Stev. 150.	V	Ljubljani,	četrtek	dne 30. maja 1912.
i mi——m — mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Leto
Fogamezna številka 6 vinarjev,
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
fraznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na 4©m K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno t 10‘—■. četrtletno K o*—, mesečno K 1'70. — iv Inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se %.•	pošilja	upravništvu.
Telefon številka 118.
r?!
Ul
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:n	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. A.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaM se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !■ zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju k:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko, m
•••
•••
:e
Telefon številka 118.
Porota.
Človek bi misli, da bodo klerikalci zadovoljni z razsodbo, ki jo je izrekla celjska porota glede Kregarjeve afere. Kajti kdor je bral stvar. Toda klerikalci skušajo sedaj oprostitev poročila izpred sodišča — ta ve pri čem je porabiti za svojo reklamo. Kriče o denunci-jacijantih in o nedolžnih žrtvah — ter se sklicujejo na pravorek porotnikov. Toda razsodnim 'ljudem s tem ne bodo ničesar dokazali. Saj imamo izpred porote nešteto slučajev — ko pravorek porotnikov sodnike preseneti. Sto in sto slučajev nam kaže. da odide izpred porote pogosto kot nekriv in neobsojen človek — o katerem imajo drugi svoje mnenje. Da. pogosto porota oprosti človeka, ki sam Prizna, da je kriv. Pri t. zv. političnih zločinih pa se to navadno zgodi, posebno ako je dogodek skoziinskozi političnega značaja. Tudi pravorek celjske porote je splošno presenetil, kajti razprava je celo zadevo tako dobro pojasnila, da glede krivde ni moglo biti dvoma. Zato je nepotrebno sedaj dokazovati, češ glejte. tako nedolžni so naši ljudje in kako hudobni so oni. ki so jih naznanili.
Letos smo imeli mnogo slučajev pred sodiščem, ko so bili klerikalni pristaši vsled volilnih sleparij obsojeni na 5. 7, 1, 14 dnij. Ti ljudje niso poznali zakonov, tudi morebiti ni bil njih namen slepariti — delali so samo to, kar so jim drugi svetovali — in so bili obsojeni. Tak človek na deželi gre n. pr. volit s ponarejenim oblastilom, ali podpiše glasovnico. ali preti komu, da mora voliti z njim — in že pade v roke pravice, ga zadene kazen. Komaj se zaveda, kaj je zagrešil. In konečno recimo njegova podpisana glasovnica, napačno pooblastilo ali grožnja niti ne odločuje. Sicer tak »volilec« navadno ni sam — vendar zaradi par sleparij še ne pade cela stranka — in vendar je vsaka najmanjša volilna sleparija kaznjiva in se tudi kaznuje.
Sedaj pa primerjajmo one klerikalne žrtve po deželi — z razsodbo celjske porote. Jasno je, da so se namenoma ponarejale davčne postavke za trgovsko obrtno zbornico in da se je na ta način skušalo napraviti volilno sleparijo kar na debelo. Zadnjič je bil obsojen neki posestnik in ugleden mož z dežele na 14 dnij zapora, ker je ponujal nekemu volilcu ponarejeno oblastilo, s katerim naj gre volit — samo ponujal mu je — oni volilec ni šel volit — in mož je bil obsojen. Sedaj pa primerjajte s to obsodbo celjsko oprostitev.
Ni nam na tem, da bi komu želeli škode ali nesreče — povedali smo teh par besed za to. ker klerikalci ženo tak halo zaradi celjske oprostitve.^ ki ne dokazuje sama na sebi prav nič — nasprotno pa je razprava marsikaj pokazala in to se ne da zbrisati z nobenim krikom.
P0LITISKA KRONIKA.
Parlamentariziranje avstrijskega ministrstva. V politiških in parlamentaričnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da se oboleli ministrski predsednik Stiirgkh ne povrne več na svoje mesto. Ko ozdravi se poda v kako kopališče in obenem zaprosi svojo demisijo. katero bo cesar tudi sprejel in poveril vodstvo kabineta sedanjemu ministru notranjih del baronu Heinoldu. Ob ti priliki se izvrši tudi delna rekonstrukcija sedanjega kabineta, da se sedanji uradniški kabinet deloma parlamentari-
zma. Kakor se poroča iz Prage je Heinold že konferiral z raznimi češkimi politiki. Heinold je baje obljubil Čehom sprejem dveh čeških parlamentarcev v resortna ministrtsva in sicer naučno in za javna dela, dalje ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu ter nekatere druge koncesije na gospodarskem polju, zlasti glede železniške tarifarne politike. Od druge strani se pa javlja, da so te vesti mnogo prezgodnje, ker baron Heinold kot začasni vodja ministrstva nima še nikakega pooblastila, da bi vodil pogajanja, ki bi mogla biti obvezna, a na svojo roko, pa tega tudi gotovo ni storil.
Avstrijski minister zunanjih zadev grof Berchtold se je kakor smo poročali mudil nekaj dni v Berlinu in konferiral tudi z nemškim državnim kanclerjem Bethmann-Hollwegom. O ti konferenci se sedaj poroča, da sta se državnika bavila v prvi vrsti z italijansko-tur-škim konfliktom, ter se zedinila v prepričanju, da ta vojna ne sme izzvati nikakih posledic v Evropi, najmanj pa še kakih zapletljajev na Balkanu, kjer se mora vzdržati mir pod vsakim pogojem. Kar pa se tiče posredovalne akcije sta oba državnika izjavila, da nobena velesila ne izraža več tega vprašanja, ako ne zahteva tega Italija ali Turčija.
Pogajanja na Ogrskem so med vlado in opozicijo v polnem teku. sinoči so se vršila pogajanja do pozne noči; glede pogojev so se pojavila nasprotstva celo med posameznimi skupinami v opoziciji; zato se vrše posebna pogajanja med temi skupinami, zlasti med Ju-sthovci in Kossuthovci. V slučaju, da se ne doseže popolnega sporazuma bo spet Justhova stranka vodila boj proti vladi. Justhova skupina stoji načelno na stališču, da se mora opozicija zavzeti za demokraško in moderno volilno reformo, kakor jo je skiciral Justh.
DNEVNI PREGLED.
Pl. Šukljeja plemenito srce. Svojčas se je veliko govorilo kako je tedanji deželni glavar pl. Suklje nekega deželnega uslužbenca z vbogo družino vred brez vsakega pravega povoda vrgel na cesto. Mislili smo, da se je vsaj v tem oziru temu gospodu, ki je sam izšel iz belokranjske revščine, ki je bil še kot tukajšnji profesor tudi sam revež, zgodila javna krivica. Pa kakor vse kaže, se mu ni. Doživeli smo tudi mi nov slučaj o pl. Šukljeja plemenitosti. Šuklje, ko še ni bil plemenit, je prišel po potih posebne sreče v posest vinograda nekje v naši novomeški bližini. Ta vinograd je blizo 20 let opravljal tako-zvani »bancarle« (viničar) Bajec. Ves čas je zvesto služil svojega gospodarja. Zgodilo pa se je, da je mož gnal kravo napajat; ovil si je vrv okoli roke, da bi žival lažje brzdal. Krava pa se je nečesa ustrašila in zdivjala. Bajec, ki si ni mogel razviti okoli roke ovite vrvi, se je moral hočeš nočeš pustiti vleči po tleh, pri čemur se je nesrečnež tako poškodoval, da je telesno ves pohabljen in danes ni za nobeno delo več; danes jc Bajec pomilovanja vreden berač, ki hodi z »lajno« od hiše do hiše. Kaj pa je pl. Šuklje storil za tega reveža, ki je skozi dva desetletja garal za svojega gospodarja? Poslušajte! Komaj je pl. Šuklje izvedel o tej nesreči svojega služabnika, je na vse pretege hitel in je — vinograd prodal, da, prodal, kakor trdijo, prodal pod naravnost sramotno ceno. Zakaj? Za to ker se je v svoji znani plemeniti velikodušnosti do revežev s prodajo vinograda skušal izogniti podpori svojemu viničarju, ki je v njegovi službi postal le vsled nesreče pohabljeni berač za celo
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Ognjanov je urno in poželjivo trgal kruh, oči so se mu koprneče svetile. Glad je prido-dal plemenitemu ognju njegovega pogleda nekak top, živalski lesk. V tem hipu ne bil bi Ognjanov prizanesel niti svojemu očetu, ako bi mu bil ta hotel vzeti kruh.
Grof Ugolin, da ni umrl gladu, je pojedel svoje lastne otroke.
Glad je strašnejši svetovalec nego obup.
V dolini se je Bojčo napil iz potoka ter začel stopati navzgor po strmini, da bi zopet dospel v bukovje. Kmalu je začutil blagodejni učinek hrane: moči so se mu jele vračati. Pri-bližavši se vrhu in začuvši oddaljene glasove, se je obrnil. Iz mogile, na^kateri je stala »man-dra« (koča), so prihajali Čerkezi ter mu dajali z roko znamenje, naj počaka. Pred njimi je dirjalo^ nekoliko hrtov. (Znano je, da se v tem otožnem času preganjalci večinoma Čerkezi, imeli s seboj hrte, izurjene v zasledovanju ljudi). Na vrhu mogile je stal kir Jan v svoji beli guni in radovedno gledal na ta lov, ki ga je on sam pripravil. Kajti obenem, ko je podaril ubežniku kruh, je kir Jan poslal svojega fanta, naj ga naznani preganjalcem, ki niso bili daleč.
