega glasu več r njem. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti, kar ve, družini Gombač v Trstu, id. Lavatoio št. 3.
Tržaška ksacSijska družba naznanja, da bc v kratkem imela na razpolago več mlečnih in tudi brejih krav, umetnega gnojila in raznegr. poljedelskega orodja in strojev. Za naročitev trt in sadnih dreves je Čas Še ta teden. Za sladkor izjemoma samo še jutri, v ponedeljek, v torek ne več. Glede umetnih gnojil manlca še nekaj kvintalov za drugi vagon. Člani, ki bodo za koruzo, krompirjem ali repo sejali lu-cerno ali nemško deteljo, naj pridejo po seme: oni, ki bodo za deteljo sejali žito, naj še v prihodnjem tednu naročijo potrebno seme. Člani, ki so ali bodo pridelali več semena, kakor ga potrebujejo sami, naj naznanijo, koliko bi ga lahko odstopili družbi. Ako imajo kaj sadik, naj tudi naznanijo družbi; če imajo ali bodo imeli vino ali druge pridelke, tudi. Tisti, ki so naročili orodje, je dobijo koncem drugega tedna. — Uradne ure so od 9—12.
St- Križ« Danes ob 17 bo sestanek kmetovalcev in predavanje v prostorih g. Maganja v Sv. Križu.
Šentjakobski pevski zbor ▼ Trstu ponovi v nedeljo, 7. septembra t 1-, v dvorani »Kon-sumnega društva« v Barkovljah svoj pevski koncert po istem sporedu kot pri Sv. Jakobu.
Pevski večer šentjakobskega pevskega zbora. Nedeljski nastop pevskega zbora Šentjakobčanov pod vodstvom pioi. V. Mirka nam je pokazal pot, po kateri nam je iti v našem kulturnem delu. ako nočemo, da bosta naš trud in trošenje sil zaman. Zbrala se je precejšiieviina kopica ljudi, ljubiteljev lepe pesmi, "postavila si na čelo moža-strekovnja-ka in je šla z veseljem in ljubeznijo na delo, svesta si, da pot do cilja ni lahka in kratka, ampak se trudoma vije od čeri do čeri, cd postaje do postaje, dokler se veličastno ne povzpne visoko tja gori na vrh, kjer je vse lepo in 2oj>Io, od božjega solnca objeto. In ravno zavest, da ]e ta vrh dosegljiv, daje človeku meč, da ne omaga sredi ceste. To smo brali ra& lica vseh -mladih pevk in ■pevcev, ki so izvajali obširni program tega večera. Mcški zbor, ki je maloštevilen in precej šibak v tenorjih, je opravil prccizno svoje delo. Mešani pa, ki razpolaga v basih in sopranih z dobrim, na moči precej izdatnim glasovnim materialom, a je za nijanso šibkejši v srednji legi, se ie takoj v začeiku vpeljal prav dobro in zapel brezhibno dvoje skladb starejšega kova in sicer Aljaževega »Zaostalega ptiča« in Ipavčev »Pozdrav«. Potem so sledile modernejše sfvari in isicer izmenoma: dva moška zbora, ženski zbor s spremlje-vanjem klavirja, dva basovska samospeva, potem spet mcški zbor s sprendjevanjem klavirja in basovskim samospevom, dokler ni program dosegel svojega viška v V. Mirkovi skladbi »Kozaško slovo« za mešan zbor in orkester, oziroma v našem slučaju, ker še nimamo svojega orkestra, s klavirskim sprem le vanje m. ki nam poda pa Ie lahen odsev /tega, kar je zamislila skladateljeva duša. Ta Skladba je zgrajena na ruskih motivih, ki nam, oristnalno zamišljeni in spretno porabljeni, lepo slikajo K. Meškovo besedilo. Dosegla je popoln uspeh, čeravno se je ženski zbor, zaradi n e-Hjh težkih prehodov v posamezne odstavke, za hip zamajal, kar je pa spretna roka pevovodje takoj popravila. Skladbo bi radi videli ob drugi priliki zopet na programu. E. Adamičev dvcepev: »Poj, petelin, zoro mi naznani,« delo, ki je nastalo v času skladateljevih kortfrapunktičaih študij, je isti ženski <zbor *zape! učinkovito. Starejšega Adamiča smo spoznali v samospevu: »Ko iz tihe, zabijene kapele«, kjer naš skladatelj srečno mistira cerkveni stil in ki ga je zapel član zbora g. J. Klun s svojim polnim, blagodonečim basom prav lepo. Manj učinkovit ie bil v Gerbičevi pesmi »Kam« na znano Prešernovo besedilo in sicer najbrž zaradi dramatičnega akcenta skladbe same in tudi teksta. Tu se je bil poizkusil že starina Vilhar, pa mu ni tako uspelo, čeravno kaže tudi Gerbičeva umetnina močen Schubertov vpliv v klavirskem .partiL Izmed anoških zborov naj omenimo še Schwabovo »Vinsko«, ki ni sicer originalna, a je zelo efektna in privlačna, ter se je morate menda zaradi tega ponoviti. Pri klavirju sta izmenoma sede'a skiadatcl}-*>evovodja sam in g. Prir.čie, ki ie ooravil svoje delo dikretno. Prozram vsev-*
uspelega večera je otvorila in zaključila z dvema skladbama Mandol. skupina »V. Parma«, s katero se moramo zadovoljiti, dokler nam prihodnost ne dš kai boHšega...	Aga
Dekliški zavod »Vesna« ▼ Mariboru. V Mariboru je dolgo let deloval zavod »Toch-terheim«, ki je nudil deklicam višjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah. Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in se nahajajo v njem naslednje šole, ki pričnejo z rednim poukom 20. septembra t. L I. Višja dekliška šola s posebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos se prične I. letnik. Sprejemni pogoji za to šolo so: Dovršeni 3. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska šola. V zadnjem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. septembra 1919. Pred vsem se bo upoštevala splošna izobrazba in nadarjenost učenk. II. Ženska obrtna šola, ki obsega istetako 3 letnike. Letos se začne s prvim letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s šolsko odpustnico dokaže, da je dopolnila najmanj 14. leto in da je zadostila šolski obveznosti. Poleg tega naj bo tudi telesno sposobna za svoj poklic. III. Ku-harsko-gospodinjska šola, ki traja eno leto. Učenka naj dekaže, da je dopolnila najmanj 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti. IV. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši strokovni tečaji n. pr. za vezenje, kuhanje, likanje, konserviranje sadja itd., ki bodo pa pravočasno objavljeni v dnevnih časopisih. — V zavodu sc nahaja penzijonat, v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh šo!, naj vpošljejo najkasneje do 1. IX. 1919. svojo lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, krstni list in zadnje šolsko spričevalo na Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. V penzijonat se sprejemajo učenke na hrano in sianovanje, !ii obiskujejo kako drugo šolo n. pr. gimnazijo. Natančna pojasnila in prospeltte razpošilja vodstvo dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru. — Prejeli smo ta oklic šele včerai, in sicer po pošti, ter ga zalo tudi moremo objaviti šele sedaj.
