Leto LXYI Poltnlna plaSana v gotovfnL V Ljubljani;- v soboto, dne 14. maja 1938 5tev;110a Cena 1.80 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 VEJ, Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-08, 404», 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen? Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 L pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Rdečega žiga na nedeljskih izvodih »Slovenca« ni, zato pa je v nedeljski prilogi tiskan poseben znak za nagradno žrebanje, ki ga naj kupovalci, ki se mislijo udeležiti nagradnega žrebanja, izrežejo! Ne pozabite! 152 bogatih daril Vas čaka! Turški obisk Ministrski predsednik turške vlade Dželal Bajar in njegov zunanji minister Ruždi Aras, ki sta bila štiri dni gosta naše države, sta odpotovala nazaj v svojo domovino. Preden sta e: olitičnih sestankov, s katerimi je turška viada lotela na posebno viden in prisrčen način pokazati svojo polno privrženost Balkanski zvezi ter svojo iskreno željo, da s svojimi zavezniki čim bolj tesno sodeluje na vseh področjih. Zanimiv dogodek v tem krožnem potovanju turških državnikov bo dvodnevna prekinitev vožnje v Bolgariji, kjer bosta turška državnika gosta bolgarske vlade in bosta imela z bolgarskimi ministri važne pomenke, čeprav Bolgarija še ni članica Balkanske zveze. Tako obsežna potovanja niso namenjena razvedrilu. Ona pomenijo čisto določeno politiko in so vnanji izraz gotovih zunanjepolitičnih načrtov. Nas zanima, katerih? Turška državnika, ki sta bila pri nas sprejeta z vso iskreno gostoljubnostjo, zaradi katere Jugoslavija že slovi med evropskimi narodi, sta za časa svojega bivanja v naši prestolnici večkrat dala duška svojemu notranjemu razpoloženju. Zgodilo se je celo, kar se do zdaj pri nas še ni nikoli, da je gost naše države — v tem primeru je bil to predsednik vlade Dželal Bajar •— stopil pred mikrofon in nagovoril vse jugoslovansko ljudstvo s posebno poslanico, v kateri je izpovedal, kako močne in neporušljive so vezi prijateljstva in sodelovanja med obema državama in kako globoko je pri turškem narodu in njegovi vladi usidrana želja, naj tako tudi ostane za vso bodočnost. Tudi pri slavnostni večerji, ki jo je naša vlada turškima gostoma na čast priredila, so bile tako od turške kakor od jugoslovanske strani izrečene zdravice s pomembno vsebino. Končno je še po zaključku obiska izšlo uradno poročilo o političnih posvetovanjih med turškimi ministri in dr. Milanom Stojadinovičem, kjer čitamo zopet izredno prisrčne besede na naslov prijateljstva med obema državama v skupnem okviru zveze balkanskih držav. Iz navedenih treh slovesnih izjav bo torej treba izluščiti resnico, če hočemo najti odgovor na vprašanje, katerim zunanjepolitičnim načrtom je služil obisk turškega ministrskega predsednika pri predsedniku naše vlade, in katerim namenom služijo potovanja, ki jih je napravil pred belgrajskim, odnosno ki jih bo opravil za njim. Ce je služila Dželal Bajarjeva pot v Atene cilju, da se organizira sodelovanje med Grčijo in Turčijo za vzdrževanje miru v vzhodnem delu Sredozemskega morja in če bosta Turčija in Romunija, ko pride Dželal Bajar v Bukarešto, sklenili podobno sodelovanje za ohranitev miru v Črnem morju, imajo razgovori med turško in našo vlado za cilj, da ustvarijo vse potrebne pogoje, da se mir zavaruje in trajno utrdi na kopnem ozemlju Balkana, kjer je Jugoslavija s svojo zemljepisno lego nekako njegov severni čuvar, Turčija pa njegov južnovzhodni. Med tema dvema stebroma, ki morata biti oba pripravljena, da nosita precejšno težo političnih pritiskov, mora vladati popolnoma izravnano ravnovesje moči in medsebojnega zaupanja, da se tako drzno zgrajena mirovna stavba ne podere, če bi ob njo udarili kakšni tuji toki, bodisi z ene, bodisi z druge strani. Nedavni dogodki v Srednji Evropi in — ž njimi v zvezi — razni zunanjepolitični načrti, ki so se porajali na obronkih podonavske in balkanske Evrope, so že dokazali upravičenost in časovno nujnost prizadevanj, katerih odraz je bil bel-grajski sestanek. Na Balkanu mora vladati mir, med balkanskimi državami pa popolno soglasje in zaupanje ter trdna notranja povezanost, združena z disciplinirano voljo, da ves Balkan ohrani napram vnanjemu svetu samo eno lice in govori ž njim samo z enimi usti. Med narod nopolitične okoliščine danes to bolj zahtevajo kot kdaj poprej. Največja teža odgovornosti pa leži na ramah Jugoslavije in Turčije, ki sta podvzeli tudi vse potrebno, da bosta svoji nalogi kos. Turška državnika sta prav to hotela posebej podčrtati, ko sta v tako vznesenih besedah govorila o prijateljstvu med Jugoslavijo in Turčijo. Čisto naravno je potem takem, da sta turška državnika iz Belgrada odšla v Sofijo k Bolgarom, s katerimi je Jugoslavija pred nekoliko več kakor enim letom sklenila pakt večnega prijateljstva. Pogumno dejanje ar. Stojadinovičeve vlade takrat ni povsod naletelo na razumevanje in so se takrat predvsem pri naših turških prijateljih oglašale intrige, ki so imele namen odnose med Jugoslavijo in Bol- druge balkanske pri naših turških prijateljih oglašale intrige, ki so imele namen odnose med J ...... garijo očrniti kot kvarne za druge države. Eno samo kratko leto je zadostovalo, da je politika naše vlade dobila svoje sijajno opravičilo, kajti naš prijateljski pakt z Bolgarijo je bil nujno potrebno uvodno dejanje za splošno pomirjenje med Bolcarijo in vsemi njenimi sosedami. Turčija je bila prva, ki je to spoznala. Praznina, ki jo v trdno organiziranem sklopu Balkanske zveze tvori Bolgarija, se mora izpolniti, da Balkan ne bo nikjer votel in da bo njegov odpor na vse strani enako trd. Po mostu, ki ga je zgradila jugoslovanska vlada v Sofiji, je zdaj pot za druge balkanske države odprta. Turška državnika sta prva. ki sta na njega stopila in ki po njem gresta k Bolgarom v goste. Za vsakogar, kdor politično ni slep, Henlein nenadoma prišel g. V Politični krogi ugibajo V JLOlIlIOn o namenu njegovega prihoda Po Abesiniji vprašanje sudetshih Nemcev najvažnejše London, 13. maja. b. Največja senzacija za londonske politične kroge in vso britansko javnost je nenadni prihod voditelja sudetskih Nemcev Konrada H e n 1 e i n a v London. Henlein je prišel v London v največji tajnosti in do davi ni nihče vedel za njegov prihod. Ko so angleški in tuji časnikarji zvedeli, da je voditelj sudetskih Nemcev prispel v Anglijo, so pričeli divji lov za njim ter kmalu ugotovili, da se je pripeljal z letalom in 6e spustil na nekem manjšem letališču zunaj Londona. Nato je nadaljeval pot v London s privatnim avtomobilom ter se nastanil v nekem hotelu. Časnikarji so tudi hotel odkrili, vendar pa niso mogli ničesar zvedeti. Ravnatelj hotela je odločno odklonil vsako informacijo, prav tako uslužbenci. Henlein je zahteval direktno telefonsko zvezo v svojo sobo. V teku današnjega dne so ga časnikarji zaman pričakovali pred hotelom in ni znano, ali je še v njem ali pa se je že preselil. Zaenkrat še ni znano, s kom se namerava Henlein razgo-varjati v Londonu, kajti njegov prihod ni uradnega značaja ter zaradi tega tudi uradno ne more biti sprejet pri Chamberlainu in pri zunanjem ministru lordu Halifaxu, ko se ta vrne v London. Vendar pa politični krogi domnevajo, da bo Henlein brez nadaljnjega prišel v zvezo z obema državnikoma potom svojih prijateljev in posredovalcev. Nihče ne dvomi, da je priihod Henleina v zvezi z rešitvijo sudetsko-nemškega problema na Češkoslovaškem. Poučeni krogi trdijo, da je v zvezi s Henlei-novim obiskom v Londonu tudi obisk britanskega poslanika Hendersona pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu. Prav tako je dobil tudi francoski poslanik v Pragi zadnje dni točna navodila svoje vlade, ki jih je sporočil češkoslovaški vladi. Rešitev sudetsko-nemškega vprašanja na Češkoslovaškem smatrajo tukajšnji politični krogi za najvažnejše vprašanje po abesinskem vprašanju, ki ga ni več na dnevnem redu. Od rešitve tega novega problema so dvisna bodoča pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo na eni ter med Nemčijo in Francijo na drugi strani. Obisk je iznenadil vse politične kroge, ker Henlein sploh ni sporočil, da pride v London in tudi češkoslovaško poslaništvo ni bilo o tem obveščeno. Zaradi tako nenadnega obiska sklepajo, da je zadeva zelo nujna. Henlein je baje prišel v London zato, da pojasni nekatere spremembe v programu sudetsko-nemške stranke v zvezi z njegovim govorom v Karlovih Varih, ki je iznenadil vse politike, Henlein se je v Karlovih Varih namreč pokazal, da je filozof stranke, ki izpoveduje totalitarna načela. Njegovo potovanje so pripravili londonski prijatelji, ki so smatrali za potrebno, da on sam osebno pojasni spremembo programa v odločilnem trenutku pred občinskimi volitvami na Češkoslovaškem. Zelo veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je danes opoldne Henlein odšel na kosilo k Win-stonu Churchillu. Številni politiki poudarjajo, da je bilo to kosilo prava senzacija, ker bi se morai Henlein sestajati v svojih zadevah pač z drugimi politiki, ne pa s Churchillom. V tem primeru baje to kosilo pomeni, da je treba bolj optimistično presojati razvoj manjšinskega vprašanja v ČSR. Poudarjajo pa, da je njegovo bivanje v Londonu zasebno in se bo čisto zasebno vendarle sestal z Vansitartom, ki je tako rekoč stalni voditelj angleškega zunanjega ministrstva. V Londonu menijo, da je Henlein prišel precej samovoljno. Češkoslovaška vlada ni vedela za nje- Iz Ženeve: ZN občuduje odpor Kitafcev V Španijo se ne mara mešati Ženeva, 13. maja. c. Danes dopoldne je bila najprej tajna seja sveta ZN. Na seji so obravnavali ostale točke, ki so še na dnevnem redu zasedanja. Tako se govori, da je na tajni seji Litvinov hudo kritiziral švicarske zahteve o popolni nevtralnosti. Tajna seja se je zaključila ob 13. in je rodila samo to »koristnost«, da je baje bila sestavljena resolucija, ki bo zaključila kitajski del tega zasedanja. Resolucija bo pohvalila Kitajce, da se tako hrabro branijo in obsodila vse poskuse s plinsko vojno. Ko pa je Wellington Koo še zahteval, naj svet proglasi bojkot Japonske in tudi izda prepoved izvoza petroleja na Japonsko, se je lord Halifax hitro dvignil in vzkliknil, da bi ta del resolucije gotovo ne bil soglasno sprejet. Pred tajno sejo je bilo več zasebnih sestankov med raznimi zastopniki v Ženevi. Tako je že zjutraj sprejel Bonnet jugoslovanskega stalnega zastopnika v Ženevi Subotiča, nakar je prišel k Bonnetu Litvinov in se z njim pogovarjal eno uro. Ob koncu tega sestanka je prišel k njima češko- slovaški poslanik v Ženevi dr. Hajdrich. Ob 14. pa sta se lord Halifax in Bonnet usedla k skupnemu kosilu. Popoldne ob 16. je bila najprej tajna seja, ob 16.45 pa se je začela javna seja. Španski zunanji minister del Vayo je zopet začel močno napadati lorda Halifaxa in angleško zunanjo politiko. Razlagal je svoje očitke skoraj celo uro. Lord IIalifax mu je kratko odgovoril in rekel, da danes nikdo ne more spremeniti angleške politike v tem vprašanju. Prevelike so nevarnosti in zato je mogoča samo ta politika, ki jo vodi Anglija. Bonnet je za njim rekel, da tudi Francija goji simpatije do španske demokracije, toda Francija ne želi drugega, kot da si španski narod čimprej sam uredi svoje zadeve. Francija je storila mnogo in to vse je tudi znano del Vavu, želi pa ostati zvesta politiki nevmešavanja Nato je še Litvinov kratko podprl del Vayo. nakar je Munters v imenu sveta ZN izjavil, da se bo o španski resoluciji govorilo zopet na prihodnjem zasedanju. Priznanje Jugoslaviji Ženeva, 13. maja. AA. Včerajšnji konec abe-sinske debate, ki si jo tu razlagajo kot politično priznanje italijanskega cesarstva, je zbudil v tukajšnjih mednarodnih krogih posebno zadovoljstvo. Okoliščina, da se je velika večina članov sveta DN izrekla za priznanje italijanskega imperija, pomeni nenavadno važen moment, v kolikor daje možnost, da se nova politika Velike Britanije in Francije, politika sodelovanja z Italijo, obeleži tudi v okviru ženevske ustanove. Posledice, izvira- pomeni ta korak turških ministrov — ki mu na bolgarski strani odgovarja najboljša dobra volja bolgarske vlade — začetek v končnem poglavju ustvaritve popolne balkanske skupnosti. Ne vemo, kaj bodo v Sofiji podpisali, če bodo sploh kaj podpisovali, toda zdi se nam, da je v svitu srednjeevropskih dogodkov zdaj nastopil čas, da tudi Bolgarija vstopi v sklop organiziranega Balkana, kjer bo imela svoje važno politično, gospodarsko, kulturno in mirovno poslanstvo. Od željo, da bi sofijski sestanek, ki je plod pri- svoje strani izražamo zadevanj naše vlade, rodil svoj polni uspeh, kajti šele potem smemo biti prepričani, da predstavlja Balkan napram premikajočim se nagonskim političnim silam v ostali Evropi eno samo strnjeno, miru strastno vdano celoto, ki je nikdo več ne bo mogel ne načenjati, še manj pa podzemeljsko izpodjedati Turški obisk v Belgradu dobiva, če nanj gledamo v tej luči, svoj izredno važen pomen v okviru evropske zunanje politike. Zapadno-evropsko javno mnenje, ki s pozornostjo gleda proti vzhodu, ga tudi ni pozabilo podčrtati v našem smislu A dodalo ie še posebno priznanje zunanji politiki vlade dr. Stojadinoviča, ki ie Balkanu dala odrešilni pravec. joče iz današnjega stanja v Abesiniji inlerpretira velikanska večina članov sveta kot logičen zaključek v smer priznanja italijanskega cesarstva. Ker jo večina članov ZN dejansko že priznala italijansko cesarstvo, je takšno pojmovanje novih političnih realnosti prišlo do popolnega izraza v izjavah veliko večine vlad v teku včerajšnjega dno pred svetom ZN. Spričo tega dejstva, ki jo velikega mednarodnega pomena, dobo državo Balkanske zveze in Male zveze popolno zadoščenje z razvojem dogodkov. Politična predvidevanja predsednika jugoslovansko vlade dr. Stojadinoviča in njegovo razumevanje za obnovo razmerja do Italijo po italijansko-abesin-skem sporu so s tom velikim mednarodnim dejanjem, ki ga jo snoči odobrila Ženeva, dobila popolno priznanje velikih in malih evropskih držav. To politiko priznanja novo mednarodne realnosti, ki jo jo dr. Stojadinovič objavil v razmerju do Italije, izvajajo danes no samo Velika Britanija in Francija. Belgija, Poljska in Romunija, ČSR, Peru in Equador, ter večina južnoameriških držav, temveč pojmuje ženevski zbor to politiko kot takšno, da ima v svojem težišču največ idealov za ohranitev miru. Ta politika prihaja do popolnega izraza pri današnjih prizadevanjih vseodgovorne mednarodne diplomacije. S tega stališča so s posebnimi simpatijami pozdravili v Ženevi tudi t u r š k o - j u g o s I o v a n-sko razgovore, ki so bili zadnjo dni v Belgradu. Današnji položaj na Balkanu nenavadno zanima tako angleške kakor francoske kroge. V Jugoslaviji in Turčiji vidijo dva jezova za ohranitev miru na Balkanu. Stvarnost jugoslovanskih in turških državnikov uživa v Ženevi zelo visok ugled. To izpričujejo tudi simpatijo, s katerimi so sprejeli v Ženevi snočnie belgrajsko uradno poročilo, ker vidijt, v njem največje poroštvo za niir, ne samo na Balkanu, temveč tudi v ostali Evropi. gov odhod, v Nemčiji pa se ni mogel sestati z važnejšimi osebnostmi. V sredo zvečer je namreč Henlein zapustil ČSR in snoči je bil že v Londonu. Vlis v Pragi v praga, 13. maja. b. V tukajšnjih uradnih političnih krogih so z velikim mirom in dostojanstvom sprejeli vest o nenadnem potovanju voditelja sudetskih Nemcev Konrada Henleina v London. Jutranji češkoslovaški tisk samo komentira v kratkih člankih njegovo pot in se omejuje na današnje vesti tujih listov, posebno londonskih, o njegovem prihodu in njegovih ciljih. Listi so mnenja, da bo Henlein sprejet pri britanskem ministrskem predsedniku C h a m b e r a i n u in zunanjem ministru lordu Halifaxu. Konferonoa političnega odbora ministrov so nadaljuje in so izdeluje manjšinski statut, ki bo, kakor poročajo, verjetno dobil naslov nacionalnega statuta. Delo gre naglo od rok in računajo, da bo besedilo predloženo parlamentu v debato že koncem meseca maja. Nekateri politični krogi pričakujejo, da se bo dr. H o d ž a v svojem napovedanem govoru, ki ga bo imel v soboto, bavil obširno s tem vprašanjem in da bo v glavnih obrisih že pojasnil glavne točke statuta. O končni obliki je do sedaj težko dobiti zanesljivo sliko, vsekakor pa bo statut vseboval največjo odstopko narodnim manjšinam na Češkoslovaškem v okviru sedanje češkoslovaško ustavo. Češkoslovaška vlada je pripravljena prostovoljno iti na roko vsem željam narodnih manjšin na demokratski podlagi, pri čemer pa bo strogo varovala državno integralnost