ÄteV. 161.
Tridesetletnica revizijskega zakona
Dne 10. junij« je preteklo "M) let, «xlkar je v veljati zakon o revizijah pisjxxlnrskili zadrug. krttcri ju i/|K>pulni] рГ(ч| tat leti izdani /«družni zakon. T« jubilej ie leni bolj opravičen. ker jo šele revezijaki tikrn /«nesel v zn<l ružniStvo globočj i (-:ni-<l /n pniiieiiui in iirrjt-uo |K«slov«njp v zadrugah. Ol twin j na» prej uočclljli iu/.a<lr/lji vi rozinah iu r«*t /u-drit/iiišlvu. Se min ле je revizijo pri zadrugah izvršila to [M>prej n«i /uscltno jiohiuki zadrug in njihovih /vi /, vendar ne |toveod iu tmli ni mottle poveod priti do zadostnega vplivu. Yz« koli jetije revl/Jj^ke «iolžnosli in opredelitev revizorju <liine min i je dalo verni Zadružnim zvezam okvir, v kaO-reni ee je moglo razviti praktično izvajanje kontrole v pronpeh vsega /«družnega gibanja.
V poročilu o utemeljitvi potrebe lega zakona je med drugim tiuli rečeno:
Predlog ima v mislili predvsem (fosp«i.la-renje. torej materialno etrun \o«l«tva zadrug isnivreči |M-rio«ličui reviziji. Najvažnejša naloga revizorjev« hode torej «lajati s t roko vnjaške nasvete /««Iruginint organom. Revizor ima I «»kazat i zadrugi najbolj primerni pot z« «lo-•.«•g« njenega namena trn podlagi ovojih temeljitih izkušenj. Na «lrugi strani j« ima varovati pred vsaka nevarnostjo, v katero «w za<lruga
|<odaja z nestrokovnim in nesmotrenim gospo-(tnrjenjeiii, V okvir revizorjevih nalog «|wt<ln, te razširi svoj.- tlelo tudi na računsko preiskovanje knjig. Slednjič bo revizor skrbel, «Ia se za<l m ga ravna po odredbah «tkona in pravil, zlasti da ne bj prekoračil« mejo ««voj«- dela v-
tKMti.c
V lom obsežnem okviru «e jo gibalo «hI topil £<п*а revizorjevo delovanje, u|tošl«-vaioč pri tem lndivkluelno spodobnost posameznik«, čeprav «o revizijske zveze s smotrcnini poukom izobi«-icvtil« revizorje z-n |*<sebne naloge. Kakor so potrebi' i^aeii |*> i/daitju zadružnega zakon« i/ I. 1873 «ilUe najprej k prostovoljni, pozneje pa k /ukonitj reviziji, loko tu«li razvoj razmer v lotili od uvedite prisilne revizije ni zmlosloval iu bilo je mnogo odvisno od revizijske zvezo. «Iu je revizijsko sIiiž.Ihi v okviru zakonitih «nI-redn poglobila in fesu prilagodila.
Ne bilo bi prev<4- tr«liti, «Ia leži v primerni in |K>trebam fes« in« t rez a joči revizijski službi eden izmed glavnih pogojev za uopeli vsega zadružnega stremljenja.
Kakor je bij sedanji revizijski zakon na«l vse koristen za razvoj zadružne organizacije, vendar bi bil v nekaterih iHvarch |>otrebou «lo-Itolnitvc, dn bi bolje tisi re/« 1 izpreinonjeniui razmeram sedanjega čas«. (Nar. gospod.)
KULTURNI OBZORNIK
Koltho ie Avstrija dala za evoje denar sivo
Po podatkih dunajskega Volkswirte je Avstrija žrtvoval« za svoje denarstvo ogromne svot«". Iz ruiitlitliijcga preglesia je razvidno, koliko mi snašnle izgube vodilnih avstrijskih zu\o-dov (v milijonih šilingov):
Prvo bilančno očiščenje:
Creditanstall 130,01. Bankverein Vi.T4 in Ks-«soniptegenrllscliall 163.2, »kupno 378.93 milj. šilingov. obnova glavnice C. A. 69.37, Bunkver. 24.00. E*C. ge*. 31 »A milj.