Eofal je v smrt. V hiši št. 5 v ulici Šalice se je vršil včeraj čuden prizor. Civilisti, rm .'ki, ženske, vojaki in karabinjerji so drveli po stopnicah gori 'n doli. Stanovalci so začudeno odpirali vrata, nakar je vdrla vsa ta množica v stanovanje in i>ka-!a po sobah, po kuhinijah, pod posteljami, v omarah. Kaj se je ziscdilo? Koga iščejo? Na podobna vprašanja si dobil sto različnih odgovorov, lini so kričali: ^Dezerter!« drugi: ^Tat!« tretji: »Zločinec!« Iu množica je zopet vdrla na stopnice.
v drugo sianovanje, gori, doii___N'hčc ni znal, kai
se je pravzaprav zgodilo. Toda naenkrat se je slikal grozen krik. Vse se jc spogledalo. Nastal je molk, toda kratek, kajti ljudje v pritličju so začeli drveti v dvorišče. V hipu je bilo v dvorišču nabito ipelno ljudi. Karabinjerji so stopili naprej in. odtisnili množico. Tam pri vratih je ležal mla-d-enjo krvav na tleh. »Kaj se je zgodilo? Kdo je to?« si slišal po dvorišču. Končno se je nc-kdo oglasil in 'pojasnil celo stvar. Ta mladenič 'e bil tisti, ki ga je množica zasledovala, ko jc bežal po ulici Garibakli. V divjem begu je zavrnil v ulico Šalice in skoči! v hišo št. 5. Tekel je po stopnicah, poizkuša! odpreti ta in ona vrata, toda vse je bilo zaprto. 2e sc je hotel vrniti, toda v tem hipu je zaslišal hrup v hišni veži. Kakor blisk se je pre-vrgel čez okno in obvisel s telesom doli. Z rokami se je krčevito drža! za okvir na oknu. Zvijača bi mu bila uspela, kajti na dvoriš ju ni bilo nobenega, ker so bila vrata zaprta, toda nenadoma so mu prsti popustili. Mladenič je napel zadnje sile, da bi se še držal, toda zastonj. Groben krik je .privabil na okno nekatere stanovalce, katerim se je prikazal grozen pTizor: na dvorišču je ležalo krvavo truplo... Ko so karabinjerji krvavenji mladeniča -privzdignili, je odprl oči in pogledal okoli. Vprašali so ga, kako se kliče. Povedal jim je nekakšno ime, ki pa ni bilo pravo, kakor se je potem ugotovilo. Prišel je medtem tudi zdravnik rešilne postaje, Tki je d. I ranjcnca prepeljati v mestno bolnišnico. Našli so pri njem listnico, v kateri sta bila dva dokumenta, ki se glasita na ime Virginije Janovich in M/Tina Ma-cherja. Ranjenec se imenuje Jakob Lorbes. Stanuje v ulici Giuliani. V bolnišnici so ga sprejel! v 4. oddelek. Njegovo stanje je nevarno, kajti zlomi si ;e desno nogo, tilnik in dobil razne druge poškodbe.
Kcd::j bo konec avtomobilskih nesreč? Na
Komenski cesti je pac?el pod vojaški »kamion ; lSletni Anten Družina iz Kozjan št. 21. Prišel }e v Trst, kjer mu je zdravnik rešilne postaje podal prvo pomoč.
Vlaku se je ho!el iz^rniti. Včeraj sta hodila dva vojaka po železniški progi nad ''iraraar-sko cesto. Približeval se jima je tovorni vlak, kateri je vozil iz Trsia, zato sta stopila na drugi tir. V tem je pridrvel osebni vlak iz Benetek in imela sta premalo časa, da bi se izognila oba. Enemu se je posrečilo, drugega pa je lokomotiva prevrnila v jarek. Pri padcu se je težko poškodoval. Pripeljali so ga v skladišče Sylcs, kjer so ga začasno obvezali.
Tramvaj na dnevnem redu. Ko je snoči hotel • Ivan Grandi stopiti na tramvaj, rau je izmek-nil neznan zlikovec listnico, v kateri jc imel 2600 lir. To pa ni tatu zadostovalo ter mu je vzel še uro in veiržico v skupni vrednosti 1300 lir. Seveda je po mastnem plenu pokazal pete. Oblasti ga sedaj iščejo.
Tržaška kmetijska družba.
V	nedeljo, 24. t. m., }e praznovala naša družba svojo pctindva.Hetletnico, združeno z občnim zborom.
»Kmetje, združite se! Ta klic odmeva že davno od ene stra^ sveta na drugo, povsod, kjer Škripa plug, -kjer izemijo prevrača sapon in št r pača, bu-deč in zJf-rtižujoč mukotrpno kmečko ljud-stvo.«
S temi besedami je navduševala naše okoličan-ske kmetovalce pred 25 leti peščica mož stare m/nderjarske korenine, ki ~o videli vso bedo in zapuščenost našega okoliOanskoga ljud-stva na gospci-Iarskem polju, tokrat, ko so biti skoro vsi vinogradi uničeni vsled trtne uši in ko je bilo naše poljedelstvo teko zanemarjeno, da se za kmeta ni brigal živ krst.
In seme, ki so je oni posejali, jc rodilo obilo sadu, kajti naša družba šteje danes 1053 članov in dnevno se pristajajo udje tudi iz ostale Julijske Benečije.
V	znamenju tega klica, ki je odmeval pred 25 teti po vsej naši okolici, se je vršil v nedeljo, 24. i. m. j>o dolci oetleUii voinL ki je povzročila ua-

\	JL	Iti* —
Swn okoličanom tolrko gorja, XXI. Tedni občni
Izbor naše Tržaške kmetijske dmžbe s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora 3. Volitev povega odbora. 4. Predlogi in nasveti.
Nagovor predsednika.
Predsednik Ivan Gornik je otvorii zborovanje, konstatira! skiepenost, pozdravi! vse dlane in nadaljeval takole:
Častiti zborovalci! Čast mi te Vsa pozdraviti v irr.-enu odbora. Zadnji občni zbor Kmetske družbe se je vršil 24. aprila 1914. Dogodki, .ki so pretresli in predi ugačili ves svet, so krivi, da nam ni biio moacče cd tedaj sklicati občnega zbora. Naša dr.ttčba je. kakor vse družbe n društva in kakor vsi posamezniki, mnogo trpela v tem žalost nem časoi. Vpoklicana je bila većina odbornikov in "a tudi večina vseh udov družbe. Tudi uradnik nam je bil odvzet. Pri vsem te:. - je posrečilo vzdržati družbo in delovati razmeroma še precej skoz-i vsa ta leta. Da se je to posrečilo, je v prvi vrsti zasluga družbenega podpredsednika dr. Slavika, ki de ldal na razpolago prostore v svoji pisarni, žrtvoval mnogo svojega časa in dopustil, da je voditelj pisarne, gospod Durnik, nadomestoval družbenega tajnika, -kar je gosp. D urnik delal z vso vnemo. Družba jima mora bir.i hvaležna Vojna je pokazala velikar.sJti .pomen ki važnost kmetijstva. Preti vc£no so bili ijudje že skoro pozabili, da se ne živi od denam in raznih »papirjev«, temveč Je od tega. kar se iz zemlje pridela. Neizmerna važnost obdelovanja zemlje bo prisilila vse vlade, da obrnejo vso skrb nz: izboljšanje produkcije. Zato je treba, da tudi okoKčanski kmetovalci z vso vnemo sicrbe za umno obdelovanje svojih zemljišč, in v tem bo novi odbor še! družbenikom na roko. kolikor mu b mogoče. Posameznosti dcJovanja družbe v zadnjih letih so razvidne iz odborovega poročHa.