in ustavnost. Vtis v Berlinu Berlin, 13. maja. b. O včerajšnjem drugem koraku britanskega poslanika Hendersona pri nemški vladi jx>roča dopisnik »United Pressa« iz zanesljivega vira, da je služil obisk Hendersona pri Ribbentropu, da pojasni nemški vladi stališče Anglije do češkoslovaškega problema. Nemški listi so dobili nalog, da so začasno vzdržijo vsakega komentarja o češkoslovaškem vprašanju. To spravljajo v zvezo z željo Berlina, da 6e najprej počaka na izid Henleinovih razgovorov v Londonu. Dejstvo, da je voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein že v sredo prekoračil mejo z avtomobilom, jiotrjuje, da se je voditelj sudetskih Nemcev najprej razgovarjal z nemškimi državniki, Po zanesljivih poročilih so je sestal tudi s kanclerjem Hitlerje m. Vtis v Parizu Pariz, 13. maja. b. Tukajšnji politični krogi živahno komentirajo prihod Henleina v London. Tisk se 6pušča v razna razmotrivanja o namenih in ciljih njegovega potovanja. »Ne\vyork Herald Tribune« piše, da se hočo Henlein sestati i angleškim ministrskim predsednikom Chamberlai-iiom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Francoski listi trdijo, da zahteve Nemcev, ki jih je razložil Henlein, ne težijo več za avtonomijo, temveč za revizijo meja. »Matin« poroča, da so v Nemčiji prepričani, da bo angleška vlada podpirala vse zahteve sudetskih Nemcev, razen dveh: popolne avtonomije in svobodne propagande na-rodno-socialističnih dogem na Češkoslovaškem. Madžarska vlada odstopila Budimpešta, 13. maja. c. Madžarska vladna kriza se je hitro razpihnila. Nikdo ni pričakoval šo nocoj tako važnih notranjepolitičnih odločitev. Predsednik vlade Daranyi jo sklical sejo svoje vlade oh 17.10. Seja vlade pa jo trajala samo osem minut, nakar je Daranyi odšel k regentu Hortliyju in mu izročil ostavko svoje vlade. Horthy jo takoj nato poklical k sebi dosedanjega gospodarskega ministra in predsednika Narodne banko lmredyja in mu zaupal mandat za sestavo novo vlado. Kmalu po 19 jo Imrcdy odšel v predsedstvo vlade, kjer sc jc sestal s svojimi tovariši. Nova vlada bo sestavljena še nocoj. Notranji minister bo Keresztesz. Belgija še nima nove vlade Bruselj, 13. maja. c. Ministrski predsednik Janson je popoldne ob 16. prijavil kralju odstop vse vlade. Člani tradicionalne stranke so kot ministri vztrajali pri svojem odstopu, češ da ne morejo podpirati vladne davčne politike. Danes so nenadoma zahtevali, da mora biti odpravljeno delovno ministrstvo. Če bi Janson ugodil tej zahtevi tradicionalne stranke, tedaj bi pa socialisti gotovo izstopili iz vlade in težave bi se začele na levi, ne da bi bilo popolnoma zadoščeno tradicionali-stom v vprašanju državne davčne politike. Izhoda torej ni bilo in vladna kriza je postala nujna. niče Korošca Zagreb, 13 maja b. Ob priliki 66 let življenja notranjega ministra dr. Ant. Kon so zagrebške »Novine« objavile njegovo sliko in mu posvetile daljši članek. Dunajska vremenska napoved: Jasno in to- Clo. ponoči ponekod hladno, vpndnr v nižinah rez nevarnosti slane. Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Seja mariborskega občinskega sveta : Maribor, 13. maja. Danes popoldne je bila tretja redna seja mariborskega občinskega svela, kateri je prisostvoval tudi okrajni glavar dir, Šiška. Zupan dr. Juvan je uvodoma poročal, da so bili izžrebani iz upravnega odbora Mestne hranilnice sledeči člani: Grčar, dr. Jan, Eržen, Pagon, dr. Miler in Hohnjec. Namesto teh je občinski svet izvolil šest novih članov in sicer na podlagi kompromisa sledeče: Hohnjec (namestnik Jemec), dr. Miler (Žitnik), Grčar (dr. Jan), Zebot (Kovačič), Wurzinger (Goleš) in prof. Prijatelj (dr. Pihlar). Nato je župan odgovoril na svoječasno interpelacijo socialističnih svetnikov Petejana in Grčar-ja o nočnem obratovanju mariborskih pekarn. Zupan je v svojem odgovoru poudaril, da vrši to službo obrtnega nadzorstva v prenesenem delokrogu kot okrajni glavar in zaradi tega ne spada stvar pred občinski svet. Naglasil pa je pri tem, da vrši poverjeno mu nalogo 6trogo po zakonu. Sledila so poročila odsekov. Za prvi odsek je poročal dr. Miler manj važne stvari. Za drugi odsek je podal poročilo Aljančič. Pri otroškem dnevnem zavetišču v magdalenskem predmestju 6e uredi vrt za otroško igrišče ter se napravi kopalni bazen. Stroški bodo znašali 72.000 din. Odobri se 15 prošenj za redno ubožno podporo, 10 za zvišanje ubož-ne podpore, 4 za vzgojne prispevke, 4 pa za sprejem v oskrbovališče. Za tretji odsek je podal poročilo ravnatelj Stabej. Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru je zaprosil, da bi se dovolila postavitev na Trgu Svobode. Občinski svet to odobri pod pogojem, da se Trg Svobode za tranzitni promet zapre, le hiše ob vzhodni strani obdržijo svoje dovoze. Stroški za ureditev trga nc 6mejo presegati 150 din za kvadratni meter, ob gradu, kjer ima Putnik svoje prostore, pa mora ostati prostor za parkiranje avtobusov za izlete. Regulacija trga se bo izvršila, kakor bodo dopuščale finančne razmere. Občinski svet je nato soglasno sklenil: V zvezi z novimi imeni cest in ulic se določijo sledeči nazivi: ceste so one, ki vodijo iz mesta skozi predmestne ulice v daljno okolico in služijo tranzitnemu Kometu. Ulice služijo samo lokalnemu prometu, abrežje je ulica, ki meji z eno nezazidano stranjo na reko Dravo. Prehodi so ozke ulice, ki služijo predvsem pešcem. Na podlagi teh smernic so 6e preimenovale tudi nekatere mariborske ulice, V ceste so prekrstili sedanje ulice: Gosposvet-sko ulico v Gosposvetsko cesto, Jadransko ulico v Jadransko cesto, Vrbanovo ulico od Gosposvetske ecste proti zapadu v Vrbanovo cesto, ostali del do Koroške ceste dobi drugo iine. Kacijanarjeva ulica se rezervira za poznejšo prekrstitev po članu vladarske hiše. V ulico se prekrsti Kamniška cesta. Prehodi so: Tkalski prehod, Volkmajerjev prehod, Mesarski prediod, Splavarski prehod, Žički prehod, Minoritski prehod. Do sedaj so nosili ti prehodi naziv ulic. Spremeni se naziv naslednjih ulic: Tajnkova in Poljska ulica dobita skupno ime Zol-gerjeva ulica, Nova ulica pri Ruški cesti se spremeni v Hlebovo ulico, Ulica ob brodu se spremeni v Oreško nabrežje, Miloš Obiličeva ulica se spremeni v Ulico pri parku, Motherjeva ulica vzhodno od Kraljeviča Marka ulice odpade. Kopališka ulica obdrži svoje ime, Magdalenska ulica se spremeni v Jerovškovo cesto, Prelogova ulica med Vilhar-jevo ulico in Lingerjem je še brez hiš ter je nedostojna delovnega rodoljuba. Zato se njegovo hne prenese drugam, ulica pa se imenuje Ilirska ulica, ker teče točno čez Halstatsko pokopališče. Tatenbachova ulica postane UHca kralja Koclja. Vrbanova ulica med Vrtno ulico in Vodnikovim trgom se imenuje Pipuševa ulica. Na novo se prekrsti ulica med Oreškovo ulico in Meljsko cesto v Predilniško ulico, Gajeva ulica med Vrbanovo cesto in Rozinovo ulico v Bernekerjevo ulico, ulica med Medvedovo ulico in Gosposvetsko cesto v Apostelovo ulico, ulica med Tomanovo in Koser-jevo ulico v Glazerjevo ulico, ulica med Tržaško in Jadransko cesto v bližini Ptujske ceste v Col-nikovo ulico. Gosposka ulica med Glavnim trgom in Slovensko ulico obdrži svoje ime. V zvezi s tem preimenovanjem predlaga občinski svetnik Kovačič. da bi bilo potrebno in koristno, če bi se občinstvo bolj seznanilo z vrlinami mož, katerih imena nosijo mariborske ulice, ter naj bi 6e postavila v vsaki ulici, kakor je to v Zagrebu, tablica z življenjepisom moža, čigar ime nosi ulica. Župan je to misel pozdravil ter jo je občinski svet soglasno odobril. Nabavijo se nove ■BBHmMMmnHHHBI hišne tablice ter ulični napisi v smislu sklepa o preimenovanju ulic Za četrti odsek je podal poročilo finančni referent Hrastelj. Skontracijo mestne blagajne sta izvršila občinska svetnika Hrastelj in Kovačec ter našla, da je v redu. Dohodki in socialne davščine sc bodo uporabile samo za pobijanje brezposelnosti ter se prenesejo na dotacijo mestne občine za pomožno akcijo. Zupan se pooblašča, da sme do 1000 din razpolagati 6 proračunsko rezervo, ki znaša 50.000 din. — Zvezi bojevnikov ee odobri 10.000 din kot prispevek mariborskega mesta za postavitev spomenika neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah. — Mestna posojilnica dobi od Narodne banke posojilo v znesku 10,000.000 din na račun kmetskih dolgov, ki jih je prevzela Privilegirana agrarna banka od Mestne hranilnice in ki bodo vplačani šele po dvajsetih letih. Za to posojilo bo plačevala Mestna posojilnica 6amo 3% obresti, ki pa jih dobi na drugi strani od PAB. Mestni svet pooblašča mestna podjetja, da podpišejo tozadevna jamstva za posojilo Mestni hranilnici. Zadruga nameščencev mestnih podjetij namerava postaviti lastne stanovanjske hiše za svoje člane ter je prosila, da bi mestna občina prevzela jamstvo za posojilo 3,000.000 din. Občinski svet pozdravlja ta korak mestnih uslužbencev in je v načelu njihovi prošnji ugodil. Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani se proda 1200 m' zemljišča ob državnem mostu po 500 din m* pod pogojeni, da plača v gotovini ter da začne zidati novo stavbo 1. 1939 in da bo zgradba 1. 1940 gotova. Zgradba mora biti reprezentativna. — Pokojninskemu zavodu se proda parcela 990 m* ob voglu Marijine in Vošnjakove ulice, in sicer po 350 din mJ, za zgraditev nove palače. Kupnina gre v fond za zidanje zasilnih stanovanj. — Branjevcem, ki so se morali z Glavnega trga preseliti na Vodnikov trg, se pristojbine znižajo. — Zadrugi »Mariborski dom«, ki je kupila občinsko zemljišče ob Sodni ulici, kjer je nameravala zgraditi trinadstropno stanovanjsko hišo, je sporočila, da ne more svoje obveznosti izpolniti, pač pa da je pripravljena zavarovalna zadruga »Drava« to zemljišče kupiti in še letos postaviti projektirano hišo. Občinski svet odobri, da zadruga »Mariborski dom« proda to zemljišče »Dravi«. — Načrt zgradbe zasilnih stanovanj v Magdalenskem predmestju prehaja v realizacijo in bo še letos izveden. Gradbeni urad je napravil načrt za te hiše, ki bi 6tale v Pregljevi ulici. Projektirana je zgradba desetih enonad-stropnih hiš. V V6aki bi bilo 20 enosobnih stanovanj. Zaenkrat se postavi samo polovica, to je pet hiš s sto stanovanji. Hiše bodo enonad6tropne, podkletene, sezidane solidno, toda varčno. Vsaka hiša je proračunana na 460.000 din. Zgrajene pa bodo tako, da se bodo jiozneje iz njih lahko napravila večja in udobnejša stanovanja s sobo in kuhinjo. Zgradba vseh petih hiš bi stala 2,300.000 dinarjev. Kritje bo sledeče: 1,600.000 din ima občina iz odkupnine za vojašnico, 300.000 din dobi za prodajo zemljišča Pokojnin, zavodu, 400.000 din ]>a bo treba še najti. Ta znesek pa ee bo gotovo dobil in 6e bodo hiše pričele v najkrajšem času graditi, tako da bodo še letos pod streho in se bodo stanovalci Dajnkovih barak in vagonov preselili v ljudem dostojna bivališča. Sledilo je poročilo petega odseka, za katerega i je poročal ]x>dzupan Zebot. Odobrijo ee koncesije za gostilno Ludoviku Golniku v Tovarniški ul. 30, Rezi Kristinič v Dajnkovi ul. 10 in Kristu Čelarju v Frankopanovi ul. 2. Za me9tna podjetja je poročal upravnik Stabej. Odobrijo se številne prošnje za prenos hišic v delavski koloniji na nove stanovalce. Podaljša se vodovodno omrežje na Meljski cesti na Teznu pri splošni stavbeni ter v Belgrajski ulici. Odobrijo se stroški za zgraditev osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu, ki bodo znašali 400.000 dinarjev. Javna 6eja je bila nato končana ter se je nadaljevala tajna seja. Belgrad, 13. maja. m. Strokovni odbor za les pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je na svoji včerajšnji seji sprejel tudi predlog o premo-vanju izvoza bukovega lesa po zgledu Romunije, ki plačuje za izvoz bukovega lesa po 5—15% vrednosti izvoženega lesa. Belgrad, 13. maja. m. V Belgrad je dopotoval g. Bajlec iz Murske Sobote, ki je posredoval v raznih ministrstvih v zadevah, ki 6e tičejo Prekmurja. Seja gospodarskega odbora ministrOV Govorili so o cestnem fondu Predsednik turške vlade odpotoval Od desne proti levi: predsednik turške vlade Dželal Bajar, predsednik jugoslov. vlade dr. M. Stojadinovič in turški zunanji minister v družbi srbskih narodnih noš ob povratku z Oplenca Belgrad, 13. maja. AA. Snoči ob 23.10 sta od- ] potovala iz Belgrada Bajar in Aras. Ze dolgo pred i odhodom vlaka se je zbrala množica meščanov na | peronu in na trgu pred kolodvorom. Kakor pri prihodu turških gostov, je bil tudi sedaj peron slavnostno okrašen e turškimi In jugoslovanskimi zastavami in zelenjem. Na peronu je bila tudi častna četa 18. suvoborskegat polka z zastavo in godbo na čelu. Malo pred 23 so pričele prihajati na postajo razne ugledne osebnosti. Na postajo so prišli med drugimi tudi številni senatorji in poslanci. Od Članov diplomatskega zbora so prišli na kolodvor turški poslanik Ali Hajdar Aktaj z osebjem poslaništva, romunski poslanik Viktor Cadere, grški poslanik Bibiča Rosseti, bolgarski poslanik Ivan Popov s podpredsednikom Todoro-v.ičeni in številni mestni svetniki. Na postaji je bil tudi poveljnik mesta Belgrada armadni general K oslič s številnimi generali in višjimi častniki. Med višjim uredništvom so bili na postaji pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič, pomočnik prometnega ministra ing. Jojič, načelniki zunanjega ministrstva, upravnik mesta Acimovič, šef Centralnega presbiroja Kosta Lukovič, višji uradniki predsedstva vlade in drugi. Na postajo so prišli tudi zastopniki vseh pododborov organizacije JRZ, zastopniki glavnega in mestnega odbora in številni omladinci, ki so navdušeno vzklikali visokim gostom in Stojadinoviču. Del perona je bil določen za člane turške kolonije v Belgradu. Pred odhodom vlaka so se v dvorni čakalnici zbrali vsi člani vlade. Ko sta prišla visoka gosta s predsednikom vlade dr. S t o j a d i n o v i č e m , je povsod zadonelo navdušeno |>ozdravljanje Dje-lal Bajer je z dr. Stojadinovičem in genernlom in ministrom Maričem obšel častno četo, med tem ko je godba igrala turško in jugoslovansko himno. Nato sla se turška državnika poslovila od vseh ministrov in drugih odličnih osebnosti, med tem pa sla ga. Stojadinovičeva in ga. Maričeva izročili ge. Bajar krasen šopek cvetja. Nazadnje so se visoki gostje poslovili še od predsednika kraljevske vlade in mod prisrčnim pozdravljanjem vstopili v svoj voz. Belgrad, 13. maja. m. Po daljšem presledku se je davi v kabinetu finančnega ministra zopet sestal gospodarsko-finančni odbor ministrov ter je pričel razpravljati o uredbi, ki jo je pripravilo gradbeno ministrstvo o cestnih fondih. 