Drugo bilančno čiščenje:
C. A. 828.21. Bankver. 69.73. upostav« delniške glavnice C. A. 141.00, Bankver. 6.1«) milj. šil.
Ta pol rob« bank |ki očiščenju bilnnc je bila pokrita z. lastnimi emlatvi 373.03, z vplačili prijateljev 121.03. in z javnimi sredstvi; z« očiščenje bilanc 8S3.07, u postava delniške glavnice 186.94 milj. šil.	.	,
Skupno zn«'« sanacijske potreba 1.276 milj. šilingov.
Slroški za sanacijo v CSR in v Nemčiji
ĆSR je izdal« /n snnaoijo bank prihližno doslej 2 in pol milijarda Kč, pri tem so znašala tuj« »rrsfelv« (MHlprlih bank en 10 milijard N'etm'ij« je po Hcielisl.anki in Gol«l<ti*kontbankl izdal« 1.200 mH I Jono v mark pri 7.300 milj. tujih • rrslslov saniranih bank.
Mednarodna trgsviaa • Jajel- P» podatkih uUsniku tav«xla z* iMiepeievanje zunanje trgovin« so bili najvažnejši uvozniki jaje (v letu 1032., v oklepajih podatki za 193J; v»e v tisočih »totov. »tot je lflm kom.): HolandIJ« (802). Danska «10 (OHO). Pol^u« Г1 (4RI). Heltrljn Ä74 (354), Bolgarija 374 C22I). Irska 272 (32И). TurHh 24« (245), Klt.i;ska 163 (368), .lugoslavija 105 (208). Romunija 1ГЛ (129). Kgl|»t 127 (7fl) Itd. Najvainejše UV07J1'- diŽHve pa *ra bile Anglija hi *ev. Irska 141« 11 Ui t l, Nemčija 1433 (1431), Italija 3») (247), Španija 233 (227). Äviea ICS (157), Frnnrlja 120 (307) in Avstrija 114 (170).
Tekstilna razstav« na zagrebškem sejmu bo a«I 2. «lo II. septembra.
Borza
I>ne tU. jnllja 1933. Dennr
N'eiinremenjenl so danes ostali le tečaji Berlina in Curlba, narasti ao Amstenlam, I/wion in Pariz, d očim so Brueelj, N'owyork, l'raga in Tr*l bill nitji.
Avstrijski šiling Je na ljubljanski bonu bil zo-
Kt aaikljneen jm H.KV, aa zagrebški po M.775 in Igrajaki po 8.725. Grški boni eo nolirali v Zagrebu 40 «len., v Belaradu 40 bi.
LJubljana. Anmterrlam 2313.10—2324.54, Berlin 130-4.58—1375.38, Curlh 1108.35-1113.85, Lon-d«m 100.86—108.46, Newyork Зв02.71—8980.W7, Pariz 224.54—228.66, Pragn lfi0.73—170.80, Trst 3t)lX>7-3Oe.07.
Promet na zagrebški bftrzi je znašal bre». kom-penzarij 51.097 Din.
(urih. Paris 20.27 London 17.23, Nowyortt 358 75, Bruselj 72.175, MIlan 27.275, Mivlrid 43.15, Amsterdam mW, Berlin 123.9». Dunaj 72.81
(58), Stockholm 88.90, Oelo 86Л5. Korvenhsjren 77, Praga 15.815, Varšava 57.C5. Atene 2.975, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Paris, ob 11.45. Dolar 17.08. funt 85. - Cena «Ista v Londonu 1244.
Vrednostni papirji
Med drlavnlmi papirji je najiHrHeJŠ» vojna škoda, ki je danes ponovno narasla. V ostalih |Mt-pirjih ni znatnejših izpreuiemb- Promet je oziv«»l in je znašal na zagrebški borzi: vojna šk<*la 300 kom , begi. obv. 75X100 in Blerovo posojilo 3000 dolarjev.
I.Juliljun» 7% inv. po«. 44—4tk sgrnrjI 25-27, vojtia šknda 210—215, b«-gl. obv. 34 - ЛЛ, 8% Wer. po«. 34- 30. 7% Blrr. nos. 32-38.50, 7% p«.*. DUH Iti—40.