Poročilo odbora.
Nato je poročal podpredsednik dr. Edvard Slavili o delovanju družbe v vojnih letih 1915—1918:
Slavni zbor! Tržaška kmetijska družba se je povzpela pred vojno do lepe višine. Dosegla je lepo števHo členov, organizirala vso okolico po gcspodarsilh -svetih, ki so psredovali med članstvom in odborom, uvedla je uspešne akcije na vseh poljih kmeiovalstva, za povztcigo vinogradništva, kk:arstva> živinoreje, vrtnarstva, sadje-reje Ln cvetličarstva. Nudila je svctjrm članom m kir.eto vaicem sploh potrebni pouk po predavanjih v »Primorskem gospodarju-« in »Edinosti«. Vse to je bito Izvedeno strokovno, sistematično in racionalno. Kmetijska družba je bila postala edina in prava organizacija kmetovalcev v Tržaški okolici. Za vse je imel pa glavni del zashige gospod inženir RadosLv Lah. tehnični aiiuriklt na namest-ništvn v Trstu. Kmetski sin. okoličan, imajoč najvišjo strokovno izobrazbo, bister in temeljit po-za a valeč svoje stroke in naših razmer, je pt*sve-til z veiiko ljubeznijo vse svoje moči napredku kroetovalstva v tržaški okolici, uponablaadoč v korist Kmetijske družbe in kmetovalcev .listo svoje veliko znanie in tisto svojo neumorno delavnost. katere mu niso pustili razvijati v njegovem *iradu na iržaške-n namestniš'.rvu, ker je bil redi svoje narodnosti zanemarjali, zapostavi;an in pre~ ganjan. Skoraj vse te akcije se imajo zahvaliti za vse -uspehe inicijativi in vodilni delavnosti gosped-a tažeaiirja Laha, ki je vodil v zalinjih desetih letih vse ded o Kmetijske družbe. Lc'.a 1918. nas je gosp. Lah moral zapustiti, ker ni mogel več prenašati rtj-n snih razmer v svojem uradu, sprejemši Častno nrssto tajnika največje slovenske, t. j. Kranj1: iaC kmetijske družbe. Tudi tam ni pohabi! naše Kmetijske družbe ter ji i!e v raznih prHikah ncklanjal svojo izdatno pomoč. Bodi mu na tem treski izrečena najtoplejša zahvala odbora in dru-.be, ter smo u ver j eni, ta ga obranijo tržaški kmetovalci za njegove velike zcsJujse in trepešno pomoč vedno v hva£ežnem spominu-.
V najlepšem deta ire iztruhnila vojna. Ustavljena je bila Kmetijski družbi podpora, vpoklican ie bil gospod Lah, naš strokovni tajnik, vsi odborniki, raiun treh. večina članov gospodarskih svetov in skoraj vsi -zaupniki in velika večna članov. Razme-ie so pcnstajele vedno težavnejše in ne znosnejše. Nastanieni so bili v okodšci vojaki, ki so vse porušili, poteptali n unčili. Kmetijska družba brez Oenarja, brez podpore, ki je -bila ustavljena i« radi nenaklonjenosti refereitra na namestništvu za prejšnje leto še neizplačana, blagajna prazna, na vseh strzneh -same težkoče. Cki treh ostalih odbornikov je moral še eden odirati svoj posei (blagajno) radi dolge hude bola ni. V takem položaju je morda izačcii družba tisro jelo. ki ie bilo potrebno in mogoče med vojno v pomoč kmetskenni ljudstvu. Stanovanje je bilo treba odpovedati in odpraviti vse izdatke.
Kako se je razvijalo delovanje Kmnđiiske družbe v vcj.ni se vidi najbolje iz blagajniškega prometa, kateri je znašal v letu 1914. K 22.400'—, v letu 1915. £e je isti skrčil na K 7.800'—. leta IC16. ga je bilo K 206.500'—, L 1917. K 147.000'—, leta 1918. pa K 272.000—.
Leta 1918. :e štela družba 1053 članov, ki so vsi pk.čali svojo članarino. V istem iletu je kmetijska družba n. pr. razCelila: modre galice 1117 osebam, sivega žvepla 614 osebam, pravega žve-p! : K I o>ebi, saloidina 125 osebam, semena 198S c-j.' i, pšenice 558 osebam, tobačnega prahu 21	."umijevih trakcev 450 osebam, dre-
ves 3 osebam; skupaj 5185 osebam za skupno Svoto K 98.022'97.
Družba }e tiradovala med vojno kot postaja za napeljevanje kmetijskih potrebščin, kakor modre gr.Iice, žvepla, saloidina. sadik. Odbor je moral p- redovati v brambo kmetijstva pred' oblastmi v najrazličnejših zadevah. Podpiral je prošnje za eproščenje 'kmete v al cev, interveniral pri vojnih oblastih, da če dosegel opustitev rekvizicije sena, za ■dovoljenje prehoda kmetovalcev čez žično frregraio, napravljeno nad morskim obrežjem, za uvozno dovoljenje sena in drugih kmetijskih .po-trcbši'n, iza obvarovanje poija pred nepotrebnimi pešUci jbami od strani vojaštva, za preskrbovanje uprežne živine zg obdelovanje poija itd. Oskrbovala je semena vsake vrste, tkatera je bilo čežko drlrti drugod, in se posluževala zato domačih in turih tvrdk :n vseh v vojni ustanovljenih dotičnih zavodov. Družba je bila. v tesaii zvezi z vsemi tnerodajnimi oblastmi, s Kmetijsko družbo kranjsko, štajersko Kmetijsko cTužbo in tudi Splošno kmetijsko družbo na Dunaju, da je kmetovalcem pridobivala delež na vseh dobrorteh in ukrepih, storjenih m korist kmetovalstva. Družba že tudi skrbela to, da bi tržaški kmetovalci dobivali poceni primerne prašiče za rejo, katerih se Ji je posrečilo tis.i preskrbeti Letđ 1916. par vagonev. Skušala je tudi preskrbeti sanske koze, dobila Že uvozno dovoljenje in tudi si preskrbela potrebno zunanjo valuto. Kranjska kmetijska družba a'e bila obljubila, da po svojem zastopniku prevzame te koze v Švici in jih pošlje ira družbo, toda ko je bilo vse pripravljeno, je prišla prevozna prepoved, ki e ves trud obrezus<"ešila. Povsod je družba ?i?'-e:ela na ov:re. Radi nemarnosti oblasta, radi ozkosrčnosti lokalnih faktorjev iz drugih provinc, rad: prometnih težkoč in drugih UeŽav. Skoraj nobena akcija se ni mogla uspešno izvršiti. Semena m druge potrebščine so bile seveda vse sk.bšc vrete kakor pred vojno. Za žveplo so se dcJ-^vaii le surogati, ki niso uspevali.	teita
Je bile zelo nehvaležno. Razumljivo je, da ni družba luo&lu kmetovalcev ju svojih eiaaov za-
dovoljiti, toda na tem niso bHi krivi ona, ki so pri družbi delali, temveč ie "to le posiec&ca razmer, težkoč ki pomankanja, nastalih vsled vojne. Ce se pomisli, da je Je teh par odbornikov, brez nobene -strokovne pomoči in v odsotnosti večine svojih tovarišev, bretz vsake podpore od kateresi-bodi strani, v tako težavnih razmerah, moralo opravljal tofiko podobnega dela, pač ne more nihče oči tat f družbi, da ni po svojih močeh, v onih težkih časih, storila vse svoje dolžnosti.