0 uredbi je j>odal najprej daljše poročilo gradbeni minister, nato pa se je razvila razprava, v katero je poseglo več članov gospodarskega odbora ministrov. Razprava o tej uredbi še ni zaključena ter se bo nadaljevala jutri. Kakor hitro bo gospodarski odbor ministrov sprejel uredbo o teb fondih, bo vzel takoj v pretres drugo uredbo, ki jo je isto tako izdelal gradbeni minister, to je uredbo o melioracijskih fondih. Za gospodarski odbor ministrov so posamezni ministri pripravili obširno gradivo, ki se bo obravnavalo na prihodnjih sejah tega odbora, nato pa na seji ministrskega sveta. Tako se nahaja pred gospodarskim odborom ministrov med drugimi predlog uredbe o tekočem gorivu, uredba o kvasu in glicerinu, predlog zakona o zastavah jugoslovanskih ladij, vprašanje jx>vračila zneskov od strani železniške uprave za izkoriščanje poslopij zgrajenih iz kalderminskega fonda, predlog zakona o veterinarski službi, predlog uredbe o dajanju v komisijsko prodajo zdravil biološkega izvora, ki jih izdeluje država, sklenitev pogodbe z Zetsko plovidbo za vzdrževanje redne medbal-kanske proge ter elektrifikacija železniške proge Sušak-Srpske Moravice. To progo bo predvidoma elektrificiral italijanski koncem Fervig, ki ima svoj sedež v Trstu in ga vodi bivši finančni minister grof Volpi. Zastopniki tujih tujsko-prometnih organizacij po blejski okolici Kranjska gora, 13. maja. Mednarodni zastopniki turizma, ki potujejo 6kozi Slovenijo, so si danes ogledali Bled. Zanimivo je, da kakor se bliža njihovo potovanje proti koncu, tako se večajo užitki in lepote, ki se jim odkrivajo v naši zemlji. S čolni so se peljali dopoldne po jezeru na otok, kjer je marsikdo potegnil za zvon želja. Romantični otok jim je bil s svojo lepoto nad vse všeč. Po kratki vožnji po jezeru, na katerem so si še ogledali Suvobor, so se odpeljali v Vintgar. Divja soteska, v kateri je šumela peneča se Radovna, jim je zelo ugajala. Odtod 6o se vrnili na Bled, pri tem pa so doživeli kaj zanimivo presenečenje. Vozijo se v velikem avtobusu mariborskega mestnega podjetja, ki je prav gotovo največji avtobus v Sloveniji. Ko so se vračali proti Bledu, so se vozili po razmeroma lepi, a vendar nekoliko ozki cesti, ki je bila vsa obdana s špalirjem cvetočega drevja. Veje so segale globoko na cesto in ni bilo mogoče naprej drugače, kakor da so potniki v odprtem avtobusu stopili na sedeže in privzdigovali veje, ki so molele v avtobus. Kmalu nato pa je prišel avtobus v pravo zagato. Nizka streha iz skodel je takorekoč molela na cesto, da je avtobus zadel vanjo. Na žalost sedaj ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj, dokler niso dobili pomoči. Lastnik hiše je prinesel žago, nakar so zopet trije potniki korajžno odžagali konec strehe, da je mogel avtobus naprej. Po kosilu na Bledu so si inozemcl ogledali blejske hotele, nakar so se čez Jesenice odpeljali v Kranjsko goro. Navdušila iih je lepota triglavskega pogorja, ki se jim je odprlo v Dovju in Mojstrani. Se lepši pa se jim je zdel Špik in Martulikova skupina iz Gozda, kjer 60 jih pozdravili domačini v narodnih nošah in pevski zbor. Od tam so zavili v Koop-hotel, kjer so jih kar v avtobusu pogostili. Potem so že ob zahajajočem soncu odhiteli na Vršič do ruske kapelice, kjer se jim je odprla vsa veličastna skupina vršacev v rdeči barvi zahajajočega sonca. V Kranjski gori so nato večerjali v raznih hotelih, nato pa je bil prirejen tujim gostom na čast vesel družabni večer v hotelu »Slavec«. Izobraženstvo med ljudstvom »Straža v viharju« je v zadnji številki objavila uvodnik, v katerem govori o sodelovanju izobra-ženstva med ljudstvom, keT da tudi izobraženstvo spada k ljudstvu in da je popolnoma napačno tisto naziranje, da je izobraženec kaj več in da bi se smel držati postrani. Besede je takoj z vso ihto pograbil »Slovenski Narod«, češ da so mu te besede nove in da kaj takega ni vajen slišati. Licemersko je zavil oči in vzdihnil, da so zanj take besede »presenetljivi glasovi«. Če vemo, kako z viška doli je tisto izobraženstvo, ki mu je tudi po zaslugi »Slovenskega Naroda« farška gonja edina duševna hrana, gledalo ljudstvo, potem se njegovemu presenečenju ne moremo čuditi. »Slovenski Narod« namreč še nikoli ni zapisal, da tudi izobraženstvo spada med ljudstvo. P ravna težava ob razpadanju JNS Ko je poslanec Mastrovič prestopil v JRZ in obenem odložil svoj mandat, je ta korak sprožil vprašanje, ki se najbrž prvič v zgodovini našega parlamentarizma pojavlja. Pri petomajskih volitvah je bil namreč za poslanca izvoljen na prvem mestu dr. Andjelinovič, Mastrovič pa samo kot njegov namestnik. Dr. Andjelinovič je po srečnem izidu volitev obdržal senatorsko mesto, poslansko mesto pa je prepustil namestniku. Sedaj je pa namestnik odložil to mesto in nastane vprašanje, kaj bo sedaj s tem poslanskim mandatom. »Samouprava« svetuje, naj senator dr, Andjelinovič še enkrat postane poslanec, da mandat ne bo ostal nezaseden, ker dr. Andjelinovič že itak po letih in po temperamentu bolj spada v skupščino kot pa v senat. Pravi tudi, da se v skupščini zelo pozna, da njega ni tam, v senatu bi pa že kako tudi brez njega ... „Merzov dan" v Zagrebu Za nedeljo 15. maja pripravlja hrvatska katoliška organizacija Križarjev zborovanje v prostorih zagrebškega velesejma. Zborovanje bo obenem proslava desetletnice smrti dr. Ivana Merza (1896— 1928), ki ga to gibanje smatra za svojega početnika. Po njem se celotna prireditev tudi imenuje »Mer-zov dan«. Iz vrst JRZ V nedeljo bo v Gračacu v Liki zborovanje mladine JRZ, ki jo sklicuje banovinski odbor. Na zborovanju bo poleg mnogih drugih govoril tudi poslanec inž. Nikolaj Kabalin. »Dan« poroča iz Novega Sada, da je veliko vaščanov iz vasi Bački breg v somborskem okraju, kjer je pri preteklih občinskih volitvah še zmagala bivša HSS, prestopilo v JRZ. Delegacija vaščanov se je oglasiia pri dr. Cvetu Magliču. predsedniku okrajnega odbora JRZ, in mu izrazila željo, naj skliče shod JRZ V delegaciji so bili tudi občinski odborniki, izvoljeni na listi bivše HSS. Na shodu so potem slovesno in javno proglasili, da prestopajo v JRZ. »Samouprava« pa poroča iz Splita, da sta dve izključno hrvatski vasi, namreč Runolist v imot-skem okraju in Dubrava v šibeniškem okraju, prestopili v JRZ V Dubravi se je vpisalo v JRZ 257 članov, v Runolistu pa 200. Učitelji okraja Daruvar so na svojem sestanku v sredo zvečer ustauo"ili klub JRZ. Za predsednika je bil izvoljen Dragomir Dužanec. Petnajsti pododbor JRZ v Belgradu je za nedeljo napovedal javno ljudsko predavanje v prostorih Glavnega odbora (Dečanska ulica). Predaval bo dr. Vinko Vigezica o temi: »Umetnost kot sad politične svobode in socialnega blagostanja.« Po nesreči pomočnika zunanjega min. ČSR Zagreb, 13. maja. Danes ob 17 bodo prepeljali z avtomobilom truplo pomočnika čsl. zunanjega ministra Bogdana Pavlua. Po prevozu v Zagreb bodo truplo položili v mrtvašnico na Mirogoju. Kdaj bo prevoz trupla v ČSR in pogreb, še ni določeno. Končno besedo ima pokojnikova vdova. V Rosenskem Novem so dopoldne pokopali po rim-sko-katoliškeni ohredu služkinjo Beti Novakovo, ki se je smrtno ponesrečila pri avtomobilski nesreči. V imenu čsl. generalnega konzulata v Zagrebu se je pogreba udeležil višji uradnik Ludo-vik Kolovus. Okrog polnoči je zagrebški češkoslovaški generalni konzul pripeljal s svojim avtomobilom go. Pavlu v Zagreb. Ga. Pavlu je le lažje ranjena. Truplo njenega soproga, g. ministra Pavlua, so našli ponoči v reki Sani, 160 m daleč od mesta katastrofe. Njegovo truplo sta našla dva ribiča. Komisija je takoj pregledala truplo in ugotovila, da je Pavlu utonil, ker ni imel nobenih ran. Služkinjo Epinovo so tudi ponoči potegnili iz reke in so jo danes ob 10.30 pokopali na državne stroške po katoliškem obredu v Bosanskem Novem. Belgrad, 13. maja. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je poslal brzojavko češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Kamilu Krofti, v kateri mu je izrazil sožalje nad tragično smrtjo njegovega pomočnika Buchdana Paulua. Istočasno je dr. Stojadinovič po banu dr. Ružiču v Zagrebu izrazil svoje sožalje tudi gospe pokojnega Paulua. Osebne ves ti Belgrad, 13. maja. AA. S kraljevim^ji^po so premeščeni: za veterinarskega sv elifil ' na bansko upravo dravske banovine Filip Kultere, doslej v Konjicah; za veterinarskega svetnika k okraj, načelstvu v Mariboru, levi breg, dr. Zvonko Žemljic, doslej na obmejni veterinarski postaji v Veliki Kikindi; za višjega veterinarskega svetnika v 6. skup pri okraj, načelstvu Maribor, levi breg, s sedežem v Kasakih na po- narsKega pristava pn okraj, načelstvu v SI Konjicah dr. Maks Kozinc, doslej v Konjiču. Belgrad, 13. maja. m. S kraljevim ukazom je imenovan za višjega tajnika 5. skup. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Karel Mlakar, dosedaj inšpektor iste skupine na pošti v Celju. Finančni minister je sprejel ostavko, ki jo je podala na državno službo Mira Peternel pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Nova vlada na Madžarskem Budimpešta, 13. maja. m. Regent Horthy je podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena tako-le: ministrski predsednik in trgovinski minister Bela Imrcdy, dosedanji gospodarski minister in guverner madžarske Narodne banke; zunanji mihister Kanya; notranji minister Kercsztesz-Fischer, predsednik Centrale finančnih institucij in bivši notranji minister; vojni minister general Racz-Jenb, dosedanji šef generalnega štaba; finančni minister Remedy-Schneller Lajos; naučni in bogočastni minister grof Teleky Pavel, rektor tehnične visoke šole in bivši ministrski predsednik; pravosodni minister Mikez Eten; industrijski minister Geza Bornoinisza; kmetijski minister Sandor Stranjavsky, dosedanji predsednik poslanske zbornice; minister brez listnice Bo-man Baligd, dosedanji prosvetni minister. Japonci pripravljajo veliko bitko Šanghnj, 13. maja. AA. (DNB) V nujni brzojavni okrožnici je japonski poslanik Tani prosil davi zastopnike tujih driav, da pospešijo evaku-iranje svojih ljudi iz pokrajin Kijangsu, Hanvaj in Honan. Dalje pravi Tani v tej brzojavki, da bodo prihodnje dni pokrajine ob železniški progi Peking —Hankov—Tientsin—Pukeu in ob progi Lunghaj— Lungčau pozorišče največje bitke te vojne. Japonska vojska je pripravljena izkazali vsem tujcem, ki bi prosili za japonsko vojaško varstvo, sleherno pomoi. Vojaško poveljstvo ima v vsakem primeru namen prizanašati življenju in imetju tujcev na vojnem področju, toda zaradi vojne ne more prevzeti nobenega poroštva. Dalje omenja Tani v svoji brzojavki posebno okoliščino, da dozoreva vojna in da se bliža velika, bitka. Vo najnovejših poročilih s fronte je prodrlo levo krilo japonskih čet 120 km pred železniško progo Lunghaj, tako da je Kitajcem ostal za morebiten umik samo pas. širok 100 km, med najjužnejšo točko japonskih oddelkov, ki prodirajo s severa, in najsevernejšo točko Japoncev, prodirajočih z juga. Goring v Avstriji Lin z, 13. maja. A A DNB: Danes dopoldne se je pripeljal v Linz generalfeldmaršal Sldring v družbi drž. svetnika Kermerja. Pripeljal se je s posebnim vlakom. Postaja je bila bogato okrašena z zastavami. Oeneml Giiring ho nn St. Be-gerju položil temeljni kamen za zidavo državne tovarne. Tovorni voz, opremljen s Continental gumami, pomeni sigurno in rentabilno vožnjo! Povsod preizkušena, vedno zanesljiva! Zastopstva v Dravski banovini: A. GOREČ d. z o. z., Ljubljana - Eng. Ferd. FRIEDAU, Maribor ■ Štefan HASELBACH, Celje ProtHuberhu'ozni leden: Bolniki pripovedujejo V bolnišnico je prišel iz znane ljubljanske gramozne jame. Star je 47 let, delavec, tačas brez posla. Poročen je, ima štiri otroke v starosti od 8 do 16 let. Čim je dorastel, je hodil skoraj dve desetletij kot drvar v tuje šume. Medtem ko se je on mučil za vsakdanji kruh po daljnih gozdovih, mu je baje žena doma rušila družinski mir in srečo. Vedno hujše so postajale razmere, končno je mož kljub ljubezni do svojili otrok zapustil domače ognjišče ter si iskal dela tu in tam. V teh prilikah se mu je zdravje zadnja leta zrahljalo. Pred dvema letoma je pričel pokašljevati, zadnje mesece vedno huje, mučiti ga je pričela težka sapa. Ko je prispel letos v bolnišnico, smo ugotovili odprto jetiko pljuč, potekajočo pod sliko naduhe, dočim se to obolenje na zunaj (na obrazu, postavi) še ni pokazalo v izraziti shujšanosti, v hudi bledici itd. Bival je pri nas več tednov, se nekaj popravil, nato je bil odpuščen 7. navodilom, da se čuva; ako nima lastnega rednega doma, naj bi mu občina preskrbela kot v kakem zavetišču. V domovni občini s-j mu zavetišče obljubili, na roko dali 200 din, nato ga pa spet napotili po svetu, najbolje nazaj v Ljubljano, ki je veliko mesto, ima razne zavode, tudi obsežno bolnišnico, ondi ga bodo že kam vtaknili. Tako je hlapec Jernej spet prispel in prikašljal v srce slovenske zemlje ter najprej našel zatočišče v posebno toplem gnezdecu, ki se imenuje gramozna jama v beli Ljubljani. Odondod ga je sestra iz protijetične posvetovalnice dogovorno z nami spet spravila na naš oddelek. Naš prsni oddelek je sploh nekaj čudovitega: Če je kdo obolel na pljučih, pa nima prave nege doma, ga pošljejo k nam. Če je kdo čisto na koncu s svojim zdravjem, pa domači težko gledajo in poslušajo sopučega in mučno kašljajo-čega, težko bolnega pošljejo k nam v bolnišnicb; Če kdo pljune krvavo, v strahu pribeži k nam; če kdo nima doma, niti prave redne eksistence, razumljive kmalu oslabi, se prehladi, želi se vsaj dobro prespati in odpočiti: prispe v bolnišnico na naš oddelek. Ako je kdo neozdravno bolan na pljučih ter ga zato n. pr. v zdravilišču radi odpuste, kam naj gre: po možnosti v bolnišnico; tam so zdravniki za vse bolezni. Če se zboljša, lahko pride spet nazaj. — Skratka, k nam prihaja vse, kar je slabotno, kar nima pravega zatočišča, kar je treba osamiti vsaj za prvo silo, da ne bo kužne nevarnosti za okolico; tudi oni, ki prihajajo iz raznih zdravilišč, pa še niso za delo dovolj usposobljeni, n pravega doma nimajo ali se boje za svojce, vsi ti iščejo zatočišče pri nas. Čudovito pri vsej stvari je pa to, da naš oddelek niti nima lastne stavbe, temveč se stiskamo in skrivamo pod krovom drugega starejšega oddelka. Povrnimo se nazaj k naši zgodbici I Smotrna borba proti jetiki mora zajeli tudi take ljudi, ki nimajo pravega doma, jih zdraviti do okrevanja, če to ni mogoče, jih je treba oskrbeti v kakem zavetišču, da bodo varni sami kakor tudi okolica pred morebitno okužbo. Zal se nam le malokdaj posreči te bolnike s pomočjo občine preskrbeti v zavetišču. Občina se boji stroškov, reševanje takih prošenj se vrši silno počasi in zamudno, ker pač želi vsaka ustanova, ki ima po zakonu dolžnost brigati se za neozdravne, prevaliti stroške na druge, češ, mi nimamo kritja za te izdatke. In vendar gre v vseh takih primerili po večini za bolne, ki dolgo niti živeli ne bodo. Večkrat se zgodi, da bolni, za katerega poslednje zatočišče se borimo, v dobi čakanja odide na drugi, boljši 6vet — po receptu hlapca Jerneja. Rešitev v podobnih primerih je možna le na tale način: Zakon določa činitelje in ustanovo, ki imajo skrbeti za svoje neozdravno bolne. Ker gre v naših primerih za kužno bolne, jih je mogoče oskrbeti — razen začasno v bolnišnici — le še v zavetišču, v kolikor nimajo primernega lastnega doma z lastno sobo. Zavetišče ne sme biti le eno veliko za vso pokrajino, n. pr. Slovenijo, temveč v obliki manjših oddelkov v okviru splošnih zavetišč ali v skupnosti z bolnišnico. Čim se ugotovi po uradnem strokovnem zdravniku, n. pr. v bolnišnici, posvetovalnici za jetične, da gre za docela neozdravno bolno osebo, pri kateri kako znatno zboljšanje ni mogočo, jo — ako nima lastnega doma — takoj lahko odpošljemo v bližnje zavetišče ali začasno v bolnišnico, odkoder se posreduje nagla rešitev za mesto v azilu. Občina se o izvršeni premestitvi le obvesti, ne laka pa se njenega privoljenja. Bilo bi najbolje, da se za oskrbo takih oseb določi poseben davčni prispevek ali doklada za vso banovino, odnosno državo, da se občine kolikor toliko razbremene. Dosedanja oskrba hiralcev od hiše do hiše ali temu podobno mota izostali. Pomislimo le, če tako potuje od biše do hiše kužno bolna oseba! Ze varnost drugih, zdravih ljudi zahteva dostojno in smotrno reševanje takih vprašanj, ne le čut ljubezni ter socialne dolžnosti do neozdravnih. V protituberkuloznem tednu opozarjamo na take in podobne probleme in težave ter izrekamo tiado in željo, da bi vsi, ki to berejo, v kolikor morejo, pomagali te naloge izvrševali. Dr. F. D. 1) enoramni kandelaber. — 2) šliriramni kandelaber. — 2a) štiriramni kandclaber z uro. — 3) dvoramni kandclaber. — 4) kažipot. — 5) Marijin spomenik. _ 6) magistrat. — 7) Alojzijeva cerkev. — 8) stopnice. — 9) konfini z verigami. — 10) klopi. 11) vodnjak s pitno vodo. — 12) črpalka za zrak in vodo. — 13) črpalka za bencin in plinsko olje. — 14) olje za avtomobile. — 15) čakalnica za šoferje. — 16) prometna pisarna. — 17) mala delavnica. — 18) predsoba s straniščem in umivalnico. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Župan dr. Adtešič v Newyorhu Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki je dne 5. maja odšel iz Ljubljane proti Ameriki k otvoritvi jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, je včeraj ob petih popoldne s svojo go. soprogo prispel v New York. Ob vstopu v največje severnoameriško mesto so mu predstavniki mesta New Yorka z županom na čelu priredili prisrčen sprejem. G. župan dr. Adlešič bo iz New Yorka, kjer bo nocoj prenočil, jutri odpotoval proti Clevelandu, drugemu največjemu slovenskemu mestu, kjer živi danes nad 40.000 Slovencev. Naši rojaki ga bodo slovesno sprejeli jutri ob štirih popoldne pred slovenskim narodnim domom, kjer bodo zbrani tudi najodličnejši predstavniki sodobne Amerike. Dne 15. t. m., t. j. v nedeljo bo slovesna otvoritev jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je veljal 100.000 dolarjev, t. j. v našem denarju okoli 5 milijonov dinarjev. To slavje bo prenašalo 109 radio-postaj po vseh predelih Severne Amerike. Te prireditve se bo poleg drugih predstavnikov oblasti udeležil tudi podpredsednik Združenih držav, dalje kraljevi poslanik Jugoslavije dr. Konstantin Fotič v družbi z novo imenovanim svetnikom dr. Vladimirom Ribarom. Iz poročil, ki jih dobivamo iz Severne Amerike, sklepamo, da se bo te slavnosti, ki je v vseh ozirih brez dvoma največja in najpomembnejša za naš narod tu doma in za našo kri v tujini, udeležilo okoli 100.000 naših rojakov iz vseh predelov Združenih severo-ameriških držav. Po posredovanju dr. Malija, ki vodi slovenski radio program, je radio-družba Co-lumbia obljubila, da se bo program otvoritve jugoslovanskega kulturnega vrta prenašal tudi v Evropo in da bo imenovana družba stopila v zvezo z radio postajo v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, tako da bo lahko tudi stara domovina v duhu prisostvovala temu izrednemu slavju, ki bo brez dvoma visoko dvignilo ime naše domovine v očeh sodobne Severne Amerike. To priča že dejstvo, da vsi severnoameriški listi priobčujejo tople članke o jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu in o lepotah naše domovine. Postanite naročnik »Slovenca" Kje je denar najboljše naložen? V dobrem časopisu! Kje oglas najbolj uspešen? V najbolj razširjenem slovenskem dnevniku; v »Slovencu«! Kje je največ najlepših, najkoristnejših nagrad? »Slovenec« jih razpisuje za svoje naročnike in bralce! 