Zagreb. Državni papirji: 7*i inv «I <i« .< agrarji 25-20 (23), vojna ik<«l« 210—215 (200), 7. 205-207. 12. 206- 208 (208), fl« begi. obv. 33.75 -34 50 (34. 35). H% Bler. po». 34 2.3- 34.75. Hier. рок. 32.75-38.25 («l."i<l. 33). 7% po». D HB 40.50- 48. — Delnic«*: Narodni« banka 3700 88150, Pri v. agr. banka 210-219. SrČerana Osjck 145 «U Impex 50 den., 1«и 15—25, Trboveljska 14<) den.
Belgrad. Narodna banka 38Л0 bi.. Prlv. agr. banka 218—219 (218. 217), 74 inv. pos. 15.5-40.5, vojna škoda 208-208.50 (208.30. 207). 0« twgl. obv. 84.50 -34.75 (34.75, 84), 8« Bler. po*. 84.25—85.25 (84JO), 7% Hier. ik*. 32.25—83. 7?4 po«. DHH 47.50-48 (48, 47).
Duaaj. Podon.-aavska-Jadrsa. 55.10. Zivno 66.75. Aussiger Chemische 180, Alpine 12бо. Trboveljska 15.10, Rima Muran.v 26.75.
Žitni trti
Hor/na agentura Ralahttšlč A Co. Iz Novcg« Sada piše. da smo prišli v novo letev brez zalog Iz stare letine, /a novo pšenico le položaj, negotov, začetne cene da bodo okrog 130—133. l)onos l«> c« 12—14 met, stolov, kvalitel« 78— 80 kg. Koruza kaže dobro.
V zadnji številki revije «Narodno blugoMa-ii je« piše dr. V. Hej kič o (iuansira nju žetve. Pravi, da je loinbard edin način fiiinnsiranja žetve. (P«mIo1hio rešujejo problem n« 1'nljakeilt. kjer je «loločenih letos za žilni lombard 30 milijonov zlotuv. Op. ur.)
Položaj na Žilnem trgu je ostal neizprenmnjen. Tudi v cenah nI iiprememb Pač pa Je treba počakati na razvoj v naslednjih dneh.
Ljubljana. PHwiira 76 kg 286-200, 77 kg 295 -800, koruza 127Лi— 182, zji julij 185—18750, ntoka haf. Og ISO -4»5. ban. 440-445.
N'evi Sad, Pšenic« vsa po 210—215, jeftnen baČ., s rem. novi 84—05, bet uzančni «8-72. koruza ba&, »renn. 72—74. okol. Sombor 78—75, slav., b«Č. bela, bai. м 8. 76—78, ban. 70—72, srpm. a« 8, par. lndjija 70—78, bai. ladja Sava in Donava 70—78. bnf. ladja Tiaa in Begrj 77 —79, moka bar-ban. at. tig. Ogg 840-855. 2. »20-81», 5. 900-315, Ii. 270—280. 7. 170-175, 8. НП-КТ ГХ). otrobi 5052.50. Ostalo iielzprenienjeno. Tendenca mirna. ZakljuMtov nI bih).
Member. Pšenica vsa po 215—220„ koruza bač. žel. prompt 72—74, za 8. 74—70, be In 74—7«, Donava in Tisa Slep "7—70, moka bi.?., ban. «. i>g, Ogg 800—305. 2. 830- 845. 5. 810—82«, «. «80-285, 7. 170—IflO, 8, 05—70, otrobi bač pš«ni. prompl fio —53, Ostalo neIzpreti)«'njeno. Tendenca mirna. Promet: 50 vagonov.