.Meseca novembra 1916. si je mogla družba zopet preskrbeti strokovnega taanika v osebi gosp. naručitelja Josipa Streklja, -ki je bil evakuiran iz Komna in se je ilotil z vso vnemo velikega in težavnega dela naše družbe; toda po par mesecih je bil on vpoklican pod orožje in ostali smo zopet sami.
Z delovanjem družbe je bil spo>cn tudi aado-
vofjiv gmotni uspeh, tako da izkazuje bilanca leta 1918. gotovega denarja K 42.229'73, od katerega pa je treba olatbiti K 18.000'— ki jih dru-žba dolguje Kranjski kme^jski družbi tza pšenično seme, a pršteti zalogo semen in inventar, katerega ima družba. Sedaj je družbenega čistega premoženja nad K 30.000'—.
Letos je 25 let, odkar obstoji dražba. Zgodovino društva za prvih 20 let smo podah na občnem zboru 26. aprila L 1914., na katerem smo slavili dvajsetletnico njenega obstoja. Žalostno zgoco-vino zadnjih petih let pa odbor posnema iz poročila bivšega strokovnega tajnika, gospoda Vojska, in iz tega poročila, toda kar smo rekli ob dvajsetletnici, da družba lahko s ponosom gleda nazaj na svoje preteklo delovanje, to smemo reči tudi ičanes, ob pe'indvajsetletnici družbenega delovanja. Ne smemo pa prezreti, da je na čelu tega društva, od njegovega postanka do danes nepretrgoma m vztrajno naš predsednik, izza občnega zbora od 26. aprila 1914. naš prvi -in edini častni član* gospod Ivan Oorjup, in moramo beležiti & hvaležnostjo ta redki vzor vztrajnosti in zvestobe.
O/j zadnjega občnega zbora smo izgubili od naših odbornikov gospoda- Karla Crneta, posestnika v Rctjami, ki je že skoraj od začetka vojne pogrešan. Izmed svojih zaupnikov smo izgubili dva zvesta sodelavca, gospoda Ivana Škrlavaja, posestnika z Opčin, in Vinka Škrjanca, posestnika v Bazovici. Pa tudi dosti naših članov je padlo na vojnih poljanah -in nam jih je ugrabila nemila smrt. Vseh tistih, ki jih ni več med nami, se -spominjamo s hvaležnostjo za vse ono, kar so storili v pro-speh naših kmetov. Boli jim zemljica lahka!
Za prihodnje leto vam odbor ne more oredložiti še svojega delovnega programa. Položaj je še tako nejasen, razmere niso vzpostavljene, pogoji in zveze so popolnoma iz premen; ene, tako da bi bil vsak sklep o določenem načrtu in odločeni smeri prenagljen in prezgoden. Novi cdbor bo moral novi položaj natančno proučiti in potem svoje delovanje urediti. Opora mu belao pri tem društvena pravila, dosedanje v družbenem delovanju pridobljene izkušnje in {zaupanje naših slovenskih kmetovalcev, ki upamo, ostanejo naši družbi zvesti.
Tako stopa odbor s tem poročilom s čisto vestjo pred občni zbor, z zavestjo, cia je siril, kar mu je bilo v težavnih t az t iver ah mogoče. Ni bilo mogoče po prevratu razviti posebnega delovanja, ker so bile hipoma vse zveze pretrgane, meje zaprte, promet skoraj onemogočen, nastale razmere nove, nejasne. Delovanje ni bilo mogoče. Mislili smo, da se razmere v kratkem urede, pričakovali smo to od dneva do dneva. Tudi smo si hoteli, predem začnemo z novim delom, najprej prekrbeti strokovno moč, brez katere ni mogoče zmerno delovanje. Toda sedaj smo milili, da ne smemo več odlašati -ter smo vas klicah, da si izberete nov odbor, ki naj ncdaSjuje delo naše četrt-stoletne kmetijske družbe, na čelu sklenjenih vrst slovenskih tržaško-okoličanskih kmetovalcev.
Računsko poročilo.
Poročhfo o delovanju je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je podpredsednik nadaljeval z računskim poročilom. Navedel je prometne svote v poedinih letih," ki so znašale: v letu 1914. K 22.400*—, v letu 1915. K 7.800'—» v letu 1916. K 206.500'—, v letu 1917. K 147.000'— in v letu 1918. K 272.000'— ter poudarjal, da ima družba sedaj čistega premoženja nad 30.000'— kron.
Govor strokovnega tajnika.
To računsko poročilo je bilo tildi enoglas« sprejeto, na kar je govoril strokovni tatjnik. Dejal je: Dragi prijatelji! Odbr naše družbe mi je poveril v teh težkih časih težko nalogo strokovnega tajništva. Vse gospodarsko življenje iit posebno poljedelstvo je vsled vojne silno trpelo in treba je bo zopet iz temelja vzpostaviti. Obračam se torej na vas, cenjeni gospodje člani, zaupniki in odborniki, s prošnjo, da me blagovolite podpirati v mojih prizadevanjih. Obrazložil -sem že vse naše potrebe pri govematoratu, kjer so gospodje obljubili, ki-a se bodo vse naše prošnje upoštevale. Zdi se, da nas imajo radi.
Objlubil sem, da bom danes »govoril o predmeta:: »Kako bomo konkurirali z našimi prklelki?«
V TRŽIČU (Monfateone) «e proda mm* dntftokft razmer W§a z več prostori, pripravna za obrt, tnvovino ali kmetijstvo, z l&OOO m* zenrijišče, ali brez zem&išča. Hiša je odtdattena 10 mi mit od sredine kraja. Povprašati pri Franu Banetto, ul. Crociera §t. 99.	4004
HIŠICO odda takoj v naoem svojim članom zgdruga »Naš dom«. Pojasnila daje urad nI. Torre bianca 39, I.	1006
STALNA RAZSTAVA naslednjih predmetov: fino in navadno pohištvo, hišna oprema in oprava, kinematograf i čr.i predmeti, dragulji, športni in in umetniški predmeti. Prost vbod brez obveze za nakup. Prostovoljna dražba vseh predmetov razstavljenih od 9-12 in od 16-19. Ulica Chiozza št. 7. Telefon 34-92.	P 134
UĆITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Ceue zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 I.	'	3973
SLA VIC A. Vsako vrsine slovanske knjige kupuj" dr. a B. Corgnali v Vidmu (Udine).	3306
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst. ul. delle Poste št. 10. Gorica, Corso St. 36 na dvorišča. P 1233
KROJACNICA Avgust Stular uL S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dohroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
PRODAJO se popolnoma zdravi vinski sodi domače uporabe za črnino od 2-3 in 6 hL Kje, pove pismonoša Radovič, Nabrežhn.	3307
MLADA VDOVA se priporoča kot perica. Rozaija Gostiša. Aniđrona S. Tekla it 4, IV. nad. 4002
PRODA se 15 oken in Opčina št. 417.