152 DRAGOCENIH NAGRAD. j Vredne so nad 100.000 dinarjev Verujte! Sreča bo Vaša! Zato ne odlašajte, ampak postanite še danes naročnik »Slovenca«, da boste lahko zastonj brez slehernih dajatev deležni bogatih daril! Lastništvo »Slovenca«. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiniiiiiniiiiM^ Glavni irg v Mariboru bodo preurediti Maribor, 13. maja. Regulacija Glavnega trga v Mariboru spada brez dvoma med najbolj pereče regulacijske probleme, katere je bilo treba rešiti v našem mestu. Državni most, ki je v prečni osi Glavnega tTga, zbira promet čez Dravo na ogromni širini in povzroča, da je prostor med mostom eden najprometnejših v Sloveniji. Z regulacijo se je morala rešiti v prvi vnsti čim varnejša ureditev prometa in po možnosti izravnati višinsko neurejene prilike. Vsakdo je mogel uvideti, da je Glavni trg v sedanji obliki nemogoč, kar se posebno opaža v jutranjih, opoldanskih in večernih urah, ko je promet najgostejši. Po regulaciji, ki se 6edaj izvaja, bo urejen promet s tremi velikimi otoki. Oba krajna otoka bosta podolgovata in se bosta s svojo obliko prilagajala tlorisu starega in novega dela Glavnega trga. V osi državnega mosta in Gosposke ulice pa bo nameščen manjši otok ovalne oblike. Na cestiščih med temi otoki bo uveden strogo enosmerni promet, kot ga označujejo na skici vrisane pšice. Na ta način urejen promet bo onemogočal križanje vozil, zmanjševal torej kar najbolj nevarnost trčenja, zajamče-val hiter razplet prometa in izdatno olajševal varen prehod pešcev preko vozišč. Na novem delu Glavnega trga bo poleg že omenjenega prometnega otoka zasnovana velika osrednja avtobusna postaja. Avtobusna postaja bo nameščena tako, da nikakor ne bo motila toka glavnega prometa ter bo izhodišče in križišče vseh avtobusnih prog v mestu in okolici. Od omenjenih treh otokov bo srednji zvišan nad cestišče ter asfaltiran. Krajni podolgovati otok na starem delu trga bo v ravnini cestišča tlakovan s prodnimi kamni ter ločen od cestišča s posebno granitno obrobo, v kateri bodo nameščeni tudi vsi odvodi za odtok padavin. Stari Marijin spomenik ostane na sedanjem mestu. Na obeh krajih otoka bodo nameščeni konfini z verigami, ki bodo omogočali pešcem prehod na nevarnih mestih. Podolgovati otok na novem deju trga bo urejen za parkiranje avtobusov, bo betoniran, ločen od cestišč kot otok na starem delu trga s prav tako zavarovanimi krajnimi stranicami. Vsa cestišča Glavnega trga bodo tlakovana z granitnimi kockami, trotoarji pa bodo asfaltirani. Osrednja avtobusna postaja bo iz dveh delov: iz prekritega 4 m širokega in 70 m dolgega perona ter iz zgradbe, v kateri bodo vsi za avtobusni promet potrebni prostori kot prometna pisarna, čakalnica za šoferje ter posebna predsoba s straniščem in umivalnico za avtobusno osebje. Na zapadnem delu perona bodo nameščene klopi in vodnjak 6 pitno vodo, na vzhodnem delu pa bodo črpalke za zrak, vodo, bencin, plinsko olje in olje. Tudi razsvetljava na reguliranem trgu bo docela nova ter bo Glavni trg zelo dobro razsvetljen. Vzdolž vseh trotoarjev bodo nanizani v razdalji približno 16 m železni 11 m visoki kandelabri. Poleg tega bo razsvetljen srednji prometni otok s posebno močnim štirrramnim kandelabrom, prav tako tudi izpostavljeni del trotoarja ob ustju državnega mosta. Otok na novem delu trga bo razsvetljen s tremi dvoramnimi kandelabri. Smer posameznih voženj bodo na primernih mestih označevali lični kažipoti in avtomobilski znaki. Evharistično slavje na Ptujski gori Premnogim ne dopuščajo razmere, da bi se udeležili svetovnega evharističncga slavja v Budimpešti. Zato se bomo doma pridružili svetovnim narodom v češčenju presvete Evharistije. Pri romarski poti na Ptujski gori bo v istem času kot v Budimpešti evharistična proslava, s sledečim sporedom: Dne 28. maja ob 10 začetek s sveto mašo, ob 7 zvečer pa pozdravni govor in slovesne ve-černice. Nato celonoeno češčenje Najsvetejšega. Ob Kil ponoči teoforična procesija z baklami, ob 12 polnočnica z ljudskim petjem iu skupnim sv. obhajilom mož iu fantov. Dne 29. maja bodo ves dopoldan sv. maše. Ob 6 zjutraj govor, sv. maša in skupno sv. obhajilo žena in deklet; ob 10 govor in pontifi-kalna sv. maša, ter zahvalna pesem. Drobne novice Koledar Sobota, 14. maja: Bonifacij, mučenec; Pashall., papež; ščip ob 9.49. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Nedelja, 15. maja: 4. povelikonočna nedelja: Izidor, kmet spozna valeč; Sofija. f Vladni svetnik Franc Župnek Včeraj zjutraj ob Vt8 je v Ljubljani v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. Franc Župnek, vladni svetnik v pokoju. Rajnik 6e je rodil v Dramljah pri Št. Juriju ob juž. žel. Po gimnazij-kih študijah se je vpisal na graško univerzo, kjer je dovršil pravne študije. Nato je vstopil v poli-tično-upravno službo in je služboval po raznih okrajnih glavarstvih. Okrajni glavar je bil v različnih mestih Gorenjske, nazadnje v Borovljah. Nato je služil še do 1. 1925 pri deželni vladi v Ljubljani. Za njegove velike zasluge ga je mnogo občin imenovalo za častnega člana. S svojim velikim vplivom je med svetovno vojno pomagal mnogim, ki so bili politično preganjani. Zelo se je Savil tudi z gospodarskimi načrti in je bil v tem oziru priznan strokovnjak. Zlasti se je udejstvoval pri reševanju železniških problemov. Tu so znana njegova dela pri trasiranju prog. Posebno je svoje-žasno vzbudil pozornost njegov načrt zveze Slovenije z morjem, ki je bil tehnično prav pomemben. Sodeloval je tudi pri naših listih s strokovnimi razpravami. Zapušča vdovo in pet otrok. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne izpred zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k sv. Križu. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Evangelium. 294 str., vez. 59 din. — Graf, Selig die Hungernden. 201 str., vez. 56 din. — Uessen, Die Werte des Heiligen. Eine neue Religions-philosophie. 282 str., vez. 82 din. — Pinsk-Perl, Das Hochamt. Sinn und Gestah der hohen Mes-se. 227 str., vez. 70 din. — Przywara, Deus Sem-per Maior. Tkeologie der Exerzitien, 256 str., vez. 68 din — Z e u § e n des W o r t e s : Die Bnefe des lil. Ignatius von Antiochien. I. Bd. 56 str., vez. 15 din, — More, Briefe aus dem Ge-fangnis. 2. Bd 90 str., vez. 15 din — IIenry-Newman,Die Einheit der Kirche und die Man-nigfalt ihrer Amter. 3. Bd. 73 str., vez. 15 din. — Gogol, Betrachtungen iiber die Gottliche Litur-gie. 4. Bd. 100 str., vez. 16 din. — Gott ist die Liebe. Predigten des hI. Augustinus iiber den ersten Johannesbrief. 5/6 Bd. 153 str., vez. 24 dinarjev. — Zanimiv gost v sodnih zaporih. V zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča se že dalj časa nahaja flans Friedrich Wolfgang Fischer iz Lipskega, ki je bil aretiran na podlagi tiralice nemških sodnih oblasti. Osumljen je večjih vlomov in celo zločinstva umora. Nemško poslaništvo je pred dnevi sporočilo zunanjemu ministrstvu, da zahtevajo nemške sodne oblasti izročitev Fischerja. Zunanje ministrstvo je o tem obvestilo pravosodno ministrstvo, ki je odločilo, da Fischerja izroče nemškim oblastem — Povišana kazen. Pred kazenskim sodni-kom-poedincem je bil v Mostah stanujoči šofer Karol Ž. obsojen zaradi prestopka zoper obstoj države po š-u 100-1 k. z. na 300 din denarne kazni, plačljivih v 2 mesecih po pravomočnosti sodbe, v plačilo vseh stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni ter v plačilo pov- Erečnine 250 din. Ž. je lani v začetku novembra udo in grdo govoril proti državi v neki gostilni. Sam je tajil, da bi bil govoril žal-besede Film po znameniti stari »Praški legendi« z Harry Baurom v glavni vlogi kot cesar RUDOLF II Kljub visoki najemnini filma nepovišane cene od Din 2'50 dalje! Danes premiera! GOLEM Matmeia BorisKarlofffs Dih smrTTI Danes ob 14'80 in v nedeljo ob 10'30 dop. Najnapetejši film misticizma srednjega veka! Prizori, kakršnih še ni bilo v povestnici filma! Kino Sloga ?ei. 27-30 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Proslava 80 letnice smrti dr. Knobleharja. Misijonišče Knobleharjev zavod (Ljubljana-Drav-flje) proslavi 80 letnico smrti dr. Ignacija Knobleharja, slavnega slovenskega misijonarja v Afriki, v nedeljo, 15. maja v farni cerkvi v Št. Vidu nad Ljubljano z misijonskimi pridigami in slovesno sv. mašo za mieijone. Govoril bo zjutraj ob 6 univerzitetni prof. g. dr Lambert Ehrlich, ob 8 stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž Klinar, ob 10 in popoldne pri šmarnicah ob Vi3 misijonar p. Stanko Dobovšek, rektor misijonišča Knobleharjev zavod. Prijatelji misijonov, pridite molit in darovat za afriške misijone in za Knobleharjev zavod, kjer se vzgajajo bodoči afriški misijonarji! — Književni in umetniški natečaj za turistično propagando. Tujskoprometna zveza v Dubrovniku je rapisala 4 nagradne natečaje in sicer: za najboljši članek o Dubrovniku in o $pki Kotorski, za fotografske posnetke Dubrovnika ali Boke Kotorske, za reliefne propagandne in orientacijske karte Dubrovnika in Boke Kotorske, za znanstvena dela o Dubrovniku. Termin vseh natečajev, za katere so razpisane visoke nagrade, je 31. oktober 1938. Natančni razpisi so interesentom na razpolago pri Zvezi za tujski promet v Ljubljani in v biljetarnah Putnika. _ »VOZNI RED« za 2 Din Zahtevajte v vsaki trafiki. Trafike ga lahko kupijo v Cirilovi knjigarni v Mariboru. — Romarski izlet na Trsat in Rab o bin-koštih. Priljubljeno romanje k M. B. na Trsat, združeno z izletom na prekrasni otok Rab, bo tudi letos za binkoštne praznike. Opozarjamo na to znamenito božjo pot vse, ki si žele duhovne utehe, miru srca in obilo svetega veselja, kakor tudi vse, ki žele videti lepe, zanimive kraje ob morju,, doživeti prijetno vožnjo po morju in preživeti praznično popoldne na prelepem otoku Rabu. Da bo potovanje udobno in nemoteno po tujih potnikih, bo vozil posebni vlak iz Ljubljane in posebna ladja s Sušaka na Rab. Stroški potovanja znašajo iz Ljubljane in z vseh postaj na progi Ljubljana— Zidani most—Zagreb 165 din, iz Karlovca pa 130 din. Vožnja do priključne postaje k posebnemu vlaku je polovična. Dolenjci in Belo-kranjci se bodo gotovo radi poslužili ugodnosti znižanja voznine, ker Trsat je bil do zadnjih let vedno dobro obiskan po Belokranjcih. Podroben spored pošlje vsakomur brezplačno »Družina božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 17, kamor naj se pošlje do 25. maja tudi denar za voznino. — Tujskoprometne propagandne izdaje. Kr. banska uprava opozarja vse tujskoprometne organizacije, ustanove, lastnike (upravitelje) hotelov, penzionov, gostiln i. dr., ki izdajajo v turistično propagandne namene, za vabo gostov, prospekte, letake, plakate, zemljevidne skice, razglednice, albume itd., da je potrebno vse tovrstne osnutke (besedilo kakor slike in skice) pred natisom v tiskarnah predložiti Zvezi za tujski promet v Ljubljani odnosno Tujskopro-metni zvezi v Mariboru v pregled in odobritev tako zaradi evidence naše turistične propagande kakor še i>osebno, da sc nesmotrna, pomanjkljiva ali sploh neumestna propaganda prepreči. — Lastnike ribarskih knjižic, izdanih od mestnega poglavarstva v Ljubljani, obvešča ljubljansko mestno pogluvarstvo, da izgube vse _:1. „„..1. n l.n i, Iiflnnn 1 *rr>7 'ilJcSC OQ 31. I. S ove knjižice, ribarske knjižice, izdane brez do 20. IV. 1938 svojo veljavo. ----- ----------- opremljene z rdečim žigom kr. banske uprave dravsko banovine, izdaja mestno poglavarstvo proti plačilu državne takse 20 din ter bano-vinske takse 80 din. za člane ribarskega društva pa 50 din. Od mestnega poglavarstva v Ljubljani izdane knjižice mu je treba vrniti. — Zobozdravniško društvo vabi svoje člane in vse druge zdravnike na izredni občni zbor v Celjo v nedeljo, 15. maja, ob 15. v restavraciji Union. Poleg stanovskega dela bosta predavala asistenta zagrebške stomatološke klinike g. dr. Čuper in g. dr. Bocak o najnovejši Heupelovi ortodontski metodi. — Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, priporoča sledeče knjige: Bossuet, Das Hohenpriesterliche Gebet. 180 str . vezana 42 din. — Braun, Der namenlose Gott. Ccliiu-torte Gotteserkenntnis. 237 str., vez. 75 din — Fiedler, ln jener Zeit... Wege ins unbekannte proti državi. Priče so to potrdile. Državni tožilec se je proti sodbi pritožil na ljubljansko apelacijsko sodišče. Apelacijski senat je prvo sodbo razveljavil in obsodil šoferja Ž. na 1 mesec zapora nepogojno, ker je bil že večkrat kaznovan. V ostalem je bila prva sodba potrjena. . — Aretacija. Orožniki so na Rakeku prijeli v Iški Loki rojenega delavca Janeza Štrum-blja, stanujočega v Ljubljani, in ga včeraj pripeljali v ljubljanske sodne zapore. Š. je ovaden zaradi nekih kaznivih dejanj. — URE, nakit za birmo čuden, Prešernova 1. . .— Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef erciičice«. — Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča vsem včlanjenim društvom in ostalim tuj-skoprometnim interesentom, naj se po obvestilu ministrstva trgovine in industrije pošilja v Ze-dinjene Ameriške države propagandni material zgolj v angleškem ter v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, ker za propagando v drugih jezikih ni mnogo povpraševanja. — Po novem voznem redu od 15. maja dalje odhaja avtobus ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane v Domžale, Dob in Moravče ob 8.15. — V jutrišnji številki našega časopisa bo izšel celostranski inserat za Radion nagradno tekmovanje. Prečitajte pazljivo ta inserat, ker bo za pravilno rešitev razdeljenih v denarju 40.000 din. — Površnik z listinami sem zgubil od tovarne Titan — Kamnik do Domžal. Lepo prosim najditelja, da ga odda proti nagradi na naslov, ki je v listinah, Drevi ob 20 ponovi »Slovenska scena mladih« v Delavski zbornici zadnjikrat Mrakovo dramo »Čajkovski« v Ljubljani. Obenem nastopi v tej skupini tudi zadnjič ga. Mlekuševa v vlogi me Mele. Ker je ga. Mlekuševa vskočila v zadnjem trenutku ter s tem omogočila krstno v Celju in vse dosedanje predstave »Čajkov-skega«, se ji uprava SSM tem potom javno zahvaljuje za njeno umetniško in tovariško pomoč in požrtvovalnost. Ali bi radi videli kaj lepega? Pridite v nedeljo, 22. maja, ob 3 popoldne v frančiškansko dvorano, šolski otroci iz Most bodo rajali in peli ter vam v ljubki igrici »Dušice« prikazali življenje cvetja na naših planinah. Vstopnice so v predprodaji v pisarni »Pax et bonum«. Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo, 15, maja, ob 20.15 na društvenem odru pravljico s petjem v 7 slikah »Materina ljubezen« po Andersonu dramatiziral Ks. Meško. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do ti v društvenem domu. Sestanki Dekliški kroiek Prosv. društva Trnovo vabi vse članice-telovadkinje k vaji na Stadionu. Zberemo se v nedeljo ob četrt na 8. zjutraj na Trnovskem mostu. Pridite vse! Šmarnogorsko okrožje. V nedeljo ob 9 v dvorani Vzajemne zavarovalnice podzvezni svet. Udeležba obvezna za predsednika, tajnika in načelnika. Za ostale odbornike okrožja želimo, da se jih udeleži čim več. — Tajnik. Naše dijaštvo Pevci in pevke! Za akademsko službo božjo Eri oo. frančiškanih redna pevska vaja v so-oto (14. V.) od 6 do 7, in v nedeljo (15. V.) od 10 do U. Lekarne Noino službo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv Petra c. 78. * 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15. 1 »Ljubljana kot umetniško središče Slovencev« je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 8 v beli dvorani hotela »Union« univ. prof. dr. France Štele. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Po predavanju bo XV. redni občni zbor Umetnostno zgodovinskega društva v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika XIV. občnega zbora. 