Prelimufslii problem
Za tistega, ki so inu issni poimi o narodu in jsziku, prekmurskega .pronicata* sploh — nI, zato naj gre tak brnvtc mirno mimo gornjega naslova. Uetvarjaio ps tak problem, vrdutje ali Ks) — tisti, ki v im«mu nek« namišljene narodna nuinosli kličejo po nekskinem izenačenju vs«h individualnih črt, ki uslvana<o piMicbnosti slovenskih pokraiin ia tski, ki )im manika zdrav jszikovni čut ter potem o orijsnizmu lezika. Prekmuraki »problem, se ie zsčel s tem. da i« po tedinjeniu v Slovenski Krajini ie ostalo nekaj periodičnega tieka v domačem narečju, kar te je zdelo mnogim nelimljivo in radi tega nepotrebno. In prav ti ljudje so — zelo protudovno! — govorili na drugi strani dobesedno; »Mi Slovenci — vi Pre4«murcil«
Prav ie, da se kažejo in poudarjajo razne posebnosti, morda tudi dobre, v življenju Slovenske Krajine. Celo potrebno je, upoštevati njeno minulost in njene posebne pogoje ter razmere, ki «o predvsem radi lega nastale. Nikakor pa ni pravično in pametno v najširtem smislu, ako pride povrini opazovalec v svoji namiilieni kulturni reporterski vlogi do takih-le »iezik-oslovakih- do-gnani: -Prekmurlčina je diialekt. mešanica hrvaščine, madjartčine, deloma nemičuie z po nafte prikrojenimi končnicami. Tujec opravičeno trdi, da i« to iszik barbarov .,. tlobudravičina ,,.« (Pohod 10. VI. 1933). Se globlje .psihf>lo*ki. vpo-glea v prekmurski značaj pa si prisvaja in domišlja drugi poročevalec, čigar spoznanje je celo poklicnemu jezikoslovcu motno: »(ne le) v zvoku wi izgovoru besede, temveč tudi v celotni melodiji njihovega govora se neštetokrat oglaJajo akcenti madjerskega jezika.« (Jutro 3. 7. 1933.)
Povsem nepotrebne so take-le koncesije ms-diaričini, o lem zagotavljamo reporterja vsi, ki poznamo prekmursko nareči« dejaneko in v razmerju do ostalih slovenskih narečij. Madjarske besede nosijo akcent ns prvem zlogu stalno — prekmurske nikakor ne! In redek« prekmurskih vokalov — ti so vse prej sličm n. pr. dolenjskim, nego madiarskim* Pa celotni akustčini vtis govora, I melodiie — kje je tu ksj madjarakega «akcenta«?!
K vsemu temu kaže pripomniti edino to-le: prvznaite, da v Slovenski Krajini ni vse enako kakor n. pr. na Goren^kem, tu prav tako ne kakor na štajerskem itd. In tako boste najlaže spoznali, da prekmurskega problema v resnici — ni! Dalje skušajte spoznati še to, da pisanje v narečju prav I nič ne ikoduje celokupni slovenski kulturi — celo meni kakor remarnost mnogih izven Slovenske Krajine! — in Ia praksa ne ho trajala čez 20 let! Vedite tudi, da te slovenski jezik živ organizem, razčlenjen v zelo številna narečja (morda bi si ogledali Ramovševo Dialektoiolsko karto?), katerih sleherno se razvija in živi po lastnih zakonih, ki se ne daio aasdno «spremeniti« in ki jih tudi ni treba obsojati ali zagovarjati, najmanj v interesu slovenske kulture. Tudi ne diti vse po madjarsko v SlcTvenskl Krajini, kakor n. pr. na Gorenjskem ne po nemško.
Tedaj več svobode, rszumevan-» in spoznsnjs — pa bo sledilo več resničnega dala in manj klepetanju.	N.
Dom in evel
Nova knjiga, It. 6.
Na uvodnem mestu je prinesla nova številka -Doma ia sveta« spis Franceta Steleta o »Narodni galeriji«, kjer razgrinja pisec zgodovino razvoja, razporeditev slik. razmerje NG do itajerskega in sploh izvenkranjskega gradiva itd , a pred vsem je važna ugotovitev, n» kakšni podlagi je zgrajena NG. ker le v nadaljevanju dela v dosedanjem okviru je možen n;cn napredek. — Jakob Šolar je prispeval članek »Kriza dull a«, v katerem razkriva brezmejne skrajnosti obeh bistveno si različnih «udobnih diktatorskih oblik v nacionalistični in komunistični državi, kjer se javljajo ravno radi teh skrajnosti usodne posledice za duhovno kulturo: tu Se namreč uvaja v duhovni svet UU disciplinski mehanizem, ki ga poznamo iz. vojne; poedincu se trga sleherna sled
( hira*». Pšenica mnree 123, dec. 119 50, koruza marec 91. dec. 87.50, oves marer 51, dee. 4H.Z5, rž »ept. 91.125, «lec. 97.25
Winnipeg. |*Š4-nicil Jul. 107 50. «Id. 11)8.30, dec.