Gostoljubje in izdajstvo! Otrpnela duša divjega planšarja je znala ti dve reči lepo združiti. On ju je izvršil s povsem mirno vestjo;
nasitil je lačnega znanca, da je izvršil, kar mu je velevala dolžnost do bližnjega, izdal pa je puntarja, da je zavaroval sebe pred neprijetnostmi. Sedaj je mirno ogledaval ta lov.
Ognjanov je videl bližnji pogin. Z zavednostjo duha, katera v nevarnosti večinoma zapušča ljudi, si je znal kmalu svetovati. Na drugi strani doline je bil majhen grič, kateri bi ga za trenutek skril očem preganjalcev, dokler bi ti korakali v nižavo, nahajočo se za tem gričem. V tem kratkem trenotku bi on vtegnil dospeti v gozd, kar pa mu tudi ne bi koristilo mnogo, ker bi ga bili gotovo dohiteli. Ni bilo mogoče zbežati krogljam in psom. V dolini ob potoku, med obema izritima golima bregovoma, je bilo nizko grmičje. Pa tudi to ga ni moglo skriti, zakaj ko bi se bili tudi zbegali preganjalci, zavohali bi ga psi. Tu kakor tam, povsod je grozil pogin! Bojču ni ostajalo časa za premišljevanje, treba mu je bilo se nečesa poprijeti. Nagonski je dal prednost dolini in slično streli se je spustil po strmini navzdol. Po rebru navzdol je lahko tekel. Kakor bi trenil je bil v grmičju na dnodoline, katere obrežje je bilo skalnato. Poleg skal so se nahajale podolgaste luknje izkopane kakor nalašč. Ognjanov se je splezal v enega teh brlogov divjih zverin. Ondi je čakal, odločen, da drago proda svoje življenje.
Držeč revolver v roki, je Ognjanov nekaj časa poslušal. Ti trenotki so se mu dozdevali dolgi kot cela večnost. Lajanje psov se je približalo ,na to se oddaljilo, dokler ni končno povsem vtihnilo... Bojčo je čakal. Kaj ima to pomeniti? Proganjalci so bržkone zablodili, toda gotovo ne za dolgo. Ognjanov je razumil, da ga iščejo v bukovju in kadar ga ne najdejo ondi, se gotovo spomnijo na to dolino, kamor jih psi pripeljejo. Živalski nagon se dva-
življenje. Tako izgleda plemenitost našega pl. Šukljeja.
Kriza v hrvaškem časnikarskem društvu.
Kraljevski komisar Čuvaj je povabil binkoštne praznike več odličnjakov na obed, med drugimi se je udeležil obeda tudi urednik vladnega organa »Narodne Novine«, M. Grlovič, ki je predsednik hrvaške časnikarske organizacije. Drugi dan pa je vladni list prinesel poročilo o tem obedu in omenil, da se je istega, udeležil tudi M. Grlovič kot predsednik hrvaškega časnikarskega društva. Ker pa odbor svojega predsednika ni pooblastil, da zastopa društvo pri Čuvajevem kosilu, je zahteval, da Grlovič javno izjavi, da ni bil pri komisarju kot predsednik časnikarske organizacije. Grlovič pa tega ni storil temveč je odložil predsedniško mesto.
Čuvajeva nasilja. Obsojenega bivšega poslanca Stipo Radiča, ki ima prestati sedaj šestmesečno ječo, so prepeljali v zagrebško jetni-šnico, kjer so ga po zagrebških vesteh utaknili v ravno ono celico, katero je v soboto zapustil dr. Lorkovič.
Dinamitni atentat na ogrski parlament. Včeraj zvečer okoli desete ure se je ob donavskem obrežju v Budimpešti kjer stoji krasna zgradba ogrskega parlamenta zaslišala silna detonacija. Dinamitna patrona je eksplodirala ravno ob pročelju, kjer se nahaja parlamentarna restavracija, ki je bila v onem času jako dobro obiskana. Ljudje so preplašeno hiteli na cesto, a zgodilo se ni nič hudega, patrona je bila jako mastna, kakor se navadno rabi v kamnolomih, ter eksplozija ni povzročila nobene večje škode, pa tudi ranjen ni bil nikdo; policija je zvedela, da se je mudil na nestu, kjer se je malo potem izvršila katastrofa nek mladenič, katerega sedaj iščejo kot atentatorja. Ta dinamitni atentat je bržkotne posledica zadnjih krvavih dogodkov v Budimpešti, ki so kakega vročekrvneža zaveli, da je poskusil z dinamitom preplašiti merodajne kroge.
Časnikarji — stavci. Vsled štrajka stavcev v Sarajevu trpe najbolj tainošnji listi, ki ne morejo izhajati ob navadnem času in prinašati navadne množine čtiva. Zlasti hudo je bilo, ko je bilo treba sestaviti binkoštno številko; zlasti Hrvaški dnevnik je imel velike težave, tedaj pa so se ojunačili uredniki lista, stopili sami pred stavne predale in zlagali svoje rokopise. Slo je seveda bolj počasi, no nazadnje so se pa toliko izurili, da sedaj obljubujejo v listu, da bodo tudi v stavljenju kmalu tako napredovali, da bo izhajal list redno in prinašal toliko gradiva kakor pred stavko.
Domoroden zavod je gotovo poljska hranilnica v Tarnopolu, ki je od svojega čistega dobička nakazala za razne kulturne in dobrodelne namene svoto 16.000 kron.
Pri menjavi novih dvekronskih novcev s starimi goldinarji bo država kakor pri vsaki menjavi napravila lep dobiček. Stari goldinar, ki pride sedaj ob vrednost je tehtal 12.35 gramov, a nove dvekronske tehtajo le 10 gramov. Na ta način si prihrani država 69.000 kg srebra, kar znaša okroglo 6 miljonov kron dobička. Iz 50 miljonov starih goldinarjev se bode pa ulilo veliko večje število novih dvokronk, kar prinese državi zopet od 12—13 miljonov kron dobička. Tako bo država profitirala pri menjavi starih goldinarjev z novimi dvokronkami skoro dvajset miljonov kron, kar je gotovo prav lep zaslužek.
Oklofutani klerikalni profesorji. Kakor se nam od neke strani iz Novega mesta poroča, sta
bila v noči od binkoštnega pondeljka na torek dva klerikalna profesorja in sicer dva prve vrste klerikalnih hujskačev na javni cesti oklofutana. In dalje, da se jima je pri priliki javno očitalo koritarstvo, kakor tudi uskoštvo iz napredne v klerikalno stranko. Pravijo tudi, da bodo posledice tega napada rešile že več mesecev pereče vprašanje: Kdo je mnogo iskani avtor znanega članka v »Dol. Novicah« pod naslovom: »Pod svobodnim solncein«.
Proti tajni ruski policiji deluje že dolgo časa znani ruski revolucijonar Burzev. ki živi v pregnanstvu v Parizu. Razkrinkal je že več ruskih tajnih policajev, ki so sami organizirali atentate. Sedaj se je Burzev odločil, da pojde svojevoljno v Peterburg, kjer se pusti aretirati, da na ta način izzove proces, v katerem hoče dokazati ruski tajni policiji »Ohrani«, da je ta potom svojih agentov, zlasti po zloglasnem Azevu inscenirala sama celo vrsto atentatov, katere je potem podtaknila socialno-revolucijo-narni stranki. Tako ima baje Burzev v roki dokaze, da je bil Arzev sam med atentatorji na ministrskega predsednika Plehwea in velikega kneza Sergija. Svoječasno se je obrnil Burzev; na umorjenega ministrskega predsednika Sto-Ijipina in mu ponudil ves materijal, a Stoljipin se ni hotel spustiti v tako kočljivo zadevo. Burzev pa misli, da bo sedanji ministrski predsednik Kokovcev uvaževal njegove dokaze in pripustil, da pride do procesa, ki bo razkril v korist države neznosne razmere v Ohrani in ostali ruski tajni policiji.
Goljufije na galiških železnicah. Ze par mesecev sem se vodi po galiških železnicah preiskava glede velikih sleparij v oddaji voznih kart. Cela vrsta ljudi je že bila aretirana, a goljufije so se zopet ponavljale, da so morali zopet zapreti več kondukterjev in kolodvorskih portirjev. Na binkoštne praznike pa je železniška uprava odredila splošno revizijo na vseh progah. Šestinsedemdeset revizorjev je v. spremstvu policije vodilo revizijo, ki je dognala, da se je te dni — binkoštne praznike namreč
— vozila skoro tretjina vseh potnikov brez voznih kart ali pa že z rabljenimi. Uspeh revizije je bil ta, da je bilo znova aretiranih 120 kondukterjev, portirjev in raznih drugih oseb, ki so pomagale pri goljufiji.
Domače ognjišče. List za starše in vzgoje-valce slovenske mladine. 5. štev. tega za našo nar. vzgojo tako važnega lista prinaša sledeče stvari: Odlomki iz vzgojeslovja (Pavel Flerč.)
— Duševna vzgoja. — Trgovina z dekleti. — Domači zdravnik. — Drobtine.
Žepni in stenski vozni red, ki ju izdaja vsako leto dvakrat »Prva anončna pisarna« v Ljubljani in ju razdeli brezplačno, sta izšla tokrat vsled nepričakovanh razmer nekoliko pozneje. Kolikor bode tega voznega reda preostalo, se bo razdeljeval brezplačno posebno dijakom in delavcem v pisarni »Prve anončne pisarne« v. Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8.
Dve civilni poroki. Iz Šmartna pod Šmarno Goro nam pišejo: Pred pustom sta bili tu dve poroki t. zv. orlov in Marijinih devic. Poročil se je nekdanji načelnik »Orlov« iz Tacna in orel iz Sred. Gamelj. Sedaj pa sta se oba zakona razdrla in obe nevesti sta se vrnili z balo vred nazaj k svojim starišem. Po treh mesecih sta torej oba zakona ločena in se vidi, da tudi rimski zakon ne drži. Ko so bile volitve za deželni in državni zbor, so duhovniki tudi v Šmartnem pod Šmarno goro na prižnici vpili in ljudstvo sleparili, da, če bodo liberalne volili, bodo liberalci civilni zakon vpeljali, ki velja baje samo
krat ne prekani. Kako dolgo je trajalo to napeto čakanje, ta dolga agonija, tega Ognjanov ni vedel. Njegove oči so bile uprte v dolino, na opaljeno listje, ki se je treslo ob potoku. Vsaki hip je pričakoval, da se hrt — ta usodepolna zanj žival — prikaže pred votlino, ali da začuje njegovo lajanje.
Takrat se je začulo lajanje.
Ognjanovu so se oči grozno napele, lasje so se mu naježili, slično strnišču na njivi.
Krčevito je nameril revolver ter bil pripravljen na strel.
III.
Na sever!
Lajanje, ki se je bilo culo na desno od Ognjanova, v bližini, se ni ponovilo. Namesto njega je Bojčo začul odmev človeških korakov. Da. ljudje so se bližali navzdol po jarku, kajti v pesku so se jim vdirale noge in peščene grude so se trkljale tjekaj do ustja votline, kjer se je ubežnik skrival. Črez trenutek sta se dve nogi v šlebedrah prikazali pred luknjo ter šli dalje: prikazali sta se drugi dve. ki sta tudi šli dalje; prišel je še nek človek isto tako tiho in previdno, a zgubil se je tudi ta. Dospel je četrti. Ta pa ni odšel.
Obstal je in se pripognil.
Ognjanov je zagledal kuštravo glavo, podobno nekakemu gorilu. Oni. kateremu je pripadala ta glava, si je začel zavezavati šle-bedre. ki so se mu razvezale ter se trakovi vlekli za njim.
Ognjanov se je spremenil v kip z namerjenim revolverjem.
Glava pogleda v votlino.
Nato se je glava dvignila in rezek žvižg je predramil tišino. To je bilo znamenje ostalim. da se naj vrnejo.
In glava se je zopet pripognila in pogledala. Ognjanov je bil pripravljen streljati.
»Kdo je tam?« vpraša gromoviti glas.
»Baj Ivan!« zakliče Ognjanov.
Zares, bil je to Ivan Borimeček.
»Daskal.	bre!« so zaklicali ostali,	ko	so
se	pripognili.	Prvi. ne čakajoč poziva,	se	je
približal Borimeček ter jel stiskati roko Ognjanovu s solznimi očmi. Potem so se približali tudi ostali.
Bili so Klisurčani.
Prvo vprašanje Bojčevo je bilo, kam se je zgubil pes. ki je lajal.
Klisurčani so odgovorili:
»To ni bil pes; Borimeček je lajal.«
Ognjanov	se je nasmejal. Spomnil	se	ie,
da	je bila to	navada velikana Ivana...	Na	to
jih je obsul z vprašanji.
»Lepo smo te speljali, strela nas udri!« je rekel Borimeček z gromečim glasom.
»Glavo pokonci, baj Ivan, Bog ne zapusti Bolgarske!«
»Toda Klisura je naletela!« se oglasi mračno nek Klisurčan.
»Spremenjena je v pepel, še gori...« je dodal drugi.
»Oh!« je stokal tretji.
»Bratje, kaj imamo od tega. ako se žalostimo? Hoteli smo dobro — ni se nam posrečilo ... pogum in potrpljenje ..„ žrtve ne ostanejo brez sadu!... Ali ste jedli?«
»Kar smo odšli, še mrvice kruha nismo videli«, odgovore jokaje Klisurčani Ni bilo tudi potrebno praviti jim tega. Ognjaov je bil zagledal njih shujšana in vpadla lica. Razlomil je ostali kos pogače in ga dal gostom. S po-željenjem so se porijeli kruha. Borimeček pa ga ni sprejel.
»Ohrani si kruh zase. saj si se posušil
za tri leta. — Da bomo pa tudi liberalci klerikalcem »gobce zamašili« kakor pravi gospod Štefe, in da ne bodo gospodje pri volitvah zopet s kanceljev čez civilni zakon vpili, povemo svetu ta slučaj, da se vidi, kako malo pomagajo blagoslovi, če ni prave ljubezni.
Po slavnostnih dneh čivka »Slovenec« o patriotizmu. Pravi, da se- je povdarjalo veselje, da je Ljubljana manifestirala svojo lojalnost. V Ljubljani je bil red in ni bilo najmanjšega nesoglasja. Neki vrabiči so morali baje utihniti in niso mogli pokvariti slavnostnega razpoloženja. Seveda »Slovenec« pri tem ne pozabi opozarjati na one občinske svetnike, ki so pustili župana dr. Tavčarja — nekako čudno osamlje-ljenega (menda jim »Slovenec« zameri, da niso šli z županom v kazino!). Gospod župan bo moral baje položiti železno roko na uredništvo »Slov. Naroda« (menda ker je še premalo pa-triotično). In da se ne pozabi od kod vse to izvira, spominja »Slovenec« na slovita »Belgraj-ska pisma« in na posete pri belgrajskih slovesnostih. Skratka, »Slovenec« se kar cedi in pravi, da bodo že klerikalci skrbeli, da izgine sramežljivost . . . Pravi, da nikogar ne zadržuje v Ljubljani in da je pot iz Avstrije vsakemu prosta (»Slovenec« seveda želi, da bi vsi naprednjaki odšli iz Ljubljane ali celo iz Avstrije, da bi jo potem klerikalci posedli). — Odgovarjamo tole: Slišali smo, da so se višji vojaški dostojanstveniki in častniki sploh zelo pohvalno izražali o Ljubljani in njenem prebivalstvu — in da so rekli, da so slišali o Ljubljani slabe stvari. Kdo je bil tisti, ki je raznašal po Dunaju in nemških listih lažnjive vesti o Ljubljani? Ali ne tisti klerikalci, ki danes hvalijo nje lojalnost, kakor nekaj nepričakovanega? Nekdo je lagal po svetu, da so v neki deželi rdeči volkovi, In ko so si upali priti ljudje tja pogledat — se je lažnjivec čudil, da jih ni. Ali razumete to klerikalno komedijo? Klerikalci bi radi prikrili, kako so lagali, zato se čudijo, da je bilo v Ljubljani vse v redu. Vojni minister Auffenberg je bil v Ljubljani inkognito, ker se je bal — srbskih zarotnikov. Ali ne, gospodje de-mmcijantje? Lagajte še bolj — nazadnje vam bo že kdo verjel!
K včerajšnji notici o dogodku v »Zeleni Jatnl« pripominjamo, da je ime osebe napačno in da je poročevalec namenoma zamenjal osebo z neko drugo ter porabil iz maščevalnosti ime neke znane osebe.
Slovenske igralne karte. Slovenci moremo danes s ponosom reči, da imamo najlepše igralne karte. Da, še več. Ne le nam, ampak vsem slovanskim narodom smo dali domač slovenski izdelek, ki ne zaostaja za nobeno tujo firmo. Naše igralne karte so sestavljene tako, da ima v njih vsak slovanski narod nekaj svojega. Poieg tega pa so zložene zelo premišljeno, izvršene pa skozi in skozi umetniško, saj so delo znanega slovenskega umetnika. Urejene pa so tako, da se od dru,gih po znakih le malo razlikujejo. Vkljub temu so našli nekateri »rodoljubi« izgovor, da se zaradi par malih izpre-memb — ki pomenijo le izboljšanje — ne morejo nanje navaditi. V tem smo namreč Slovenci posebne vrste ljudje, da dajemo tujemu blagu prednost tudi tedaj, če je slabše, nego naše domače narodno blago. Nekatere je motilo celo to, da je bil ščit (srce) moder in pik (lipa) zelen. Tvrdka je sedaj tem nezadovoljnežem ugodla s tem, da je napravila dve rdeči, in dve črni barvi (ščit in cepe, lipa in meč), sedaj se torej razlikujejo naše domače karte od tujih le v tem, da so lepše in boljše — po podobah pa popolnoma enake — samo nekoliko bolj slovenske. Sedaj menda ne bo več izgovorov in !e želeti je, da ne bo naša narodnost samo v besedah, v živio in v litru — ampak da jo kažemo povsod dosledno in tudi pri domačih kartali, ki so izdelek domače tvrdke. Zahtevajte in razširjajte jih povsod. V kratkem izidejo tudi tarok-karte, ki so prav tako krasno umetniško sestavljene in izvršene, kakor navadne marjaš-karte. Svoji — k svojim!
Ljudski koncerti na vrtu »Narodnega doma« v Ljubljani. Da se družabno življenje v »Narodnem domu« nekoliko dvigne, bode restavracijsko vodstvo od slučaja do slučaja prirejalo na vrtu ljudske koncerte. Vrt, z obločnicami in žarnicami razsvetljen, je po splošni sodbi jeden najlepših restavracijskih vrtov v Ljubljani, na katerem ima prostora mnogo nad 1000 ljudi in ima to prednost, da je v slučaju slabega vremena na razpolago velika in zračna arena.
Prvi tak ljudski koncert bode ob otvoritvi vrta v nedeljo dne 2. junija ob pol 8. uri zvečer z
vstopnino 40 vin. za osebo, pri katerem sodeluje popolna »Slovenska filharmonija« pod osebnim vodstvom kapelnika g. Teplija in iz prijaznosti pa pevsko društvo »Slavec«.
Vlom na Dolenjski cesti. Policija je vlomilca, ki sta izvršila vlom v gostilni Marenče na Dolenjski cesti, že dobila v roke. Zasačila ju je v Pavškovi gostilni na Martinovi cesti,' kjer sta popivala. Eden je imel za pasom velik handžar. Glavni vlomilec je Ivan Lijačevič, njegov tovariš pa Karel Železni. Vlom sta izvršila na ta način, da sta z demantom prerezala šipo in nato udrla v sobo, kjer sta ukradla okolo 30 kron denarja.
Uboj v kaznilnici. V nedeljo se je dogodil grozen slučaj v praški kaznilnici na Pankracu. Neki kaznjenec Franc Jeman je ubil svojega tovariša Belonija, ko sta skupaj prala. Franc Jeman je bil svojčas obsojen na smrt — zaradi uboja — pa je bil pomiloščen na dvajsetletno ječo. Beloni je bil obsojen na šestletno ječo zaradi javnega nasilja. V nedeljo sta dobila oba kaznjenca povelje, da naj očistita perilo, ki je ostalo še od sobote v pralnici. Pralnica se nahaja oddeljena od drugih prostorov in ker je dobro zavarovana, se pusti kaznjenec tam pogosto brez nadzorstva. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Jeman in Beloni pa sta se med delom začela prepirati in Jeman — ki je bil bolj močan — je udaril Belonija z velikim drogom, ki se rabi pri obračanju perila — po glavi s tako silo, da je Beloni obležal. Dasi sta takoj prihitela dva paznika, nista mogla zabraniti, da bi ne bil Jeman še parkrat udaril po glavi svojega tovariša. Beloni je tri ure na to v bolnišnici umrl. Jeinana so vkovali v verige in pride pred sodišče zaradi umora.
Morilec Srb, ki je umoril trafikantko Bar-takovo in je bil obsojen na dvajsetletno ječo, si je hotel preteklo soboto v ječi prerezati vrat. Namen se mu ni posrečil — prizadel si je le težke poškodbe in so ga našli še živega. Zdravniki ne upajo na ozdravljenje.
DRUŠTVA.
E. Ganglovo dramo »Sin« vprizori društvo »Bratstvo« kakor smo že poročali, v soboto
1. junija v areni »Narodnega doma«. Potrebne rekvizite bo posodil »1. slovenski pogrebni zavod« g. Josipa Turka. Po predstavi ples in prosta zabava. Geslo ljubljanskega občinstva bodi: v soboto vsi v areno »Narodnega doma«!
Društvo »Sokolski dom« v Postojni priredi v nedeljo dne 14. julija veliko veselico na prostem. Naj bi bratska društva v okolici upoštevala to dejstvo in ne prirejala veselic na ta dan.
Samomor. Iz Postojne poročajo: v noči od 28. do 29. t. m. se je ustrelil znani kovač Ignacij Vilhar. Vzrok samomora najbrže nesrečna ljubezen. Ustrelil se je pred vrati svoje ljubice.
Postojnski orkester priredi v nedeljo dne
2. junija koncert. Spored bo obsegal samo novejša glasbena in pevska dela. Po sporedu bo tudi ples. Ker pri vseh koncertih, ki jih je napravil ta klub, nikdar ni mislil na svojo blagajno, je le-ta močno prizadeta posebno sedaj, ko si je klub nabavil nekaj novih godal. Da sa-mira nekoliko svoje finance, je čisti dobiček namenjen klubovi blagajni. Kdor ve ceniti delo, ki ga orkester izvršuje na kulturnem, narodnem in dobrodelnem polju, gotovo ne bo manjkal pri koncertu.
Vrtno veselico priredi telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu v korist sklada za sokolski dom v nedeljo 2. junija 1912 ob 3. popoldne na vrtu br. Fr. Šušteršiča (pri »Slepem Janezu«) v Zapužah. Vstopnina prosta. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
Slavnost razvitja zastave šentjakobske »Čitalnice« obeta biti nekaj izrednega. Priglašenih je do sedaj 21 društev z 14 zastavami. Dne 2. junija naj, kdor more, prihiti v Trst k sv. Jakobu, kjer bijejo Slovenci najhujši boj, ker se je vse proti njim zarotilo. »Lega«, laške šole, in celo Salezijani nam odtujujejo našo deco. — Podajte torej vsi našim vrlim delavcem s svojo udeležbo pri tej slavnosti moralne in materjalne podpore.
kakor treska, kakor razpelo na križu... jaz že imam obed. Pri teh besedah privleče Bori-meček iz žepa odrtega zajca, vsega v črni krvi. Odrež si košček, ga pomoči v sol ter ga jame žvečiti z ostrimi zobmi.
»Kaj delaš? Saj je meso še surovo.«
»Surovo ali nesurovo, glad po tem ne vpraša. Puntarji kadar beže, si ne kuhajo...« odvrne Ivan žvekajoč žilasto meso. Tem kristjanom se gnusi maščoba in rajše so jedli travo kako* želve«, doda Ivan, oblizujoč si pri tem na ustnicah zajčjo kri.
»A kako si ubil zajca! Ali si ga ustrelil?« ga vpraša Bojčo.
»Ubil sem zajca, ker mi ni prišel v roke 'divji mrjasec; tudi tega bi bil pograbil in ga zadavil z roko.«
Zares je bil Borimeček zagledal in vjel zajca v goščavi, da mu ni bilo treba ustreliti ga iz puške.
»A ti čemu si se zavlekel v ta medvedji brlog?« ga vpraša orjak, ogledavši si notranjščino brloga.
»Bili so mi Čerkezi za petami in čudna stvar, da me niso zavohali; imeli so pse s seboj.«
»Radi tega si tudi vprašal, kdo laja? ... razumem... Da boš vedel, oni psi so gotovo zavohali drugo divjačino, nekega zajca, ter stekli za njim. Tako bo to in nič drugače... baj Ivan ve to dobro...«
»Aho, to bodo pasjeglavci, ki smo jih vi-cieli za onim le gričem,« reče eden.
»Bog naj jih kaznuje!... Komurkoli se ganeš, povsod so ti za petami... Balkan je postal kar črn od T urkov in Čerkezov... Bog ti daj življenje in zdravje. Ognjanov, za ta kruli,
saj je le malo manjkalo, da nisem padel...«
Sedaj se je Ognjanov nekoliko pomiril. Videl je, da se je rešil po čudežu, kakor po srečnem naključju že nekekrati poprej.
»Kam ste namenjeni sedaj?«
»Hočemo dospeti na Rumunsko. A ti?«
»Že tri dni potujem v Belo Cerkev in vidite, tako daleč sem dospel...«
Eden izmed Klisurčanov se oglasi:
»Zviti ljudje so ti Belocerkovčanje: molčijo kakor uš pod krasto.«
Te besede so bile izrečene z jezo. Ne toliko vsled mržnje, da Bela Cerkev ni vstala, kakor radi nevcšljivosti, da tudi ta ni izkupila kakor druga mesta. Takšen je, žalibog, človeški značaj... Nesreča se lažje prenaša, ako vemo. da je ona zadela tudi druge, naj si bi to bili celo naši prijatelji in sorodniki. V tem krutem občutku, tako močno razvitem v naši duši, leži tudi nagon onega junaštva pri vojaku. radi katerega drvi v boj ter se ne boji smrti, katera kosi okrog njega. Pustite tega junaka samega, izpostavljenega nevarnosti, pa vam bode zbežal, gnan od paničnega strahu. Nek naš pregovor sloveč:	»Kjer je mnogo
sveta (ljudi), ondi je svatba.«
»Kaj vesti o Beli Cerkvi?« jih vpraša Ognjanov.
»Saj smo ti že povedali — pokazali so se zvite... Samo nam je ostala naloga osvoje-vati bolgarsko cesarstvo!«
»A pri vsem tem je to nekaj čudnega; v Beli Cerkvi je bilo toliko požrtvovalnosti,« je dejal sam sebi Ognjanov zamišljen.
»Daj si, človek mir; bolje je, da se jim ni pripetilo ničesar, kaj za to, ko bi bili pogoreli?«
»Oh. kolika množica vasi je spremenjena v
Pridobivajte novih naročnikov!
Narodno-socialni pregled.
Vsem ljudem dobre volje! Davna želja našega ljudstva je spolnjena. Vsem tem, kateri čutijo narodno in socialno bedo našega ljudstva. kateri so si ohranili ljubezen do rodne grude in ponos svojega stanu kličemo:	Na-
rodno-socialna zveza vsestrokovno združenje narodno-socialnih strokovnih organizacij za jugoslovansko ozemlje je ustanovljeno v Ljubljani, pravila so vložena na ministrstvo in kmalu se ustanovi tudi formelno.
Smer?
§ 6. pravil N. S. Z. se glasi: Namen Narodno socialne Zveze (skrajšano N. S. Z.) je posluževati se vseli po zakonu dovoljenih sredstev v obrambo in pospeševanje narodnogospodarskih in socialnih interesov članov vseh organizacij v N. S. Z. združenih, sodelovati pri družabnih reformah, vplivati na zboljšanje delovnih in gospodarskih razmer, gojiti med člani narodno, stanovsko in družabno zavest, skrbeti za njihovo strokovno in splošno izobrazbo in jim posredovati moralne in gmotne podpore. Politične težnje so v združenju principielno nepripustne in morajo biti v soglasju z vsemi veljavnimi zakoni o koalič-nem in združevalnem pravu.
I o je tedaj namen N. S. Z. in želja slovenskega ljudstva.
Dasi zametujemo razredni boj kot cilj vsega naše ga delovanja, smatramo pa ta boj za potrebno — kot sredstvo — povsod, kjer si bodemo prizadevali pridobiti našetnu slovenskemu proletariatu tisti vpliv in tiste pravice, katere mu pripadajo v našem narodu, v javni upravi in na svetovnem delavskem * trgu na gospodarskem polju. .
Kot nerazredno in nepolitično vsestrokovno združenje ne vidimo razločka med ljudmi naše narodnosti. Vsakdo nam je dobrodošel brat. dobrodošla man je sestra, kdor išče zaščite in obrambe v narodnem in socialnem oziru. Med nami ni razločka ne med uradništvoin. ne obrtništvom, ne med delavstvom, niti med malim kmetijstvom. En stan mora spopolnjcvati drugega, en stan mora podpirati drugega. Kot izhodišče iz vseh zagat in kompliciranih vprašanj pa nam bo edino izhodišče — delavstvo. Povdarjamo, na škodo delavstva ne ukrenemo ničesar, v obrambo in v korist delavstva pa storimo vse. svesti si, da bo vsak socialno čuteč obrtnik plačeval in ravnal s svojim delavcem tako, kakor zahtevajo splošne življenske in higijenične razmere, kar bo gotovo v korist delodajalcu, ako bo uslužbenec s svojim gospodarjem zadovoljen. Pravice, katere si je delavstvo v boju in s krvavimi žrtvami izvojevalo tekom poslednjega časa ne izdamo nikdar in vsak nenapre-dek, smatramo za nazadnjaštvo. Vse ostale stanove, ki si služijo svoj kruh intelektuelno ali pa manuelno hočemo združevati v posamezne organizacije proti izkoriščanju velekapitala in proti emigraciji tujih konkurenčnih tnoči. Su-perprodukcijo proletarijata hočemo omejiti s tem, da podpiramo zadružništvo in kredit z ustanavljanjem malih kmetij. Kljub temu pa hočemo podpirati industralizacijo jugoslovanskih dežel, da odvrnemo narodni individualnosti grozečo nevarnost emigracije in raznarodovanja v tujih, našemu narodu neprijaznih, industrijah.
To je tedaj ekscerpt one velike naloge, katere izvršitev polagamo v roke jugoslovanskemu narodno in socialno zavednemu proletariatu. Pri tem pa ne pozabljamo, kaj smo dolžni proletarijatu ostalih dežela in narodov, krepka solidarnost vseh zatiranih je ona velika moč, ki pripelje svetovni proletariat iz teme robstva v boljšo in.srečnejšo bodočnost.
V ta namen si štejemo v prijetno dolžnost, da bodemo potom »Češke Obce Delnicke« stali v stiku s proletarjatom vseh narodov in držav v Evropi, predvsem pa s strokovnim gibanjem francoskih sindikalistov, ki že nekaj časa sem s zanimanjem zasledujejo vsak pojav slovanskega proletariata.
Slovensko delavstvo, uradništvo. obrtništvo in kmetijstvo! V Vaših rokah je usoda Vaša in slovenskega naroda.
S tem začenjamo v »Dnevu« novo rubriko, v kateri bodemo poročali o strokovnem gibanju domačega in tujega proletarjata. »Dan« se spopolnjuje kot vsestransko neodvisen list, ki nudi vsakemu objektivno, sliko
vseh dogodkov. Vsled tega naj se te rubrike ne zamenjava z ostalo vsebino političnega dnevnika kot tacega. V tej rubriki se bodemo izogibali vsega, kar bi slovensko delavstvo moglo razdvajati, politika in njene strasti pa ne spadajo v naš — program.
Poživljamo vse slovensko narodno-za-vedno delavstvo, uradništvo. obrtništvo in kmetovalce naj nam poročajo iz svojega obližja vse one stvari, ki spadajo — glasom gori navedene smeri — v to rubriko pod naslovom »Narodno-socialni pregled dnevnika »Dan« v Ljubljani.«
Nemški kutturcnosci v Beli peči.
(Izpred deželnega sodišča.)
Belapeč je ena izmed najbolj nemškutar-skih občin na Kranjskem. Nemškutarstvo, ki se največ rekrutira iz Korošcev, vzdržuje predvsem tamošnja tovarna za verige, ki ima škoro same nemške delavce. Ti žive v smrtnem sovraštvu s slovenskimi dejavci in jih napadajo, kjer le morejo.
Meseca decembra lanskega leta se je zgodil v Beli peči dogodek, ki nam jasno priča, kako podivjan je tamošnj] nemški element.
Dne 3. decembra sta brata Josip in Valentin Tavčar sedela v gostilni pri Martinčiču. Pri nasprotni mizi pa je popivala četa nemških tovarniških delavcev, brata Peter in Simon Sattler. Pavel Janeschitz, Peter Lirschaf, Ivan Schub in Rupert Poppotnik, ki so neprestano zbadali brata Tavčar. Ker ta dva nista hotela reagirati, so pos,tali tako srditi, da so se navalili na Valentina Tavčarja in ga vrgli na cesto. Ko se je ta vrnil, da popije svoje pivo, so se navalili znova nanj in ga zunaj gostilne toliko časa pretepavali, da je obležal na tleh. Nasproti gostilne stoji delavska hiša, last tovarne, v kateri stanujejo slovenski delavci Anton Bekš. Florijančič in Pleš. Ko je Florijančič zapazil skozi okno, kako Valentina pretepavajo. je nemškim divjakom zaklical: »Pustite ga pri miru. saj je že napol mrtev.«
Tu nekdo zavpije: »Verfluchter Krainer, komm hinunter.« V tem trenutku je že frčalo proti hiši kamenje. Šipe so bile mahoma vse razbite. 42ietni Bekš, ki je pri tej priliki stal blizu okna. je bil tudi lahko ranjen. A to nem-šikm divjakom še ni zadostovalo. Udrli so v vežo in šli po stopnjicah proti sobi. kjer so imenovani delavci stanovali. Ko so nekaj časa razbijali po vratih, jih je delavec Pleš odprl in pozval divjake, naj se odstranijo iz hiše. Tu zagrabi Lirschaf Bekša za nogo in ga hoče potegniti s seboj. Pleš mu priskoči na pomoč in ga reši iz nevarnosti, nakar so se navalili nanj. V silobranu je pričel mahati z nožem okolu sebe in par nemških divjakov tudi ranil.
Obtoženci so pred sodnijo tajili vse. Niso metali niti kamenja, niti skušali kot razbojniki udreti v Plešovo sobo. le to priznajo, da so vrgli Valentina Tavčarja iz gostilne na cesto in ga pretepli.
Sodišče je obsodilo Petra Sattlerja na teden dni. Janeschitza na tri tedne. Lirschafa na 10 dni. Poppotnika pa na teden dni zapora, to pa radi tega, ker obtožencem dosedaj še ni treba opravljati po gostilnah policijskih poslov in še policaji nimajo pravice, aretirance metati po tleh in jih pretepavati.
Izpred novomeške porote.
Uboj v Gornjem Karteljevein.
Na obtožni klopi sedi Jožef Rožman, sin posestnika Rožmana iz Dolnjega Karteljevega. Obtožen je, da je v nedeljo dne 10. marca t. 1. zaklal Franceta Florjančiča, kajžarja v Gornjem Karteljevem.
Obtoženega Rožmana opisujejo kot nekam čudnega fanta. Kot sin bolj imovitega posestnika ni maral občevati z drugimi fanti. Odkar pa je bil zaradi pričevanja Lokarjevih in Florjančičevih opetovano kaznovan, je kuhal posebno jezo na ti dve rodbini. Ze pred tem usode-polnim dogodkom se je opetovano nagrozil, da bo te še zaklal.
Prišla je usodepolna nedelja, dne 10. marca. Rožman je bil doma. Po kosilu ga oče pošlje po tobak v sosednjo vas Gorenje Karteljevo v Mikličevo žganjarno. Tam je dobil med dru-
pepel,« se oglasi drugi; »ali si videl, kako se po noči sveti nebo?«
»Videl sem,« odvrne Ognjanov mračno.
»Koliko ljudi je pobitih... Ali je mar bila to vstaja? Sramovati se je je treba pred svetom ... A mi, stari osli, smo se dali tako zapeljati ... Naj bodo odgovorni pred Bogom oni, ki so opeharili narod. Čemu niso molčali, dokler še vse ni bilo gotovo?«^
Ognjanov je molče poslušal te zbadljice in kletve. Bridko mu je to delo, toda ni se jezil. Očitanje iz ust teh, na beraško palico privedenih ljudi, četudi ni bilo povsem opravičeno. je gotovo bilo zelo prirojeno ... Tudi on sam je v svoji duši večkrat dolžil narod, ti pa sedaj dolže poveljnike. Otožne in logične posledice neuspeha.
»Kako da ste se tako ponežili, da tarnate, kakor bi se bilo pripetilo Bog ve kaj... Od Boga in svete Porodnice nam je bilo tako usojeno ... Vsled tega, ker je Klisura pogorela, še menda ne pogine Bolgarska, kaj ? ...« s temi besedami jame jih Borimeček tolažiti.
»Baj Ivan, kaj dela tvoja »bulka;« kam si jo spravil?« ga vpraša Bojčo.
»Stajka? Strela jo!... Zdrava je... zapeljal sem jo v Altunovo in od tod... toda, toda. saj sem pozabil ti povedati, kaj se je zgodilo z učiteljico.«
Ognjanova prešine mraz po teh besedah. Slutil je, kaj se je zgodilo z Rado, toda bal se je poizvedovati sedaj od drugega grozno resnico. Videl je na lastne oči, ko se je po noči podrla hiša. v kateri je stanovala Rada; goreča podrtija je pokopala devo. ako ni poprej storila konec svojemu življenju ... Bilo je že prepozno, ko jo je hotel rešiti... In ta misel je
slično težkemu kamnu ležala na njegovi duši. Vrhu tega je še drug občutek, kateremu se je hotel ubraniti, vznemirjal in mučil njegovo dušo.
»Na lasu je viselo življenje zale deklice.«
»Kaj, ali je živa?« zakliče Ognjanov.
»Živa je. živa, daskal. toda ko bi ne bilo Borimečka...«
»Kje je sedaj?« vpraša Bojčo osupnem, hoteč hipoma prečitati vse raz tega velikega, razkavega, toda dobrodušnega lica Ivanovega.
»Ne muči se. dobrim rokam sem jo oddal,« ga pomirja Borimeček.
Sedaj je Bojču odleglo in čutil se je blaženega. Lice mu je zažarelo in ves ganjen je rekel velikemu:
»Hvala ti, baj Ivan, da si me rešil groznih muk.<-
»Resnica,« je pričel Ivan, »prav je
bilo,
1VCU1,
da mi je naša Stajka to pravočasno ,p0 sni ’ kajti Anica, domača gospa učiteljič*na’ -* * stivši se v beg, je videla našo staiRO, J, rekla: draga Stajka, povej Ivanu_ i. ^ ec meni), da Rada noče zbežati, nai si J m se toliko prosila; toda ne zapustite . c ice^ m celo s silo jo vlecite s sebo;i-"	"HJ to
strela jo udri, kako naj bi	K>	!®2ust,l?;	• • K(?
sem prihlačal tjekaj. &	d“n«	trkaI
sem in klical, a «!, mic Jrla’kon™ sem zlomil vrata in stopil v sobo.	In videl	sam:
stala je pri mizi s svečo v	roki,	na mizi	je le-
žala vrečica. • •«
»Vrečica s modmkom!« zakriči Ognjanov ves iz sebe. razumevši, kakšno smrt si je pripravljala Rada.
(Dalje.)
■gimi tudi starega Florjančiča, s katerim sta prišla v pogovor radi Rozmanove zaprtije. Nasproti Mikliču se je še izrazil:	»Hvala Bogu,
Mariji in sv. Jožefu, zdaj se bo pravica izkazala.« Rožman je namreč drugi dan hotel svojo pravdo z novimi pričami osvežiti. Naročil je osminko »jeruša«, ki ga pa ni sam popil; razdal ga je večinoma drugim. Ker se je Miklič bal, da bi v njegovi hiši prišlo do kakega prepira, je starega Florjančiča odpravil vun.
Ko se je stari Florjančič vračal domov, je šel Rožman za njim. Prvi je bil namenjen v Lokarjevo hišo.
Med tem časom pa je prišel mlajši Florjančič iz Mirne peči domov. Tam se je mati odpravljala v Ameriko; bili so takorekoč pri mali •odhodnici. Ko pride mimo hiše stari Janez Bojanec, ga Florjančič pokliče na »štamperl« v hišo. Kmalu zaslišita v smeri sosednje Lokarjeve hiše neko prerekanje in sta spoznala, da isto prihaja od strani Rožmana. Bojanec se poslovi od Florjančiča ter ga še posvari, naj le doma ostane, češ bo že on sam tudi brez njega napravil mir.
To je predzgodovina, kratko predno je nastopil usodepolni trenotek. Stari Bojanec pride pred Lokarjevo hišo; sliši, kako Rožman Lokarjevim očita krivo pričevanje. Bojanec ga posvari, naj bo miren in gre domov, nakar ga Rožman zavrne, češ saj njemu ne bo nič hudega storil. Ko se Bojanec ozre, vidi vkljub njegovemu posvarilu prihajati na prizorišče tudi Franceta Florjančiča.
Florjančič in Rožman trčita skupaj.
Florjančič mirno pozove Rožmana, naj se spravi domov. Ker se je Rožman obotavljal, ga Florjančič dregne, vsled česar sc Rožman zapoteče ob neko drevo. V tem pride Florjančičeva sestra, ki je brata silila domov. Sosedje pa so ji prigovarjali, naj le pusti, da brat spravi Rožmana domov.
Z nožem v trebuh.
Rožman vstane in gre proti Florjančiču, ki stoji na cesti. Zapoteče se proti Florjančiču, mu skuša izpodvreči noge, a v istem hipu potegne iz škorenj velik nož in ga z vso silo zamahne v trebuh nasprotniku. Pri tem je Rožmanu samemu izpodletelo, padel je, a se hitro pobral in zbežal.
V tem pride iz Florjančičeve hiše Alojzija Gredenc, pri kateri se Rožman ustavi in pravi: »Kaj pa mi hočejo ti hudiči, ki so me dali zapreti.« Ko pa nato Gredenčeve otrok zavpije, naj mati beži, ker je Rožman enega zaklal, je Rožman zopet zbežal po cesti proti domu. Tu je odložil tobak, nato pa šel na pod, kjer je ostal vso noč. Drugi dan so ga aretirali.
Zaklanega Florjančiča so prepeljali v kan-dijansko bolnico, kjer je vsled posledic sunka v trebuh že 24. marca umrl.
Obtoženi ni kriv?
Obtoženec se zagovarja s popolno pijanostjo. Zagovornik dr. Slane pa ga slika tudi še kot bebca, ki ni odgovoren za svoje dejanje. Glede popolne pijanosti pa so priče doprinesle dokaz, da Rožman ni bil tako pijan, ker tisto nedeljo tudi ni toliko pil. Izkušali so ga pa tudi zdravniki med preiskovalno dobo. Dali so mu detrt litra slivovke, katero je hlastno popil, pa se pri vsem tem dobro zavedal; začel je, oziraje se na okence celice, celo sumiti, da mu te slivovke ni oče poslal, marveč, da so ga zdravniki »vjeli«. Sploh pa med celo razpravo trdi, da se ne čuti krivega.
Rožman obsojen.
Porotniki so prvo glavno vprašanje na uboj soglasno potrdili, drugo glede popolne pijanosti soglasno zanikali. Spričo temu krivdoreku in z ozirom na to, da je zastopnik državnega pravd-ništva dr. Hočevar sam predlagal vporabo iz-vanredne milosti, je porotni^senat pod predsedstvom dež. sod. svetnika Žmavca obtoženega Rožmana obsodil na dve leti in pol težke, poostrene ječe. Žena zaklanega Florjančiča pa se s svojm odškodninskim zahtevkom v znesku čez 2000 K zavrne na civilno pravno pot.
Obsojeni Rožman, ki je bil radi tatvine m telesne poškodbe že večkrat kaznovan, je izjavil, da hoče novo kazen takoj nastopiti.
Kot značilno bi bilo še omeniti, da je žena, oziroma vdova zaklanega Franceta Florjančiča ravno na dan obsodbe ubijalca njenega moža porodila otroka, katerega oče že trohni v grobu kot nesrečna žrtev grde navade naših fantov: za vsako malenkost takoj nož v roke in z njim prerezati niti življenja svojega bližnjega.	_________________________
Železniški ropar Dušan Stefanovič pred celjsko poroto.
V torek se je pričela pred celjsko poroto razprava j>roti glasovitemu železniškemu tatu, Dušanu Stefanoviču, poglavarju dobro organizirane tatinske družbe, ki so skoro celo leto nadlegovali železniške potnike. Zagovarja ga celjski odvetnik dr. Jo^ip Sernec.
Na progah Zagreb-Zidanimost in Celje-Ljubljana je poleti lanskega leta dobro organizirana železniška tatinska tolpa neprestano vznemirjala železniške potnike. Tatovi so predvsem pazili na speče potnike, jim pokradli ure, verižice, prstane, denarnice itd. Vsa znamenja kažejo, da so tatovi napravljali svoje roparske pohode iz Zagreba. V noči dne 7. julija 1. l. je na progi Celje-Zidanimost potnik Prokop Hrasinko med spanjem^ nenadoma začutil, da mu nekdo sega v hlačni žep, kjer je imel spravljeno svojo denarnico. Kondukter je v istem vagonu zasačil dve osebi, ki sta bili brez karte. Hotel ju je na postaji Laško aretirati, toda neznanca sta nenadoma zginila. Enemu se je posrečilo pobegniti, dočim so drugega, ki je izvršil tatvino vjeli. izročili orožnikom v Zidanem mostu in nato siodišču. Aretiranec je bil Franc Egedič, ki pa ni hotel ničesar priznati. Izjavil je. da mu je klobuk Padel za hrbet Hrasinko. Ko ga je pobral, se
je vsekakor spečega Hrasinka moral dotakniti. O svojem tovarišu je v začetku izjavil, da mu je znano samo toliko, da se piše Slavko, in da je prišel ž njim slučajno v Zidanem mostu skupaj, odkoder sta oba potovala v Celjje. Še-le pozneje, ko je prišel do prepričanja, da mu tajitev čisto nič ne pomaga, je priznal, da se sam piše Josip Mikuš, njegov tovariš pa »Slavko Niholič«. Peljala sta se oba v Celje, kjer je »Niholič« hotel obiskati svojo ljubico Marijo Poljak. Policijske poizvedbe so dognale, da je bila ona ljubica Marija Stergar nečakinja neke Josipine Poljak iz Zagreba. Da je dozdevni »Slavko Nikolič«, spremljevalec Josipa Mikuša Marijo Stergar v resnici večkrat obiskal, je brezdvomno istina.