3. Poročila odbornikov. 4. Poročila preglednikov 5. Slučajnosti Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni 1 Sv. Mihael na Barju. V novi cerkvi je vsako nedeljo ob 9 sv. maša. Popoldne ob Vx 4 šmarnice. Avtobus vozi izpred univerze in izpred trnovske cerkve ob 3. V nedeljo, 22. maja, bodo zaradi romanja na Rakovnik šmarnice na Barju ob 2. KINO MATICA 21-24 REV01UCIJSKA SVATBA Paul Hartmann Brigitte Horney boru potrjeni, pa še nimajo dovoljenja za odlog vojaške službe zaradi študija, da takoj vložijo prošnjo za to dovoljenje pri poveljstvu okrožja, ker bodo sicer letos poklicani na odsluženje roka. Dijaki, ki imajo dovoljenje za odložitev vojaške službe, pa bi bili že letos radi vpoklicani, naj se javijo najpozneje do 20. maja v sobi št. 3 na mestnem vojaškem uradu. m Rezervnim častnikom, ki niso bili sprejeti v našo vojsko, pa so dobili od države oz. od Združenja oficirjev uniformo, poziva mestni vojaški urad, da se prijavijo v sobi št. 3 na Slomškovem trgu 3. m Majnlški govori v stolnici. Nedelja, 15. majaj Trije modri (Peter Pribožič); ponedeljek, 16. maja: V pregnanstvu (Mihael Umek); torek, 17. maja: Bolestna izguba (Vinko Munda); sreda, 18. maja: Duhovni napredek (Anton Karo); četrtek, 19. majai frvi čudež (prof. Ivan Bogovič); petek, 20. maja: Vzor verovanja (dr. Milan Držečnik); sobota, 21. maja: Dekla Gospodova (Franc Kolenc). m Gasilska četa v Radvanju se iskreno zahvaljuje občinskemu odboru v Radvanju, ker ji je daroval namesto venca na grob pokojnega ministra Ivana Vesenjaka znesek 200 din. — Odbor. Prodajalne mesa bodo v nedeljo 15. t. m. dopoldne odprte. Prav tako se bo meso prodajalo na stojnicah na trgu, ker je prenehal zimski nedeljski počitek. Odslej bodo torej mesarske prodajalne v poletnem času V6ako nedeljo dopoldne do 9 odprte. m Društvo stanovanjskih najemnikov in najemnikov poslovnih lokalov ima svoj občni zbor jutri, v nedeljo, ob 10 dopoldne pri Povodniku v Jurčičevi ulici. Dostop imajo tudi najemniki, ki niso člani društva. m Zidarji zahtevajo zvišanje mezd. 2e nekaj časa teko pogajanja med gradbenimi delavci in podjetniki zaradi zvišanja mezd. Graditelji so predložili nov plačilni sistem, po katerem bi se delavci delili v vsaki skupini na tri kategorije: v dobro, boljio in najboljšo ter bi prejemali tudi tej kvalifikaciji primerno različno mezdo. Ta mezda bi znašala za izučene zidarje in tesarje z nad triletno prakso na uro 5.50, 5.75 in 6 din, za zidarje in tesarje z manj kot triletno prakso 4.75, 5 in 5.25 din, za pomožne delavce nad 18 let starosti 3.50 in 3.75 din. Delavci pa zavračajo kategorije ter predlagajo sledeče enotne plače: za preddelavce 6.50, za zidarje in tesarje z nad triletno prakso 5.75, s pričetkom prihodnjega leta pa 6 din, za zidarje in tesarje pod triletno prakso letos 5, drugo leto 5.50 din, za pomožne delavce nad 18 starosti leto« 3.75, drugo leto 4, zidarski in tesarski vajenci pa naj prejemajo prvo leto 3 din, drugo leto 3.50 in tretje leto 4 din. m Sprememba posesti. G. Gjuro Valjak je prodal vogalno parcelo Gregorčičeva-Grajska ulica (na- Nalagate svoie prihranke v Mestno hranilnico v Marih^m 1 Lepe in dobro moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. 1 0 priliki žegnanja na Skaručni bo v nedeljo, 15. maja vstavilo avtobusno jx)djetje O. žužek poleg rednega avtobusa, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.10 izpred protestantovske cerkve, še en avtobus z istočasnim odhodom. Izredni avtobus bo vozil v primeru potrebe vsako uro. 1 Na Rožniku bo jutri ob 7 zjutraj sv. maša, pri kateri bo pel pevski zbor Društva rokodelskih pomočnikov. K udeležbi vabimo vse člane in prijatelje društva. 1 Cvetličarna Bajt se je preselila v Frančiškansko ulico. »Roža«. 1 Nesreča na prelazu kamniške železnice. Na prelazu Vodovodne ceste čez progo kamniške železnice se je včeraj ob 14.10 pripetila huda nesreča. Po cesti se je peljal z motornim kolesom 27 letni Vladislav Jamar, sotrudnik trgovske tvrdke Lovro Demšar na Šempetrski cesti. Hotel je prehiteti kamniški vlak, toda na prelazu ga je lokomotiva butnila. Jamar je obležal nezavesten ter je dobil hude poškodbe na glavi in po vsem telesu. Poklicani so bili reševalci, ki so Jamarja prepeljali v Šlajmarjev dom. Slavna Švedinja ki jo imenujejo drugo GRETO GARBO v najnov. krasnem filmu V domotožju po svoji severni domovini, razočarana v svoji ljubezni in dušeča se v vročini užnega podnebja, je spoznala mlada žena vso tragedijo svojega življenja... Kino Union ^ Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 aa Ljubljana V soboto, dne 14. maja 1938 Gledališče Drama: Sobota, 14.: »Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 15.: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 16.: Zaprto. — Torek, 17.: »Haremske skrivnosti«. Gostovanje bolgarskega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Sreda, 18.: »Aleksandra«. Gostovanje bolgarskega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Četrtek, 19.: »Princesa Juta«. Gostovanje bolgar. Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. Opera: Sobota, 14. ob 15: »V kraljestvu palčkov«. Predstava samo za šolsko mladino v spremstvu učiteljstva. — Ob 20: »Jakobinec«. Red B. — Nedelja, 15.: »Helteja«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 16.: Zaprto. — Torek, 17.: »Manon Lescaut«. Premiera. Preimerski abonma. — Sreda, 18.: »Hoffmannove pripovedke«. Red Sreda. — četrtek, 19.: »Rigo-letto«. Red Četrtek. Prireditve in zabave Akademija v Rokodelskem domu. Za akademijo, ki bo jutri ob pol 9 zvečer v Rokodelskem domu, je prav veliko zanimanje. Na sporedu so glasbene točke salonskega orkestra, petje pevskega zbora Društva rokodelskih pomočnikov in glasbeno-scenična uprizoritev Prešernovega Krsta pri Savici«. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10 Maribor m Žetev smrti. V bolnišnici je umrla v starosti 54 let vdova po finančnem pregledniku Marija De-kleva. — Na Aleksandrovi cesti 35 je ugrabila smrt vdovo po železničarju Barbaro Rus, ki je dosegla visoko starost 80 let. — V Prešernovi 2 je umrla 70 letna Marija Najrajter. Naj počivajo v mirul m Katoliška mladina vabi jutri popoldne ob 5 svoje prijatelje v dvorano v Cvetlični ulici. Uprizori se zabavna veseloigra »Dve nevesti«. m Bolgarski pevci pridejo. Bolgarski pevski zbor iz Plovdiva pride v Maribor v sredo 18. t. m. z avtobusi iz Celja, Svečani sprejem bo na Kralja Petra trgu ob 18. Koncert bo ob 20 v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Putniku. Ta dan naj bo veličastna manifestacija slovanske misli vsega Maribora. m Mestno električno podjetje bo v nedeljo prelagalo električne kable na Glavnem trgu ter bo zaradi tega tok na Glavnem trgu in v bližnjih ulicah odklopljen. Taka dela se morajo vršiti na nedeljo, ko počiva večina obratov, ki uporabljajo električni tok. m Jutri — nov avtobusni vozni red. Z jutrišnjim dnem uvajajo mestna podjetja za vse avtobusne proge nov vozni red, ki prinaša nekatere važne spremembe. Med drugimi se uvajajo zopet redne vožnje na Pohorje ob nedeljah in praznikih ter se otvarja nova proga Maribor-Št. Ilj-državna meja. Podrobnosti novega voznega reda se nahajajo v posebni knjižici, ki jo je izdal avtobusni promet ter ee dobi pri vseh šoferjih in v pisarni na Glavnem trgu. m Za rekrute-dijake. Poveljstvo mariborskega vojnega okrožja opozarja dijake, ki «u bili na na- Sčurza ug^n/r^6' .° ma)a 20: »Dva ducata rdečih roz« Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 15. maja ob 15 »čigav grunt« Gostovanje Cirkovčanov Ob vitlllr Red B" G°St0Vanie Mariona-Vlaho. Celje c Akademija celjske realne gimnazije. V sredo celiske IZ111™ Sledališr slavnostna akademija celjske relane gimnazije. Pozdravni govor je imel g. Lesmčar Janko. Sledila je deklamacija, nato pa proste vaje, k, so jih izvajali dijaki tret ega raz- * nrnf JraZ1JSkl T5™' Zb°r * P°d Vodstvom v™ , napanapCl dve Adamičevi Vodopivče™ »Vipavska« m Devovo »Kaj sem prislužil,, čedna nli in T^T sestava' ki 80 Precizno izvajali dijaki višjih razredov. Zborna recitacija »Pesem irendentistov« je bila močno podana. Z burni- l?!a& t Si? biiv naf?raiene za svoja izvajanja TllovadbJan?raJ1-erge^ in, ^nina, ki so točko lelovadba na plazi sestavile in izvedle prav pri- rčno. Tudi nastop s harmoniko Sonje Rakušove ]e občinstvo zadovoljil. Najlepši točki sporeda sta bili ples »Istranka«, katerega je odlično in z ob- * ^ osmo?olka Tana Mravljakova, in nastop mžješolcev m nižješolk »Veseli mornarčki«, zamisel ge. Golobičeve Kvartet je pod vodstvom S«« San,clnaTodigral s polifonijo iz Karel San-cinovega dela »Iz slovenske serenade«. Solistinja ga Helena Rajhova je s svojim čistim glasom za-pela iz spevoigre Bajka o kresni noči. Nastop peterice visješolcev s svojim preciznim izvajanjem ^Y'nanje- Prav čedno so zapeli sedmošolci 1®lv.on? g^p-prof. Knapa dr. Sclmabovo »Dekle, kaj si tak žalostno?« in Gerbičevo »Pastir->Mnrnap zaključek je bila uprizoritev enodejanke »Mornar Tomo«, zamisel pisatelja F. Roša, ki oni-suje v tem dejanju tlačanstvo pod beneško oblastjo ter simbolično slika borbo našega naroda za svobodo Jadranskega morja. Posebno lep je bil zaklju-ček ko so se prisrčno vrstili razgovori mornarja loma, starca Marka in beračice Mare, vse pa je izzvenelo v željo, da ohranimo naše morje in se ga oklepamo z vedno večjo ljubeznijo I filma »X°ere«n1živUenjer ^^ ita,iianskega c Bolgarski pevci v Celju. V torek ob 4. pop se pripeljejo z avtobusom v Celje bolgarski pevci. Pred Narodnim domom bo svečan sprejem gostov Gostje si bodo nato ogledali mesto in celjske znamenitosti, zvečer pa bo v mestnem gledališču ob 8. Koncert, na katerem nam bo najboljši bolgarski zbor zapel krasne narodne bolgarske in umetniške pesmi Po koncertu bo v gornjih prostorih Narodnega doma družabni večer. V sredo zjutraj se bodo gostje odpeljali h g. Goričanu v Višnjo vas, nato bodo obiskali rojstne hišo prof. Antona Bezenška v Bukovju pri Frankolovem. Opoldne bo skupen obed pri g. šnablnu. Nato se bodo gostje odpeljali v Maribor. Cenjeno občinstvo in vsa društva vabimo, da se udeleže sprejema bolgarskih bratov ter se polnoštevilno udeleže tudi večernega koncerta Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Karel Gončar. c Kino Metropol — »Gozdni akordi« c Železničarska godba v Celju priredi v nede-ljo, 15. maja, v mestnem parku promenadni koncert od 11. do 12. dopoldne v prid jeličnim bolnikom v okviru proti tuberkuloznega tedna c Skupščina SPD v Celin Planince in drugo občinstvo vabimo na skupščino SPD jutri v nedeljo 15. maja. v dvorani Narodnega doma v Olju ob pol y. dopoldne. Spor Batignola z našo državo Država dobila proces za 40 milijonov din Leta 1929 je prevzela francoska družba Batig-nolles izsuševanje velikega dela pančevskega močvirja, in sicer na področju donavskotemeške vodne zadruge za 254.3 milij. din, za kar je sklenila posebno pogodbo z našo državo. V tej pogodbi je bilo dogovorjeno, da se pogodba lahko revidira, če bi se tržne cene izpremenile (navzgor ali navzdol) za več kot 5% v primeri z onimi tržnimi cenami, ki so veljale za časa podpisa pogodbe. — Pogodba je bila sestavljena na podlagi edinstvenih cen za posamezna dela. V letu 1932 je pVišlo med gradbenim ministrstvom in družbo do spora zaradi teh cen in je ministrstvo predložilo revizijo cen za ta dela. Toda družba se z državo ni sporazumela in leta 1935 je tedanji gradbeni minister g. Marko Avtomobilske ceste v Nemčiji Investiranih je 2109 mil. mark Iz poslovnega poročila podjetja »Reichsauto-balinen« je posneti, da je kilometraža cest, na katerih se vrši promet, lani narasla za 927 km na 2014 km, gradi se pa takih cest še 1623 km (na koncu 1936 1644). Vse priprave za gradbo nadaljnjih 1931 km so pa tudi že končane. Podjetje ima, kot znano, glavnice 50 milij. mark, 195 milij. pa posebnih rezerv. Lani je izdalo za gradbo cest 705 (1936 714) milij. mark. Podjetniki, ki so gradili ceste so avgusta 1937 zaposlovali 98.042 delavcev. Od vseh lanskih izdatkov za gradbo je šlo 199 milij. mark za zemeljska dela, 144 za gradbo cestišča, za gradbo dovoznih in odvoznih cest 92 milij., za mostove, pri katerih se vedno bolj porablja kamen namesto jekla, 72 milij, mark, pa upravne stroške 52, za splošne stroške 32 milij. Niso pa tudi upoštevani izdatki za prevoz, nakup zemljišč, obresti itd. Postajališč za bencin je že 41, grade jih pa še dpisan tudi dopolnilni sporazum za trgovinski promet, s katerim je znatno razširjena lista proizvodov, katere lahko izvažamo v Turčijo. Tako je po novem sporazumu prost uvoz naslednjih predmetov: konji, mezgi in mule, bivoli, voli, lepila, razne kože, moški klobuki, ne-okrašeni ženski klobuki, tuljci iz klobučevine, rastlinski kvas, hmelj, zdravilne rastline, lepilni gumi, stavbni les, furnirji, parketi, gumbi, leseni cveki za čevlje, pluta in izdelki, celuloza, papir •za zavijanje, kartoni, magnezijev karbonat, svetilke, okraski iz stekla, komb. s platino in zlatom, železo vseh vrst, čisto in specialno jeklo, plošče iz jeklene pločevine, železni žeblji, podkovice, ročno orodje iz železa, britve, navadni ključavničarski predmeti, sodi iz železa, razni predmeti iz železa, aluminij in legure, plugi in kmetijsko orodje, se-salke, lanolin, glicerin, kazein itd. Nadalje so zvišani ali pa novo uvedeni številni kontingenti za naše proizvode. Nov je kontingent za mesne konzerve, šunko, slanino, maslo, sveže kože, volnene tkanine, čipke, špinačo itd., celuloid, metle in krtače, razne vrste kartona, izdelke iz bombažnih tkanin, cement, steklenice, cilindre za svetilke, peči, pločevinarske predmete, merilne instrumente, otroške vozičke, kalcij in soli, serume itd. Kontingent za tiskarski papir je zvišan od 10 na 500 ton, za zavojni papir od 5 na 200 ton. Turčija bo plačala naš les (30.000 kub. metrov letno) kot doslej 50% v kliringu, 50% pa z zasebnimi kompenzacijami (volna, premog, suhe smokve in turški lešniki). * Tečaji državnih železnic. Od 12. maja dalje veljajo na naših državnih železnicah tile valutni tečaji: holandski goldinar 24.40 din, nemška marka i7.65, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, avstrijski šiling 8.20, poljski zlot 8.30, italijanska lira 2.35, francoski frank 1.30, češka krona 1.53, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.34, grška drahma 0.41 din. Izmed vseh industrijskih panog se je pri nas najbolj razvila tekstilna industrija, ki ji ni mogla do živega niti kriza. Nata tekstilna industrija je dBBdZId (IT/1 L l J A) EbEN HOTEL ZFNTRflL ob morju Polni pension od Lit. 40'— Posebni prospekti na željo ZbRdVILISCE IN PENSION DR. HORVAT Lastna plaža pred hišo Najmodernejši konifort P0RT0R0SE (iTALijfl) HOTEL FOKTOROSE HOTEL RIVIERA Direktno ob morju - lastna plaža - tek voda - pension Lit. 27—40. Potujte v ITALIJO deželo, ki jo je narava obdarovala z neprimernim čarom in ki ji je človeški genij podaril nesmrtne spomenike Znatne ugodnosti Vam olajšajo bivanje in potovanje v Italijo Makazlla za hotele in benzin Znižanje vožnje po železnici (50 - 70%) Pojasnila: E. N. I. T„ Petra Kocica br. 6, Beograd in pri vseh potniških in prometnih uradih zdaj že tako močna ter razvita, da uspešno izpodriva tuje izdelke. Manufakturno blago jugoslovanskih tekstilnih tovarn se kosa po kvaliteti s tujim folagoin, zato je tudi povpraševanje po njem čedalje večje. Doslej pri nas še ni bilo dovolj velike razstave izdelkov naših tekstilnih tovarn v takem obsegu, da bi lahko v polni meri pokazali, kako mogočna industrijska panoga je tekstilna, zlasti v Sloveniji. Takšna velika razstava pa bo na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Nudila bo lep, popoln pregled delavnosti ter zmogljivosti naše tekstilne industrije. Po pripravah lahko sodimo, da bo ta razstava v resnici reprezentativna. Obnova zadružništva tudi v Vojvodini. Dne 11. maja je bil v Novem Sadu občni zbor Zveze kmetijskih zadrug. Iz podanih poročil je razvidno, da je dobila Zveza obenem s svojimi članicami 24. milij. din kredita od Poštne hranilice za odstopljene terjatve in 3% obvezice. Položaj zveze in včlanjenih zadrug se izboljšuje zaradi dotoka novih vlog in pričakujejo, da se bo zveza lahko v kratkem odrekla zaščiti. Pivovarna Union v Ljubljani ima občni zbor delničarjev 81. maja ob 11. Banka Bratje Turkovič v Zagrebu. Glavnica 5.0, hran. vloge 6.34 (6.27), upniki 6.2 (5.1), ree-skont 8.3 (8.6), menice 8.4 (8.65), dolžniki 18.2 (17.0), čisti dobiček 26.925 (7.795) milij. din. Borza Denar 13. maja 1938. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu ostal v Ljubljani nespremenjen na 8.87—8.97, v Zagrebu se je okrepil na 8.865—8.965, v Belgradu na 8.8487—8.9487. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.325— 29.025, v Belgradu 28.75 blago. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo in konec maja 14.39—14.59. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,813.628, v Belgradu 6,023.000' din. V efektih izkazuje Belgrad 2,999.000 din prometa. Ljubljana — tečaji a primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2418.16—3432.16 Berlin 100 mark...... 1753.03—1766.91 Bruselj 100 belg...... 737.94— 743.01 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......216.80— 218.86 Newyork 100 dol....... 4332.26—4368.57 Pariz 100 frankov......121.81— 123.25 Praga 100 kron ...... 151.93— 153.04 Trst 100 lir........ 228.94— 232.03 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 12.26, London 21.7825, Newyork 437.875, Bruselj 73.75, Milan 23.05,, Amsterdam 242.60, Berlin 176, Dunaj 48, Stockholm 112.28, Oslo 109.45, Kopenhagen 97.25, Praga 15.25, Varšava 82.50, Budimpešta 86IC5, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.6325, Buenos-Aires 114.75. Vrednostni paoirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 90 do 101.50, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 482 do 483, begi. obv. 93—94, dalm. agrarji 91.50 do 92.50, 8% Bler. pos. 98.50—100, '7% Bler. pos. 94.50—95.50, 7% pos. DHB 99.50—101, — Delnice: Narodna banka 7.300—7.350, Trboveljska 200—210. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 98 denar, agrarji 61 den., vojna škoda promptna 480 do 482.50, begi. obv. 92.50 den., dalm. agrarji 92 do 92.50, 4% sev. agrarji 61 den., 8% bler. pos. 98.62—100, 7% Bler. pos. 94.25—95 (94.75), 7% pos. Drž. hip. ban. 99.50 den., 7% st. pos. 99.12 den. Delnice: Nar. banka 7.300 den., Priv. agr. banka 226—229, Trboveljska 200—220, Isis 20—30 Tov. sladk. Beč. 600 bi., Osj. sladk. tov. 100 den., Du-brovačka 370 den., Jadr. plovba 370 den., Oceania 615 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar (100.50), agrarji 63—63.50 (63.25), vojna škoda promptna 482.75—483 (482.75, 482.50), begluške obveznice 93.50—94 (93.75), dalm. agrarji 92.50—92.75, 8% Blerovo posojilo 99—99.50 (99), 7% Blerovo posojilo 94.25—94.50, 7% stab. posojilo 99.25 denar. — Delnice: Nar. banka 7.300 do 7.350 (7.325), Priv. agrarna banka (232). 2itni trg Novi Sad, 13. maja. Koruza bč., srem. 113 do 115, ban. 110—112. Fižol bč., srem. brez vrečo 2% 200—202.50. Tendenca negotova. — Promet srednji. Sombor. 13. maja. Pšenica bč., bč. okolica Sonibor 242—247, srem., detto, gornja ban. iu slav. 243—248, ban. 238-243, bč. ladje Kanal, ladja Begej, in bč. in ban. Tisa šlep 245—250. Koruza bč., srem. 111—113, bč. srem., junij 112 do 114. — Moka bč. og ogg 340—350, 320—330, 305-315, 280-290, 250-200, 130—135. — Rž no notira. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet 43 in pol vagona. Cene živine in kmetijskih pridelkov Teharje, 12. maja. Na živinski in kramarski sejem je bilo prignanih 60 krav, 15 parov volov, 8 juncev, 12 telic, 16 konjev in 10 kobil. Kramarski sejem je bil slab. Cena živini se je gibala naslednje: voli 4.50—5.50 din, krave za zakol 4—5 din, klobasarice 2.50—3.50 din, telice 4—5 din, konji za pleme 1000—2500 din, za mesarja 100—400 din. Prodanih je bilo: 14 krav, 1 junec, 3 kobile, 1 konj in 1 telica. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Krikem dne 2. maja 1938: Voli I. vrste 5—6 din, voli II. vrste 4—5 din, voli III. vrste 3—4 din, telice I. vrste 4.50—6 din, telice II. vrste 3—4.50 din, telice III. vrste 3.50—4.50 din, krave I. vrsto 3—5 din, krave II. vrste 2.50—4 din, krave III. vrste 2 do 3 din, teleta I. vrste 6—7 din, teleta II. vrste 4.50 do 6 din, prašiči špeharji 8—11 din, prašiči pršutarji 6—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste, prednji del 10—12 din, zadnji del 12 do 14 din, goveje meso II. vrste, prednji del 8 do 10 din, zadnji del 10—12 din, svinjina 12—14 din, slanina 15—16 din, svinjska mast 16—18 din, čisti med 16—22 din, goveje surove kože 9—12 din, telečje surove kože 10—12 din, svinjske surove kože 4—7 din za 1 kg. — Pšenica 200—250 din, ječmen 150—225 din, rž 175—250 din, oves 150 din, koruza 125-150 din, fižol 100—300 din, krompir 90 do 100 din, seno 60 din, slama 25—50 din, jabolka I. vrste 500 din, II. vrste 175—300 din, III. vrste 125—200 din, pšenična moka 350—375 din, koruzna moka 175—250 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri producentih 3—4 din za liter, finejše, sortirano vino pri producentih 5—6 din liter. Živinski sejem v Brežicah dne !). maja t. L Cene: voli 3—5 din, krave 2—4 din, junci 3—4.50 din, teleta 5—6 din, rejeni prašiči 6 do 7 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 60 do 70 din za kom. Kulturni obzornik Literarni večer na celjskem kulturnem tednu Kot druga prireditev CKT je bil literarni večer, ki se je vršil v sredo, 4. maja v mestnem gledališču. Ta večer je organiziral literarni odsek CKT, ki mu načeluje znani slovenski pisatelj Fran Roš iz Celja. Kot je prva prireditev — uprizoritev R. Savinove opere »Matije Gubca« — dosegla popoln uspeh in triumf, z isto pravico lahko trdimo, da je literarni večer dosegel drugi višek v nizu prireditev CKT, saj je bil ta večer elitna prireditev in za Celje resnični kulturni dogodek, ki je nudil velik umetniški užitek duhovnih stvaritev naših pesnikov in pisateljev. Literarni večer so spopolnili mojstri slovenske besede, in sicer oni, ki so rojeni v območju Celja in pa oni, ki so prišli od drugod, pa v Celju žive in delujejo. Dogaja se, da dan za dnem srečavaš ljudi, ki so ti na pogled sicer poznani, a ne veš, kdo in kaj so. Na literarnem večeru so se nam predstavili ti sicer skromni, a mogočni graditelji naše kulture in narodne samobitnosti, spoznali smo jih po njih delih in jih vzljubili. Omeniti moram, da je bilo gledališče razprodano in da je vladalo za ta večer v Celju ogromno zanimanje. Po vzoru tako imenovanih »poezo-koncertov«, ki so jih najprej vpeljali v Rusiji tik pred svetovno vojno, in po vzoru čitanja, recitiranja in razgovorov o leposlovnih delih po salonih iz dobe romantike na zapadu, ki je bilo namenjeno le ožjemu krogu, se je v novejši dobi udomačilo prirejanje literarnih akademij z recitacijami, Vitanjem in deklamacijami, ki so v prvi vrsti pame-njene širokim plastem. Namen teh večerov je, čim bolj približati pisatelja in njegovo delo občinstvu, ga seznaniti i. njim, tako čisto neposredno preliti duhovne vrednote vanj in slišati prav iz utva-riteljevih ust pravo interpretacijo njegovih del. Literarni večer je pričel z uvodno besedo g. prof. dr. P. Strmšek, ki je v kratkih potezah poudaril pomen CKT in še jx>sebej literarnega večera. Izrekel je prisrčen pozdrav vsem literatom in je tudi prečital pozd ravno pismo našega najboljšega mojstra Otona Zupančiča. Lep in globoko zamišljen govor, kjer imenuje naše pesnike in pisatelje svečenike slovenske besede, je občinstvo sprejelo z navdušenim priznanjem. Kot prvi je nastopil naš dobri znanec gosp. dekan F. Ks. Meško. Ko se je pojavil priljubljeni pesnik in pisatelj na odru, je bil deležen tolikih simpatij in oduševljenja, tla ploskanja ni hotelo biti konec. To skromno, pa tem bolj prisrčno priznanje naj mu bo v dokaz, kako ga narod ljubi, visoko ceni in spoštuje. Ves, prav ves si naš in vsakemu utripu Tvojega srca sledi narod s tako ljubeznijo, e kakršno Ti njemu daješ! Saj je sam poudaril, da pisateljevanje ni zabava za kratek čas ali šport, temveč zelo resno in težavno delo, ki zahteva mnogo samozatajevanja, odrekanja in ljubezni. Pisatelj »Tihih večerov« je pripravil še drugo presenečenje: namesto da bi čital iz svojih del, češ da ne čita rad svojih stvari večkrat, pa tudi vsak lahko čita doma njegove knjige, je zato rajši prosto govoril v lepi in mehki ljutomerski govorici o svojih spominih, iz časov, ko i je bil dijak višje gimnazije v Celju. Govoril je j o dijaških literarnih prizadevanjih in sestankih | v Celju, o urednikih nekdaj in sedaj ter o pisateljevanju, ko je bil v Št. Danijelu na Žili in dr. V svojih spominih se je dotaknil tudi nekaterih profesorjev, ki so bili znani po svoji originalnosti. — Konec zanimivega govora so nagradili navzočni z navdušenim ploskanjem, da se je moral priljubljeni pisatelj še nekajkrat jiokazati na odru. Vsi naslednji so čitali iz svojih del deloma že objavljenih, deloma še neobjavljenih. So pa izmed dobrega v resnici izbrali najboljše. Zn g. Moškom se je pojavil na odru pisatelj »Gadjego gnezda«, Vladimir Levstik, ki je prečital 27. in 30. poglavje iz knjige »Pravica kladiva«. Občin-I etvo je pazno sledilo čitanju o zadnjih urah na ! smrt obsojenega Andreja Možine in pisatelja bo-| gato nagradilo zn njegova izvajanja. — Nato je 1 čitnla iz svojih dol sodelavka »Ženskega sveta« — pesnica Ruža Lucija Petelinova. Lirična paralela k simfonični meditaciji iz opere »Eros z onega sveta«, »Orači«, je elegičnega značaja, ki jo prepletajo socialni motivi, a se ni močno dojmila. Vse globlji in močnejši vtis je zapustila pesem »V muzeju«. Nato je prečitala v prijetnem sonor-nem altu še odlomek iz dramske pesnitve »Kurent«, in sicer dvogovor med Kurentom in Osvet-nikom. Tudi ta del je bil močan in simpatično sprejet. — Pristni Savinjčan, pisatelj Janko Kač, je prečital dvoje iz zbirke »Pisane zgodbe« in to: Savinjski motiv in Šolnina, a končno še odlomek iz Grunta. Kač je v dikciji močan in svojski, le žal, da je mestoma čital nekoliko prehitro. — Sledil je kratek odmor. Pesnik Silvin Sardenko je najprej v jako prijetnem, glasnem in razločnem tonu deklamiral skoraj na pamet pesmi, ki jih je spesnil in posvetil CKT, te so: »Slovenska zemlja«, »Trije godovi«, »Izseljenska mati« in »Proti domu«. Njegovo mehko in lirično nastrojenje je sočno in mladostno. Globoko občuteni in prisrčni sta bili tudi »Polje, kdo bo tebe ljubil...« in »Šinar-nična«. Občinstvo je izrazilo svoje zadovoljstvo z dolgotrajnim odobravanjem. — Odlomek iz delno objavljene drame »Na prelomu« je čital pisatelj dr. Jernej Stante, ki je znan izza prvih let po vojni po močnih socialnih delih. V tej drami prikazuje borbo našega delovnega ljudstva s tujim kapitalom, ki samo zasužnjuje in izrablja. Škoda, da je bilo čitanje malo prehitro in mestoma nejasno. — Močno socialno nastrojenje se očituje tudi pri pesniku Francetu Kožarju, ki je prečital »Trbovlje«, »Fabriški kamini«, »Pokojnemu kurjaču«, »Tožba« i/, cikla »Podzemlje« in »Črnilo-žrcem«. Sledenje je odlomek iz kmečke drame »Pavel šterc«. Kožar ima močne socialne motive, pozna se mu pn, da ni deklamator, poleg tega pn je čital prehitro in včasih nerazločno. Neprijetno je motila tudi preizrazita politična tendenca. — Pisateljica Ljuba Prenerjeva je čitala odlomek iz povesti »Mejniki«, ki opisuje na ne posebno zanimiv način dogodek v manjšem mestecu ob i preobratu. Poznana kot odlična pisateljica v »Žen- j skem svetu« in dijaško povesti »Trojica« bi morala čilati vsaj še eno, recimo bolj sodobno delo, 1 pa bi bil uspeh gotovo tudi boljši. Pogrkovanjo in včasih prehitro čitanje je nekoliko motilo. Po krajšem premoru je nastopila pesnica Danica Grudnova. V začetku se ji je v šibkem glasu poznalo ninjhno vznemirjenje. Recitirala je deloma že objavljene, deloma nove pesmi: »V tovarni«, »Dijakovo pismo materi«, »Tri rudarske« in »Kovačevo«. Poizkuša se v socialni motiviki, a je opaziti, da so ženski in romantični vplivi silnejši in bolj posrečeni. V pesmi sv. Barbari (izmed treh rudarskih) je prav murnovsko prešerna in prisrčna. — Naslednji je nastopil sodelavec »Mladike«, mladi France Frece. Čital je odlomek iz novele »Žena«. S svojim simpatičnim nastopom pa prijetnim, sočnim in razločnim glasom si je takoj osvojil srca vseh. Poleg tega pa je tragični prikaz »Zene« močan, socialno globok in stilno obdelan, da je mnogim izmed vsega to bilo najbolj všeč. — Tudi pisatelj Jožko Jurač ljubi socialno motive, a ni tako močan kot prejšnji. Prečital je dve poglavji iz ne še natisnjene novele »Listek v trafiki«. Čeprnv ima dober in prijetno zveneč glas, ni mogel zabrisati dolgoveznosti v prikazovanju sicer lepih motivov. — Zadnji je nastopil pisatelj Fran Roš. Prečital je najprej dva odlomka iz povesti »Zvesta četa« (Žalski tabor in Koroški božič) in nato dve pesmi: »Na prijateljevem grobu« in »Materinski dan 1938«. Njegova dela, kakor tudi njegov ljubeznivi nastop, kažejo zrelost ter resno in smotrno prizadevanje. Dočim so motivi prvih dveh odlomkov izza preobrata, sta slednji novejšega izvora nežnega in liričnega nastrojenja. Vsa njegova dela pa so bila globoko občuteno in močna ter je temu dalo vidnega izraza tudi občinstvo. Spored literarnega večera je trajal polne tri ure, pa poslušalstvo niti malo ni bilo utrujeno, temveč je z vidnim zanimanjem sledilo vsaki točki in se vseskozi vedlo kar najbolj disciplinirano. Kako resno je bil ta večer pripravljen, temeljito izveden in res na zavidni umetniški višini. priča dejstvo, da je isto znnimnnje kot v začetku vladalo tudi na koncu, in da so bili ljudje s prireditvijo kar najbolj zadovoljni. Vsem, ki so nam pripravili lo lepi duhovni užitek, prisrčna hvala! ABC. Suša, vročina in mraz na Angleškem Kratko časopisno poročilo Iz Londona veli: »V poslanski zbornici Je konservativni poslanec Bral t h wa lt predlagal, naj bi država dala večjo podporo angleškemu kmetijstvu. Velika BUša Je angleškemu poljedelstvu toliko škodovala, da kmetje sami tega ne bodo mogli prenesti. V zadnjih 3 mesecih je suša na Angleškem napravila okoli 10 milijonov funtov škode. (V našem denarju Jo to čez 2 milijardi dinarjev.) Skoda pa Je šo mnogo večja, ker pritiskajo še ponočnl mrazovi« — Tako kratko poročilo, ki mu dodajamo poročilo našega poročevalca lz Londona: Že celih 70 let Anglija ni imela take suše, kakršna je sedaj. Tudi pičli pomladanski dežek ni kdo ve kaj pomagal. Prva posledica te pomladanske suše so bili veliki požari močvirske šote in pa veliki gozdni požari. Kjer so še pred kratkim na svojih nedeljskih izletih veseli izletniki taborili, tam sedaj ni videti nič drugega več kakor nekaj osmojenih drevesnih štorov. Nekaj tako lepih angleških pokrajinskih delov je sedaj docela opustošenih. Sloveča dolina, ki ima romantično ime »Hudičev kotel«, sedaj prvikrat, kar ljudje pomnijo, ta naziv v resnici zasluži. Opu-stošil jo je velik gozdni požar. Več dni ni mogla vanjo stopiti živa človeška duša. Iz nje so se valili težki dimi in švigali ognjeni plameni, kakor iz kakega ognjenika. Kajpak so Angleži vse storili, da bi te požare omejili in ustavili. Vojaki marsikatere podeželske posadke cele dneve niso mogli odložiti svoje obleke in niso mogli spali v postelji, ker so tako rekoč noč in dan gasili. Vendar je bil ves njihov trud zaman. Suša pa traja naprej in z njo prihajajo nad Anglijo tudi druge nadloge. Marsikje po Angliji so vode že tako plitve, da imajo samo še nekaj centimetrov vode v svoji strugi. Zaradi tega poginjajo ribe v vodi ter se razkrajajo. S tem pa kužijo ozračje, da tam okoli močno smrdi. Mala jezera in studenci so usahnili. Vas Bucknall v grofiji Lincolnsbire je že docela brez vode. Ta vas ima 300 prebivalcev, ki pa morajo vodo za pitje, kuhanje in pranje voziti šest kilometrov daleč. To jim dela seveda velike stroške. Edini srečniki v tej suši so mali paglavci, ki smejo biti umazani, kolikor jim srce poželi. Sedaj jih namreč nihče ne sili, da bi se umivali — ko pa ni vode. Položaj je postal silno resen. Poljane se suše, vode usihajo, cvetje odpada. Česar pa ne zmoreta podnevi suša in vročina, to ponoči dopolni mraz. To oboje mora uničiti poljedelce. Obupno je sta- nje angleškega kmetijstva. Ze sedaj pričakujejo po nekaterih angleških grofijah, na primer v grofiji Herefordshire le 40 odstotkov letine. Tudi živina ima hude dneve. Mlada živina boleha in po-ginja, ker nima dovolj mleka. Paše namreč ni nobene, starih zalog sena pa je zmanjkalo. Tudi zdravju suša močno škoduje. V rečnih strugah je tako malo vode, da voda ne more več dovolj naglo odtekati. Zato ne odnaša dovolj naglo raznih odpadkov, ki se nabirajo v rekah. V teh vlažnih odpadkih pa se kote in rede razne bakterije. Ministrstvo za zdravje je napravilo poskuse v raznih vodah iu dognalo, da v teh vodah kar mrgoli bacilov legarja in pa jetike. Ni čuda, če so ljudje na Angleškem sedaj slabe volje. Dobro voljo pa jim skuša obdržati časopisje, ki prinaša razne politično ugodne stvari, zraven pa smešne zgodbe o angleškem uradnem šimlju. Tako je na primer zbudila veliko veselost po vsej Angliji novica, kako je angleška davčna uprava goreča pri izvrševanju svojih dolžnosti. Ta davčna uprava se je menda postavila na stališče, da angleški državljan nikdar prezgodaj ne začne plačevati svojih davkov državi, zlasti dohodninski davek. Te dni je namreč dobila od davkarije poziv za plačanje dohodninskega davka 6 let stara deklica Sheila Baron. To so časopisi naglo natisnili in ljudje so se »režali«. S takimi šalami si Angleži preganjajo skrbi in težave. Angleški kraljevski gardni dragonci se vadijo za kraljevi jezdni turnir. Jezdeci skačejo čez zapreko, ki je zasedena s streljajočimi strojnicami Zlato potopljene ladje Lutine Zlata pred t38 leti potopljene ladje še do danes nihče mogel dvigniti nt V mesecu majniku imajo v Franciji vrsto spominskih dni na narodno junakinjo Ivano d'Are, devico Orleansko. 