114.
Živina
t)«majski prašitjl sejem. (Poročilo tvnlko 1*1. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 4921 pršiihtrjev in 5281 špehnrjev. Iz Jugoslavije 2057. Na kontutnaPnorn Irgu je bilo 187 špchirjev iz. >ta-djarske. Cene: šjieharji najboljši 1.27, I. 1.25— 1.20. 11. 1,22—1.24, k m elsk i 122 1 27, mjbotjsi 1.80 pršutarji 1.80—1-45, najboliši 1.55 1.00. Tendenca: cene za špelinrje so padlo za 5—0 gruSev, za pršutarje pa гл 5—10 groJev.
OregoriS Jože:
Dva dni v Beli Krajini
Sam ne vem, kaj in kako me je zaneslo tja
loli. Vse je bilo prav trdno naravnano na lo, «ia l>oidem na finrenjsko, nazadnje pa sem stopal med Mokrnnjskimi zidanicami In užival opojni vonj cvetoče trte... Po pravici povem, da som bil nekaj dni v hudem precepu. Odločitev ni bila lahka: na Gorenjsko me je vabila Joževa nova maša p« Gorenjci in njihove planine, na Dolenjsko me Je vlekel spomin na prednike, Bell Krnn|pi pa njihovi rtički s trtami in zidanicami.
/uiagula je Dolenjska ali bolje Bela Krajina.
Hodil sein po potih svojih prednikov.
Prvn postajo sem naredil v ftt. I^vrencu ob Temenici. Tukaj je pred osemdesetimi leti zavra-«*al duše božji |.ngiinjač Kostelee Jakšlč Anton. Seveda se nisem ustavil zaradi njega, marveč da bi nliiskal Ivana SaSlja, ki Je tudi božji pognujač. Prav listi dan — 7. julija — je oblmjal petdesetletnico, кнг pa le Kristus odhral med svoje pastirje in vinogradnike. Oašelj je vedel, du s« vsaka eeplka — tudi nadnaravna — izlepa no prime na vsitko divjako in da isla zvrst ne u spevu povsod enako. Podzavestna ljubezen do snovanja narodnega genija in želja, da bi se plemenita cepikn tiotje milosti na drevesu slovenske unrodne duSe čim prej prijela ter Mm krepkeje rnsln ti rodila, ga je nagnila, «In ji> vse nvoje življenje skrbno prisluškoval utripom naše narodne duše. Kur je s svojim bistrim in z. vajo Se Izostrenim čutom ujp|, je n{irnnit z. velikim spoštovanjem, ki ga mora imeti do narodnih vre« I not vsakdo, najbolj pa še folklnrlst.
S tovarišem tfacetoin, ki mi je bil za Mentorja, sva dobila SaSljn v njegovem kraljestvu: z. b revirjem v roki ie lirwlil med njivami in travniki In občudovat božjo naravo Takoj Je bil ve« v «vojeni elementu — kot *e ref«- — in menda je bit eden l>rvib stavkov ta. da iu pravkar slišal kukavico,
bržkone zadnjič, kar bo treba kajpada zabeležiti.
Vso pot do doma nama Je prav Živahno razkladal, kaj še vse kuie in snuje, doma pa nama je poleg svo|a gostoljubnosti pokazal mnogo že dovršenih člankov in zbirk pregovorov, ki samo še čakajo, da zagledajo heh dan. Kdor ga vidi, n kakšnim ognjeni 5e zmerom dela In * kakšnn lahkoto stopa. In kdor čtije njegov bister govor, ne hI nikdar rekel, da gre Že v osno desetletje,
Ura Je mignila ko blisk. Sonce se je poslavljalo. Četudi bi bil še zelo rad kramljal i našim iiajplodovllajtltn, najskrbnejšim in najbolj mnogo-strunskim fulkloristom, sptn moral odriniti, če »eni hotel pred mrakoni dospeli do fateža. Slovo od ftnšlja mi je olajšala zavesi, da ga bom drugo jutro zopet videl lin /nplazu.
