Zlati jubilej trzinske iole V Trzinu je ljudska šola praznovala dne 27. junija 501etni jubilej svoje ustanovitve. Na predvečer je šolsko poslopje zažarelo v električnih lučicah in hiše po vasi so se odeie v zastave; ob 9 zvečer so bivši trzinski učenci v Domu uprizorili »Dimeža«, igro šestdejanko, ki ima svoje pozorišče v naši vasi... V nedeljo po sv. maši, darovani za umrle šolske dobrotnike in učencc, je bila otvoritev šolske razstave v šoli. V eni sobi so bila kar natrpano razstavljena najrazličnejša, prav lična dekliška in deška ročna dela, pa pismeni in risarski izdelki šolarjev. Ljudje so strmeli ob lepoti in pestrosti teh izdelkov. Koliko skrite sile in svežosti je v mladih dušah, če jih zna učitelj privabiti v življenje. Učenci so razstavili najraznovrstnejše izdelke: predmete iz kartonaže, večinoma vse pobarvane z narodnimi ornamenti (mape, okvire za slike in cvetlične lončke, košarice iz raznih geometričnih oblik. geometrične like ...), pletenje iz rafije, leseni izdelki v miniaturi (prav lično sobno pohištvo, čebelnjak, vodnjak, razno gospodarsko orodje ...), dalje glinasti izdelki (kipci za jaslice...), risanje na steklo in glinaste vaze, rezbarija itd. Ob tej priliki bodi povedano, da je papir za vso kartonažo in druga ročna dela podarila Bonačeva tvornica na Količevem, za kar se ji na tem mestu izreka najlepša zahvala. Tudi pri dekliškem ročnem delu so bile zastopane najrazličnejše tehnike. V drugi učni sobi pa nam je bil podan ves razvoj trzinske šole tekom njenega 501etnega obstoja v slikah in tabelah. Le-te so nam kazale ustanovitelje in dobrotnike naše šole. učitelje, katehete, šolske nadzornike, umrle šolarje, v vojni padle bivše trzinske učence, domačine - izobražence, številne naše izseljence, ki so kot otroci posečali trzinsko šolo, razne tečaje, ki jih je priredila trzinska šola, in točno statistiko vseh v preteklih 50 letih šolo obiskujočih šolarjev, ki jo je izpopolnjevala tabela: bivši učenci po poklicih. Zadnji dve tabeli sta nam jasno pokazali število otrok v posameznih letih in kakšne poklice so dosegli bivši učinci, kje so si zgradili svoj dom ali v domači vasi ali izven rojstnega kraja, mnogi celo v pusti tujini, in prav na te nas je ravno naša šolska razstava navezala •v tesnejši ljubezni^ Vsako tabelo, kakor je bilo že zgoraj povedano, so po možnosti poživljale slike — fotografije, večje ali manjše oblike, kakršne je bilo pač možno zbrati skupaj iz dobe 50 let. Zelo popolna je bila zbirka vseh katehetov na šoli, medtem ko od učiteljstva, na žalost, ni bilo mogoče dobiti vseh fotografij. Ta primer nas zopet jasno opominja, kako umestna bi bila obvezna uvedba šolskega albuma na vsaki šoli, na kar nas opozarja že tovariš g. Leder v »Učit. tovarišu« iz leta 1936., št. 46. Brez točno pisanih kronik in skrbnega arhiva je seveda statistično in zgodovinsko-razvojno razstavo šole težko prirediti. Popoldne ob 2 je krenil izpred šole v cerkev k litanijam slavnostni sprevod, med katerim je svirala domžalska godba. Sprevoda so se udeležili poleg šolarjev skoraj vsi vašeani in mnogi prijatelji šole od blizu in daleč. Poseben izraz so dale sprevodu narodne noše. Po končanem cerkvenem opravilu je krenil sprevod v Dom, kjer je bila slavnostna akademija, katero je prav posebno poživil mladinski pevski zbor. Slavnostni govornik, prosvetni inspektor g. profesor J. Dolenc. je podal jasno sliko o koristi šolc, katehet g. A. Orehar pa je govoril o razmerju šole do cerkve. Šolski upravitelj je v uvodnem govoru orisal razvoj in zgodovino šole. Nekaj zanimivejših podatkov iz zgodovine trzinske šole! Ustanovljena je bila januarja 1887. S tem dnem se je začela nova doba trzinske zgodovine. Šola je postala Trzincem skupen dom, iz katerega je izhajala pobuda za napredek naše vasi. Trzinci so poprej pohajali v Mengeško šolo. Da bi pa otrokom olajšali šolski obisk, zato so se začeli zanimati za lastno šolo. V lepi slogi so si zgradili s tlako leta 1886. pritlično stavbo za enorazrednico. Tedanje oblasti so odobravale in tudi denarno podprle to akcijo, deželni odbor 400 gld., kranjska hranilnica 300 gld. Veliko vsoto je podaril tudi dom-ačin g. župnik Martin Narobe in mengeški župnik Iv. Zorec. Največji dobrotnik šole in mecen Trzina je pa g. baron Lichtenberg iz gradu Habach. Ta je denarno in v naturalijah največ dal za šolo in ji tudi pozneje ostal vedno naklonjen ter bil 25 let krajevni šolski nadzornik. Za obdarovanje najboljših učencev pri tako imenovanih »očitnih izkusnjah« ob koncu šolskega leta, je največ prispeval on in župnik Zorec. Večkrat je povabil otroke pred grad in jih tamkaj pogostil. Šolarjev je bilo vedno več, zato so za šolo vneti vaščani dvignili šolsko poslopje v eno nadstopje leta 1908. in otvorila se je dvorazrednica. Da bi se dosegli še boljši učni uspehi, je bila šola leta 1925. razširjena v trirazrednico. Učiteljev (ic) je službovalo na šoli do danes 14. Živa kronika 50 letnemu jubileju bi bil šolski upravitelj g. Luka Blejec, ki je 38 let služboval na šoli in ga krije že črna zemlja. Bil je mož širokega obzorja, delaven in vesten, kar nam izpričuje skrbno pisana^ kronika. Najzaslužnejša učiteljica pa je gdč. Kocijančičeva, ki je tako nenadoma ipreminula ob koncu našega jubileja na Vidov dan. (O njej je priobčil naš list daljši članek v zadnji številki.) Nekdanji učitelji(ce) so še: Grebenc Ana, Močnik-Terpinc Frančiška, PajtlerLeskovec Pavla, Rus-Janežič Barica, Završnik Ferdinanda, Svoljšak-Hiti Marija, Venturini Oskar, Sicherl Slavko, Cermelj Lidija, Arrigler Anton. Katehetov je poučevalo 16. Trzinska šola je dala 2 duhovnika, 2 učitelja, 4 učiteljice, 2 jurista, 2 medicinca, 2 profesorja, 5 redovnic. 1 redovnika in več drugih uradnikov. Šola pa ni nudila" le otrokom potrebnega znanja, ampak je imela vedno na stežaj odprta vrata tudi šoli odrasli mladini. Saj je več let imela stalen šolski oder, kamor se je mladina zatekala k nadaljnji izobrazbi pod vodstvom učiteljstva. Iz te potrebe in pobude šole se je dvignil tudi prosvetni dom. V šoli so se prirejali tudi kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalni tečaji. Nadaljnji program akademije je obsegal še Fr. Ločniškarjevo deklamacijo: »Ob 501etnici«, »Živa slika«, Ribičičeva igrica »Šolska proslava«, zborna deklamacija »Lipa — oj šola naša«. Po proslavi je bila vsa šol. mladina pred Domom pogoščena. Udeleženci šolske proslave pa so se radovali ob godbi in petju med mladino, ki se je proti večeru radostno razšla na svoje domove. Alojzij Intihar.