16. majnika 1920 jo je papež Benedikt XV. razglasil za svetnico, 23. majnika pred 508 leti je bila pri Compiegne ujeta in izročena Angležem, 30. maj (1431) pa je njen smrtni dan. Ob teh prilikah so v Orleansu velike procesije, katerih eno nam kaže naša slika Že celih 138 let leži v globočinah Zuiderskega ; morja pokopana nekdanja zakladna ladja Lutina, i ki se je tamkaj potopila. Ta ladja je z vsemi 6vo- j jimi zakladi ostala do dandanes potopljena, dasi so jo vedno znova skušali dvigniti. Vedno bolj se razbitine te stare ladje z vsemi zakladi pogrezajo v morski pesek. Koiiko je že bilo ljudi, ki so upali, še več, ki so bili prepričani, da bodo obogateli, ker bodo dvignili zaklade te ladje. In vendar se to do današnjega dne še nikomur ni posrečilo. Ko bi bil kdo od prvih poskusov naprej začel delati statistiko, koliko so ti poskusi že veljali, bi se dandanes prav gotovo že pokazalo, da so v teh 138 letih ljudje za dviganje zakladov te ladje žrtvovali že precej več. kakor pa je zakladov na ladji. Kdo ve, koliko težkih milijonov so ljudje že žrtvovali, da bi dvignili tiste skrivnostne zaklade. Pa je na prvi pogled stvar precej lahka in enostavna. Znano je namreč, kje potopljena ladja leži, znano je, koliko globoko leži. Premagati je Ireba samo nekaj tehničnih težav. In vendar so ljudje dvigali že iz mnogo večjih globočin, kakor pa je globočina, kjer leži nesrečna Lutina. Prav zato, ker je vse tako znano in preprosto, se je že toliko ljudi, lovcev za slatom, lotilo dviganja te ladje. In vendar se zdi, da ima stara skrivnostna ladja vse te ljudi nekako za norca. Ze leta 185!) se je v tisto globočino spustil izurjen potapljač,: ki je prinesel na beli dan stari ladijski zvonec. Ta zvonec visi dandanes pri Lloydu v Londonu ter zazvoni le takrat, kadar je treba razglasiti kako novico z morja. Iz tega torej sledi, da se je že pred 80 leti potapljaču posrečilo priti do ladje in njenih zakladov. Takrat so »skoraj« prišli do potopljenih zakladov. Od tistega časa so se poskusi množili ter so vedno pri vsakem poskusu »skoraj« dobili zaklade. Toda, žal, je bil vedno zraven tisti nesrečni »skoraj«, ki še ni nikdar zajca ubil, kakor pravi naš človek. Tehnična sredstva ljudi so se od tistih prvih poskusov že znatno izboljšala ter spopolnila. Toda istočasno s spopolnitvijo sredstev se je tudi potopljena ladja vedno bolj pogrezala v morsko blato in pesek. In tako se je dogajalo do dandanašnjega dne, da so najmodernejša tehnična sredstva vedno le za spoznanje zaostajala in niso mogla dvigniti ladje, ki se je bila medtem za toliko bolj pogreznila. za kolikor so se medtem izboljšala sredstva. Tako je ladja do danes kljubovala vsem naporom za svoje zaklade. Čudni primeril Kakor rečeno, jih je bilo že kdo ve koliko, ki so skušali obogateti 6 potopljenim zakladom. Pa »Tisto je pa kar rcsnica!« sla zaklicala dva izobčenca, na pol mrtev, samotar pa — hm — recimo omedlel.« Štev. 128. Samotar pripoveduje »Hotel sem vas pravkar poklicati, da bi mi pomagali težke sode zvaliti ven. V tistem hipu pa sem zagledal težka vrata, ki je v njih tičal še ključ. Za tako debelimi hlodi se skriva gotovo kaj dobrega, sem si dejal. Ko pa sem odprl vrata in 6topiI noteT, sem našel notri le tegale dedca, ki pa se mi je takoj na milost in nemilost vdal. Po hudem naporu sem se najprej okrepčal z malim kozarcem. Prav za prav je tudi Jud nekaj malega dobil. Nato sem poskusil svojega jetnika spraviti na prosto. Tedaj pa je nekaj tako zahreščalo in zaropotalo, kakor da bi se bilo pol nebes podrlo. Bil pa jc le eden izmed stolpov. Pa tudi to je bilo dovolj za nič, ker nam je razvalina zadelala izhod. Ker pa sem mislil, da bi bilo narobe, ko bi umrl skupaj z nevernikom, sem se naglo lotil spreobrniti ga. In tvoja človeka, Locksley, ti lahko povesta, kako močno 6em bil zdelan, ko sta me našla.« »Ko sva odmetala razvaline, je bil Jud še nihče ni obogatel, ker se mu ni posrečilo, kar je želel. Pač pa so pri teh poskusih prav vsi obubožali, ker so vsi svoje premoženje žrtvovali za stvar, ki se je ponesrečila. Ni torej nobeno čudo, če so ljudje o tej ladji začeli govoriti vse mogoče stvari. Pripovedujejo vse mogoče bajke o tej ladji, ki so se baje dogajale, ko je ladja še ponosno rezala valove svetovnih morij. Pred kratkim je, kakor smo že kratko omenili, neka družba znova začela delati, da bi dvignila potopljene zaklade. Dovoljenje je dobila angleška družba »Billiton Joint Mining Conipany«. Ta trdi, da ima na razpolago tako dovršene priprave in stroje, da se ni nikakor bati, da bi se sedanji poskusi ponesrečili. Sedaj torej svet znova za trdno upa, da bodo zakladi res dvignjeni. Nekaj uspehov so menda že imeli. Stvar pa ni enostavna ter je hudo draga. Na podlagi teh prvih uspehov se je družbi posrečilo najeti posojilo v znesku kakih 80 milij. din, ki so se družbi izplačali v samih zlatih palicah. S tem posojilom se je delo poživilo in veselo napreduje. Dela pa morajo biti v enem letu končana, ker čez eno leto poteče dovoljenje. Vendar so črnogledi ljudje na svetu, ki prisegajo, da bo nesrečna ladja Lutina tudi sedaj zmagala nad človeško tehniko in da ne bo dala svojih zakladov. V zdravilišču Ratlien na Saškem bodo letos priredili slavnostne igre na tem prostoru na čast Karlu Mayu. • j lisJils Kaj povzroča golšo pri človeku So nekatere dežele, kjer je golša tako doma, da skoraj težko še dobiš odraslega človeka, ki ne bi imel golše ali krofa, kakor tisto nakazo navadno imenuiejo. Dolgo so ljudje, zlasti pa učenjaki, študirali, odkod ta prikazen na človekovem telesu. Eni so trdili, da je golša več ali manj v zvezi z dedovanjem, drugi so trdili, da prihaja ta nakaza od vode. Medicinska raziskavanja zadnjih let so dognala, da golša, v kolikor je po nekaterih deželah tako splošna, nikakor ni podedovana, marveč je posledica zunanjih okoliščin. V tej zadevi je monakovski profesor dr. Theo Lang našel zanimive zaključke o tem vprašanju. Razni učenjaki so namreč raziskali zemljo na Tirolskem, na južnem Bavarskem ter v severnonem-ški nižini. Učenjak, ki je zasledoval ta raziskavanja, je na podlagi vsega tega dognal, da je kakovost zemlje kriva v tistih krajih, kjer je golša tako rekoč vsakdanja prikazen, kjer je torej golša epidemična, kakor se učeno pravi. Dr. Lang se je oprijel trditve, ki so jo izrekli že drugi pred njim, da je radioaktivnost zemlje, vode in zraka po posameznih krajih prav močno sokriva golše pri prebivalcih tistega kraja. Dr. Lang je potem meril radioaktivnost zemlje in jo primerjal s številom golšavih ter je prišel do sklepa, da je vsekakor med golšo in radioaktivnostjo velika zveza. Kjer je ena, je tudi druga. Te njegove preiskave so pa tudi dognale, da je voda sama na sebi pri golši najbolj nedolžna. Najbolj pa vpliva na golšavost ljudi množina radioaktivnih žarkov v zraku tistega kraja. Da bi pa mogel to dejstvo še bolj dokazati, je napravil več poskusov z živahni. Nalovil je belih miši in podgan ter jih je imel zaprte v kletki, in sicer v takem kraju, kjer je golša doma. Te živali so dihale le n imn hv zrak tega kraja. Na drugi strani pa je tem živalim dajal zelo raznovrstno hrano, ki je imela mnogo joda in vitaminov vseh vrst. In ti poskusi so potrdili, da je med radioaktivnostjo in med golšo res zveza. Sedaj poskuša pri živalih nove stvari. S posebnimi dozami radijevega prezarata, ki ga daje živalim, skuša pri njih narediti golšo. Doslej pa se stvar še ni posrečila, da bi bilo mogoče reči, da jo bodo učenjaki brez ugovora sprejeli. Pri večini živali se je golšna žleza celo zmanjšala po teh poskusih, pri nekaterih pa se je seveda močno povečala. Čeprav pa se V6e, kar dr. Lang trdi, doslej še ni dalo dokazati, je vendar dokazano V6aj to, da je radij v zemlji in zraku močno vplival na golšo. Kai pravi kino V Unionu »Dogodilo se je nekega dne« je film z ameriško komedijo.^ Iz te posnemamo, da je zdaj v Ameriki drugačno pojmovanje filmov, da se je zboljšal okus občinstva in so se vse gromke in grohotajoče dovtipnosti morale skriti in dati prostora duhoviti šali. Film obravnava spretno zasnovano komedijo o vzgoji ameriških sinčkov višjih deset tisočev. Izborno podaja svojo vlogo igralec Flynn in Joan Blondell mu je vredna družica. Dobro je, če si ogledaš to komedijo, mnogo zdravega smeha se naužiješ. V rirkusii krotilec medvedu obuva škornje, v katerih bo medved plesal pred občinstvom. Da pa je medved med to »operacijo« miren, mu dado hlebec kruha, ki ga ima medved nad vse rad Na sliki še vidimo koe hlebca med medvedovimi tacami. Češki listi o mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani Vse češkoslovaško katoliško časopisje se že dober mesec bavi z mednarodnim mladinskim taborom, ki ga bo zadnje dni meseca junija priredila Zveza fantovskih odsekov. Ob tej priliki se povsod oglašajo pozdravi in vabila, naslovljena na češkoslovaško orlovstvo. Iz vseli listov izzve-neva približno tole: Najvidnejša naša letošnja manifestacija bo pohod češkoslovaškega orlovstva v belo Ljubljano. Silno zanimanje, ki že zdaj vlada pri nas za ta veliki tabor, daje slutiti, kaKo mogočna bo ta katoliška prireditev. V dneh od 25.—30. junija bomo stopili z novim navdušenjem in z bratsko ljubeznijo ob stran nanovo vstale organizacije katoliških Slovencev. Petindvajsetletnico bomo obhajali od časa, ko je pohitelo češkoslovaško orlovstvo prvič v Ljubljano. Letos hoče češkoslovaški Orel pokazati bratski Jugoslaviji, da je v teh 25 letih postal mogočen, da se je razraste!, da pa njegovo srce bije še vedno z isto vdanostjo za stare in preizkušene prijatelje. Znamenitost junijskih dni bo povečana še s prisotnostjo zastopnikov iz prijateljske Francije. Vsak zavedni Če-hoslovak se dobro zaveda velikega pomena, ki ga ima orlovstvo tudi v mednarodnem smislu. To bo prava in najlepša propaganda naše države in njene zvestobe starim prijateljem, posebno, ker bo govoril človek člvoeku. Tega se zavedajo vsi patriotski državni činitelji, predvsem pa češkoslovaški katoliški, katerih geslo se glasi: Z Orlom v belo Ljubljano! Tam se bomo pozdravili s starimi prijatelji, tam bomo navezali nove prijateljske stike, tam bomo začutili, da smo prišli k svojim bratom. Naj ne bo češkoslovaškega Orla, ki bi te dni vsaj v duhu ne prisostvoval svečanim prireditvam in v duhu spremljal manifestacije katoliške vzajemnosti. Kdor pa le more, naj gre z naini na slavnostno pot v Ljubljano! Protituberkulozni teden Protituberkulozna liga je tekoči teden dvignila na noge ves svoj veliki organizatorični aparat, da seznani najširše kroge občinstva z grozno uničevalko življenj — z jetiko. Po vseh krajih pobira prispevke za pomoč jetičnim bolnikom, vendar bi to delo ne bilo popolno, če ne bi obenem pokazala poti za obrambo proti jetičnim bacilom. V ta namen govore po širni Sloveniji strokovnjaki na številnih predavanjih o uspešni borbi proti infekciji in o zdravljenju. V četrtek zvečer je bilo tako predavanje tudi v Ljubljani, v dvorani Delavske zbornice. Pred številnim občinstvom je g. dr. Prodan s pomočjo reproduciranih slik rontgenskih izvidov pokazal razne stadije te zahrbtne bolezni in moderno zdravljenje, ki omogoča tudi tistim, ki so bili dozdaj videti neozdravljivi, znatno zboljšanje. Nato je g. dr. Mis osvetlil tuberkulozo kot važen družinski in narodov problem ter poudaril, da je propast družine, kot osnovne cc-lice človeške družbe tudi smrt naroda. Za uspešno zatiranje tuberkuloze pa je važen činitelj urejeno gospodarstvo družine. Kot tretji govornik pa je g. dr. Rupnik naslikal poslušalcem stanje socialnega zavarovanja v borbi proti tuberkulozi. Omenil je, da je bilo lansko leto okrog 45.000 ordinacij. Važna p» jfe-najnovejša pridobitev, po kateri bodo zavarovanci prejemali v primeru bolezni namesto dosedanjih dveh tretjin polno hranarino, prejemali bodo torej podporo v višini polne plače. Poleg tega bo uvedeno tudi starostno zavarovanje, ki omogoča zdravljenje tudi tistim, ki so zaradi bolezni nad eno leto za delo nezmožni. — Letno je prijavljenih v Sloveniji povprečno 2000 obolenj, za vzdrževanje dispanzerjev, za hranarine in druge podpore gre letno okrog sedem in pol milijona dinarjev. Poleg že obstoječih 15 dispanzerjev bodo pričeli kmalu obratovati še trije in sicer v Pesju, Kočevju in Cerknici. Iz vseh treh poročil je bilo razvidno ogromno delo protituberkuloznili ustanov, ki pa brez zadostne podpore oblasti in vse javnosti svojega človekoljubnega dela ne morejo opravljati v taki meri, kot to zahtevajo narodovi interesi. Trbovlje Znižan občinski proračun. Banovina je znižala novi proračun za 290.000 din. Znižala in črtala je postavke pri trošarini električnega toka, cementa in uvoženih čevljev. Na občinski seji v sredo so zaradi tega znižali tudi izdatke, in 6icer pri postavki za novi občinski dom 115.000 din, pri občinskih cestah za 20.000 din, nepredvidene izdatke za 10.000 din, po 5.000 din pri pisarniških potrebščinah, pogrebnem zavodu in drugih manjših zadevah. Cestni ovinek pri cementarni se bo izravnal. Ob priliki ogleda za prezidavo cementarne sta zahtevala zastopnik banovine in občine, da se obenem izravna oster in nepregleden ovinek med tovarno in potokom, kjer ga križata še dva železniška tira tovarne, Podjetje se sicer brani, ker bo treba zaradi izravnave ovinka delati dva mosta čez potok in bodo znašali 6troški nad 600.000 din, vendar je odprava ovinka nujna zaradi varnosti in naraščajočega prometa. Samo pod tem pogojem je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje. »Samopomoč za govejo živino«. Pod okriljem tukajšnje kmet. podružnice se ustanovi s 15. majem samopomoč za govejo živino. Interesenti naj se javijo pri tajniku podružnice g. Pustu Janezu poleg občine. Dosedaj je priglašenih k zavarovanju že nad 600 glav. Temelj samopomoči je stanovska zavednost. Dajatve v primeru nesreč bodo minimalne, ker se vrši V6e delo brezplačno. Kamnih Ordinacije v Zdravstvenem Domu« 60 vsak ponedeljek in četrtek, in sicer: od 2—3 otroški dispanzer, od 3—4 šolska poliklinika. Kategorizacija občinskih ceat je za Kamnik velike važnosti, ker bo s tem občinski odbor prišel na jasno glede prispevkov. Odborniki imajo do prihodnje seje dolžnost, da razmislijo o tem in sestavijo za vsak del občine svoje predloge, da 6e bo potem izvedla kategorizacija. Nobene gostilne več! Dosledno temu sklepu je občinski odbor na svoji zadnji seji odklonil prošnjo Terezije P. za dovoljenje sezonskega izvrševanja obrta gostilne v Olševku, ker ni 11 i kake krajevne potrebe. Vodstvo vremenske hišice je občinski odbor poveril g. p. Frančišku Ačku. Spotf= Čehoslovaki protestirajo radi zagrebške tenis tekme Češkoslovaška lawn - tenis zveza je v svoji zadnji seji z ozirom na referat dr. Bertela sklenila vložiti protest pri organizacijskem komiteju za Davisov pokal proti verifikaciji rezultata zagrebške tekme. Protest se nanaša na odločitev vrhovnega sodnika, po katerem je postala Jugoslavija zmagovalka. V tem protestu navajajo Čehi, da bi bilo nadaljevanje tekme že samo zato nemogoče, ker je prostor, medtem ko so se vršila pogajanja, zasedlo občinstvo. V ilustracijo samo navajajo zadržanje občinstva in odločitve stranskih sodnikov. Češkoslovaška ne zahteva diskvalifikacije Jugoslavije, ampak da se tekma anulira in na novo izvede celo tekmovanje ali vsaj zaključi borba med Cejnarjem in Mitičem na nevtralnih tleh. Smo radovedni, kaj bo ukrenil komite za Davisov pokal. Obširno obtožnico proti zagrebškemu občinstvu in sodnikom so izdali češki igralci Cejnar, Hecht in Menzel, katero je kot priča podpisal g. Ramillon in katero so zaključili z Aesedami: da tako