Ko so se užigate prve k resnice, sva čer. koše-nice in »telnlke prisopihala nn Pntež. Tukaj ie preil dobrimi sedemdesetimi leti župnikoval Bell Kranjec ali iinlimčnejr Poljane«' Kobe Jurij, nekdanji priFurski kaplan. Kobe je «ч1еп naših najboljših narodoplscev in v svoji dobi brez dvom« prvi, kar mu je priznal četo neizprosni i rs odkriti presoje-vavec l-'rance Levstik, ki ga je tukuj obiskal na svoji |M»li nd l.ilijp dn Cnležn, Z Nneetom sva se zn hip ustavila v ž.u|>nlšču, potem |>u sva vzpela Je malo više na grič, kier kraljuje zuplaška Mali božja, ki je ftašelj lani o njej napisal drobno knjižico, brez kalere me seveda ni pustil od »ob««.
.liilro je bilo takn, da si lepltega nI Izmisliti os bi mogel. Dolenjska se je zvijala iz meglenih lenčic In kmalu vslalii pred nami v vsej svoji le-(Miti. (lil je dan, ki ga nam je dat Gospod v viselje in radost.
Anšlj«, ki jo je že pred šesto peš prlmahnl no Zaplaz, smo pošteno presenetili. Vem, da »e mu niti v sanjali ni sanjalo, dn bo kdai tako obhajal
svoj zlalomašntškl jubilej. A to mil ni za|irln sape, tuarve? «e jo 7«'ln čvrsto dr/nI in Z močnim glasom /.apel hvalnico za toliko v tolikih letih pre|etlh uiiloetl... 2al, da sem moral zopet na pot prej,
nego sem želel. Pred odhodom pa sem z dolenjske zlate maše poslal pozdrave na gorenjsko novo mašo.
Iz Dolenjske, kl me je tako gostoljubno »prejela in lepo odslovila, me je pom-sel vlak v ftolo Krajino. Drveli smo mimo vinogradov z belltnl zidanicami, ki so so razpostavile po rebri kakor Jati« remarie, ki hitijo k M:iri(i na vrh.
V Oradncu sem skočil iz razbeljenega železniškega voza. Na soncu se |e videlo, da poldan ne bo več daleč. Mimo »ejtimrjev, ki »n Šumeli ko čebele pred rojeni in zase in za živino Iskali spucp, sem zavil naravnost proti Podzemlju. Ko je rabanuulo |h>|dan, sem bil ž«« pred cerkvijo. Hotel nem obiskali tovariša Antona, ki tukaj zavrača belokranjske duSe, a ga ni bilo doma. Pri lem sem padel v roke žii|iniku, kl nie brez juiine nikakor nI pustil naprej.
Ob eni lili je bil Podzemelj za hrbtom. Nn levi sem zagledal našo — Kupo (holno) in srce ml i« /«vriskalo, kot hi mi bil prišel naproti kdo iz rnjslne hiše. f'ulil sem, da mi prinaša pozdrave iz KoMela, kjer je šla pred kakSnlini dvajsetimi tiianil mimo ln videla, kaj delajo naši ljudje. Lepo je ob Krki, ob Savi, ob Renu in Se ob drugih vodah: tja bi bolel lin s|irelioi|. v razvedrilo. Najlepše Je ziuiie «ib Kolpi; pri njej bi bolel Živeti In umreti.