10 vrat. Franc
Kobal, 4003
ODDA se soba v najem. Massimo d'Azeldo 22, IV. ncJđ., vrata 17, v bližini trsa GaribaJdL 4007
VDOVEC, srednje starosti, rokodelec, zdrav, z
malo družino, se želi seznaniti z dekletom od 20—35 let. če mogoče z malim posestvom, dobrega značaja. Le resne ponudbe pod »Vdovec št. 33008« na iirs. orJkielek »Edinosti«. 33008
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite Mesečno 12 tir. Acque-dotto 33. IV. nadstr. levo. '	P 711
Franc Mihel s Pianov ega, Sv. Ivan
552, se najsrčneje zahvaljuje v svojem in v imenu svoje družine, za mnogobrojne izkaze sožalja o prilki smrti nepozabnega očeta
Zđftvftik za krafa očesa
operira z zajamčenim uspehom v meso za j edene nohte, najbolj komplicirana kurja očesa, i. t. d. L t. d. Sprejema od 12—16 fn od 19—20,
ob nedeljah od 9—14. Bozni trg štev. 7, II. n., Zubin.
1
iicemsim^e G&činsKegsi tolnlKa
mlad, bivši uradnik na okr. glavarstvu, zmožen slovenskega, nemškega, italijanskega, hrvatskega in srbskega jezika v govoru in p savi in zmožen vseh uradn šk:h del. Plača po dogovoru. Prijazne penudbe na inser. oddelek Edinosti pod šfro „A. K. 13".
žilav Ib rti tli lallliM (iop)
fma na prodaj
Javna opekarna Josip Laurenžiž v Postajal.
Urinsko kuDetafflfopri U. Jaketa v Tisti
res. (zadruga z omejenim poroštvom vabi na svol • ■ V •
ki se bo vr£u
▼ nedeljo, 14. septembra 1919, ob 16 v dvorani Campo S. Glacoin >
društveni
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika
2.	Poročilo tajnika
3 'Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Preči tanje poročdia vladnega nadzornika
6.	Razni predlogi in nasveti z oziram na nastale nove razmere.
7w Volitev odbora in nadzorništva.
Pripomba: Ker je bil imenik -članov s pristopnicami vred uničen, pri izgredih -t avgusta i. 1., se vabitjo -vsi člani, da ®e prigVasc v teku 14 dni v društvenih prostorih, da podpišejo nove .pristopnice, brez katerih se na občnem zboru ne bodo smatrali več za člane.
ODBOR.

posebno pa čč. svetoivanski duhovščini, cerkvenim pevcem in njihovemu pevovodji Maksu Barettu, kakor vsem udeležnikom pogreba.
Bog plati!
V Sv. Ivanu, 30. avgusta 1919.
Torta z
&u9 PMJ3,
(Časa di vendita ali' asta)
Trst, ulica Ciib^za 7. Telefon 34-92.
vsak dan osi 9—12 m od
m
i
i
Porama $053 ia Mm
POjfOlja 0H.ee
l m—
L 30.— naprej.
Jedilne in sprejemne sobe vseh slogov po razJičiLh cenah. Posamezni d~li pohištva v bogati izberi. Ves inventar Dantejeve dvorane, zrcala, zofe, naslanjači, svetilniki, glasba, — Kuhinjske potrebščine, igrače, fotografični predmeti. — Vsak večer od 18—19 posebna dražba za siike, umetniške predmete in dragulje.
izMUsna imm so odprte ceni. teMM m dan.
K?
A
Palmira'Piščanc Ugo Indo Addis
danes poročena.
Trst
Spezia
Ž1VNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
CBca Pratroa 1032! «L itesia. - lastna palaft.
DelniSka glavaica la rezervni zaklad K 22O.0a0.0M
livrsaje kcliiitna 133 bintai ii niEHjalBifas tnssakuji
U red rte uro od 9 dop. do t popoldn«
zrnu OGLASI
se računajo po 10 stot beseda. NaHnanlša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
ODDA se v najem sobica ca eno osebo. UL Lu-
nitanea 215 III. nadstr.	4006
GOSPODIČNA išče gospoda ali gospico za poučevanje v italijanskem jeziku. Ponudbe pod »Zmožnost« na ins. odd. »Edinosti«.	4009
PRESTAVE iz slovensko-hrvatskega, italijanske^ ga, nemškega jezika in narobe se izvršujejo takoj. Ul. Uriine 40 1L vrata 12. Urnik od 14—17.
4010
I&ĆE se dekJica ali žena za lahka domača in fotografska dela, tudi začetnica, pri eni sami oee-bi, dobra plača. Naslov pove ins. odd. * Edinosti«.	4012
SLOVENKA. MODiSTKA se priporoča oenjenim damam v mestu in okclici. Uiica Alessandro V cula št 2 V. nad , vrata 19 (za ljudskim vrtom.)
Siian IV.
»EDINOST« štev. 237.
V Trstu, dne 31. avgusta 1919.
Poljedelstvo je izvir vsega bogastva, a s poljedelstvom je v tesni zvezi živinoreja. Kruh. rastlinska hrana, meso in mleko so glavna sredstva za življenje, a sadje in vino prijeten užitek.
Trgovina s poljedelskimi pridelki se je vsled mnogih in lahkih komukaeiiskih sredstev po morju bi kopnem tako razvila, da se vse stvari, ki jih pridela kmet, postale predmet spekulacije in brezobzirne konkurence.
TroSki kmetijskega pridelovanja naraščajo vedno bolj, vse gospodarske potrebščine se pd jražujejo, delavcev in poslov .primanjkuje in njihove zahteve rastejo dnevno; živila so -grozno draga, industrijski izdelki, obleka, obuvalo itd. stanejo toliko, da si jih povprečni človek skoro kupiti ne more. Vse te in druge okolnosti delajo kmesnovanje izgubo-nosno, tako da se kmet obupan povprašuje*, kaj bi mi bilo storiti, da bi si olajšal breme življenja?
Ako se ozremo po svetu vidimo, da kmetovalec v naprednejšh deželah bolje izhaja in bolje živi kot pri nas, ker zna bolje igospodaritč; bolje šte-diti s časom, denarjem in premoženjem in ker zna izrabLtS vsako priliko in sredstvo v svrbo po-mncžeitja produkcije in zvišanje dohodkov kmetijstva, z eno beseda, ker si zna bolje pomagati.
Ce si kmetovalec sam ne pomaga, ga nihče ne bo rešil. Ce si ne vzame v zgled gospodarjenje kmetovalcev v naprednih deželah, ne bo mogel konkurirati s svojimi pridelki • v današnji hudi borbi za obstanek. Cilj vsakega gospodarskega podjetja je. s čim najmanjšim trudom in troškom doseči čim večji Id'ohodek, a to je mogoče dandanes le na podlagi načel, ki jih je ustanovila moderna gospodarska znanost v zvezi s točnim računovodstvom in kalkulacijo o vsaki kmetijski panogi.
Kakor obrtnik, ki se pov.prašuje, kakšne obrtne izdelke bi potreboval njegov kraj, katere bi mogel on proizvajati najbolje in z največjim dobičkom, tako se mora danes tudi kmetovalec povprašati, katera kmetijska panoga bi mu vrgla ncjjveč dobička. in pri kateri id'rugi bi še mogel dobiti dober postransk zaslužek.