Marija Stergar je 3. julija 1. I. dobila tele-grafičnim potom iz Sevnice 200 K denarja. Četudi je bil kot oddajalec pisma označen neki »Milan Tomič, Ljubljana, kavarna Ilirija«, je Marija Stergar priznala, da ji je ta denar poslal Dušan Stefanovič, ker jo je ta sam, ko sta po tem dogodku prišla prvič skupaj, vprašal, če je prejela denar. Kakega »Milana Tomiča« sploh ne pozna. Branko Kralj, tekmec Dušana Stefanoviča je priznal, da je Marija Stergar hotela prekiniti ljubavno razmerje s Stefanovičem, ker ji je ta sam priznal, da je tat. pa ne navadni. — ki potuje naokolu in krade po železniških vozovih. V noči od 2. do 3. julija je bilo potniku Nikolaju Gerčiču na Brežicah ukradeno 400 K denarja. Zločinec je Gerčiču, ki je imel denar spravljen pod srajco, prerezal telovnik in srajco, mu vzel denar in nato pobegnil. Kmalu nato je zmajkalo tudi posestnici Mariji Kokalj iz Trate pri Škofji Loki na potu iz Zidanega mosta v Zagreb 220 K. Oblasti so proti železniškemu razbojniku odredile obširno preiskavo, a brezuspešno, kljub temu. da je skoro izven vsakega dvoma, da je Stefanovič tat. Obravnava bo trajala najbrže dva dni. Gre predvsem zato, ali je aretiranec pravi zločinec ali ne.
PROSVETA.
Politično-sociološka knjižnica, zvez. 2.: Dr. Karl Slane, Avstrijski Jugoslovani in morje.
(Predgovor napisal urednik Vladimir Knaflič. Str. 104 velike osmerke. Cena 1 K.) Založba in tisk: »Goriška Tiskarna A. Gabršček«, Gorica. —- Duhoviti esej »analizira gospodarski in kulturni razvoj Slovencev v okvirju evropskega razvoja, govori o naši industrijalizaciji, o kolonizaciji, izseljevanju, meščanstvu, kmetu, obrtniku, plemstvu, duhovenstvu, o zadružništvu; nič manj o populacionistiki, o avstrijskem problemu, o psihologiji rase in posameznika. V tem kratkem spisu so načeti vsi problemi našega narodnega življenja ob merilu velikega sveta. Znanstveniki sveta govore naravnost Slovencem. Oni dajejo odgovor na vprašanje, koliko je socializmu vredno podjetnikovo delo in dajejo ta odgovor s posebnim ozirom na Jugoslovane. Ta spis govori mnogo več, nego pove njegov naslov. Ne pripoveduje le o pomenu morja za Jugoslovane, pripoveduje tudi o razmahu našega gospodarstva, naše kulture, in spravlja smeri razvoja in prihodnjosti v relacije s preteklostjo našega in drugih narodov. V luči svetovnega problema vidimo naš jugoslovanski problem in stvari, ki so nam bile doslej brezpomembne — dalmatinski mornar in gorenjski prekupec — dobe za nas realno vrednost: razumemo, da je treba v računih o narodovi prihodnjosti gledati delj, ko za eno stoletje . . .« (Iz predgovora.) Spis se vredno postavlja ob stran dr. H. Tumovemu »Jugoslovanska ideja in Slovenci« in dr. Lončarjevim spisom ter je tako važen donesek k literaturi o našem narodnem preporodu, da ne bi smel manjkati v knjižnici nobenega slovenskega inteligenta. Končuje z besedami: »Če smo kaj vredni, v boj za nadvlado ob jadranski obali in na morju!«
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
MIR NA OGRSKEM.
Budimpešta, 29. maja. Z ozirom na upanje, da se posreči temeljem demokratične volilne reforme doseči sporazum, je bila današnja seja ogrske poslanske zbornice popolnoma mirna. Vlada je pripravljena, da se pogaja z večino, ako se obenem vrši tudi nemoteno debata o brambni reformi, opozicija je začasno pristala na to, vsled česar je bila današnja seja popolnoma mirna, ter se je vršila debata o brambni predlogi.
RUSINSKA DEMONSTRACIJA.
Lvov, 29. maja. Nadvojvoda Karl Franc Jožef je dospel s svojo soprogo Žito v Lvov. Rusini pa se niso udeležili niti sprejema niti raznih svečanosti, ki so se priredile v čast visokih gostov. V politiških krogih se mnogo razpravlja o ti značilni rusinski demonstraciji.
NOVI NAMESTNIK BOSANSKEGA DEŽELNEGA POGLAVARJA.
Sarajevo, 29. maja. Včeraj je semkaj dospel novoimenovani namestnik deželnega poglavarja tajni svetnik Julij Rohony in z današnjim dnem prevzel posle v svojem uradu.
NOVI FINANČNI MINISTER V SRBIJI.
Belgrad, 29. maja. Vsled odstopa finančnega ministra Protiča je prevzel začasno vodstvo tega resorta dr. Milovanovič. Kakor se pa čuje, bo v kabinet tekom teh dni kot novi finančni minister vpoklican dr. Momčilo Ninčič, ravnatelj državnega kontrolnega urada.
EVROPSKA KONFERENCA.
Peterburg, 29. maja. V ruski diplomaciji se izjavlja, da Rusija ne bo predložila nikakih načrtov glede sklicanja evropske konference, da se reši italjansko-turški konflikt in dardanelsko vprašanje, ker smatra sedanji čas kot popolnoma neprimeren za tako konferenco.
IZMIŠLJEN ATENTAT NA BOLGARSKEGA KRALJA.
Sofija, 29. maja. Vesti, da je policija prišla na sled zaroti in nameravanemu atentatu proti kralju Ferdinandu povodom njegovega potovanja na Dunaj, so neresnične. Aretirana sta bila samo dva politiška begunca, ki sta sicer res anarhista, a to samo zato, ker sta se vrnila v Bolgarsko, odkoder sta pred štirimi leti pobegnila iz ječe.
REVOLUCIJONARNO GIBANJE NA FINSKEM.
Peterburg, 29. maja. Kakor se je že poročalo, je bilo na raznih bojnih ladjah aretiranih radi revolucijonarne propagande več mornarjev. List »Novoje Vremja« dokazuje, da so bili ti revolucijonarci angažirani po Finskem revolucionarnem društvu »Vapandlu«, ki pripravlja na Finskem splošno vstajo, da si pribori popolno avtonomijo Finske in deželnega zbora.
RUSKA ZRAČNA MORNARICA.
Peterburg, 29. maja. Pod protektoratom velikega kneza Aleksandra Mihajloviča se je sestal odbor, ki bo pobiral po vsi Rusiji prispevke za zgradbo velike ruske zračne mornarice. Sklad se bo imenoval: sklad kopejk, ker bodo sprejemali tudi vsak najmanjši dar.
RAZNO.
+ Družinska tragedija. V nedeljo zjutraj ob 5. so zapazili v Pragi pod Čehovim mostom v Vltavi dvoje trupel, ki sta bili zvezani skupaj, in sicer je bilo truplo neke žene in nekega dečka. Potegnili so ju iz vode in so videli, da je ženska stara okolo 30 let in deček okolo 12 let.
Mislilo se je takoj, da je nesrečna mati s svojim otrokom izvršila samomor. Izvedelo se je, da je ob 1. uri ponoči namreč prišla neka žena k stražniku ob reki in ga je vprašala po neki Kotnik; rekla je, da jo je prišla obiskat v Prago. — Pozneje se je zvedelo, da se žena piše Kop-tik in da je šla s svojim nezakonskim sinom v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Ker pa je imela tudi osemletno hčerko, se sumi, da je tudi hčerko vzela s seboj, vendar doslej njenega trupla še niso našli.
Velika povodenj je nastala v Krakovu. Ulice so bile preplavljene, dve osebi sta utonili. Visla je prestopila bregove in preplavila vse nižje dele mesta. Več ulic je pod vodo. Po okolici je mnogo škode.
Nesreča. Na južnem kolodvoru v Meid-lingu je skočil zadnji voz osebnega vlaka raz tir. Tri osebe so bile lahko ranjene.
* Krvavo dejanje matere. Soproga okrajnega komisarja dr. Otokarja Cikude v Kladnem je med tem, ko je bil soprog službeno v gledališču, ustrelila oba svoja otroka in nato izvršila še samomor.
Velik zločin. V Krakovskem predmestju Dleza se je zgodil te dni velik zločin. 241etni delavec Ivan Sobjeraj je zaklal tekom prepira svojo mater s kuhinjskim nožem. Mati je obležala na mestu mrtva. Nato je udrl v njeno sobo, ji ukradel vse prihranke in odšel v gostilno, kjer je bil takoj aretiran in izročen sodišču.
* Mrtvo truplo. V Jezorju na rusko-avstrij-ski meji so našli truplo mladega človeka, ki je bil najbrže visokošolec. Skoro gotovo so ga na meji ustrelili ruski vojaki.
* Požar. V Szarasvamu pri Požunu je zgorela tovarna za kredo. Škoda je ogromna.
* Aretirani pustolovec. V Hamburgu so v nedeljo aretirali nekega lažigrofa Bessa. Izročil je poslovodji nekega hotela svoje briljante z naročilom, naj jih proda. Ko je neki draguljar hotel z grofom osebno govoriti, je ta nenadoma zginil. Policija je konstatirala, da je prišla nevarnemu pustolovcu in tatu na sled. Zvedela je tudi, da gre tu za dunajskega natakarja Gu-batto, ki se je že neštetokrat predstavljal kot nadvojvoda in izvršil kot tak nebroj sleparij.
* Danska kraljica-vdova je nenadoma zbolela. Toži, da ji je od onega dne, ko ji je umrl mož, živčevje zelo oslabilo in čuti hude bolečine.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam. da dobe prenočišče v ulici Carradovl št. 18, dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V.	336—15
Mladenič, vajen pri Dieselmotorju in električnih strojih, išče službe. Sprejme tudi drugo službo. Ponudbe pod »št. 29« na »Prvo anončno pisarno«.	379—2.
Sprejme se več trgovsko naobraženih deklet v stalno nameščenje. Natančneje v »Prvi slovanski tovarni igralnih kart«.	377—3.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
— 452 —
— Eh, mrtvi? Jaz sem menda pač živ, mojster, ali ne?
— Da in ne! Živ in mrtev! je mrzlo odgovoril Saitano.
— Nehajva o tem, je dejal Hardy neprijetno dirnjen , po čudnem odgovoru. Prišel sem sem. da mi daste račun za gotove laži!
Saitano se je naklonil in prikril s tem bizaren nasmeček. ki je zvil njegove ozke ustnice !
— Blagovolite sesti! je pokazal z roko na fotelj. Prekinili ste me ravno pri nujnem opravilu in moram je skončati; trpelo bo le kratek trenutek! 'Takoj sem zopet tukaj in vam na razpolago.
Passavant /je sedel in položil meč na kolena. Za odhajajočim Saitanom pa je zakričal:
— Nič se ne dajte motiti; čas imam in nameravam tako ali tako prenočiti tukaj,..
— Da! je odgovoril Saitano in se okrenil. Ljub gost mi bodete...
— Dobro! Torej idi pogledat v peč. da se ti ne prismodi katera kač ali krastač in drugih čarodejskih golazni!
Saitano je pohitel v tretjo sobo, urno odprl železno omaro, poiskal kos volnenega blaga in ga napojil s prozorno tekočino. Ko je vlival tekočino na volno, je zadržaval sapo in sklanjal glavo na stran. Nato je skril namočeno tkanino pod plašč: obraz mu je žarel v somornem veselju. Bil je strašen spričo svoje nove nakane.
Ko se je vrnil k Passavantu je bil njegov izraz neprodiren, kakor navadno.
— 449 —
mrtvo truplo, je morala biti vzeta trem živim mladeničem...
Saitano je meril zamišljen dvorano...
Bil je vznemirjen! Poiskus se je začel v neugodnih okoliščinah.
Potreboval je mrtvega in tri žive.
Imel pa je le tri žive. Eden izmed njih je bil toraj obsojen na smrt. Poizkus se bo moral izvršiti s krvjo dveh živih ...
Saitano je vzdignil proti luči baklje stekle-ničico z belo tekočino.
— Brez prelitja kaplje krvi! je zamrmral. Kapljica tega strupa pobije najmočnejšega orjaka, toliko da se omoči jezik. Flamel, Flamel, lahko je, da si se motil, da si zahteval preveč, ko si napisal o krvi treh živih. Jaz pa poskusim z dvema!
Stopil je h klopem, kjer so sedeli privezani Brancaillon, Bragaille ter Bruscaille in je vprašal:
— Koliko si star?
— Štirinajst let, je odgovoril Bruscaille šklepetajočih čeljusti.
— In ti?
— Petnajst let, je odgovoril Bragaille.
— Šestnajst, je povedal sam od sebe Brancaillon.
Čarodejec se je nasmehnil. Dolgoletni poizkusi z Lavro so se izkazali izborno. V treh dneh se je polastil razuma trojice in jo spremenil v mladoletno.
— Katerega izmed njih, je pomislil, naj si izberem za mrtvega?
Ogledaval^ jih je in končno položil suhi svoj prst na čelo Brancaillon-ovo.
Hiša Saint-Pol.	113
m
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
v	'
SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
CIRKUS
M. SCHMIDTI
Cene prostorom:
Loža (5 oseb) K 15-—, zaklopni sedež I. vrste K 3 —, II. vrste | K 2 40, I. prostor od 3.-4. vrste K 160, II. prostor od 5.-6. ' vrste K 120, III. prostor 7. vrsta K 1'—, galerija 40 vinarjev. — Otroci do 10 leta in vojaki imajo znižane cene razven lož in zaklopnih sedežev I. vrste. — Predprodaja vstopnic v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici.	(
Stanovanja.
V Predovičevih hišah na Poljanski cesti in na Selu je več raznovrstnih stanovanj takoj ali pa s 1. avgustom za oddati.
mmsm
V špecerijski trgovini na Rimski cesti št. 16 se dobi vsak dan zjutraj In zvečer
in vsakovrstno špecerijsko blago.
Se priporoča Vinko Sušin, trgovec.
• IIIHIIIIHIIttll MMMIIIItlllilli
• illllttlMMMII*
• IMIIIIIIiHIIM«
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
a □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ □
v soboto, i. junija otvoritvena predstava
v lastni cirkuški proti vremenu zavarovani zgradbi
T7* Zj 3/t s r	eaan.	c2.reTrored.-cL
©5®?- Lastna godba.	Lastna	razsvetljava. "3BBf
!!!	14	točk	vzporeda prve vrste. !!!
Konji dresirani v šoli in naravi. — Parterna in zračna gimnastika. Kombinirane senzacijske točke in privlačnosti.
Ob četrtkih, nedeljah in v praznikih
po dve veliki predstavi in sicer ob 4. uri popoldan in ob 8. uri zvečer.
T. MENCINGER Ljubljana
Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18.
špecerijska in delikatesna trpvina, iialrca za kavo z električnim obratom in vročil zrakom.
Specialiteta!	Žgana kava. -'•g	Specialiteta!
Posebna mešanica . . . kg K 4 80	Kavarnarska mešanica . . kg K 4-—
Ljubljanska mešanica . . „ » 4 40	Tržaška mešanica . . . „ „ 360
Na vogalu Resljeve ceste vinarnn. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
FR KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta. štev. 11, Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala
hi|( V''1'- *	/1
mm
m
‘sL=-
otročje vozičke
itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidnil
Po nizko reducirani ceni
prodaja
„Angleško skladišče oblek“
spomladanske obleke za gospode, dečke in otroke, ter najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
j
Apno
priznano najboljše kakovosti priporoča
FRANC WEINBERGER
posestnik apnenic v Zagorju ob Savi.
Kel8g™.: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “ooT
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
41 o
2 o
— 450 —
Ob dotikljaju mrzle roke je Brancaillon strahotno zatulil...
— O polnoči bo dopolnjeno je zamrmral Saitano ne meneč se za divje grgranje trojice, ki je začelo napolnjevati cel prostor... Stopil je k mramorni mizi in začel pripravljati orodje.
Nenadoma pa je vstopila babura.
— Nekdo bije po vratih kakor obseden, mojster! Ali naj odprem?
Saitano se je ozrl na rjoveče. Uprl je vanje demonski svoj pogled in skoro so jim zamrli glasovi v grlih .Stisnili so glave med ramena in se potuhnili v tri kepe; ie njih oči so blazno begale sem ter tja ...
Udarci na vrata so naraščali.
— Kdo je zunaj? je vprašal Saitano ba-buro. Ali jih je mnogo?
— En sam je in meč ima. V noči ni razločiti njegovega obraza.
Carodejec je urno prekoračil tri sobe in dospevši do vrat, odprl malo okence. Na ulici je stal slok človek in močno bil s kladivcem po durih.
— Kdo je? je zakričal Saitano. Odstranite se od tod.
— Ne, pri moji veri. takoj mi odpri! Govoriti imam s teboj!
— Od tod. proč od vrat! je ponovil Saitano in se stresel ob glasu, ki mu je prihajal znan. Ali veste na čegava vrata tolčete. Polnoč bo skoro in po polnoči ne prihajajo živi k Saitanu!
— K satanu, hočeš reči! Mrtev ali živ, k tebi moram. Poznava se, stari lisjak. Tretjič
— 451 —
bo nocojšnjo noč prestopil Hardy de Passa-vant prag tvojega brloga!
— Hardy de Passavant! je zarenčal Saitano.
— Da! Passavant! Zdi se mi, da to ime odpira vse duri!
Plemič se je zasmejal. Morebiti bi prestal na mestu s smehom, kjlub svoji drznosti, ako bi ta trenutek mogel brati s čarodejevih mislih.
Saitano je odpahnil številne in zagonetne zapahe in odpel verige. Na njegovem obrazu je počival satanski smeh.
— Bogovi podpirajo moje delo! Pošiljajo mi tega mladeniča, to bo natanko dopolnjeno Veliko Delo. Škoda! Hotel sem ga porabiti za orožje svojega maščevanja, on je imel udariti Burgundca. Ali kaj! V tem trenutku ni Passavant. sedaj je le mrtvi, ki se vrača na svoje mesto, mrtvi, ki ga pričakujejo živi trije. — Vstopite ga je povabil ponižno, ko je odprl vrata.
Passavant je vstopil v prvo sobo in Saitano je zopet skrbno zaprl duri.
— Povejte mi, je vprašal plemič, ali morajo prekleti, ki hodijo obiskat svojega mojstra Saitana, tudi tako dolgo čakati pred vrati, kakor jaz. Tudi ne vem. ali je peklo tako dobro zabarikadirano, kakor vaš brlog.
— Braniti se moram, plemič, je odgovoril Saitano.
— Braniti, ali se bojite ponočnih tatov?
—* Ne, braniti se moram pred mrtvimi, ki
hočejo ponoči k meni!
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker[ima to inseriranje gotov uspeh. • •
Oglase za *DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.