Od Podzemlja «lo Adlešičev je več ko dve, a manj ko tri ure ho«la. Nad glavo ml je viselo raz-žnrjeno poiHil i lansko sonce in grelo, (teklo, žgalo. A nikjer drevesca, nikjer grmička, da bi se vsaj za hip skril in z.ajel jteSčiro hladnega zraka. Na levi In desni »o v mlečni svetlobi medlele vasi, v meji Je otožno grulila grlica. Od nekod ie priplaval srebotov vonj, v žitu je vzdihoval slak in om.-igovnl mak. Ali le godilo zemlji) Krompir se je legel — neki (Iribljnn ml je rekel, da se zrni — pSenira ie irejala in brupln in dehtele ko človek, kndsr je na višku avojlh moči. S travnika ie dišalo sušeče »e seno, ječmenovo strnišče Je zvenelo in pelo, pelo, pelo... Т«ч1ај «e je tudi v meni zganilo nekaj, kar «e ml Je že dolgo nahirnio, iu no Dunielu sem zapel:
osebne svobode, vrednost človeških dejanj, umetnosti itd. se pruioja Izključno po tem, koliko sluti tej državni obliki. Avtor nakaže končno misel kakšna je naloga sodobnega krščanstva v te) zvi> h rs no« U časa in socialnih skrajnosti. — V »Drohmli prispevkih« razpravlja dr. Avg. 2igon o -Sonetu Luizi Crobath«, kesnejti Luizi Pcsia-kovi, ali ga je Prešeren v resnici njej posvetil (naslovljen je namrrč le z: «Sonet an eine iunge Dichterin«) ali kateri drugI osebi Pobudo za tc razpravo jc dal Žlgonu Pajk Peter, ki je, navezan na tradicionalno mnenje, kar dal sonetu naslov »Sonet Luizi Crobath«. Za prešcrnoslovca žigona pa ostane to vprašanje ie vedno odprto. — Anton Breznik nadaljuje v razpravi »O časnikarski slovenščini. Jurčiča, katerega pa pokaže tu v novem preobratu: Jurčič se je iel polagoma vračati |vsaj v umetniških delih) k čisti slovenščini, posi-bno, ko je začela nastopati realističaa struia v literaturi. Glavni vzrok za ta preobrat je bil ta Jurčiča brez dvoma Stritar, ki je trdo nastopal v svojih Pogovorih zoper jugoslovansko jezikovno mešanico. Isto je delno ponovil tudi Cigalc. Vendar se je glavn čiičenie slovenskega časnikarskega jezika začelo šele z nastopom Tavčarjevim, ko ie ta prevzel po Jurčičevi smrti uredništvo »Slov. naroda«. Breznik navaia številne Jurčičeve izposojenke (ter iim pokate zibelko in pot do našega iezika), katere so še ostale kljub radikalnemu čiščenju slov. ejzika do današnjega dne v rabi. — Leposlovno sta prispevala Ivan Pregelj in Jota V o v k. Prvi j« končal »Idilo v Sopotih«, ki spominja po nekaterih osebah in vzdušju na »Otroke solnca«, vendar je to vsebinsko čisto novo, pre-gljevsko sočno dclcc; drugi, ki nam je doslej znan m« i več u -Mladike«, Vovk, je dal tri pesmi: Prihod, Moj Bog, Struga. Njegov vatop v «Dom in svet« je po Ich pesmih utemeljen. — V R a s -gledniku je prispeval Fr. Stele kratek oekro-log Dragutinu Domjaniču, dr. I. Pregelj je ocenil Andreikovc »Aus slovenischen Dichtungen«, Tiar Debcljak se ustavlja ob srbskih periodičnih listih vseh smeri in starosti in ugolsvlia. da so srbske revije samo publicistično in polemično spremstvo knjižne produkcije prav tako Kot dnevno časopisje. France Vodnik je ocenil Ljubljansko dramo v sezoni 1923.33 m »c poleg strokovnih ocenitev posameznih predstav ustavil ob nekaterih nedostat-kih izbora del, zakasnelosti predstav boljših del, nevmotrni zaposlitvi igravcev in podobnem. Končno je podal Silvester škerl nekaj izvlečkov iz Berdjajeve knjige »Kričansstvo tn razredni boj« in sicer pod naslovom: »Soujalno vprašanje kot vprašanje krščanskega preporoda.,	L. G.
Iz revii
Neodvisna slov, revija »Sodobnost« prinaša v pravkar uiili 7. številki v polemičnem zaglaviu d' a zanimiva odgovorsi Dr. Jota G I o n a r »dgovars • Knjiiarskemu udruženju. v Belgiadu na napade proti slovenskim in hrvatskim pesniškim antologijam, katere so bil« pripravljene za goste dubrov-niškega penklubakega kongresa — med tem ko je belgrajska «Prosveta« izdala «neplen-.snsko« publikacijo »Jugoslavische Dichter«, kjer pa ni zastopan en sam slovenski pesnik... To »druženje namreč pravi, če bi se izročil ves denar, ki je bil potreben za izda;0 plemensko separatističnih knjig, njemu, hi izdalo mimo pesnikov ie jugo* slovanske pripovednike (seveda prav tako brez Slovencev), tako pa j* romalo med goste kar šest knjig, izmei katerih ps jc nosila Is ena jugoslovanski naslov, vse ostale ps «plemenaka imena«! — Josip Vidmar pa je na podlagi dr. Kieovi-čevih izjav o slovanskem »plemenu« in «nare-ju« v »Sokolski Prosveti« pos!al Jugosl. Sokolskemu Savezu tri vprašanja o odnosu sokolstva do slovenske narodne eksistence, na kar je dobil indirekten oo^ovor v »Sokolski Prosveti«: Pravi Soko taj
(Kicovičevj članak mora da odobri...
*
Dr. Jakob Žagar: -Umetnice veselja — zaročenka«. Domžale. 1933. — Pisec js hotel pokazati sodobnemu dekletu sovrstnico, ki js živela v i*t>h razmerah, istem vzduiiu, isti miselnosti človeštva, kakor živi dekle od danes, a ie vendar znala iti skozi ta vrvež, ne da bi se enkrat samkrat spn-teknila. Mimo vseh težav in bridkosti je ostala veselega lica, plesala prepevala, a hkrati neskončno otroško doživljala bož|o ljubezen. Nič prisiljenega, nič nnarnvnega ni bilo na niej, v duli pa )l je plamenela ljubezen za večnim ženinom. Dr. Žagar j« porabljal več virov, da je sestavil objektivno «liko dekleta, toda ravno to mu je nekoliko škodilo v opisu, kjer se niza|o sicer objek-tino sestavljeni dogodki Mar|etke Sinclair, vendar molče suhi. Po knjigi bo segalo zlasti dekls, kateremu je namenjena in kateremu jo priporočamo.
O -Krogu«, zborniku umetnosti in razprav, kt |e te dni izšel (uredil dr. Rajko Loiar) bomo v prihodnjih dneh več spregovorili.
Hvalile Gospoda, vsi Beli Kranjci, slavit* Oa vse Bele Kranjlce!
Hvalite Očeta za njivo, kjer vam žito zeleni, povelifujle Ga zn vinograd, kjer vam trta rodil Hvalite Dobrotnika v »uši In moči, hvalite Ga •iti in lačni in žejni)
Slavo pojte liešenlku v vrisku in stoku, slavit« Ga v petju in joku I
Hvalile PosveČevavca oh rojstvu in smrti, poveličujte Ga močni in slabi ln strti!
Hvalite Najvišjega naše cerkvice, k.i|>elice ir križi ob potih, slavilo in poveličujte Ga vekomajt Hvalite Varuha slamnate strehe, kašče in zidanice, poveličuj Oa družina in živin«!
Hvalite Stvarnika trte, kadar opojno cvetele, slavite Ga. kadar se pod Črnimi grozdi »klanjate!
Hvalilo Gospodarja, ko na vas »ončece lije, po-vetičujte Ga. ko vna toča klesti in bije!
Hvalite Roditelja o Jožefovem. ko očesa o.lpi-rate, slavite Ga o Anlonju, ko od mraza trepeeet. ) Poveličuj Krmarja, Kupa, nnša draga voda. od Osilnice do Sinka oznanjaj Njegova čuda I
Hvali Tkavca sinje laneno morje in vilkn konoplja, ki sta dala Beli Krajini iine!
Hvalite Gospoda poljane in logi In lože, vsa Bela Krajina nnj Ga hvali, »lavi In poveličuje vekomaj!...	(Konec prlh )
Kdor zeti
zidali lastno hišo. poravnati svoje dolgove, prevzel, posestvo, Izplačali doto svojim dedičem, daje poselilo pod ugodnimi pngo i. na dolgnleln» ainortiiaeiin
„KREDIT*
cnspodarska ladruga r. s. s a. s., CKI.JR V-krriVva nI les II ipolep hotels «Poštar i