Živinoreja We najvažnejša pridobninska panoga naših krajev! posebno v sedanjih časih, ko primanjkuje živfne in so vsi živalski pridelki tako silno dragi. Ako hočemo, da nam bo žvinoreja do-našala veliko dohodkov, moramo skrbeti, da (pridelamo mnogo in dobre krme. ZategaLel se bomo lotili z vso vnemo pobcljševanja pašnikov in travnikov. Vsako leto jeseni ali pomladi bomo travnike prebranali s travniško brano po dolgem in širokem, da <se travniška ruša. zrahlja, mah in plevel izruje, krtine in mravljišča poravnajo ter jih bomo tudi dobro gnojili. Obenem s poboljše-vanjem pašnikov in travnikov bomo uvedli na polje tudi knnne rastline, raizlične detelje, lucerno, peso in drugo korenje za živino ter bomo s pravilnim keloharjenjem in menjavanjem rastlin bolje izrabili gnejitbeno stanje zemlje. Ker se bo naše po! e vsletd gojitve sočrvic, detelj, lucerne itd. jako poboljšao, bomo za njimi posejali žitarice za ljubi vsakdanji kruh.
Z ozirom na to, da bo meso še vedno predrago in si ga ne bomo mogli privoščila vsak dan, bomo skrbeli tudi za pridelovanje dobre sveže zelenjave i; liko za domačo rabo kolikor tudi za razpeča-van-e na bližnjem trgu. Uporabljali bomo n-aše ugoJno pci±neb;e in primerno lego naših zemljišč ter vzgajali posebno marljivo zgodnjo zelenjavo in cvetice, kar nam bo znatno povišalo naše dohodke.
Zahtevali bomo torej od zemlje mnogo več kot doslej, zato pa jo bomo morali tudi večknat in dobro gnojiti. Zategadel bomo pazili, da nam ne gre od živalskega gnoja v hlevu ničesar v ragubo. Napravili si bomo jćobro gnojišče z neprodirnim tlak r m in neiprodirno gnojnično jamo in tudi hlev-,-ki '""k bomo primerno popravili. Pridno bomo pobirati in spravJjali na kup vse smeti n odpadke v hiši in na dvorišču ter v bližnji okolici. Sele ko si bomo svesti, da nismo od teh dragocenih tvarin ničesar izgubili, bomo preudarili, koliko gnoja nam še manjka in ali se ne bi to dalo naido-mestiti z umetnimi gnojili.
Obenem s poboljšavanjem travnikov in pridelovanjem krmnih rastlin, žitaric m okopavin ter zelenjave, bomo poboljšali tudi našo živino s tem, da si bomo nabavili dobrih bikov kake plemenite, za naše razmere preizkušene in prikladne pasme, s katerimi bomo osvežaH kri naše domače živine ter si vzgajali lepa teleta in junice, ki naj bi .postale dobre molznice in nam donašale obi-ftie korist!. Preračunali bomo točno, koliko imamo krme in koliko živali bomo mogli dobro in izlaatno krmiti. Najlepše tele bomo pridržali, slabo in bolehno prodali.
Ker je ' idi prašičereja jako dobičkanosna, si bomo nabavili tudi marjaščkov in svinjic priznano plemenite pasme, da izboljšamo naše domače i>leme in da spravimo v korist kuhinjske in razne druge odpadke poljskih rastlin. Tako bomo dobili izborno me^o za domačo rabo in tudi za tržno prodajo. Za pleme bomo rabili spomladanske, marčne, za klanje jesenske prašiče.
Izmed domačih živali, ki dajejo z majhnim troškom razmerno velik dobiček, je tudi koza, ki je njeno mleko bolj mastno kot kravje ter je vsleid t-esa tudi dTažje. Zategadel bomo redili tudi po kako švicarsko kozo saanske pasme, ki bo tudi pomnoževala naše dohodke.
Pečali se bomo tudi z izrejo kuncev lepe belgijske pasme, ki so tudi jako skromni, kar se tiče krmljenja ter dajo mnogo »dobrega mesa, ki nam bo služilo v nadomestilo za drago govedino.
Ena najbolj unosnih panog v bližini mesta ie kokošjereja. Zato se bomo morali tudi ž njo več pečati. Vzgajali si bomo potom selekcij ali izbiranja dobre nosilke plemenitih pasem, ki nam bodo dajale z majhnim troškom veliko dobička.
Pa tudi čebelarstvo ne bomo pozabljali, ker fcemo imeli v krmnih Tastlinah dobro pašo in bomo tveii tu imeH z majhnim trudom obilne koristi.
Pri oskrbovanju vseh domačih živali se bomo ločno in strogo dTžali vsh pravil, ki jih zahtva njihovo umno vzgajanje, a v prvi vrsti bomo vedno pazili na snago, ki je glavni pogoj uspevanja vsake živali. Snage je polovica hrane.
Kar se tiče sadjereje, bomo tgojili poleg visokih sadnih dreves po eno ali dve vrsti najbolj prikladnih ipritlikavih vrst jabolk, hrušk, marelic itd., katere bomo sadili v predpisanih razJdaljah. Vse sadno drevje bomo pridno oskrbovali in gnojili, vsako leto pravilno obrezavaii in Čistili ter (zahirali razne škodljivce in bolezni, ki se pri njih redno pojavljajo. Na ta način bomo tudi od sadja imeli leoe dohosiifce.
Vinorejo bomo pospeševali tako, da bomo gojili ćim manj aii dobrih in dobro redečih trhlih vrst, cepljenih na najbolj prikladni ameriški podlagi, jih redno oskrbovali in gnojil ter v pravem času zatirali njihove škodljivce in vsakoletne bolezni, peronospero oidiirm itd. z znanimi sreiistvi.
V kleti bomo moraK posvečati največ pažnje na snago posode in imeti vedno pri rokah žve-plene trske. Pri trgatvi bomo ločili gni-lo od zdravega grozdja, a pri izdelovanju posebno črnih vin bomo grozdje zobkali, zm-aii in iztisnili, ter ne bomo pustili vreti belh vn več kot 2, a črnih ne več kot 4 dni na tropinah, ki bodo potd moštom pogreznjene.
Kar se tiče obdelovanja njive, jo bomo po vsaki	.t
žetvi takoj plitvo $x)ora!i, da nam ostane zemlja 1 JNaDreŽlIll .
rahla in vlažna, a jeseni jo bomo globoko preorali. Ako je ne zasejemo, 'jo bomo pustili čez tzimo v grudah, da nam premrzne in se redilne snovi v njej razstope, a pomladi jo bomo pred setvijo zopet poorali. Na njivo napeljani gmoj bomo takoj raztrosili in plitvo poderali, da se nam dđ hranilnih snovi nič ne poizgubi.
V nivi in vrtu, v vinogradu in sadovnjaku bomo čim večkrat okopavali. S tem se zemlja rahlja, pretrgajo se laskavice na rušinr, v zemljo prihaja več zraka, ki razkraja hranita« snovi m zemlja ostaja bolj vlažna.
Da bomo mogli uspešneje konkuriral z naprednimi deželami, se bomo morali tudi bolj posluževati sredstev, ki nam jih nudi moderna agrarna strojna tehnika. Predvsem sa bomo posamezno ali skupno nabavni one stroje, s katerimi nam bo mogoče opravljati ideJo bolj hitro in ceno. Dober železen plug m dbra železna brana ne bi smela mankati nobenemu kmeta. V vsaki vasi bi moralo biti po nekaj osipatnikov za osipanje krompirja in korenja in raizr u Sevalcev zta globoko Tazrijanje brazd, za izruvanje .plevela, podoravanje semen in umetnih gnojil. Tudi travniška brana, kosSIni stroi, kjer mogoče, in rrifetUnica ne bi smela nikjer manjkati, a tudi umetna gnojila bi se morala bolj uporabljati na travniku, v njivi in vrtu, v vinogradu in sadovnjaku, v svrho pomnože vanj a produkcije in uspešneje konkurence s kmets-kkni pridelki.
Nad vse važna sredstva za uspešno konkurenco ali tekmovanje s poljedelskimi pridelki so pa kmetovalčeve pridne roke, njegov razum in njegova treznos*.
Neutajlijive posledice vojne so z ene strani občutna drajgmja nujnih potrebščin, .posebno živil, ki jih -prideluje kmetovalec, ter industrijskih izdelkov, ki jih proizvaja obrtnik, a z druge strani mrzlica v" a brzina, s katero se danes po prav ame-rikansikem načinu .proizvaja te nujne potrebščine, toliko v modernem poljedelskem kolikor v industrijskem obratu. V očigkfci tem okolnostim bo moral posebno mali posestnik v svrho uspešne konkurence s svojimi pridelki mnogo intenzivneje sam in mnogo boli hitro in skrbno delati, ako bo hoteJ imeti od svojih pridelkov toliko dohodkov, da si bo mogel preskrbeti vise one obrtne izdelke, obleko, obuvalo itd., katero nujno potTebuije on in njegova družina Kmetovalec in njegova družina bosta morala šteJdati s časom, kakor tisti Anglež, ki je opravka! vsako delo z uro v roki, in štedi ti s premoženjem, ter za vsak tudi najmanjši tro šok telesnih ali duševnih sil-, časa ali denarja preuda-riti, ali in koliko bo ta trošek vrgel dobička, -kakor oni amerikanski kmetiČ, ki je, vprašan, zakaj ne gre nikdar v krčmo, odgovoril: Nimam časa, imam delo, a vina ne pijem, ker mi ne da toliko moči, kolikor truda moram tzanj potrošiti.
Volitev odbora.
Prešlo se je nato k volitvi odbora, pri kateri so bili enoglasno izvoljeni:
Predsednik: Ivan Goriup z Opčin; podpredsednik: dr. Edvard Sla vik, cKivetnik v Trstu; tajnik: Ferdo StaTC, učitelj v Bark ovijah; blagajnik: Jos. Pertot, posestnik v Rojami; odborniki: Dragotin Cok, posestnik v Lonjerju; Anton Miklavec, pos. •pri Sv. Mar. Magd. Sp,; Josip Juriševič, posestnik pri Sv. Mar. Magd Sp.; Josip Oblak, posestnik v Skednju in Alojz Goriup, posestnik na Prošeku. Pregledovale a računov: Anton Grmek in Niče Stepančič.
Predlogi In nasveti
•Pri točki: »Predlogi in nasveti« se je ogđasil podpredsednik dr. Slavfk ter predlagal iz ozirom na Lzpremembo valute, da bi se določila članarina namesto dosedanjih 2 K, 2 liri, kar je bilo soglasno sprejeto.
Nato se je razvila živahna razprava o raznih, naše tržaške poljedelce zanimajočih stvareh, v katero so posegli zborovalci: Josip Juriševič od Sv. M. Magd. Sp., dr. JosLp Wiltan. dr. Slavik, Ivan Glavina iz Lonjerja, Andrej Cok Iz Lonjerja in Ivan Mikla.vec od Sv. M. Magd. Sp. Ker se je poročilo iialk že preceij razširilo, objavimo važnejše tooke iz te razprave ob priliki.
Predsednk je izjavil končno, da. se bo Kmetijska družba za vsa ta vprašanja zanimala, iS se pri vladi zavzela tudi za to, da bi družba zopet dobivala podpore, kakor jih je dobivala od prejšnje vlade
Zahvalil se je potem toplo vsem zborovalcem za udeležbo na zborovanju, listu »Edinosti« za objavo občnega zbora in Dramatičnemu društvu za prepustitev prostora, v katerem se je vršil občni zbor, ter zaključil zborovan:e.
oMičnl Dteljž Dnwre
Trst, Cerso Stav. 39.
Razglednice v platinu. Specijaliteta: Slike v ' barvah, fotesehizzi. Ojbinet. riz it, povečanja, • reprodukcije vsakevrste. Elektr. razsvetljava.
JOSIP STROCKEL
Trst, vojsl Via Nuova«S. Caterina.
Vel ka izbira vsakovrstnega b!a?a za moške in ženske. — B ago za suknje, žamet, ba hant, s ile. etnmin ter raznih predmetov za okras oblt k. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
se bo vršil
danes v Brinu pri Gorjanskem.
Dobitki tombole sestoje od dveh daril 1 od imenom „Kopitar Arabo".
Cenjen! inserentl, kateri naitt pošiljajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šete 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi tnif ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno.
Napovedana ton* s plesom v Sv. Križu se priredi na
nedelio, Zl. septemUm.
lEČlHSTVO naznanjam, da sem odprl ZALOa0 VINA, italijanskega in istrskega. — Ceie po dogovoru. — PUGLIESE & COMP., Ceale Grissoni štev. 338 — Koper.
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošijefo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek postne nakaznice, — številko dotičnega računa. —
imMLD TROCCfi, mi
ul. B^rriera vacchli Stir. 3
ima veliko z logu mrtvaških predmetov. Venci iz porcalane in blcerr>v, vezani z medeno žico, iz ustnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelana tih ploščah za grobr« spomenike itd.	Najnižje konkurenčne cene.
r.a
EB
sn on
3JU
PRIPOROČLJIV TSRDttE
T-Š3
ra i J
ca j
BC .
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldelia. Via Medla 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
knjigoveznica.
Pietro Pippan. Trst ulica Valdirlvo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.	201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, uL S. Glovannl 6 ln 12. Naibol&a izdelovanja ln najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
PAPIR.
Velika zaloga papirja za. ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar, Trst. Via dei Gelsi 16.	256
DAMSKA KROJACNICA A. Rieger. Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
Javen ples
se bo vršil 7. septembra t. 1. v Povirju pri Sežani. — K obilni udel-žbi vabi mladina.
Vdovec, 46 let star, posestnik in trgovec, dobrosrčen, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično aH vdovo brez o^rok, ki bi imela veselje do manufakturne trgovine. Šivilje Imajo prednost. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo na inser. oddelek Edinosti pod šifro »Pridue roke«.
ZLATMK G. PliiO, TRST
se nahaia na Korzu SI. 15 (hlv5a zaftarnica G. Z .R iOVITZ & Fi^la)
Velika Izbera srebrnih in zlatih ui. uhanov, verižic iti.
I Bogata zaloga vseh potrebščin. 'Mehanična delavnica za vsako poprav lianja.
Stroj za iiv-cjg in vezanje pravi nssli uzard Seidel & Neumann ln ,Singer* Gast & Gasser
Tvrdita ustanovljen 1. 1873
FLAKCESCO EEDiiflR
Trst, ul. Campamle 19
H
Razpis službe.
Mm bon blagajna i Rabreii
razpisuje mesto
laialnlkul
Nastop službe 15. septembra t I.
Tozadevne ponudbe je nasloviti na odbor „Okrajne bolniške biagi joe v
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
nI. Cerore Entii:ti (rrej Slalion) šL 21
preizma hranilne &
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Dsje posolila
po najugodn jših po g jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.

ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. 12, vogal ul delle Posta. Tehniški v^dja A. Johnsclier, dol^olatnf asistent Dr. J. Č rmaka - lzdir \nj^ z->b orez Dolečin. Plombiranja. Umetni zojje.


C^^VlllI KC« €w©§nkei v ¥rstu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta 1.1. preselila s Korza V. E. III. št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24.
wmw ln prmalanle vlnRou.
Centralna postaja (južna.) Odhou>:
0'15 D. v Belgrad in Bukarešt (čez Ljubljano in Zagreb).
2'— D. na Dunaj (čez Videm in Trbiž) \iak ponedeljek, sredo in petek. 5*30 O. v Tržič in Cervinjan (čez Bivio). 6'30 D. v Reko (čez Št. Peter na Krasu). 6'55 H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Viriem. 8'— R. v Miian, Pariz, London in Bordeaux. 8*30 O. v Logatec (zveza z Reko) v Ljubljana 11'— D. v Benetke (čez Bivio-Červinjan). 14*30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14*50 O. v Logatec (čez Št. Peter na Krasu), Reka 15*15 O. v Logatec v Ljubljano in Reko. 17'35 B. čez Cervin:an v Benetke, Rim, Milan. 18*20 O. v Reko čez Št. Peter na Krasu. 20*15 D. na Duaaj čez Logatec.
Dohodi:
2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Videm) vsako
sredo, petek in nedeljo. 7*— D. Iz Bukarešta, Belgrada (čez Ljubljano in Zagreb).
8*25 O. Iz Ljubljane, čez Logatec in iz Reke 9*20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Ljubljane, Reke (čez Št. Peter na> Krasu)
I0'50 D. Z Dunaja (čez Logatec).
13*50 D. Iz Rirm (čez Boiogno, Padovo, Benetke,
Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16'50 D. iz Benetck (čez Videm, Tržič). 18'30 O. Iz Cervinjana in Tržiča (čez Bivio). 19'15 H. Iz Benetek, Cervinjana (čez Bivio). 20'Č5 O. Iz Ljubljane, Logatca (zveza z Reko). 23*— H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič il Bivio).
23*20 D. Iz Logatca in z Reke. 23'45 R. Iz Londona, Pariza, Bordtauxa, Milana, Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju.
Odhod* i
5*10 O. čez Henpelje v Rovinj, Kanfanar, Pulo. 5'46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7*30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorico iu Pod« brdo.
8'30 M. v Bnje čez Koper.
12*50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pulo. 15*3C O. čez Opčine v Ajdovščino, G uric o ia Pod-brdo.
17'— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj, Puio. 17*16 M. čez Koper v Buje.
Pohodi: 8*25 M. iz Buj, Kopra itd. 10*05 O. iz Pulc in medposta}. 10*55 O. iz Podbrda, Gorice, čez Opčine. 16'25 O. iz Puie, Rovinja, Kanfanara, tlerpet), Divače.
16*30 Iz Buj, čez Poreč in Koper. 19*20 Al. iz Podbrda, Gorice čez Opčine 21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22'35 O. iz Puie. Herpel). D'vače itd
Z ln brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VILJ^N ?y SCH EI2 SiSS
TRST. ul 30. oktobra (ex Caseruiai I J, ii. Ordinira od 9 predp. do (i zvečer.
v
u Komnu si. 30.
6311 Sa 111.1.
ZALOGA UR LI ZLATAH1MZ::
na veliko izbero se vdobi pri
a. POVH v Trstu
TRG GARIBALDI (BARR1ERA) 3.
Wm
3i§!
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Bnzovlak. M. = Mešanec.
ZOBOZDRAVNIK ;
Učenca,
krepkega in zdravega, strogo poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, najrajši z dežele, sprejme v svojo trgovino s špecerijskim in me-anim blagom. — F. Kutin, Postojna.
s tombolo
se bo vršil 7. septembra o Saležu.
K obilni udeležbi vabi mladina.
D", hm
Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Erszliolostno btmi zoHMnaii in mM zo^i2
Vozni reri psr^l-Mo^-
Trst—Pula In istrska pristanišča.
Odhod Iz Trsta (pomol ribjega trga) ob 7 v Piran (S'20), Salvore (8'40), Urnag 9*10), Novigrad (lO'lO), Poreč (10*55), Vrsar (11*45), Rovinj (12 25). Fazano (14*10), Pulo (15).
Odhod iz Pule: 6'30, Fazana (7*05), Rovinj (8*45), Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (10*45), Umag (L1'45), Salvore (12*15), Piran (I2'50), Trst (14).
Trst—Piran.
Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7'45.
Trst—Piran—Portorose.
(Samo ob delavnikih.) Odhod iz. Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 1 b* 15.
Trst—Umag.
Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotakn.vSIi Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: S'45.
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18'30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12. 15,( _ 19'15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13'30, 1& | (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8. 10*45, 12, 15, 21. O 'hod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13*30. 17,30.
Trst— Benetke.
Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dohod v Benetk o 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13.
Deln. glav. K 30,000.0JO. Reservs K iJ.50J.0j0 Ccr.tr ali: TiUT
fla lm fli Rinili] 5 - Tu J. M) 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, tot^r, Ljubljana, Metković, Opatija SpMt. bibeniic. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v binč.io stroko spiiijaia posle
Sprefa^ia vloja
M hrsnilne knjižice proti Hi/2°'0 Ietnl-n o'ire-»tim v baneogiro-premetu proti 3-Vo let ii n o-brestim. lia odpoved navezane znesie sprejema po najugodnejš h pogojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Bajt v Bajen uraista? pniilj (Sifu
Blagajna posluje od 9 do 13

1 UuM^iiKa Kreditni ~
Pcd;u2nica v Trstu. Cenirala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Celovec, Gor ca. Sarajevo, Split.
Delniška glavnica: K	.
Rezervni z^kl-di: K 3,600.009.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice prt ti 3 /au/0 rvr0Tfn.r„h na žiro-račune proti 37, ELfKMOiđOJJ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naVge in daje v najem varnostne celice. |
H Tel. št. 5 18. Blagaj ja je odprta od 9-13. pj
Oglase !n osmrtnice sprejema lnseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje.
(kisov ekstrakt)
ledeno, zajamčeno Osla 99%
se dobi pri
liOLlflHDIA COLONIAL
družbi z odi j. v Trstu
dL Pier Liiigi do Palesirlna itsv. 2
(vogal ul. Coroneo) Telefon 24-03.	Telefon 24-03.
PELLEORINO CIMCELLI
Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Boy in Chevreau*, lak, podlage in vsakevrstni predmeti za čevlje itd. /•	Vse po ugodnih cenah.	Postrežoa točna.
-—-—DC