dolgo ne bodo igrali nobenega turnirja proti Jugoslaviji in ne nastopili proti našim igralcem in nobenih tekem za Davisov pokal odigrali, dokler oni (igralci namreč) in češka zveza ne dobi zadoščenja za žalitve, krivice, izpade neverjetne jeze. Zopet smo za eno športno afero bogatejši. S K Zet (Zagreb) s SK Reka Da SK Reka ponovno poizkusi srečo z Zagrebčani, si je za nedeljo 15. t. m. zopet zagotovila enajstorico iz Zagreba, in sicer SK Zet. Imenovani klub se nahaja na II. mestu pod-zvezne lige Zagreba in razpolaga z nekaterimi izvrstnimi igralci. Vičani so si nadeli pač težko nalogo, vendar pa z dobro voljo in elenom lahko nadoknadijo vse ono, kar jim nedostaja in dosežejo rezultat, ki bo zanje časten. Pohvaliti je treba vsekakor vodstvo kluba, ki je v svoj program uvrstilo take tekme in tako dalo možnost svojim igralcem, da si pridobijo potrebno znanje in rutino, simpatizerjem tega športa pa priliko, da poleg odličnih ligaških klubov spoznajo tudi klube, ki igrajo v istem razredu kot SK Reka. Zato v nedeljo na igrišče Reke, da si ogledamo to srečanje in tako pomagamo klubu v njegovem delu. Pričetek tekme bo ob pol 16. Kai pravi športni svet? Telovadne tekme za svetovno prvenstvo v Pragi. Zadnje dni junija in prve dni julija bodo v Pragi telovadne tekme za svetovno prvenstvo. G. W. Job piše v zadnji številki curiškega »Športa« o vtisih dvoboja med švicarsko in francosko telovadno vrsto, katerega so Švicarji — kakor znano — izvojevali v svojo korist in pripoveduje tudi o svetovnih telovadnih tekmah v Pragi. Med drugim pravi, da se Finska ne udeleži, Italija, da je odpovedala svoje sodelovanje in o Nemčiji se ne ve nič zanesljivega, če bo nastopila. Če pomislimo, tako nadaljuje omenjeni pisec, da se Nemci do danes niso nič posebno bavili z obveznimi vajami za Prago, se lahko računa, da tudi ti zadnji trenutek od[x>vedo svoje sodelovanje. Če izostane še Nemčija, pravi g. Job, potem bo iz praškega svetovnega prvenstva nastal dvoboj med Švi(*> in Češkoslovaško pri čemur bo še Francija 8 poljubnimi vajami deloma uskočila vmes. Že opetovano smo čitali v švicarskih in nemških listih razna poročila glede moči narodov v telovadbi in čudno, da nikjer ni omenjena Jugoslavija. Olimpijske igre v klasični Olimpiji. Pri izkopavanju v Olimpiji, so že odkrili del stadiona, kjer so bile klasične olimpijske igre. Kakor zatrjuje grški minister za kulturo Georgakopulos, bodo zopet oživeli olimpijske igre po klasičnem načinu kakor hitro bo stadion popolnoma izkopan in urejen. Tekme se bodo vršile po antičnem načinu. V Grčiji upajo, da bodo te klasične olimpijske igre izvedli prvikrat zopet leta 1946. Novi svetovni rekordi v dviganju uteži. Pri egiptovskih prvenstvenih tekmah v dviganju uteži so postavili te-le nove svetovne rekorde: Lahka teža: obojeročni poteg 112.5 kg, obojeročni sunek 144 kg; oba rekorda je postavil atlet Ibra-him Chams. Poltežka kategorija: obojeročno tez-110 114 kg, katere je dvignil Šadat el Zeini. Kolesarske dirke Razpored modklnbs.ko kolesarske dirke, ki bo dno UA. maja ob 12 opoldne v Dobrunjah. — Proga za glavno skpino A jo določen«: Sp. Hrušica—Ljubljana— iTebnje—Sp. HruSica, kjer bo cilj (120 km). Za juni-one pa je tale proga: Sp. Hrušiea—Stična in obratno (70 km), cilj Sp. Hrušica. Novinci imajo progo: Sp. Hrušlca—S ostro—Zadvor, cilj Sp. Hrušiea, dva kroga (21) km). — Da-mska proga jo ista kot za novince, samo da vozijo en krog. Splošna navodila: Vozi se po pravilniku kolosnr-ske zvezo kraljevine Jugoslavije: pravico startati imajo vsi pravilno verificirani vozači. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost iu se mora držati strogo cestno-policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z dvema zavorama in zvoncem. Prijavnina znaša 10 din, stovilka 5 din, katero pa dobi nazaj, ko vrne številko. Darila se bodo razdelila takoj po končani dirki. Dirka, ki jo priredi «Ljubljanca«, je za vse dirkače in ljubitelje kolesarskega športa res važnega pomena, kajti ta dan praznuje naš najboljši vozač. g. Gartner Franc, svojo 10 letuico, ko jc stopil prvič v konkurenco dirkačev. Zato upamo, da se boste udeležili vsi dirkači in drugi športniki te naše jubilejne dirke. Dirka bo ob vsakem vremenu Vesti športnih zvez, klubov in društev Smučarski klub Ljubljana priredi danes ob 20 v restavraciji Slamtč pozdravni večer svojim tekmovalcem. Vabljeni vsi tekmovalci, člani in prijatelji kluba. Lahkoatletska podzveza Ljubljana (alulbcno). Da-ne*' v ">boto, Ne zdi se mi čudno. To je krivoverstvo za ljudi iz Kahala. Toda to je resnica, ki jo bo svet konec koncev doumel. Kdor trdi, da ima zlato nespremenljive vrednosti, ne ve, kaj je resnica, ali pa laže. Zlato je edini trgovski predmet, čigar vrednost zavisi izključno od volje ljudi. In teh ljudi je pet, ki se vsak dan zbero na neki londonski uličici in to vrednost vsak dan spreminjajo.« »Govoriš kakor goj!« »Naj bo kakor hoče, govorim močno, čeprav neznano resnico. In iznajdba Julia Rama bo uničila krivično moč Rheingoldov. Toda Izrael ne sme propasti, čeprav bodo padli oni.« Marta je vstala. »Ne gani se, Mauricio.« »Kaj boš storila?« »Nimam zrcala. Zakaj nimaš zrcala na vrtu? Pokrila si bom kilobuk tako, da se pogledam v tvoje oči.« V temnih Mauricievih očeh se je mala podoba Martina z vzdignjenimi rokami zdela tako polna ljubkosti in moči, da se je dekle čutilo razžaljeno zaradi njegove dražljive treznosti. »Siromak! Jaz, ki bi zmešala še Antikrista, tebi ne ugajam!« Mauricio je vstal in jo prijel za zapestja. »Imaš močne in lepe roke kakor Judita. In postavo nedolžno kakor Rebeka na tisti glasoviti sliki. Toda tvoj pogled je izdajalski kakor posled Jahele in tvoje srce nezanesljivo kakor srce Salo-mino. Nekega dne utegneš dati mojo glavo kralju ...« Marta je prebledela in se prestrašila, če morda namiguje na njene spletke v Kahalu. »Kdo je kralj? Od kdaj imajo Judje kral|a?« Mauriciu je ugajala igra, s katero jo je spravljal v negotovost, in odgovoril je otožno: »Čutim, da si napol Judinja in najiol kristjan-ka. Kako naj bom zanesljivo prepričan o tebi, če nikdar ne vem, ali me imaš kot Judinja ali kot kristjanka?« -)ObojeI« je odgovorila, se vzpela na konicah svojih opank in ga poljubila »Ali bi mogle tvoje Judinje storiti to?« »Tudi moje kristjanke ne,« je v nasmehu odgovoril Mauricio »Samo ti, ki si močna kakor Judita, odločna kakor Jahela ...« »Nezanesljiva kakor Šaloma,« je pristavila. »Ti si rekila! je vzkliknil. IV. Čudovita iznajdba Julia Rama. Prestolniški listi, ki so držali a Kakalom, so razburjeno in z velikimi črkami napadali govor Mussolinija, ki je opozarjal svoj narod na nevarnost grozeče vojne. V svojih prostorih v petindvajsetem nadstropju je Zali arija Blumen bral te vesti, ki so jih njegovi agenti srpretno zabelili: »Italija mobilizira! Hifiler ograža avstrijsko neodvisnost. Italija in Nemčija proti miru!« Ni mogel več krotiti svojih živcev. JČe vojna ne bo izbruhnila prej, preden se razširi odkritje Julia Rama, no bo izbruhnila nikdar več. Živec vojne je zlato... Zakaj se Elias Silberstein ne zgane?« Tisto jutro je brzojavil v Ne\vyork: »Točna obvestila pravijo, da je profesor Julius Ram odkril spremiti jan je kovin. Tu so bankirji, ki 6e pripravljajo na to, da bodo njegovo iznajdbo izkoriščali v velikem obsegu. To bi pomenilo uničenje Rheingoldov in dve sto let miru.« Čez dve uri je dobil odgovor: »Naši tehniki trdijo, da nova iznajdba ni drugega kakor nova sleparija. Kahal in Rheingold mirni. Odlične nade za azijske posle. Japonska bo odpovedala vvashingtonski dogovor, ki ji prejio-veduje pomnožili brodovje. Vojna je v zraku. Blagoslovljen bodi Večni.« »Nova sleparija!« je vzkliknil Zaharija Blumen in zmečkal brzojavko. »Pojdimo gledat, čo gre res za to!« Bilo je okrog desetih zvečer in čakal je hčer, da bi šla v alkimistovo delavnico. Spominjal se je, da so največje iznajdbe sprejemali z zaničevanjem^ tisti, ki bi imeli od njih največ koristi. Smodnik, tisk, novi svet, parniki, vse to jo izzvalo prezir vladarjev, ki so pozneje obžalovali svojo nevero. »Kahal in Rheingoldi mirni! Vojna v zraku!« Toda, kaj, če ee »nova sleparija« izkaže za resnico... »Čas je že!« je rekla Marta, ki se je neslišno pojavila na vratih. Oče jo je poljubil na čelo in ji pomolil Silbersteinovo brzojavko, ki jo je razgrnila in prebrala. »Jaz verujem v sleparijo,« je zatrdila takoj in zganila papir. »Vzemi in shrani, da nam bo nekega dne služilo, da bomo obtožili Silbersteina, ker ni verjel. Pojdiva tja!« Noč je bila sveža. Bankir so jo ogrnil v širok p asč, ki mu je dajal videz rabina. Hči je nosila plašč iz lahne kožuhovine, ki je bil v pasu spet t jekleno sponko, ki jo je delala višjo in boli eloko. Okrog vratu je imela vihrajočo kravato iz fine granatne volne in čepico iste barve, ki ji jo padala na desno uho. Blumen jo je gledal z zanimanjem. »Od koga sem že slišal, da se Mauricio Kohen vrli okrog hčere tega človeka?« >Od mene ne,« je odgovorila Marta »Zelo si elegantna,« je pristavil Blumen, da bi razpršil slabo voljo, ki jo je opazil na njej. Taksi ju je v desetih minutah pripeljal do Lezamskega parka, kjer sta izstopila in ee peš blizaln Inši Julia Rama. Vse na okrog ni bila niti ena hiša odprta. Vsa mestna četrt je spala v senci drevja. Marta je komaj dobro pritisnila na gumb zvonca in vrata so se odprla Bleda, tršata ženska ki ju je čakala, ju je povabila naprej. Električna' žarnica je razsvetljevala široko veliko vežo štiri vrata, ki so držala vanjo, na vsaki strani po dve so bila zaprla. ' Nikdar na zrak brez mene! MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II Stavbeni inženir državni upokojenec, zaupna oseba — 7. dolgoletno prakso, prevzame službo kot šef pisarne in knjigovodja v stavbnem podjetju. Popisi v upravo »Slovenca« pod »Stavbni inženir«. St. 7603. (a) Pouk Strojepisni pouk ^pferni tečaji, oddelki od S do pol 8 in od pol 8 do 9 zvečer. Vpisovanje dnevno. &>hiina zelo nizka. - Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Po sebni tečaj za starejšo dame in gospode. Christofov lični zavod, Domobranska cesta 15. (u) Sluibodobe Več čevljar. pomočnikov za fleks, Šivano ter zbito delo, sprejmem. — Janko Ješe, Cesta na Loko 20 -Ljubljana. (b) Pošteno in pobožno dekle ki zna šivati sprejmem kot sobarico. Vera Kasu-movlč, soproga zdravnika - Koprivnica. Plača 250 din ln potni stroški povrnjeni. - Kuharica v hiši je Slovenka. (b) 1 Auto-motor i Motorno kolo »Ariel« 500 cem speclalka. magnetno vžlganje, rabljen) ugodno naprodaj. Primeren zlasti za dirkalni trening. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7555 (f) »FORD« - 2-tonski v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7634. Vnafevn ODDAJO: Lokal oddam takoj. Maribor — Tržaška eesta 5, - zraven gostilne Zohar. (n) Dva večja trg. lokala na Tyrševi cesti nasproti »Figovca«, oddam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Center« št. 7356. (n) Skladiščne prostore obsežne, nahajajoče se v sredini mesta, oddam takoj v najem. Ponudbe v upr. •Slovenca« pod »Skladišče« št. 7355. (n) POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 Za vedno nas je zapustil in odšel v večnost k Bogu, zaslužni in vneti naš dolgoletni predsednik, prečastiti gospod Matej Ježek župnik v Begunjah pri Cerknici Pogreb prezgodaj nam umrlega predsednika bo v ponedeljek, 10. maja 1938, ob Vi 10 dop. na farnem pokopališču v Begunjah. Gospoda župnika, ki nam je zgradil lep nov prosvetni dom, bomo ohranili v hvaležnem spominu ter njegovo započeto delo nadaljevali. Begunje pri Cerknici, dne 13. maja 1938 Kat. prosvetno društvo Begunje CZSSSSSZ3I jboljši kraški teran dobite v restavraciji »Slamlč«. (1) Novosti vseh oblačil 6portf kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Preske^ Ljubljana, (1) Kupci koles! Oglejte si zalogo tvrdko »Jeiše« v Javnem skladišču »Turk«, Kotnikova 12, poleg elektrarne. Tel. 30-73 »BRENNABOR« dvokolesa so svetovnega slovesa! Modelov odličnih Izbira bogata pri KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Nlanufakturna trgovina vpeljana, v centru Ljubljane, se zaradi druge zaposlitve proda. - Potrebna gotovina 250.000 din. - Le resne ponudbe do 20. maja 1938 v upravo »Slovenca« pod »Prometna točka« Stev. 7691. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli » največji Izberi že od Din 550'— naprej. Nova trgovina Ljubljana - TvrSeva cesta 36 {nasproti Gospodarske zveze) Brzojav! Prispele so originalne »Deerlng« kosilnice najnovejšega modela in rezervni deli zanje. — Fr. Stupiea, železnina, Ljubljana, Qo-sposvetBka 1. (1) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 4t kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE S'/« obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČE državne razr. loterije. Razno Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistili ali barvati v tovarni JO S. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica EEEE5S3I Parcele v Izmeri 500 do 1400 m' v severnem delu Ljubljane (svetokriški okraj) -naprodaj — Mencinger, Ljubljana Sv. Petra cesta 35 (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra 6t. 6, telefon 37-83( Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov^ posestev, gozdov trgovskih tn stanovanjskih hIS ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje za remizo št. 299, oddam. Cena 325 din. (č) Dvosobno stanovanje oddam s 1. junijem starejši stranki. Maribor, Mag-dalenska 17, desno. (c) Krema za čevlje je nedosegljiva v kvaliteti. Zaradi razmer išče inozemska tvrdka odjemalce licenc na že vpeljani predmet kemično tehn. branže. Za agilnega trgovca zelo zanimiva in dobičkanosna eksistenca Potreben kapital 15 — 20 000 Din. Znanje branže ni potrebno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 750/ Potrt žalosti naznanjam, da je moja ljubljena mama, sestra, teta in svakinja gospa Ana Forčešin vdova po železniškem uradniku umrla danes, 13. maja, ob 2 popoldne. Pogreb pokojne bo v nedeljo, 15. maja, ob Vi 5 popoldne, iz mrtvaške veže Spi. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13. maja 1938 Globoko žalujoči sin Daniel in ostalo sorodstvo Ako je seč moten z rudečkastim ali peščenim ostankom, ako je temne barve, ako vsebuje bele kosmiče — je to znak, da ledvice slabo delujejo in to je opomin za prihod revme. Tako artritično stanje, katero se često opazi pri starejših ljudeh, se more preprečiti z uporabo URO-DONALA, kateri pomaga ledvicam pri razkrajanju sečne kisline. Zelo lahko je izvršiti preiskavo vašega seča. Ta preiskava jo neobhodno potrebna, ako nočete kasneje trpeti. Zadostuje, ako boste pustili iz-vestno količino seča, da stoji mirno deset do dvanajst ur v stekleni ali porcelanasti posodi. Ko ta čas poteče, lahko opazite v nepravem seču goščo in kosmiče, katere smo omenili zgoraj. Ako je moten — takoj nesite steklenico seča hranjenega 24 ur, vašemu zdravniku ali lekarnarju, da ga analizira. ta temen seč, to rudečhasto goščo ter pričnite uporabljati URODONAL kateri čisti ledvice in očisti kri, razkrajajoč mokračno kislino Etablissement Chatelain, dobavitelj pariških bolnic, Pariš: 22 Grands Pris Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopniki »STERILAB«, kemično-farmacevtski laboratorij, Beograd Oglas reg. pod št. 2979 od 25. februarja 1932. »SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 VSEMOGOČNI JE IZVOLIL POKLICATI K SEBI V NEBEŠKO KRALJESTVO PO VEČNO PLAČILO, GOSPODA MATEJA JEŽEKA ŽUPNIKA V BEGUNJAH PRI CERKNICI POGREB BO V BEGUNJAH PRI CERKNICI V PONEDELJEK, 16. MAJA 1938, OB POL DESETIH DOPOLDNE PRIPOROČAMO GA V POBOŽNO MOLITEV! ŽALUJOČE SESTRE IN OSTALO SORODSTVO Vsemogočni Gospod življenja je poklical k svojemu plačilu vnetega in zvestega služabnika, prečastitega gospoda Mateja Ježeka župnika v Begunjah pri Cerknici Pogreb tako nam ljubljenega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. maja 1938, ob Vi 10 dopoldne iz »Cerkvenega doma« na farno pokopališče v Begunjah. Za njegovo požrtvovalno dušnopastirsko delovanje ga bomo ohranili v častnem spominu! Begunje, dne 13. maja 1938 Žalujoči farani V SVOJEM IN V IMENU DUHOVŠČINE DEKANIJE CERKNICA NAZNANJAM, DA JE GOSPOD MATEJ JEŽEK ŽUPNIK V BEGUNJAH V ČETRTEK, 12. MAJA, OB V, 12 UMRL V SPL. BOLNIŠNICI PREPELJALI SO GA V PETEK, DNE 13. MAJA, V BEGUNJE POGREB BO V PONEDELJEK, DNE 16. MAJA, OB POL DESETIH DOPOLDNE V BEGUNJAH PRIPOROČAM GA V MEMENTO! AL. W B S T E R — DEKAN GRAHOVO Za jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Karei Cec izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčiŽ