LETO XXVin. ŠT. 35 PTUJ, 11. SEPTEMBRA 1975 CENA 2 DIN r X V ORMOŠKI OBČINI LETOS SAMO ZA 8.650.000 DIN INVESTICIJ Občuten padec naložb s SKUPNE SEJE KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS IN PREDSEDSTEV OBČINSKE KONFERENCE SZDL TER OSS ORMOŽ. Trije najvigi občinski forumi so prejšnji teden v petek analizirali gospodarske' rezultate in stabilizacijska prizadevanja na območju ormoške občine. Zadovoljni z relativno zadovoljivimi gospodarskimi uspehi domačih OZD in TOZD, so opozorili na nekatere pomanjkljivosti v tistih delovnih kolektivih, katerih matične OZD so - izven meja ormoške občine. V le-teh je precej slabše predvsem glede stabilizacijskih prizadevanj. Tudi samoupravne interesne skupnosti niso dovolj ustvarjalno pristopile k obravnavi te problematike. Največkrat so se ti organi ustavili pri oceni, da so v porabi pod poprečjem, ki jo dovofiuje resolucija, kaj več pa niso storili. Za manj razvito občino Ormož in njen gospodarski napredek je gotovo zelo zaskrbljujoče dejstvo, da načrtovane investicije letos močno stagnirajo. Naložbe v gospodarstvu in negospodarstvu so lansko leto znašale bUzu 100 milijonov dinaijev, letos pa je ta odnos 1:1,5 v korist negospodarstva. Takšnemu položaju pa ne botrujejo samo objektivne, temveč tudi subjektivne težave, znotraj občine. Na prvem mestu je vsekakor investicijska nesposobnost ormoškega gospodarstva, drugi razlog pa tiči v kadrovskem deficitu, v pomanjkanju ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev. Načrtovane naložbe so tako zastale. Morali bi pričeti z gradnjo novih obratov pri „Drogi" v Središču ob Dravi, dejavnost bi morala širiti TOZD Primat IV — bivši Kran, stagnirajo tudi investicije v obeh temeljnih organizacijah združenega dela s področja kmetijstva, čaka pa tudi nadaljna širitev dejavnosti v TOZD Žaga (Marles) Ormož. Rezultati uspešnosti ormoškega gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta niso preveč spodbudni. Zabeležena je sicer rast celotnega dohodka za 24 odstotKov, kar pa je v primerjavi z podravsko- regijo za 14 odstotkov manj, je pa tudi pod'republiacim poprečjem, ki znaša 36 odstotkov. Razveseljivo je ob tem, da so nekoliko porasli osebni dohodki (realno za 13 %), da se je malo izboljšala likvidnost, medtem pa je zaskrbljujoč podatek, daje ostanek dohodka prvih šestih mesecev letos dosegel samo 73 odstotkov lanske ravni (ob polletju). Več o tem poročamo na 2. strani. Člani vseh treh najvišjih družbenopolitičnih organov ormoške občine so ob koncu sprejeli sklepe, Id morajo v drugi polovici letošnjega leta OZD in TOZD pripeljati k boljšim gospodarskim rezultatom. jj Delovni ljudje Slovenije in Hrvaške se bodo srečali v Ptuju Srečanja bratstva in prijateljstva sodelujočih občin Varaždin, Kra- pina, Koprivnica, Cakovec, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj, ki potekajo že vrsto let, letošnja so že 14. po vrsti; so že prešla tradicionalne okvire in zajela najširše množice Judi navedenih občin. Letos je nosilec srečanj bratstva in prflateljstva občina Ptuj. Sklepna prireditev letošnjih 14. srečanj bratstva in prijateljstva bo 20. septembra 1975, ko se bodo na prostoru rekreacijsko turističnega centra v ptuju zbrali občani sodelujočih občin. V ta namen so člani medobčinskega odbora občin- skih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Slovence na pobudi občinskega sveta Zveze sindilcatov Ptuj predlagali SO Ptuj, da se cesta, ki pelje proti Turistično rekreacij- skemu centru, to je Mlinska cesta in prostor ob njem, poimenuje v Alejo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Na sklepni slovesnosti, 20. septembra, bi naj delovni ^udje sodelujočih občin zasadili prvih 10 dreves. 7 drevesc bo simboliziralo 7 sodelujočih občin Hrvatske in Slovenje, po eno drevesce pa naj bi zasadili predstavnik Zveze sindika- tov Jugoslavije, {»edstavnik zveze sindikatov Slovnenije in predstavnik Zveze sindikatov Hrvatje; Ob tej priložnosti se bodo delovni ljudje pomerili tudi na športnem polju ter izvedli kulturni program. mG Komunisti o telesni iculturi Zadnja seja OK ZKS Ptuj je spregovorila o stanju na področju telesne kulture in nalogah komu- nistov na tem področju. V ta namen so se člani komiteja sestali skupaj s predstavniki občinske telesno kul- turne skupnosti v novi športni dvorani Mladika. Uvodne misli za razpravo sta podala predsednik skupščin eobčinskete le sno'k ulturne skupnosti, Milan Kneževič in Jože Štrlela, predsednik izvršilnega od- bora občinske telesno kulturne skupnosti. Stanje na področju razvoja telesne kulture kaže sicer določen napre- dek, s katerim pa ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Ze poda- tek, da telesno kulturna skupnost Ptuj vkjučuje neposredno 50 osnovnih telesno kulturnih organi- zacij, društev in klubov z 6680 aktivnimi člani, kar predstavlja le 10,4 % od skupnega števila prebival- stva; je zaskrbljujoč. Pri tem pa je treba dodati še to, da ponekod obstajajo velike možnosti za telesno kulturno aktivnost, pa so žal neizkoriščene, ali pa le delno (primer Kidričevo). Od 25 krajevnih skupnosti, kolikor jih je v občini Ptuj, ne obstojajo organizirane telesno kulturne dejavnosti v 7 krajevnih skupnostih. Pred občinsko telesno kulturno skupnost se torej postavlja zahtevna m odgovorna naloga - ustvariti pogoje za ustanovitev in delovanje osnovnih telesno kulturnih organizacij tudi v teh krajevnih skupnostih. Poglavje zase pa je v organizacijah združe- nega dela skrb za športno rekreacijo delavcev. Doslej še v nobeni OZD nim^o referenta za šport in rekreacijo. Nasploh pa je treba poudariti, da se na področju telesne- kulture srečujemo s hudimi mate- rialnimi, kadrovskimi in prostor- skimi težavami Na območju občine deluje 200 strokovnih delavcev, od tega je 13 trenerjev, 59 strokovnih vaditeljev in 113 voditeljev - amateijev. Eden dela profesionalno, 12 polprofesionalno in 187 amater- sko. Občinska telesno kulturna skup- nost je poleg mariborske edina, ki ni podpisala republiškega sporazuma o združevanju sredstev za telesno kulturo.. Vzrok je huda materialna stiska; Člani komiteja so predlagali, da se ponovno sestanejo predstav- niki občinske telesno Kulturne skupnosti in republiške telesno kulturne skupnosti ter razčistyo sporna vprašanja ter nato pristopijo k podpisu tega sporazuma. MG PTUJSKI PERUTNINARJI SO PRAZNOVALI V soboto je kolektiv ptujske Perutnine praznoval 70-letnico obstoja, 30 let razvoja v novi domovini in 25-letnico delavskega samoupravljanja v okviru 4. perutninarskega praznika. Ob tej priložnosti je dobil kolektiv Perutnine Ptuja, najvišje občinsko priznanje za zasluge pri razvoju perutninarstva. Generalnemu direktorju Perutnine je plaketo izročil Branko Goijup, predsednik SO Ptuj (slika). V znak uspešnega poslovn^a sodelovanja je tovarna avtomobilov in motogev Maribor podelila kolektivu Perutnine še zlati znak in plaketo TAM. Priznanja pa so dobili še zaslužni delavci in kooperanti. Najuspešnejši vozniki pa so dobili v dar spominske ure tovarne avtomobilov in motorjev Maribor, O praznovanju in prehojeni pori ptujske Perutnine je govoril Martin Vegan. V sklepu slovesnosti so v kulturnem programu nastopili člani SNG iz Maribora, operni solisti ter moški komorni pevski zbor iz Ptuja. MG 2 stran tednik - Četrtek, i i . septembra 1975 Ostanek dohodka manjši KAKO JE V PRVIH ŠESTIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA GOSPODARILO 11 DELOVNIH KOLEKTIVOV NA OBMOČJU OBCINE ORMOŽ - ŠTEVILKE - PRIMERJAVE Z LANSKIM POLLETJEM Zabeležen je bil 24 odstotke- večji celotni dohodek. Najbolj j«, porastel v gradbeništvu (IGP Ograd in industriji (tovarna J. Kerenčič) Lanske ravni nista dosegli TOZr Žaga (Marles) in Primat - TOZE IV. Doseženi dohodek je večji za 2( odstotkov. Na prvem mestu j( gradbeništvo, sledi pa komunala. Nj (poprečno) zaposlenega je leto.' pripadlo 30.251 dinarjev doseženega dohodka, lani pa 24.104 din. Gledt doseganja dohodka izkazujeta dvt TOZD izgubo. Primat TOZD IV v višini 74.000 in TOZD Kooperacija (Slovin - „Jeruzalem" Ormož) višini 224.000 dinarjev. Lansko lete v obravnavanem obdobju ni izkazala izgube nobena delovna organizacija. Minus v Primatu TOZD IV pa ni dokončen. Zaključni računi za leto 1974 so pri ponovnem pregledu pokazali večje nepravilnosti, ki izhajajo iz napačnih popisov in nepravilno ovrednotenih zalog v minulih letih. Ugotovljena razlika znaša 1.357.000 din in jo bo treba knjižiti v breme doseženega dohod- ka. Ekonomičnost gospodarjenja se je zaradi manjše rasti porabljenili sredstev povečala za 1 odstotek. V vseh kolektivih, razen Žage in TOZD Kooperacija se je povečala tudi produktivnost Družbeni pro- izvod je bil večji za 27 odstotkov. Najbolj je porastel v TOZD Predelava plastičnih mas (Keren- čič), IGP Ograd in TOZD Komunala. V strukturi delitve družbenega proizvoda je pripadel največji delež na pogodbene obveznosti. Delež zakonskih in samoupravnih obvez- nosti pa je v skupni delitvi manjši za 0,5 odstotkov. Za bruto osebne dohodke so porabili 58,2 odstotka družbenega proizvoda. OD so se povečali za 37 odstotkov in v poprečju znašajo 2.500 din na zaposlenega mesečno (lani 1.792 din). Relativno najbolj so povečali OD v tovarni Jože Kerenčic TOZD Predelava plastičnih mas - za 51 odstotkov. Poprečje znaša 2.291 din, a kljub temu še z razliko 209 din ne dosegajo občinske ravni, da o republiški ne govorimo. Raven poprečno izplačanega OD v gospodarskih dejavnostih presegajo: Tovarna Jože Kerenčič - TOZD Skupne službe, Marles Maribor - TOZD Žaga Ormož ter Jeruzalem TOZD Kmetijstvo in TOZD Kooperacija. Ostanek dohodka je dosegel samo 73 odstotkov lanske ravni, njegova udeležba v družbenem proizvodu se je tako znižala od 14,6 na 8,3 odstotke. Temu neuspehu so „krive" dejavnosti s področja kmetijstva, trgovine in industrije. OZD in TOZD ormoškega območja so v letošnjem prvem polletju tako ustvarile za 240.000 dinarjev manj sredstev za reprodukcijo, kijih tvori ta med drugim amortizacija in ostanek dohoda. Delež slednjega je padel od 51,1 na 37,8 odstotka. Ostanek dohodka je nižji v vseh organizacijah, razen v tovarni Jože Kerenčič - TOZD Predelava plastičnih mas, IGP Ograd in SKP - TOZD Komunala. Na občutno poslabšanje sredstev za reprodukcgo sta predvsem vplivali TOZD Žaga in TP Zaija Ormož. V primerjavi s prvim tromesečjem letošnjega leta se je ob polletju likvidnost nekoHko izbopala. Ter- jatve do kupcev so porasle za 7 odstotkov in skupno predstavljajo 21 odstotkov celotnega dohodka. Zaloge so se povečale za 27, obveznosti do dobaviteljev pa znašajo 32 odstotkov in so višje od terjatev. jr VSEM VEČ KOT GOSPODARSTVU Denar priteka v vse blagajne hitreje in bolj, kot je bilo določeno, razen v gospodarst- vu, kjer je slika obratna. Nujna preusmeritev nekaterih tokov v gospodarstvu. Glede na poročilo SDK za Slovenijo o poslovanju sloven- skega gospodarstva v času januar-JuUj 1975 je možno sklepati, da se ne realizirajo teme^ne postavke resolucije v ekonomski politiki v tem letu. Po izvršitvi obveznosti se je del sredstev, namenjenih za repro- dukcijo v slovenskem gospo- darstvu zmanjšal za 2,5 točke, mesto da bi se povečal za 1,2 točke, kot je določeno v resoluciji o ekon. politiki v L 1975. Primerjava letošnjih rezulta- tov z lanskimi je otežena zaradi sprememb v načinu obračuna. Ukinitev možnosti obdavčitve dohodka po fakturirani realiza- ciji je omogočila gospodarstvu, da je vplačalo okrog 167 milijonov manj davka, kot bi ga plačalo, če do spremembe ne bi prišlo. Na drugi strani pa je obveznost, da se finančni rezultati zmanjšajo za terjatve, starejše nad 45 dni oziroma 30 dni (v trgovini) mesto 60 dni. kot je bilo prej, zmanjšala dohodek gospodarstva - vsaj na papirju - za okrog 1,95 milijarde din. Tudi ob teh rezervah pa je videz, da najvažnejša ugotovitev o škodi, ki nastaja v reproduk- cijskih sposobnostih gospodar- stva ostaja nesporna. Skupen dohodek je v primerjavi z lanskim v istem času porasel za 36,2 %. Stroški pa rastejo znatno hitreje: storitve drugih za 64 %, neproizvodne storitve za 49 %, dnevnice in terensko dodatki za 49 %, uporabljen material za 46 % in drugi materialni stroški za 55 %. ZASTOJ V PROIZVODNJI Na še visokih inflacijskih stopnjah rasti je opaziti - kot tudi so proizvodnji - tendenco padanja. Rast družbenega proiz- voda je znašala v prvih treh mesecih nad 38 %, v šestih mesecih pa je padla že na 29 % kar je - čeprav nominalno visoko - za 2% pod rastjo, s kolikšno je računala resolucija. Glede na to, da cene še da^e rastejo (v prvem polletju so proizvajalske porasle za 41, 2 %, maloprodcgne pa za 30,3 % glede na nivo v istem času lani je vidno na prvi pogled, da je to posledica zmar^ševanje rasti proizvodnje. Težava je v tem, da je celotna delitev predvidena na višjo nominalno rast družbenega proizvoda, sedaj pa se odvija na škodo sredstev, ki jih gospodar- stvo lahko odvaja za reproduk- cijo. (Priv. pregled) Nova hladilnica v Zlatoličju Predstavniki skupščin občin Mari- bor in Ptuj, predstavniki družbeno- političnih organizacij obeh občin, predstavniki gospodarske zbornice IZ Ljubljane in drugi so v petek, 5. septembra bili navzoči ob položitvi temeinega kamna za novo hladil- nico v Zlatoličju. Temeljni kamen je položil Fran Podmilščak, voclja klavnice TOZD tovarne mesnih izdelkov Košaki Nova hladilnica bo velikega pomena za proizvajalce kot tudi za potrošnike. Sprejela bo 1000 ton mesa zaj)otrebe tovarne mesnih izdelkov Kosai in za potrebe zavoda za materialne rezerve. Z dograditvijo tega objekta bo odpravljena boja- zen, da bi tržni viški živine v času kriz, ki se periodično pojavljajo, ostali neodkup^eni. Že ob gradnji tega objekta pa je potreb no'o meniti, da bo treba nanj navezati še gradnjo II. faze proizvodnega procesa, v kateri je najpomembnejši objekt klavnica, ki je prav tako nujno potrebna. Zanjo bodo zeme^ska dela opravili že sedaj in tudi instalacflo. Predvidoma bi naj nova hladilnica pričela obratovati že v začetku prihodnjega leta. Ob priložnosti položitve temelj- nega kamna za novo hladilnico sta o pomenu objekta govorila Franc Slamič, direktor TOZD tovarnenih izdelkov Košaki, ki s^a v SOZD kmetijsko živilski kombinat s sedežem v Ptuju in. dr. Cveto Doplihar, generalni irektor SOZD kmetgsko živilski kombinat. Cveto Doplihar je med drugim poudaril, da je prednost nove hladilnice, bodoče klavnice ter predelave v tem, ker je locirana neposredno v živinorejskem rajonu tako, da bodo odpadli dragi in mučni prevozi živine. Po drugi strani pa se nahaja v močnem potrošnem središču. V ospredje bodo tako prišle tudi žege in potrebe potrošnikov, ki bodo lahko neposredno vplivali na proizvajalce- in mesno industrijo, da bosta svojo proizvodnjo pril^odila potrošni- kovemu okusu in tudi lokalnim navadam. Objekt, vrednosti • 38 milijonov dinarjev, gradi mariborski Stavbar. MG Pred združitvijo: Olga Meglic - Primat Integracgdca prizadevanja med Proizvodnim podjetjem Olgo Meglič iz Ptuja in Primatom iz Maribora bodo svoj epilog dobila že v tekočem letu. Skupen sestanek vseh' predstavnikov samoupravnih orga- nov, sekretarjev osnovnih organi- zacij zveze komunistov, predsed- nikov osnovnih organizacij sindflcata in zveze socialistične mladine proizvodnega podjetja Olge Meglič in Primata iz Maribora je bil v soboto, 6. septembra. Obravnavali so bodočo integracgo obeh delovnih organizacij. Kot smo že omenili naj bi bil referendum že v tekočem letu. Zato bodo v naslednjih dneh v obeh delovnih organizac^ah imenovali člane skupnega odbora za pripravo rokovnika referenduma, analizo sedanjega ekonomskega položaja po polletnih poročilih kot tudi analizo vseh prednosti, ki jih bo prinesla bodoča integracga. Z združitvgo bi Proizvodno podje^e Olga Meglič postalo peta temeljna organizacja združenega dela Primata iz Maribora. Del proizvodnje bi se tako prenesel iz Maribora v Ptuj. Olga Meglič bi v industrflski coni mesta Ptuja zgradila nove proizvodne prostore in na novo zaposlila oKrog 150 delavcev. Proizvodnja v I. fazi naj bi letno znašala okrog pet milijard dinaijev (proizvodnja transportnih naprav). Sredstva so že zagotovljena. Primat bi prispeval 26 %, ostalo proizvodno podje^e Olga Meglič; posojilo pa Kreditna banka Maribor s samostojno podružnico v Ptuju. MG tednik - Četrtek, i i. septembra 1975 stran 3 Poslednji hooo...ruk s krajšo prireditvijo brigadirjev pete izmene se je končala mladinska delavna akcija HALOZE 75, ki so se je udeležili vidni družbenopolitični delavci iz Ptuja ter brigadirji udarni- ki vseh petih izmen. Vsa prireditev je bila pripravljena v šaljivem tonu bri- gadirskega življenja in je kot taka za- bavala številne mlade in goste iz Ptu- ja in Ljubljane. Po končani priredi- tvi, po zadnjem ho-ruku smo se v pri- jetnem vzdušju srečali z ljubljanskimi predstavniki ZSMS in sicer Metodom Zalarjem in Zlatkom Vogričem, predstavnikom centra mladinskih de- lavnih brigad RK ZSMS, kateremu smo zastavili tudi štiri vprašanja: Spremljal si vse akcije MDB. Ali nam lahko poveš, kakšna odzivnost je bila pri mladih in kakšne uspehe so mladi dosegali? ..Ugotavljamo, da je bila odzivnost mnogo večja kot smo pri- čakovali. Dejstvo, ki nas obvezuje je. da bomo nadaljevali z mladinskimi akcijami in seveda z dogovori in spo- razumi dosegli, da bodo za vse mlade enake možnosti vključevanja v briga- de. Gre namreč za konkretno akcijo, da bo počitniška praksa priznana tu- di z udeležbo na mladinski delavni akciji. Na žalost pa ugotavljamo, da so pri vključevanju v delavne brigade nastali tudi odpori. Zavezali smo se. da bomo v septembru obiskali vse ti- ste občinske konference, kjer je bilo največ negativnosti. Ugotovili bomo vzroke, dejanske vzroke in z vodstvi odpore odpravili. Vsekakor je potre- bna širša druženopolitična akcija. Navsezadnje je solidarnost stvar vseh nas. ne samo ZSMS. temveč tudi ostalih subjektivnih sil." Udeležil si se tudi akcije HALOZE 75. Kako je bila organizirana? ..Akcijo sem redno spremljal in obiskoval. Ocenjujem, da je bila akcija uspešna tako delovno, kot tudi družbenopolitično angažirana. Mladi so sodelovali tudi z nekaterimi KS. Ocena je pozitivna. Sicer so se pojav- ljale nekatere napake. To velja tudi za vse ostale republiške akcije, prav posebno pa za Gorenjsko. V akciji Haloze 75 sta bili dokaj problemati- čni IL in IIL izmena. Seveda ne po rezultatih dela. temveč po organizira- nosti. po spremljanju družbenih do- gajanj itd. Naloga, ki nas čaka v pri- hodnosti. je. da zaostrimo akcijo izbiranja. kadrovanja. Stvari moramo razčistiti že v letošnjem letu. Tudi v prihodnjem letu bodo štiri mladinske delavne akcije. Poudarek bo na kvaliteti, povečano bo tudi šte- vilo brigadirjev." Kaj je skupni imenovalec vseh re- publiških akcij? ..Specifičnost akcij je solidarnost do manj razvitih območij (to je bila misel 9. kongresa ZSMS). Dosedanje izkušnje nam povedo, da smo na do- bri in pravilni poti. Poleg republiških akcij je bilo tudi ogromno občinskih in akcij po osnovnih organizacijah (Kidričevo, Stoperce), prav tako akcije izvajajo mladi po TOZD in po- trjujejo pravilnost sprejete naloge na 9. kongresu ZSMS. Naj poudarim, da bi bilo potrebno pri nekaterih lokalnih akcijah več idejnopoliti- čnega dela." In nazadnje konkretna ocena za mladinsko delavno akcijo Haloze 75? ..Trenutno še ne morem povedati, kajti šele po sestanku s komandanti bomo izdelali osnutek ocenjevanja. Ocene pa bomo sprejeli na seji RK ZSMS. ki bo v mesecu oktobru. Akcija je uspela (presežena za 12 pomeni, da si moramo v prihodnje še bolj prizadevati za doslednost spre- mljanja dela z edinim ciljem, da na- pravimo odločen korak naprej." Zlatku Vogriču se zahvaljujemo za pogovor. Vsi udeleženci in gostje MDB Haloze 75 so se ob koncu še podpisali na mizi. ki bodo kot prič: dokazovale vso smiselnost, solidar- nost in socializem našim kasnejšim rodovom. ..Zgodovinski" podpisniki so bili: Franjo Gnilšek. Oton Polič, Feliks Bagar. Stanko Lepej. pred- stavniki SO Ptuj; Smolej. Mohorko. Skok. predstavniki KS Majšperk; Metod Zalar. Zlatko Vogrič. pred- stavniki RK ZSMS; komandant bri- gade. Jože Poglajen, namestnik ko- mandanta Herman Berglez ter neka- teri brigadirji in člani predsedstva OK ZSMS Ptuj. z. kodrič Da bi nam bilo vsem lepo čas, ko so na cestah ormoškega območja zabeležili po eno smrtno žrtev na leto, je že zdavnaj minil. Lansko leto so bile štiri, letos pa že v prvi polovici leta pet. Nekaj je k temu gotovo „pripomoglo" večje število vozil, pa tudi mnoge ceste, ki so jih uredili vaščani v posameznih krajevnih skupnostih, so postale poligon za hitrostne dirke nekaterih voznikov. Druga nevarnost, po številu žrtev, so razne mlake, ki jih je po naših Slovenskih goricah vse polno. Letos so zaradi obilnih padavin vedno polne vode, pa so zahtevale že troje življenj najmlajših občanov ormoške občine. Zadnji čas se je po občini precej razpaslo tako imenovano huligan- stvo. Skoraj ne mine veselica, da ne bi bilo občutnih posledic in velike materialne škode. Nekoč so medse- bojne spore na veselicah ,.reševali" s koli - stepli so se pač, včasih tudi na nož, sedaj pa se je pojavila nova oblika maščevanja: rezanje gum na avtomobilih, vlomi, razbijanje stekel itd. Te in mnogo drugih problemov smo skušali razčleniti z novim komandirjem postaje milice v Ormožu. Prejšnji dolgoletni koman- dir Vinko Topolovec je odšel v za.služeni pokoj, od 1. julija letos pa opravlja to dolžnost 42-letni Beno Valh. Ormožanom ni neznanec, čeprav je Mariborčan. Že prd tremi leti je opravljal dolžnost komandirja oddelka Milice pri Tomažu. Po letu in pol se je preselil v Ormož in bil pomočnik komandirja. „Med vzroki prometnih nesreč alkohol že dolgo ni več na prvem mestu" je menil naš sogovornik. „Na prvem mestu je oblastna prevzetost voznikov, ki ima za- posledico drzne vožnje z neupošte- vanjem prometnih predpisov. Vin- jenost voznika,kot vzrok prometne nesreče, je šele na tretjem mestu po številu primerov. Nikakor ne moremo reči, da so naše ceste tudi primerno opremljene. Na nekaterih sploh ni prometnih znakov, ali pa so stari in izguljeni. To velja seveda samo za občinske in krajevne ceste, regionalne ceste so glede tega precej na boljšem. Toda naš človek, ki včasih ne zasluži tega imena, dela veliko škodo s tem, ko te znake neutrudno uničuje: lomi, ruva, prevrača, suka in počenja še vrsto- drugih vragoUj. Imariro tudi tako imenovane črne točke. Ena takšnih je železniški prelaz v Pavlovcih. Tu je bilo mnogo nesreč in nekatere so se prav srečno končale. Nazadnje se je v zapornice, ki še zdaleč niso opremljene kot je treba, zaletel neki Turek. Zapornični drog je potem, ko se je zlomil, predrl vetrobransko steklo in kot ost sunil do zadnjega sedeža. Nato je avtomobil zadel še vlak in ga potiskal več metrov daleč, nakar se je vozilo prevrnilo po nasipu. Kljub temu, da so bile v avtomobilu tri osebe, so vse nesrečo preživele z lažjimi poškodbami Prava sreča! Mnogo je seveda še drugih pomanjkljivosti na naših cestah, vendar naj bo za sedaj dovolj. Glede mlak menim, da bi morala naša občinska- dcupščina v najkraj- šem času sprejeti odlok, da je treba le-te ograditi ali pa zasuti. Tako več dalje ne gre. Ljudje puščajo otroke same, oziroma pri starih mamah. Skoraj vsi primeri so se primerili tako, daje babica stopila v sobo po kakšen predmet in samo za liip pustila otroka samega - to pa je bilo že usodno. O huliganstvu pa bi se kdaj posebej pogovorila, saj zahteva širšo obdelavo. Naj povem še, da si delavci postaje milice v Ormožu žeUmo kar najuspešnejše sodelo- vanje z vsemi občani. Kršitelje pač kaznovati po zakonu moramo. Kar pa nam gotovo ni užitek. Nasprot- no! Radi bi, da bi bo^e zaživela družbena samozaščita, da bi ljudje sami bolj pazili na svoje premoženje; isto velja tudi za delovne kolektive., V obeh primerih je premoženje večkrat naravnost ponujeno tato- vom, in ti svoj posel opravflo brez težav. Širok je obseg našega dela, gotovo bi še našla kopico proble- mov, vendar vsa naša prizadevanja gredo v dobro vseh občanov, da bi nam bilo vsem lepo, da bi živeli v miru in varnosti." Ormoška postaja milice je letos razen novega komandirja dobila tudi dvoje mladih delovnih moči. Vsem trem »novincem" želimo tudi mi izpolnitev hotenj in ciljev. jr Beno Valh, komandir PM Ormož ROGOZNICA VABI NA VESELI DAN NAŠIH VASI V krajevni skupnosti Rogoznica se marljivo pripravflajo na svojo prvo krajevno družabno prireditev „Vese- li dan naših vasi", ki bo v nedeljo, 14. septembra ob 13. uri na Rogoznici. Prireditev pripravlja koordinacijski odbor za kulturo, izobraževanje in družabno življenje občanov, ki deluje pri krajevni konferenci SZDL Rogoznica. Zami- sel o prireditvi „Veseli dan naših vasi" je nastala prav v tem koordinacjskem odboru, ki načrtno skrbi za organizirane oblike kultur- nega in družabnega življenja obča- nov v krajevni skupnosti. Organiza- torji, ki imajo v teh dneh polne roke dela in skrbi poudarjajo, da morata prireditev postati tradicionalna. Iz letošnjih skromnih začetkov maj bi se v prihodnje razvila v dobro organizirano prireditev, ki bo vsebinsko bogata in zanimiva za do-mačine in druge delovne-ljudi in občane iz drugih krajevnih skup- nosti. Prvi uspeh v sedanjih pripravah je že dosežen v tem, da so v organizacijo prireditve vključene vse vasi, društva in organizacige. V kulturnem delu programa bodo vse vasi in temeljne organizacije združe- nega dela z območja krajevne skupnosti Rogoznica sodelovale s svojo skupino ali posameznikom, enaJco tudi v tekmovalnem delu „V znanju in spretnosti je moč". Pokrovitelja prireditve sta Tovarna perila Labod - TOZD Delta Rogoznica in Opekarna Zabjak. Za veselo razpoloženje bo skrbel Narodno zabavni ansambel Franca Žibrata iz Ptuja. Poleg tega pa bo tudi srečolov. Skratka, v nedeljo bo na Rogoznici pri Ptuju zelo veselo. S tem pa delo koordinacijskega odbora za kulturo, izobraževanje in družabno živjjenje ni končano. Pričele se bodo priprave na proslavo dneva republike in priprave na predavanja in seminarje, ki bodo za občane organizirani v jesenskih in zimskih dneh. Posebej velja pouda- riti, da delo koordinacijskega odbora za kulturo, izobraževanje in družabno življenje občanov vodi požrtvovalni družbenopolitični dela- vec Stanko ZITNIK, st. z Rogoz- nice, ki mu nikoH ni žal truda storiti čim več za dobrobit občanov in za razvoj krajevne skupnosti. FB 4 stran tednik - četrtek, 11. septembra l«)^ Pobuda KS Kidričevo Na pobudo KS Kidričevo in komisije za socialno in zdravstveno skrbstvo bi naj v letu 1976 stekla akcija za laično nego starostnikov na njihovem domu. V letošnjem letu bodo stekle priprave, v katere se bodo vključile še komisije za socialno skrbstvo KS Lovrenca in Cirkovc. Takšno mnenje je bilo podano na dcupnem pos-vetu tajnikov KS in predstavnikov socialnega skrbstva Ptuj: tov. Ostermanove, tajnice socialnega skrb,stva in tov. Šprahove, socialne delavke te skupnosti. Akcija v Kidričevem žc teče. Patronažne sestre že obiskujejo starostnike, jim pomagajo in ocenjujejo njihovo opravičenost družbene podpore. Sklenih, oz. dogovorili so se, da bi 2 laični negovalki lahko opravljali delo v treh KS, Icjer živi okrog 6000 ljudi. Za laično nego bi negovalke morale opraviti določene strokovne tečaje, ki bi jim nudih spretnost in način ravnanja do starostnikov. V letošnjem pripravljalnem obdobju se mora napraviti popis vseh stfirostnikov ter program dela za leto 1976, prav tako bi morali urediti tudi finansiranje te komisije. Center korhisije bi bil v Kidričevem. Na posvetu so razpravljali tudi o problematičnih primerih in ugotovili, daje v KS Cirkovcc mnogo takili, prav tako v Apačah. Ob koncu je tajnica Skupnosti socialnega skrbstva Anka Osterman predlagala, da se komisija poveže tudi s KS Ptuj, kjer že delajo patronažne sestre, oz. laične negovalke za obiske pri starostnikih na domu. z. k. Skupščina ZPB za severno mejo Na 5. redni skupščini so se v Klubu upokojencev v Ptuju sestali 8. septembra 1975 člani občinskega odbora Zveze prostovoljnih borcev za severno mejo. V preteklih 9 letih obstoja je organizacija potrdila svoj obstoj. Za svoje člane je storila veliko. Danes šteje še 83 članov, starih od 75 do 89 let; najstarejši član je Anton Rebernik, star 89 let iz Cirkovec. V svcgih vrstah imajo člane, ki so brez vsakršnih rednih dohodkov, nekateri so težko bolni, priklenjeni na posteljo itd. Zanje bi bilo nujnb potrebno poskrbeti za redno socialno in zdravstveno pomoč. Veliko odtehta denarna pomoč komisije za socialno varstvo borcev pri republiškem odboru Zveze prostovoljnih borcev za severno mejo. Na skupščini so se poleg ostalega člani izrekli, da bi v prihodnje poleg članarine, plačevali še dodatnih 5 dinarjev za pomoč svojim tovarišem v stiski. Prav tako pa so še spregovorili o svojem zgodovinskem poslanstvu, ki nikakor ne sme v pozabo in izrekh vso podporo borbi koroških Slovencev za uresničevanje 7. člena državne pogodbe ter počastili spomin na padle in umrle tovariše ter Rudolfa .Maistra. mg »Prečiščena" beseda o KZ »Dravsko polje" v predzadnji številki našega časopisa smo imeli priložnost brati o kmetijski zadrugi iz Lovrenca na Dr. polju. Sestavek je nastal na osnovi pogovorov s kmeti, ob njihovih opravičenih in neopravi- čenih kritikah. Iz se .stavk a smo lahko razbrali in spoznah le eno stran, zato je prav, da ima svoje mesto in svoj glas še druga „ stran medalje". Odmevnost na naš zapis „Beseda o kmetijski zadrugi Dravsko polje je bila ogorčena. Ob pisanju objavlje^ nega sestavka sem se zavedal trenutka, ki ga nudi in ima zadruga. Zavedajoč se nekaterih dejstev, bolj ali manj znanih, objektivnih ali subjektivnih, krizne situacije kme- tijstva, stabihzacijskih ukrepov, boja proti inflaciji itd.), sem se navkljub vsemu lotil pisanja, vendar le z ene strani. Ko govorimo k krizi svetovnega in jugoslovanskega kme- tijstva, še ni rečeno, da podobna razmerja tudi veljajo KZ „Dravsko polje". Pred dnevi sem obiskal KZ in razložil, da je sporni sestavek nastal na osnovi nekaterih mnerq, ki so jih podali kmetje. Zakaj ogorčenost? , Zadeva okrog mleka je proble- matična. Problemi nastanejo,, če pade kvaliteta mleka (nizka tolščob- nost, nečistoča itd.). Skor^ vsak dan se po časopisju srečujemo z vprašanji o ocenjevanju, kvaliteti in plačevanju mleka. Kmet - proizva- jalec mleda se včasih neopravičeno huduje nad izplačilom, oz. ocenjeva- njem mleka. Vemo, da so analize mleka v mlekarni verodostojne in resnične in takšne prihajajo k nam, ker mi obračunavamo dohodek. Tolščobna stopnja je izraz kvalitete mleka. Čim boljše je mleko, tem dražje je. V naših izračunih imamo uvedeno zvezno (20 para) in republiško (10 para) premijo. V nobenem primeru ne gre za drugačno preračunavanje kvalitet mleka, kot je to določeno po zakonu, ki je zapisan v Uradnem hstu. Naj navedemo primer: po tolščobni enoti, 4,2 je premija o,80 dinarja in ne doseže 0,90 dinarja. Sodelovanje s ptujsko mlekarno je tesno in ob tej priložnosti poudaijamo, da v KZ nič ne „škriplje' , kot je bilo zapisano. Takšno mnenje je zmotno. Naša delovna skupnost se srečuje s problemi in težavami, kot pač vsalca druga podobna organizacija. Povedati moramo, da se ne srečujemo z nelikvidnostjo in se po celotnem dohodku uvrščamo med razvite delovne organizacije. Prav tako se uspešno vključujemo v politiko stabilizacije. Vključujemo se tako, da omenjujemo investicije in zmanjšujemo stroške poslovanja. V letošnjem letu smo izvedh vrsto kreditiranj in sicer v višini 4 milgonov dinarjev. Krediti so namenjeni predvsem kmetijskim dejavnostim (za kmetijske stroje, gnojila, zaščitna sredstva). Nudimo kredite, ker hočemo pospeševati kmetijstvo na našem območju. Ukvarjamo se tudi s trgovino, kajti brez dobre trgovine ni dobre in uspešne proizvodnje. Sodelovanja s kmeti seveda sloni na kooperacijskih odnosih tudi z mlekom je tako in zato prejemamo tudi premijo, da vzdržujemo zbiralnice. KZ prodaja in kupuje; prodaja repro material, kupuje krompir, živino in mleko. S KS Lovrenc in Cirkovce sodelujemo, oz. smo venomer pripravljeni sodelovati, vendar mora pobuda priti z njihove strani V preteklosti smo finansirali gradnjo cest v Lovrencu, v Cirkovcah pa poleg cest tudi vodovod. Podpisu- jemo sporazume. Tako smo podpi- sali na primer sporazum , o štipendiranju, smo v skupnosti pridelovalcev krompirja, jsav tako v skupnosti živinorejcev. Naša delovna organizacija je zainteresirana za sodelovanje, kjer gre za obojestran- sko korist. Iz našega poslovnega sklada ne moremo finansirati kakršnekoli dejavnosti. Za društva, recimo, nimamo dovolj denarja, kajti v skladu skupne porabe takšnih sredstev ni. Nasa politika dela, sodelovanje in kooperacije je, da čim neposredneje sodelujemo, s kmetom, da mu nudimo, kar zmoremo, vendar pod pogojem, da sodeluje tudi on. Naš jutri je delo in uspešno sodelovanje z vsemi kmeti, ki kmetujejo na našem območju. Še beseda o mleku. Kvaliteta hitro pade in zato ni potrebno naše vmešavanje, oz. preračunavanja tolščobnih enot", so povedali v zadrugi „Dravsko polje'. Slišali smo torej obe plati. Prva se z drugo ne pokriva, problemi so na prvi in na drugi strani. Komentar ni potreben. Predstavniki KZ so nam prikazali svojo sliko in r^islim, dajo moramo jemati z vso resnostjo in pozornostjo. Ob koncu se kmetijski zadrugi Dravdco polje zahva^igem za sodelovanje, ki so mi ga nudili ob obisku pri njih. Pripravil z. k. Dolge so „procedure", preden lahko dobiš gradbeno dovoljenje za neko gradnjo. Gasilci pri Veliki Nedelji so že malo jezni zaradi tega, upali pa so vedno, da bo zadeva kmalu rešena. „15 milijo- nov družbenih sredstev, nam leži", je pred nedavnim potarnal povelj- nik tega društva. „Dom bi že lahko imeli pod streho, dovoljenja pa od nikoder". Kakp je pravzaprav, smo se zanimali. Letos januarja so vložili prošnjo za dodelitev zemjišča. Delavski svet Slovina, TOZD Kmetijstvo Ormož je 28. marca sklenil društvu podariti zemljišče. Potem so porabili dober mesec dni časa za razmero parcel in končno 31. maja predali zadevo na občino. Nekaj dokumentacije je še manjkalo, vendar so do 9. julija uspeli urediti tudi to. Razočarani pa so bili, ko so pred kratkim ugotovili, da njihova zadeva po dveh mesecih še ni bila predana Zavodu za urbanizem v Mariboru, ki mora izdati lokacijsko dovolje- nje. Sedaj imajo zagotovila, da bo zadeva okrog pridobitve gradbe- nega dovoljenja za gradnjo novega gasilskega doma v najkrajšem možnem času rešena. Klju^> navedenemu pa veliko- nedeljski gasilci dom že gradijo. 2e spomladi so kupili ves potreben material in s pomočjo mehanizacije, ki je bila takrat „pri roki" izkopali veliko jamo. Kaj več niso storili, ker ni bilo ustreznih dovo^enj. Kar so naredili, so 'StoriU, „na črno", zvedeli pa smo, da bo gradnja stekla v soboto in da bo tako dom še pred zimo pod streho. jr , Koliko velja osel? Na minuli prvi .petek na ptujskem živinskem sejmu ni bilo nevem kako živahno, saj je bilo skoraj polovico sejmišča praznega. Mogoče je temu kriv letni sejem, ki je bil nekaj dni prej, kljub temu pa je bilo precej zanimivo; mnoge kupčije so bile sklenjene, mnogo pogajanj pa se je tudi izjalovilo, saj so kupci ponujah manj, kot so prodajalci zahtevali - tako kot vedno! Ko smo se tako sprehodiili po sejmu, smo povprašali tudi po cenah. Stare kobile in konji za zakol so glede na rejenost veljali od 7 do 16 dinarjev za kg. Žrebeta so bila po ceni od 17 do 20 dinaijev, najboljša pa so dosegla tudi kakšen dinar več po kg teže. Neki kmetje 6 let staro plemensko kobilo cenil na 10.500 din. Ponujeno le imel 8.500, pa je ni dal. Visoke cene so imele tudi jjlemenske krave. Gotovo najlepša na sejmu je bila pribUžno 750 kg težka vbzna simentalka, 5 mesecev breja, lastnik pa je hotel zanjo imeti čez 10.000 dinarjev. To je bila sev/eda začetna cena, zvedeli pa smo, da je dosti pod to ceno ne bi dal. Tudi ena pincgavka je imela lepo ceno. Bila je v devetem mesecu brejosti, vezala pa je 9.600 din. 9.200 je lastnik že imel ponujeno, pa je ni dal Stara je bila 2 leti. Enoletna simentalska te lica je bila prodana za 3.950 din, medtem ko je drugi lastnik svojo pincgavko cenil na 3.750 din. Telet na sejmu skoraj ni bHo, vendar so zanje veljale cene po 22 din bikci in 20 din teličke - tako kot je tudi „uradna" cena. Svojevrstna posebnost petko- vega sejma je bila oslica, za katero je lastnik trdil, da ^e breja. Bila je že precej „v letih Mnogo firbcev se je zbiralo okrog nje, vendar je vsak zavihal nos, ko je zvedel, koliko stane: „2.000 dinaijev ali 30 din po kg, če jo kupite na vago"^ je vsakemu povedal lastnik. Ce je imel „poslovni uspeh" ali ne, ne vemo, vemo pa, da na našem sejmu lahko kupite tudi osla ., . Jr Prijazna, drem^oča drža ... in posnetdc je gotov. Foto: J. Rakuša tednik - Četrtek, i i. septembra 1975 stran 5 Krajevna skupnost Pragersko BO V LETIH 1976 - 1980 POSVETILA VELIKO POZORNOST RAZVOJU TRGOVSKE MREŽE Po rezultatih, doseženih v zadnjih nekaj letih, se krajevna skupnost Pragersko- uvršča na področju občine Slov. Bistrica, kjer skupno deluje 14 KS, med najuspešnejše, ar so krajani te KS že velikokrat dokazaU, za svoje dosežke pri urejanju kraja pa so prejeli tudi posebna priznanja. Ti uspehi pa prebivalcev te KS niso uspavali. Nasprotno, dali so jim novega elana, saj • so pravočasno spoznali, da bodo samo s stalno aktivnostjo omogočili sebi in svojim prihodnjim rodovom boljšo in lepšo prihodnjost. Med najpomembnejši- mi pridobitvami zadnjih nekaj let štejejo v tej KS asfaltiranje cest v kraju, zgraditev novega vodovodne- ga omrežja in zgraditev otroškega vrtca. Posebno pa se ■ odlikuje dejavnost krajanov na družbeno političnem pockočju in v delegat- skih prizadevanjih. Vse • te pridobitve so • tudi posledica hitrejšega razvoja središča krajevne skupnosti,- ki dobiva z vsakim dnem lepši videz. To je tudi vzrok, da laajani že danes razmišlj^o, kakšen naj bi bil njihov kr^ v prihodnjih letih. Katerim oblikam aktivnosti < bodo morali posvetiti več in katerim manj pozornosti,' kje bodo načrtovali razvoj industrije in Ige ^dnjo stanovanjskih naselij. Gradnja sta- novanj v tej KS hitro narašča, kar je še posebno opazno na področju zasebne gradnje. 2e letos pa nameravajo v Pragerskem pričeti z gradnjo 18 stanovaryskega bloka, prvega tovrstnega objekta v kraju po več letih prevladovanja zasebne gradnje. Da bi hiter razvoj ne presenetil prebivalcev te KS, so izdelali tudi srednjeročni razvojni program za obdobje 1976 - 1980, v katerem zavzema posebno mesto- razvoj trgovdce- mreže, ki predstavlja na Pragerskem precejšnje težave. Kljub temu, da imajo v kraju tri prodajalne, v katerih se domačini in okoličani lahko oskrbujejo te z najosnovnejšimi življenjskimi potre- bščinami, morajo za zadovoljitev zahtevnejših potreb potovati v oddaljenejše trgovske - centre kot so Maribor, Ptuj aE Slov. Bistrica, to pa jim odvzema precej dragocenega časa in povzroča stroške. Da bi si to prihraniU, so se pričeli zavzemati za zgraditev večjega trgovskega lokala, v katerem bi lahko kupovali tudi tisto,' česar «daj v kraju ni mogoče dobiti. VH Pragerdco, najpomembnejše železniško križišče severovzhodne Slovenige. SLOVENSKA BISTRICA NEURJE ODNESLO MOST IN CESTO Neurje, ki je bUo pretekli teden nad Slov. Bistrico, je prineslo nove težave prebivalcem tega kraja, velika pa je tudi materialna škoda. Potok Bistrica letošnje leto zelo pogosto „širi" svojo strugo tam, kjer si to prebivalci bistriške občine najmanj želijo: v naseljih in na obdelovalnih površinah. Čeprav prejšnja neujja tudi niso prizanašala, pa lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo zadnje najbolj uničujoče, kar še posebej velja za okolico in tudi delovni kolektiv IMPOL ter mestno središče. Medtem ko se je v IMPOLU potok lazlil v nekatere proizvodne dvorane, je v mestu izpodjedel nekaj cest, pomembnih medkrajevnih povezav, pa tudi mostovom ni prizanašal. V središču Slovenske Bistrice, neposredno ob mestnem kopališču, je voda povzročila veliko materialno škodo. Na razda^i slabih 200 metrov je izpodjedel cesto tako močno, da so jo morali zapreti za ves promet, povsem pa je onespo- jSobil tudi trdno grajeni most, kije povezoval Slov. Bistrico z novim naseljem Tirgot. Vsa vozila pa tudi pešci morajo sedaj opraviti skoraj 2 km daljšo pot, da pridejo na delo in v trgovine. Vodna skupnost Drava-Mura iz Ptuja te dni že opravlja meritve za novo strugo potoka Bistrica, pa tudi za obnovo povsem porušenega, mostu. Po prvih ocenah strokov- njakov bodo obnovitvena dela veljala okoli 170.000 dinaijev. Prič^ujejo pa lahko, da se bodo z nekaterimi dodatnimi opravili stroš- ki še povečaU. VH Samo n^pogumnejši tvegajo pot po ostankih mostu (zgoraj). Ostal je samo ^romen meter od sicer u^ene ceste (spodaj). Foto: V.Horvat 6 stran TEDNIK - ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA l«)^ SLOVENSKA BISTRICA Učenci POŠ začeli pouk v gosteh šolsko leto 1974/75 je pomenilo za učence in učitelje slovenjebistriške Posebne osnovne šole čas neprestanih pričakovanj in strahu pred najhujšim. Zgradba, v kateri je šola, daje na zunaj videz trdnosti in gotovosti. 2e prvi korak skozi vzhodna vrata pa kaže povsem drugačen, lahko bi trdili že kar zastrašujoč videz. Da je res tako, potrjuje tudi dejstvo, da bodo učenci te šole pričeliletošnje šolsko leto kar pred vrati: niso hoteli tvegati življenja najmlajših pa tudi njihovih učiteljev. Posebno grozeča je bila podoba stropov, ki so bili že skozi prejšnje šolsko leto podprti s tramovi in ki sedaj niso več varni. Odločitev, da letošnje leto pouka v tej zgradbi ne bo, je bila tako utemeljena. To pa je potrdila že le to šnega julija Skupščina občine Slov. Bistrica s posebnim odlokom o prepovedi nadaljnjega uporabljanja prostorov te zgradbe za poulc. Zgradba, stara že približno 100 let, je potrebna temeljite obnove. V občini pa z zaskrbljenimi očmi gledajo na ta primer, saj sredstev za obnovo nimajo, pa so tako odvisni • od širše družbene pomoči. Po daljših prizadevanjih je vodstvu šole in skupščini občine ter še nekaterim odgovornim za varnost in zagotovitev možnosti neoviranega šolanja mentalno prizadetih otrok, uspelo zagotoviti potrebna sredstva. Tako sedaj Visoka tehnična šola iz Maribora že izdeluje obnovitveni načrt zaomenjeno zgradbo, s čemer pa e bo zopet samo izboljšala varnost, saj za popolno renoviranje aU novogradnjo ni potrebnih sredstev. Medtem ko bodo o nadaljnji usodi sedanje zgradbe POŠ v kratkem dokončno odločili, bo približno 150 učencev te šole gostovalo v učilnicah osnovne šole Pohorski odred. Foto in tekst: V. Horvat Šolska vrata so odprta Učilnice so se napohiile, slišati je živ-žav, šolarji so se že „aklimatizirali" in zato nas je zanimalo, kako se počutijo, kaj je novega in kako so oskrb^eni s knjigami Obidcali smo osnovno šolo „Toneta Znidariča", gimnazijo „Dušana Kvedra", ekonomsko šolo ter šolski kovinarski center „Veljko Vlahovič". Tako so nam odgovaijali mladi šolanji in dijaki: Miran Ritonja, Zlatko Grand, 5. d osnovna šola: ,Ja, mnogo je novega, zdaj se selimo, imamo namreč kabinetni pouk, učilnice so nove, prenovljene in se dobro počutiva v šoli. Zdaj je še veselo. Oja, naloge tudi že dajejo. Skrbi naju, ker še nimava vseh knjig, a so nam obljubili da bodo kmalu. .." S profesorji se razumemo, prav tako mi digaki med seboj. V oklepaju naj povem, da smo precej glasni mi „prveci". Manjkajo mi samo še dve knjigi in sicer Biologija in Francoska vadnica, ki pa jih bo nabavila gimnazija. Dobro se počutim, kajti smo šele na začetku. Upam, da bo tako tudi ob polletju in ob zaključku šolskega leta." Lrena Fekonja, 3. letnik ekonom- ske šole: „Dobro se počutim v šoli, učilnice se niso '^remenile, tudi profesoiji so ostaU isti, ■ mnogo je mladih med njimL Dobili smo tudi tri nove predmete in sicer korespondenc^ pravo in samo- upravljanje. Čaka nas ogromno u«nja in pridnega dela. Ja, privadila sem se oko^u, skoraj sem že pozabila na počitnice. Pred menoj je knjiga, profesor, sošolci. Nekaj knjig bomo dobili v šoli, tako bomo oboroženi za boj s predmeti. . ." Z. K. Majda Fridl, 1. letnik gimnazfle: „K£0 je novega, ne vem, sem šele na „frišno" v šoli. Mislila sem, da gimnazija boU hudo deluje, a ni res. Po zunanjosti tej zgradbi ne bi prisodili življenju nevarnega objekta. Srečko Dečko, 1. letnik kovinar- skega centra: „Vozač sem, vozim se iz Središča ob Dravi. V šoU je dobro, zadovo^en sem tudi s prakso, ki jo opravljam v šolskih delavnicah. Knjige, ki jih moram še nabaviti so Besedna umetnost, Jezikovna vadnica in morda še katera. Zanimivo je, sploh pa sedaj, ko se šele privajam novemu načinu predavanja, sošolcem in mestu Ptuju." V novo šolsko leto Od prvega septembra da^e se znova oglaša šolski zvonec, ki hkrati oznanja nove skrbi in dolžnosti. Na tisoče otrok je prvič prestopilo šolski prag, drugi so zopet stopili stopnico više, vpisah so se v srednjo šolo itd. Letošnji vpis v ptujske srednje in osnovne šole je bil zelo visok. Nekatere šole so morale številne dijake pri vpisu odkloniti zaradi prostorskih, in kadrovskih težav. Ponekod so se v srednjih šolah celo morali odločiti za dvoizmenski pouk kot je to primer v ptujski gimnaziji. Pri vsem tem pa je treba še povedati to, da večina šolskega prostora ne ustreza sodobnim zahtevam pouka. Klic po novem srednješolskem centru po- staja iz dneva v dan glasngši. Ze nekaj let zapovrstjo narašča vpis v šolski center za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka. Letos so vpisali 290 novih dijakov; od tega v prve razrede srednje ekonomske šole 109 dijakov, 42 dijakov v upravno administrativno šolo, v poklicno administrativno 40 dijakov in v šolo za prod^alce 99 dijakov. Pouk v centru že nekaj časa poteka v dveh izmenah, delno pa nekateri razredi gostujejo v gimnaziji. Prav prostor- ske in kadrovske težave so onemogočile vpis še nadaljnjim 57 dgakom. Novih učenosti si v gimnaziji nabira še dodatnih (novih) 163 dijakov, od tega jih je 73 v razredih pedagoške smeri in 90 v razredih splošne smeri. V poljedelsko-živinorejsko šolo se je letos v prvi letnik vpisalo 18 dijakov. Problematika te šole je izredno pereča. V zadnjem času se tudi na tem področju kažejo določeni premiki. Šolski center za kovinsko stroko Veljka Vlahoviča je letos vpisal 83 dijakov v prve letnike, podatek ne vsebuje vpisa v prvi letnik srednje tehniške šole za odrasle. V osnovno šolo pa so letos prejeli blizu 1200 prvošolčkov. MG OSNOVNA ŠOLA HAJDINA razpisuje sledeča prosta delovna nnesta: 1. delovno mesto KUHINJSKE POMOČNICE, 6 ur dnevno, 2. delovno mesto KURJAČA CENTRALNE KURJAVE s polovičnim delovnim časom. / Pogoji pod točko 1. kuharski tečaj, preizkusna doba 2 meseca, pod točko 2. izprašan kurjač. Prošnje sprejema šola v roku 15 dni od dneva objave. tednik - Četrtek, i i. septembra 1975 stran 7 ZDRAVILO: DELO IN LEPO PEČENA TORTA Skor^ vsak dan se srečujemo z njimi, vsak dan jih videvamo in beremo o njih. O njih beremo, ko dosegajo imenitne rezultate, športne uspehe in se tako ali drugače uveljavljajo v življenju, ki ga živimo. Beremo o invalidih-paraplegikih- abolirancih, ki so, ali pa niso organizirani v skupnostih, klubih in športnih organizacflah. Posebno mesto bi morali v naši družbi zavzemati invalidi, ki živijo na vasi, ki so takorekoč odrezani od sveta, od svojih prijate^ev-invalidov, ki delajo m se športno udejstvujejo v mestih in drugod. Mnogi ivaUdi so dandanes žrtve vse hujšega prometa, asfaltne džungle in raznih nesreč pri delu. V Cirkovcah živi in še vedno dela ter se aktivno vključuje v življenje Jožica Kovačič, ki je obe nogi izgubila v prometni nesreči na avtocesti Beograd-Zagreb. Vesela je, ko jo obiščem na domu, na novem domu, rdeča Uca in nemirne oči pripovedujejo, da se je nesreča zmotila, ko jo je izbrala za čžrtev, da se je usoda življenja le preveč poigrala z njenim živipenjem. Kdor JO pozna še od prej in sedaj reče, „kako se je spremenila ta naša Pepca, nič več smeha na njenih ustih, nobene prave barve na njenih licih", se krepko zmoti. Še vedno je vesela, nikoli naveličana neenostav- nega življenja, prijazna je in zgovorna, da je kaj, ja, celo zabavna ženska je. No, nekaj se je le spremenilo, tako živahna in urna ni več, kakor jpred usodno nesrečo, kajti njeno ziv^enje je že vrsto let priklenjeno na invalidski voziček. Čudna so pota živ^enja, vendar so tudi sile, ki premagujejo hude rane, bol, prečute noči neizmernih naporov in grenkobe poraza. Življenje je pravzaprav neunič^iva nit, na kateri se nizajo uspehi in vrste nesreče. A človek vse to preboli, premaguje vse dotlej, ko mu zares zmanjTca moč in sla • po življenju. Naš sogovornica Jožica prav gotovo ima vse te lastnosti. Pa sledimo zapisu, ki je nastal ob pogovoru z njo. Kako živite, kaj delate, kako se preživljate, je bilo začetno vpra- šanje? „Zivim, dobro, dobro zato, ker venomer nekaj delam,perem, l&am, pospravljam, kuham, šivam krila za hčerko, ob prostem času pa spečem tudi kakšno torto za prijateljice. Zame je to največji užitek, še posebno, če se mi pečenje posreči, zame je to velikega pomena m sama ne vem zakaj ..,. ja, preživljam se z rento, ki jo dobivam po nesreči. Nisem sama, živim še z materjo in hčerko, ki se prav sedaj pripra\ja za šolo. Obema pomagam, perem, jima, kuham in t^o naprej, seveda pa tudi one pomagajo meni. Živimo takorekoč drug za drugega, v slogi." Vas kdo obi^uje? „0, seveda me, v Zavodih v Ljubljani sem spoznala mnogo invalidov, in še zdaj imam stike z dvema prijateljicama, ena je tudi poročena, tako da me obišče tudi njen mož. Mnogo si povemo in s tem, se mi zdi, da si tudi pomagamo in reči moram, da mi sploh ni dolgčas v življenju." Kako seje pripetila nesreča? „Peljala sem se z obiska' v Beogradu, nekje pred Slavonskim Brodom sem zadremala in se zbudila šele, ko sem slišala nekakšno pra^anje in nek čuden vonj je zajel ves avto. Bila sem takoj budna in seveda ves čas pri zavesti. Hotela sem se premakniti, se upreti na noge in . . . šofeiju sem nekako nepriza- deto rekla, brez noge sem, ne morem se premakniti. Nič se nisem prestrašila, nobene panike ni bilo. Šofer je ves prestrasen ustavil. Od nekod se je prikazal osebni avtomobil in že sem vsa zlepljena od krvi, vsa krvava sedela na zadnjih sedežih avtomobila, ki je drvel proti Brodu. Okrog enajste ure zvečer sem v luči nad operacijsko mizo zagledala strahotne rane. Eno nogo mi je dobesedno odrezalo nad kolenom, druga pe je bila ranjena pod kolenom in takrat sem mislila, da ni nič hudega, bila sem ves čas pri zavesti. Sele narkotično sredstvo me je uspavalo in zdravniki so kasneje opravili operacijski poseg na obeh nogah. Ne vem, kdaj sem se zbudila, počutila sem se zdravo, neprepkšeno, vendar sem čez nekaj ur začela razmišljati o izgubljenih nogah, o mojem nadaljnjem življen- ju, delu, pomislila sem na hčer in mamo, vendar solz ni bilo, srce je bilo močno, zdravo in hotelo je živeti. Kasneje sem zvedela, da sem ves čas bivanja v Brodu bila v kritičnem stanju, ne da bi se tega sama zavedala. Ja, rešilo me je srce, uporno srce, pripravljeno na življen- je .. . boj je bil hud. Zmagala sem. Potem sem nekaj časa preživela v Rehabilitacijskem zavodu v Ljub- ljani, kjer sem srečala mnogo še hujših primerov invalidnosti in vsi ti so kazali uporne znake življenja. Učila sem se hoditi z berglami, metala sem žogo, kroglo. Mislila sem, da bom lahko hodila, vfendar, ker doma nisem mnogo hodila, sem osstala priklenjena na voziček. Voziček ima eno dobro lastnost in ta je, da ti dovoljuje delati, bergle ti tega ne dovolijo. Zdaj se je moje življenje popolnooma normaliziralo. Teče že peto leto in počutim se zdravo, razvedrim se ob gledanju televizije in čitanju časopisov, posebno rada prebiram naš časopis Prijatelj, ki izhaja v Ljubljani. Ja, s športom bi se ukvarjala tudi jaz, če bi se z njim tudi pred nesrečo." Kakšno zdravilo priporočate inva- lidom in ostalim ljudem, ki iz dneva v dan postajajo bolj žalostni in nezadovoljni z življenjem? „Ni bopega leka, kot delo, zaposlitev. In življenja se je treba veseliti, neizmerno veseUti, to svetujem tudi zravim, normalnim ljudem. Meni je zdravilo za dobro, zadovoljno življenje tudi lepo zapečena torta, ki s ^ojo barvo očara moj svet in z vonjem napolni moje življenje." Z. Kodrič O ŽIVLJENJU SO ODLOČALI TRENUTKI Že večkrat smo zapisali, da nesreča nikoli ne počiva. Zgodi pa se tako hitro, da je človek ne more preprečiti. Lahko pa še v danem trenutku ljudje, ki se najdejo hitro na kraju nesreče, preprečijo n^hujše. Tako je bilo tudi v tem primeru, ki ga kljub temu, da se je dogodek pripetil že pred časom, želimo objaviti. Jože CaUnec iz Tržca pri Vidmu, star 22 let, zaposlen v Tovarni avtomobilov v Mariboru kot varilec, bi 22. julga letos zvečer izgubil življenje v prometni nesreči v Lancovi vasi. Jože je pozno zvečer vzel očetov avtomobil (s privolje- njem). Med vožnjo gaje na blagem desnem ovinku zaneslo v bližnje drevo. Avto je bil v trenutku v plamenih, s^ je gorel bencin. Samo nekaj sekund bi morda še bilo treba in bi v gorečem avtomobili ugasnilo življenje. Siloviti pok in plamen so videli Hentakovi v Lancovi vasi, ki so tisti večer poprav^ali mlatilnico. Avto so imeli na dvorišču in tako so z njim pohiteli na kraj nesreče. Prvi se je znašel sin Franci, ki je kljub temu, da je "bil sam v nevarnosti, hitro izvlekel iz gorečega avtomobila ponesrečenca, ki je bil v globoki nezavesti. Priskočili so še bratje Jože in Stanko in trenutek zatem že tudi Franc M^hen in drugi. Ponesrečencu so dali umetno dilianje in čutili, da še živi Pričeli so gasiti tudi avtomobil ter obvarovali motor avtomobila. Drugo je zgorelo. Trenutek zatem se je na kraj nesreče pripeljal tudi Jože Kline, trgovski pomočnik iz Ptuja, ki je ponesrečenca takoj odpeljal v ptujsko bolnišnico. Med po^o in nujno vožnjo ga je ustavljala celo prometna policija. Ni ustavil in zato je pozneje imel pred bolnišnico v Ptuju mice neprijetnosti. Ko pa so varnostni organi videli, da je res šlo za človeško življenje, mi niso delali ^®Wanca Hentaka smo iskali na domu. Žal ga nismo našli, ker je bil na dopustu. PogovarjaU pa smo se z njegovimi starši, ki pa so dejali, daje njihov sin pač opravil svojo človeško dolžnost. Je po poklicu šofer pri Agrotransportu v Ptuji\ Kot t^šnemu je bilo takoj jasno, kaj je treba storiti v primeru prometne nesreče, ko so ponesre- čenci sami brez moči, vendar še pri življenju.v Ponesrečeni Jože Galinec se je te dni še nahajal v ptujski bolnišnici, vendar se bo kmalu vrnil domov. Njegov oče ni našel primernih besed, da bi se zahvahi Francu Hentaku, njegovim bratom in drugim, ki so sina v zadnjih sekundah rešili iz objema smrti. Brez dvoma si Rranc Hentak in njegovi bratje zaslužijo javno pohvalo za njihovo humano dejanje. F. Hovnik Franc Hentak 8 stran tednik - Četrtek, i i . septembra 1975 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTVISKE ZAPORE 85 Nazadnje pa je povedal najin dobri znanec v gestapovski suknji, a v resnici velik demokrat in nasprotnik nacizma, kako hudo mu je, če pomisli, da je ostal v poznih letih življenja sam na svetu, kajti kakor že vemo. Je izgubil obe hčerki in ženo. Ko seje do 15. aprila že skoro polovico nemških družin iz Ptuja izselilo, so ostali pod pretrgo smrtne kazni na svojih delovnih mestih dmžinski poglavarji. Haydrich je ostal v Ptuju do zadnjega, do konca vojne. Dokonča je javljal o zločinih ptujskih gestapovcev. ZAPRTI DELAVCI IZ STRNIŠCA Ko se je bližal konec Hitlerjeve Nemčije, so se razmere v delovnem taborišču v Strnišču pri Ptuju, ki so ga Nemci imenovali Sterntal, zelo poslabšale. Skladišča so se praznila, privažali pa niso ne dovolj delovnega materiala ne hrane. Tedaj so mariborski okrožni zapori in uprava moške kaznilnice v Mariboru odpoklical] iz Strnišča svoje kaznjence ter odpustili iz ječ kaznjence z manjšimi zapornimi kaznimi. V zadnjih tednih je v vseh zaporih primanjkovalo živil, kijih že prej ni bilo v izobi^u. Tudi v ptujskih zaporih smo prehranjevali jetnike že skoraj s samo repno, krompirjevo in zeljno vodo, skor^ nezabeljeno. Za kavo pa nam je služila z nekim kavinim nadomestkom pobarvana voda. Edino kruh je bil še dober. Dobavljal gaje pek Albin Ribezi iz Prešernove ulice. Aprila 1945 je industrijska policija pod SS nadzorstvom, v kateri so bili raztrganci, privedli iz Strnišča v ptujske zapore okrog trideset delavcev. Šef gestapa Buch\vald je odredil, naj jih zaprem. Bili so raznih narodnosti, največ slovanskih. V pretres jih je vzel takoj kriminalni inšpektor Haydrich. Toda nobeden od njih ni razumel nemški pa tudi ne angleški in francoski. Tako se inšp^tor z njimi ni mogel pogovoriti, tolmača za ruski, poljski, grški in češki jezik pa nismo imeli. K sreči je eden od zaprtih govoril madžarsko. To njegovo znanje je inšpektor izrabil in poklical neko Ptujčanko, ki je govorila ta jezik. Bila je kuharica v kavarni EVROPA v Ptuju. Njo so večkrat v skrajni sili že prej klicali za prevajalko. Privedenim je ovadba očitala, da so vlomili v skladišče v Strnišču in odnesli precej hrane, predvsem salamo, sir in kruh. V taborišču so to razdelili med delavce. Najedlo seje več sto ljudi. Zalotili so jih pri jedi in krivce zaprli. Havdrich jih je zasliševal le dobrih deset minut, nato je odposlal prevajalko, meni pa je dejal, da je v skrbeh za te telesno izčrpane ljudi, ki so potrebni le počitka in hrane. Krivi niso ničesar, ker jih je ^d prisilila k tatvini. Žatem je dvignil telefonsko slušalko, poklical upravo delovnega taborišča v Strnišču in ji povedal, da je kriva za skrajno telesno izčrpanost delavcev, ki jih je izročila policiji. Haydrich mi je potem, ko sem odvedel jetnike v celico in jim prinesel kruha, naročil, kaj je moja naloga. Dejal je, naj jih pustim nazaj v Strnišče, za kar mi je napisal povelje in svetoval, naj jih napotim v beg. Seveda sem moral ob^ubiti strogo molčečnost o tej stvari. Ko sem stopil čez nek^ ur spet v njihovo celico, so bili že nekoliko spočiti. Tedaj sem jih nagovoril za beg. Bilo je precej težavno, vendar smo se sporazumeli. Najbolje sta me razumela Tili Cičigin iz Ukrajine in Nalepa Stanislav iz Poljske. Dejal sem jim, naj pobegnejo na samotnem kraju na drugi strani dravskega mostu. Pred begom pa morajo stražarje razorožiti. Na hodniku sem jih postrojil v dve vrsti. Ted^ je k njim pristopil vodja policijskega oddelka in jih vprašal, kdo od njih je voljan prostovoljno v mednarodno vojsko proti boljševizmu. To je povedal v poljščini in ruščini. Nihče se ni hotel prijaviti. Vodja je nato dal znak za odhod. K^ se je dogodilo z delavci, ki so morali nazaj v Strnišče mi je drugi dan povedal kovaški mojster Zelenik, ki je imel na Rogaški cesti svc^o delavnico; Dejal je, da je videl delavce, ki so jih vodili policisti že na Dravskem mostu. Kmalu nato je zaslišal strel in videl, da so tekli jetniki po kostanjevem drevoredu proti železniškemu mostu na breški strani in se zgubili v grmovju. Policaji so za njimi streljali, a jih niso vseh zadeli. Tiste pa, ki so jih ranili, so ustrelili do konca. Tako je ob dravski strugi blizu mosta ležalo nekaj trupel, ki so jih policisti pometali v Dravo. Več ljudi je videlo ta prizor, je povedal Zelenik. Spomladi 1946, ko sem bil zaposlen na vložišču okr^nega sodišča v Ptuju, sta vstopila v sobo starejša ženica in mlajši moški. Delo sem imel z overjanjem listin. Tudi ženica, ki Je prišla z mlajšim moškim. Je prinesla listino, da Jo overim, njen sprem^evalec pa meje opazoval. Nato pa sta oba čakala, da so stranke odšle. Tedaj Je pristopil moški k moji mizi in dejal, da Je Poljak Nalepa Stanislav. V meni Je prepoznal paznika, ki sem ga nagovoril za beg. Žal se Je za nekatere beg slabo končal, a on Stanislav, Je srečno pobegnil do Zavrča, kjer Je v neki hiši naletel na dobre ljudi, se odpočil in naspal. Povedal Je, da Je srečno pobegnil tudi Titi Cičigin, njegov ukrajinski tovariš. Nalepa se je poročil nato s hčerko svojega gostitelja in postal Jugoslovanski državljan. Povedal Je, da o drugih ubežnikih ne ve ničesar. (Se devet nadaljevanj) SLOVENSKA BISTRICA Zlata poroka Cecilije in Antona Šuc Med jubilanti, ki so svojo skupno 50-letno zakonsko pot nadvse slovesno proslavili, sta tudi Cecilija in Anton Suc iz Slov. Bistrice. Temu je botrovalo še prijetno naključje. Stanujeta v gradu, kjer je Anton tudi irbnik lenoviranih prostorov Kulturne skupnosti. Ta pa Je prav v letošnjem avgustu predala namenu novo poročno dvorano. Cecilija in Anton Suc sta bila tako prva, ki sta v novi poročni dvorani izrekla svoj „DA". Za njiju je bUa to drugič potrjena zakonska zvza, kmalu za njima pa so se poročili še štirje „zeleni" pari. Zlatoporočenca Je tokrat poročil predsednik občinske skupščine Alojz Kores, medtem ko sta jima predstavnika dcupščine občine in Kulturne skupnosti predala še spomin dca darila. Še nekaj sta ob tej priložnosti dokazala zakonca Suc. Trditev, da zakon ni posebno trden, če je žena starejša od moža, tokrat ni obdržala. CeciUji je namreč letos 76 let, Antonu pa „samo" 74. Njun zakon Je skozi vsa leta izpolnjevala velika mera razumevanja in skupnega premagovanja težkih trenutkov, ki jih ni bilo malo. Spoznala sta ■ se v Šmarju pri Jelšah in samo tri mesece je bilo potrebno, da sta se odločila za skupno življenjsko pot. Pred matičarja sta prvič stopila v kraju prvega srečanja - v Šmarju. Bilo je to 7. januarja 1925. Takrat Je bil Anton občinski uslužbenec, Cecilija pa Je skrbela za gospodinjstvo, kar kljub letom seveda še danes uspešno opravlja. Z upokojitvgo Antona se je družina preselila v kraj Cigonca pri Slov. Bistrici, nato pa so -»se leta 1963 preselili v grad v Slov. Bistrici, kjer preživljata leta starosti. Nesreča na delovnem mestu je Antonu zapustila trajnejše posledice že leta 1949, kar je bil tudi vzrok, da je moral predčasno v pokoj. Dobro pa se Je zavedal, da si bo samo z delom ohranfl zdravje in vitalnost, pa tudi šegavosti mu nikoli ne zmanjka. Pričel Je z ročnimi deli, posebej še z opletanjem steklenic. S tem si Je pridobival tudi potrebna finančna sredstva, saj je bila pokojnina preskromna za šolanje obeh sinov: Martina in Toneta, ki sedaj cenita prizadevnost svojih staršev. Skupaj s tremi vnukinjami ju redno obisku- jeta in tudi priskočita na pomoč, kadar je to potrebno. Medtem ko Anton, k^ub zdrav- stvenim težavam, zavzeto skrbi za renovirane prostore v bistriškem gradu, je Cecilija ostala zvesta svoji večletni tradicgi - gospodinjstvu. Za nameček pa si urejujeta še skromen vrt, da jima ni potreibno vsak dan hoditi v trgovino po najosnovnejša, vendar za njun dohodek že kar predraga živila. VH POROKE ODSLEJ V GRADU Po večletnih prizadevanjih so v gradu Stov. Bistrica zabeležili še eno pomembno pridobitev. Kul- turni dcupnosti in občinski skupščini je ob strokovni pomoči zavoda za spomeniško varstvo Maribor uspelo predati svojemu namenu dva nova prostora, v katerih bodo v prihodnje opravili vse civilne poroke za območja mesta in okoliška naselja. Nova poročna dvorana je v starem stolpu, v njej pa so že pred nekaj dnevi izrekli svoj „DA" prvi zakondci pari. Otvoritvena slovesnost je bila v soboto, 29. avgusta. Udeležili so se Je predstavniki Kulturne skupnosti, skupščine občine in nekaterih drugih družbenopo- litičnih organizacij. Ob tej prilož- nosti je prvi spregovoril sekretar izvršnega sveta skupščine občine Slov. Bistrica Adam Kalizan, nato pa še predstavnik IS SO Slov. Bistrica Franc Jagodič. Oba sta v otvoritvenem govoru poudarila velik pomen te nove pridobitve, kakor tudi zasluge, ki jih imajo člani Kulturne dcupnosti, pod vodstvom arhitekta ing. Branka Kraševca Skupščina občine je prispevala aedstva za opremo, strokovno vodstvo pa so opravljali člani Zavoda za spomeniško varstvo. Za ureditev nove poročne dvorane in predsobe so potre- bovali okoli 30.000 dinarjev, kar Je glede na opravljeno delo zelo skromna vsota, to pa predvsem po zaslugi prostovoljnega dela članov Kulturne skupnosti in še nekaterih občanov. Zahtevnost obnovit- venih del in ^romna finančna sredstva so bila vzrok, da so dela trajala skoraj dve leti. Občina je s tem odkrila del kulturnega bogastva, katerega v ssvoji sredini skriva že desetle^a, še (ne)urejeni del bistriškega padu. Doslej so uspeli z razpoložljivimi sredstvi in veliko mero lastne volje obnoviti komaj 15-odstotkov vseh prosto- rov v gradu. Med najpomemb- nejšimi so gotovo viteška in poročna dvorna, ki že ojaravlja svoje kulturno poslanstvo. Enako tudi dva druga pioštora. VH Zlati „DA" za Cecilijo in Antona Šuc iz Slov. Bistrice in darilo SO - Četrtek, 11. septembra 1975 stran 9 Poetičnost japonske igre NO v soboto, 13. 9. 1975 bo v okviru III. Ptujskih kulturnih srečanj gostovalo japonsko gledališče NO-Theatre. Zaprosili smo dobrega poznavalca japonskega gledališča, režiseija Emila Freliha. da nam le posredoval pričujoči članek. Kulturna skupnost Ptuj „Pozabite na gledališče in občudujte dovršeno umetnost igre ^0; pozabite na No in občudujt jgialca; pozabite na igralca in se ^dotočite na misel igre; pozabite ^ii nanjo in tako boste n^hitreje dojeU, kaj so igre No." S temi besedami je slavni japonski gledališki delavec Seami še I n^oSe izrazil smisel za razume- vanje igre No. Skoraj neverjetno je, da se igre No še danes izvajajo prav tako, kot ob svojem nastanku pred petsto leti. fjič se ni smemenilo niti glasba, niti besedilo, ludi kostumi, maske, vsebina in namen igre je vse do potankosti isto. Ip-e No so se razvile r zvezi z raznimi' nabožnimi in judicimi plesi v domače^ in tujega izvora, h katerim so pripojene recitacge in glasbena sprem^ava. Japoncem ni toliko do vsebine iger in v njih ne iščejo odgovora na lazna žviljenjska vprašanja in razrešitev današnjih ali zgodovinskih [*oblemov. Igre spadajo v davno preteklost in nimajo nič skupnega z živ^enjem. Tega niso imele niti v času, v katerem se dogajajo in tudi ne v katerem so začele igrati. Gledalca bo5 zanima igralec in njegova igra. Igre No ne uporab^ajo deko- lacj. Palačo, hišo, tempe^, kočo I^ed stavkaj o štnje stebri s streho, ki so že tako del odra. Vsaka ped odra ima svoj namen. Vsak prihod in odhod igralca je pomembna dolo- čenost, ki se izraža v izraznosti gfcov s pahjačo ali brez nje, ali v maskah. Kijih nosgo glavni igralci in igralke. Pomemben rekvizit je pah^ača v rokah igralca; predstavlja lahko ščit, piščal, vrč za vino, šopek, čopič, in podobno. Ladjo ali vlak naznači igralec z rameni. Posteljo ponazorijo z razprostrtim kimonom na tleh, gozd ponazori borov gozdiček, ki ga postavijo na oder. Zanimivost pri vsem tem nakazo- vanju pa je orožje, ki je vselej resnično. Nastop igralcev je izredno slavnosten. Premikajo se počasi z dvignjeno glavo in z naprej uprtim pogledom. Kolena so jim lahno pripognjena, da bi se lahko izognili hitrim premikom. Tudi nog ne dvigajo s tal, temveč drsajo po njih. Igralci in godbeniki so v debelih belih nogavicah, ki si jih nataknejo kot copate, da je njihova hoja, oziroma drsenje .»leslišn o. Geste igralcev so simbolične in točno določene, počasne in natanč- no obvladane. Igralec, ki hoče nakazati jok, dvigne obe roki z majhnim vzgibom k očern in za trenutek tako zadrži pozic^o; ko si potrka na koleno, pomeni, da je duševno razkrojen; nekoliko kora- kov naprej, pomengo, da hodi po cesti, dolgi več mi^. Vsak kordc, obračajo glave, pogled, drža rok, krčenje nog in uporabljanje najbolj značilnega rekvizita pah^ače, ki je del igralčev^a izražanja, so prera- čunani na prikaz določenega efekta. Pri plesih igrata veliko vlogo uporaba mezincev in pa spodnji del hoje. Značilno je, da igralec najprej stopi na peto, in potem šele na celo stopalo. Na odru gledahšča No se uporabtiajo z majhnimi izjemami samo stari dvorni KOSTUMI. Odlikujejo se po blišču in se kot vse igre No, odda^ujejo od realizma. Vojščakne gre v boj v bojni opremi, Kitajec ne bo oblečen v kitajski kostum, berač ne bo prišel na oder v razcapanih cunjah. I^lec No mora osebe, ki jih predstavlja, izraziti z drugimi izraznimi sredstvi in ne s kostumom. . Poleg glavnega igralca Site nastopajo še stranki igralec waki, ki pripravlja prizore in z vprašanji glavnemu ^alcu ravzga dejanje. Obema so v pomoč po eden ali več sodelavcev, ki jim pravijo tsure. Zraven teh imajo še druge, v črno oblečene pomagače, imenovane kekko, ki jim na prizorišču med izvajanjem brišejo pot, urejajo in popravljajo kostum in prinašajo in odnašajo rekvizite in podobno. Po pravilih so ti za gledalca nevidni med opravilom kot tudi takrat, ko sedjo na odru s hrbtom obrnjeni proti občinstvu. Posebnost so znamenite MAS- KE NO. Izrezljane so iz mehkega lesa japonske ciprese. Približujejo se bolj človeškemu obrazu, vendar ne predstavljajo individualnega obraza, temveč tip. Madce so raznovrstne za delkleta, mladeniče, starce, starko, ljubeznivega boga, strašnega boga, slepca in podobno. Vse vloge igrajo izključno moški igralci Zelo važna v igrah No sta ZBOR in GLASBA. Zbor osem do deset mož, ki sedi ob strani odra, pripoveduje k^ se je zgodilo pred predvajanim dejanjem, ali opisuje pokrajino, jadikuje in se veseli z glavnim junakom, ali razmišlja z njim. Zbor sicer ne posega igralsko v dogajanje, je bo6 vsebinski in glasbeni soudeleženec. Prav tako glasbena spremfiava starih godbenikov, ki sede pred poslikano steno v ozadju. Flavta samostojno zazveni v začetku, na višku dejanja in čisto na koncu. Med dejanjem flavta spremna in podkrep- ljuje besede igralca. Bobni vodgo ritem jpredstave. Ritem pa je delovanje gledališča natančno pred- pisan; kot vse druge veščine. Zlati ritem sinkop preide na recitacgo iii gibanje ^rafca. Močni udarci velikega bobna se menjžje mešžgo z ropotom manjših bobnov. Z vse večjo napetos^o dogajanja se njih udaijanje pospešuje, kar dviga in poveča odrsko napetost, p pr£lih GLEDALIŠČE PTUJ STOPA V NOVO SEZONO V sezoni 1975/76 pripravlja gledališče Ptuj bogat gledališki repertoar. Za oder naj bi ptujski gledališčniki pripravili tri nova dela in obnovili Iiigenijo na Tavridi. Z delom bodo pričeli 15. septembra. Prvo delo, ki ga bodo naštudiraU nosi naslov Sreča na kredit. To je lahkotna komedija, namenjena pred- vsem za gostovanja. Režiral bo Peter Malec. Premiera bo predvidoma v drugi potovici oktobra. Z obnov- ljeno Itigenflo bodo predvidoma nastopili v Ljutomeru, v Mestnem gledališču ljubljanskem in v festi- valni dvorani na Bledu. Ze leta nazaj si gledališče Ptuj prizadeva pritegniti v svoj krog mlade ^ubitelje gledališke umetnosti, ki bi bili priprav^eni igrati v gledališču. Zato delavsko- prosvetno društvo Ptuj - gledališka sekcjja vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje do nastopa in smisel za odrsko igro, da se oglasijo z dopisnico na naslov: DPD Svoboda Ptuj - Gledališče, Krem- pljeva ulica, 'Ptuj, najpozneje do 20. septembra. Vsi, ki se boste oglasili, ne pozabite pripisati svojega naslova in starostL IM gledaU^i sekciji je bila pav v ta namen imenovana posebna 5-članska komi- sga, ki bo obiskala ptujske srednje in poklicne šole in skušala na posebnih avdic^ah, pridobiti čimveč novih članov. Gledališče Ptuj je zadnja leta gradilo kvalitetno igro le na starejših izkušenih igralcih, medtem ko se peščica mladih neizkušenih igralcev ni mogla uveljaviti. S tem, da bo gledališče Ptuj pritegnilo tudi nove mlade nadobudne igralce ter z njimi pripravilo tudi prvo odrsko upri- zoritev v sezoni 1975/76, tako vsaj predvideva vodstvo gledališča, bode nedvomno dani pogcji za vzgojo novega kvalitetnega kadra, ki bo nosilec igre v prihodnjih letih. MG F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana) (85) Postanek na sar^evski postni je bil dolg. Vozili so nas že več kot dva dni, a še vedno nihče M Vprašal, ali je morda kje kdo, ki bi rad kaj Predel. Torej oropati, nagnati od doma in potem znebiti se čimprej nezaželenih, oziroma ^stih, ki smo jim bili n^oti. Take .pravice' je nitlerija v imenu nemškega naroda naprtila Evropi. In danes je še vedno marsikdo vesel, daje poteklo že štiriintrideset let in da tako počasi tonejo v pozabo spomini in zločini. Pred •^vnim je nek tak zločinec pri zaslišanju pred 'o točk, na 11. mesto je VM Zemljič, na 28. mestu Igu Prošenj ak. V tej kategoriji nastopa < tekmovalcev. V kategoriji 125 ccm vodi Kjrt Bužan - Postojna s 110 točkaa Mirko Živec ml. 108, Slavko Pisi 104, 6. Milan Slana 81 točk, J Franc Krajnc 79, 11. Stanko Vini 72, 17. Boris Kranjc 61, 18. Anta Domiter, 60, 22. Vlado Aracki točk. Kartisti kot motokrosisti imajo' septembru polni urnik in že ' nedeljo nastopijo kartisti v Postoj« na dirki za državno prvenstvo, 21 septembra pa v Celju na republ škem prvenstvu. Motokrosisti v kategoriji 125 ca Šegula in Vesenjak ter mOp^ nastopijo v nedeljo v Črnomlju' prvenstvo države ter 21. septeraH v Orehovi vasi v kategoriji 125 cc» Zupi* Članska ekipa je po neuspehu v kvalifikacijah za slovensko ligo, ki je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani, pričela tekmovanje v II. slov. ligi vzhod, kjer je v prvi prvenstT< tekmi doživela občuten poraz. ^ Nastopila je v postavi, sko* nespremenjeni iz kvalifikacq, bi vprašljiva ali bo uspešno nastopa'' tej konkurenci. Rezultat je | 37:17 za Ormož, ki je prik«* dopadljiv rokomet in veliko bon* nosti. V predtekmi so nastopili mlad'' obeh ekip v prvenstveni tekmi t^ razšli z neodločenim rezuHaf" 20:20. Prvič po nekajletnem premoru' ponovno ustanovili žensko ekip^ rokometnem klubu Drava Ptuj^ tako pa je v podravski rokom«" zvezi v tem tekmovanju 6 ekip. Dekleta so prvo tekmo do^ brez borbe, saj nasprotnice iz Po^J niso prispele ter je sodnik po.f urnem čakanju tekmo zakljuc*, tem pa so domačinke zmaga* 10:0. ,;^ALEZLJIVO" TRIMČKANJE Plavanje za TRIM značko je v Ormožu mnoge navdušilo. Neka- teri že sedaj trenirajo za prihodnje leto. . . Nedavni športni dan učencev osnovne šole Ormož je pokazal, da so organizirani plavalni tečaji obrodili sad. 126 novih TRIM plavalcev se je pridružite prejšnjim 273. Nedvom- no lep uspeh. jr lEPNlK - ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1975 stran 13 S svetovnega prvenstva modelarjev v Plovdivu PTUJČAN DUŠAN PEČEK OSVOJIL 12. MESTO MED 75 TEKMOVALCI Konec avgusta se je v bolgarskem ^estu Plovdivu končalo svetovno pivenstvo letalskih modelarjev, na katerem je sodelovalo 33 držav iz yseh delov sveta. Dvestopetdeset najboljših modelarjev se je tri dni t^rilo v sestavi reprezentanc in kot posamezniki. Največje tekmovanje modelarjev je potrdilo dejstvo, da so vrhunski rezultati v kateremkoli športu danes dosegljivi predvsem profesionalcem. To nekateri odkrito priznavajo, dru^ skrivajo na najrazličnejše načine. Nžglage kot uslužbence v armadah ali športnih organizacijah, kakor je to navada v n^aterih državah. Organizacija prvenstva je bila odhčna. Gostoljubnost in prijaznost prireditelja je spremljala tekmovalce na vsakem koraku. Otvoritev in defile reprezentanc so organizirah na prepolnem nogometnem stadio- nu pred več kakor 40.000 gledalci. Tudi vreme, ta izredno pomemben faktor, je bilo ugodno. Uspeh na svetovnih prvenstvih je odvisen od materialnih pogojev, ki so zelo različni. V kategoriji F-l-B tekmujejo Kitajci in Američani z gumami, ki so neprimerno bo^še od gum ostalih tekmovalcev. Devet- članska jugoslovanska reprezentanca je celo s privatnimi avtomobili potovala v Plovdiv, kamor so prispeli dan pred tekmovanjem. Sofiranje avtomobila na tako dolgi poti gotovo ne koristi tekmovalcem, razen tega pa so prometni predpisi v Bolgariji izredno strogi. Eden izmed tekmovalcev, ki je vozil 50 km na uro je plačal 300 N D kazni, ker je prekoračil omejeno hitrost 40 km. Tudi edini spremljevalec in vodja Jugoslovanov, zvezni kapetan, je absolutno premalo za devet tekmo- valcev. Urediti je potrebno nešteto stvari, ki jih en sam človek komaj zmore. Tekmovalci iz SSSR so na plovdivskem letališču trenirali celo en teden pred začetkom prvenstva. Zato so rezultati naših tekmo- valcev, ki so pravi amateiji in vlagajo celo lastna denarna sredstva v izdelavo modelov še toliko bo^ razveseljivi. Imeli so pa žal nekoliko smole. V vsaki kategoriji zastopajo reprezentanco trge tekmovalci. In v vseh kategorijah sta dva tekmovalca opravila brezhibno vseh sedem startov, osvojila maksimalno število točk, medtem ko se je tretjemu tekmovalcu v vseh kategorijah en start ponesrečil. Z malo več sreče, bi se lahko vmiU tudi z zlatimi medaljami, posebno v kategoriji gumenjakov, kjer so s 3660 točkami dosegli 5. mesto. Sedem točk jim je manjkalo za bronasto medaljo in 15 za srebrno. Tudi zlato bi osvojiH, da ni Alujevič odpovedal pri dveh startih, izgubil 120 točk, le še 56 točk pa bi jim prineslo 1. mesto. REZULTATI: Kategorija F-l-A (jadralni mo- deli) Tekmovalo je 31 reprezentanc: 1. SSSR 3780 točk 2. DR KOREJA 3780 točk 3. DR NEMČIJA ' 3772 točk 5. JUGOSLAVIJA 3736 točk Vrstni red 92 tekmovalcev pa je. naslednji: 1. B. A. Čop SSSR 2. P. J. Allnutt KANADA 3. D. Henke DDR 6. A. Videnšek J UGOSLAVI JA 14. B. Leskošek JUGOSLAVIJA 49. D. Massari JUGOSLAVIJA Kategorija F-l-B (gumenjaki) Tekmovalo 29 držav: 1. KITAJSKA 3715 točk 2. POUSKA 3674 točk 3. KANADA 3667 točk 5. JUGOSLAVIJA 3660 točk Med 75 tekmovalci so Jugoslovani dosegli naslednja mesta: 1. Palk Chang Sun KITAJSKA 2. Bob White ZDA 3. H. Zachalmel AVSTRIJA 11.VUimKmoch JUGOSLAVIJA 12. Dušan Peček JUGOSLAVIJA 59. N. Alujevič JUGOSLAVIJA Kategorija F-l-C (.penjači) Tekmovalo 28 reprezentanc: 1. AVSTRIJA 3780 točk 2. ČSSR 3780 točk 3. SSSR 3780 točk 9. JUGOSLAVIJA 3739 točk Vrstni red 77 tekmovalcev: L L. Olofson ŠVEDSKA 2. E. Verbicki SSSR 3. J. Burns KANADA 8. M. E^elajac JUGOSLAVIJA 37. L. Kovačič JUGOSLAVIJA 51. O. Velunšek JUGOSLAVIJA Z rezultati naših reprezentantov smo lahko zadovoljni. Dvakrat peti in enkrat deveti kot reprezentanca med 33 državami je vsekaakor uspeh. Med 244 pKJsamezniki pa je osvojeno ^sto, osmo, enajsto, dvanajsto iii štirinajsto mesto velik uspeh naših modelarjev. V vsakem športnem tekmovanju vedno priso- ten kanček sreče, tokrat ni bil naklonjen Jugoslovanom. nogomet PARTIZAN (PTUJ)-KOVINAR 5:2(2:2) nedelo dopoldne je bila na igrišču Partizana v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma podzvezne „B" lige v kateri nastopa tudi ptujski Partizan, ki je dobil pravico nastopa po nastopu v občinskem prvenstvu v pretekli sezoni Pred 100 gledalci je bila tekma tipično prvenstvena, ostra toda v dovoljenih mejah. Po izenačeni igri T prvem delu, ki se je končala Deodločeno, so domačini predvsem radi večje kondicijske pripravljeno- sti v drugem delu prevzeh inciativo in rezultati bi lahko bil še višji, če bi domači napadalci bili iznajdlivejši. Domačini so zastreljali tudi 11-met- rovko. Junak dneva je bil nedvomno Drago Verdenik, kije dosegel 4 gole in Hotko 1 gol, za goste pa Cvilak in Predan po 1 gol. Zupane nogomet Drava-Mura 1:1 (0:0) rr\'a tekma jesenskega dela prven- stva je privabila na igrišče okrog 1000 gledalcev, ki so bili priča animivi, tipično prvenstveni tekmi, v kateri so domačini kljub številnim priložnostim igrali neodločeno. Že po, prvih minutah so domačini pričeh dokaj poletno in vse do 20 minute imeli inciativo, nakar so se •iJe izenačile. V prvem polčasu se je odlikoval Odlično razpoloženi domači vratar Kolarič, ki je nekajkrat odlično posredoval. V drugem delu je Drava ponovno prevzela iniciativo in napori so bili u^nani z uspehom, ko je v 57 minuti z odličnim strelom Kneževič presenetil vratarja Mure Skrbiča. V lem delu je Drava zamudila, da bi *odstvo zvišala. Gostje so po srečnem naključju prek Vlaškalica v 72 minuti izenačili "istem odnesli točko iz Ptuja. Sodnik Ilešič iz Ljubljane je sodil °dlično, ni pa imel težkega dela Švico izredno fair igre obeh mo- štev. I>RAVA-ALUMINIJ 2:1 (1:1) v predtekmi sta se pomerili ^adinski ekipi, ki tekmujeta v "ovoustanovljeni mladinski ligi. v prvem delu je bila tekma **vozna in raztrgana ter se je v ^aljevanju spremenila v dopad^iv JOgomet, v kateiem je bila v ^mačem derbflu Drava boljša. Zupane ORMOŽ Avto in moped v garažo s kolesom se daleč pride; kolesarite lahko v službo, v šolo, na izlete. . . . Vsi na kolo za zdravo telo! Pustite enkrat avto in moped doma in se nam pridružite s lolesom.. . Tako vabi telesno- kulturna skupnost Ormož na TRIM kolesarjenje, ki ga pripravlja za nedeljo, 14. septembra. Po uspelem TRiM plavanju je tu že nova razgibalna Scc^ja, ki bo, tako pričakujejo, privabila še veliko več udeležencev, kot prva. TRIM kolesarjenja se lahko udeležijo prav vsi od O do 100 let, če le im^o kolo in se seveda znajo z njim peljati. Vozilo mora seveda biti v redu, predvsem zavore morajo biti brezhibne. Start TRIM kolesarjenja bo omenjenega dne pri gažlskem domu v Ormožu, v času med 8. in 10. uro. Proga teče ves čas po asfaltirani cesti Ormož - Pavlovci - Ivanjkovci - Litmerk - Ormož. Vsakdo, ki bo prevozil to, približno 17 km do%o progo (v poljubnem času) bo dobil značko TRIM kolesarja in posebno pismeno priznanje. Razen tega bodo udeleženci prišli v poštev pri žrebanju za TRIM kape. Akcfla TRIM kolesarjenja bo v primeru, da bo ob 8. uri deževalo, preložena na prihodnjo nedeljo, to je 28. septembra. jr nasa pisma NA IZLETU v torek smo imeli izlet, ^utraj smo se ^upaj s tovarišicami zbrali pred trgovino. Potem je pripeljal avtobus in odpe^ali smo se v Rogaško Slatino. Vmes je bilo veliko postaj. Ko smo se pripekali v Rogatec, je šofer malo počakal. Tam smo izstopili. Potem smo se zbrali v vrsto in smo šli gledat, kako delajo steklene dclede, vaze in kozarce. Potem smo šli ^edat, kako brusflo: Potem smo pomali- calL Nato smo šli naprej. Ko smo prišli so cerkve, je začelo deževati in smo šli v cerkev vedrit. Potem je še začelo bolj deževati in smo se stisnili. Potem je malo nehalo deževati in smo šli naglo naprej. Zopet je začelo deževati, morali smo iti pod stre-ho pod balkone. Tovarišica je šla prosit v vrtec, če bi laliko prišli Ija vedrit. In tovarišica vzgojiteljica nas je sprejela v vrtec v Rogaški Slatini ftvo smo sedli na klopi. Potem smo šli v igralnice k najst£u>ejšim otrokom, k tistim, ki bodo šli drugo leto v prvi razred. Tam so risali' risbe. Potem smo šli v srednjo igralnico, kjer so malicali. Malicali so češnje. Tam so imeli punčke in risbice. Fden v tisti igralnici je bil bolan in je ležal. Tovarišice so dobile od njih pikapolonice iz kamenčkov. Pri njgmanjših je bilo en^st bolnih, pet pa v vrtcu. Najprej smo dobili skledo češenj in smo vse pojedli Potem smo še dobili mozaik in so nam tovarišice rekle, da bomo šli ven. Z dvigalom smo se peljali v 12. nadstropje. Peljali smo se tudi doL Ogledat smo si šli, kje natakajo slatino in nismo smeli piti, ker smo jedU češnje. Potem smo šli na vlak in ga še ni bilo. Zatb smo se igrali „rdeče češnje rada jem" in »potujemo v Beograd". Potem je prišel vlak in smo se peljali v Rogatec. Tam smo čakali na avtobus. Avtobus je pripekal in smo se odpeljali v Majšperk. Na avtobusu mi je bilo slabo. Potem smo prišli v Majšperic. Tja je prišel moj ati po mene in peg al še Verico in Mirana Lampreta ter Alenko, Blanko in Mirana Sagadinove in Silvo. Nadica Medved, 1. a, Majšperk, (19. 7, 1975) LASTOVKE Lasto\ke so ptice selivke. Ko spomladi priletijo v naše krjge, začnejo gnezditi. Jgjčka, ki jih samičke znesejo, grejejo tako dolgo, da se izvalijo mladički. Ko mladičem zraste perje, se učflo letati. Lastovke so zelo lepe. Lastovke imsgo dolg škaijast rep. Po hrbtu so črne, po trebuhu pa bele. Ko pride jesen, spet odletijo v južne kraje. Igor Adam, 1. b, OS Majšperk 14 stran TEDNIK - ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA l«)^ osebna kronika RODILE SO: ^ Marija Milošič, Celofigova 5, Maribor — Danijela; Marija Horvat, Grabe 38/a - Albina; Marija Gorjanc, Breg 33 — Ivana; Irena Serec, Draženci 21/a — Aleksandro; Angela Jančič, Kukava 58 - Valerijo; Marija Munda, Belšakova 14 — Črtomira; Jelka Jakomini, Vodova 6 — Sebastijana; Terezija Šoptarič, Polenci 8 — Sonjo; Ivanka KcScot, Hrastovec 15 3 - Ivana; Elizabeta Rakuša, Prešernova 33 - Dejana; Jožefa Leskovar, Majšperk 6 - deklico; Božena Ribič, Mikloši- čeva 8 - Miha; Marija Vajda, Bukovci 107 - Andreja; Terezija Horvat, Zabovci 38 - dečka; Marija Zagoršek, Mezgovci 28 - dečka; Silvestra Kampuš, Breg 33 - dečka; Marija Prejac, Strezetina 4 — Srečka; Anica Grula, Skorba 41/a - dečka; Ana Prosenjak, Brstje 17 - dečka; Angela Belušič, Bodkovci 38 - Suzano; Rozalija Šestanj, Zamu- šani 21 — dečka; Marija Bezjak, Placarovci n. h. - dečka; Marta Prelog, Sobetinci^ 15 - Saša; Mina Kovačič. Gradišča 50 — Boruta; Albina Sipoš, Njiverce 27/c - Boštjana; Alojzfia Nidorfer, Opekar- niška. 15/a — deklico; Slavica Hergula, Miklavž 25 - Tadejo; Ana Sakelšek, Zg. Pristava 46 - Damjana; Angela Colnarič, Biš 57 - Marijo; Marija Ranfel, Borovci 20 - deklico; Ema Suen, Dragovič 21 - deklico; Marta Pintarič, Brezovec 7 - Mitjo; Dragica Primožič, Kidri- čevo 60 - deklico in dečka; Lid^a Vurcer, Cesta kurirjev NOV 8 - Saško; Sonja Krajnc, Dravinjski vrh 2 - dečka; Zdenka Krajnc, Apače 144 - deklico; Slavica Pernek, Rabelčja vas 20/a — Andreja; Irena Krajnc, M. Okič 42 - dečka; Jožefa Zadravec, Miklavž pri Orožu 59 - dečka; Elizabeta Zelenko, Veličane 68 - deklico. POROKE: Vladimir Gojčič, Sp. Hajdina 48 in Jožica Korenjak, Zelenikova 1; Viljem Šeliga, Stogovci 18 in Jožefa Gajšt, Stogovci 18; Franc Šarkezi, Dežno 23 in Marija Lozinšek, Dežno 23. UMRLI SO: Vera Cilenšek, Tomaž pri Ormožu 29, roj. 1918, umrla 31. avgusta 75; Franc Lipej, Šikole 46, roj. 1902, umrl 3. septembra 1975; Frančiška Šegula, Rogozniška 17, roj. 1901, umrla 3. septembra 1975: Alojz Hergula, Cvetkovci 28, roj. 1894, umrl 6. septembra 1975; Jožef Krajnc, Korenjak 21, roj. 1906,. umrl 5. septembra 1975; Janez Bokolič, Budina 71, roj. 1912, umrl 7. septembra 1975; Gera Dajnko, Kidričevo 62, roj. 1896, umrla 5. septembra 1975. horoskop OVEN (21. 3. - 20. 4), Dolžnosti vas bodo morile ceij ponoči, čez dan pa se ne boste mogli otresti čudnih misli. Vajj brbljanje gre tistim okrog vas že malo na živce. Manjše čenče in drugo obiranje. BIK (21. 4. - 20. 5.): v začudenje vas bodo sprav|aii nekateri odnosi, drugače boste kos položaju, tudi nekaterim kočjivim zadevam. Več časa posvetite raziskavi, česa va,j najbolj zavidajo. V ljubezni ostanite. DVOJČKA (21. 5. - 22. 6.); Pravi se bodo potrudili priti k vam, zato bo pot k sorodnflcom odveč. Očarali boste z vedros^o in smehom. Sed^j vas bo nekdo nosil po rokah brez slabe volje in dosedanje muhavosti. RAK (23., 6. - 22. 7.): Ok' nogo, ki vam jo bo nekdo i podtaknil, se ne boste spotaknili|l Občudovanju bo sledilo urejevanje zadev, ki jih že dolgo odlašate. Prišla bo koristna vest za ureditev tudi družinskih zadev. LEV (23. 7. - 22. 8.): Nekatere besede ste žal vzeli preveč zares,; drugih pa zato sploh niste slišali, Nasvet drage osebe bo prišel prav, vendar ne poslušajte sodelavcev. Tej zagati lahko sledjo še problemi pri delu. devica (23.8. - 22. 9.): Tudii poljub vas ne bo rešil skrbi in začetniške nervoze. Dogovori se bodo obračali proti vam. Hladno-, krvnost je edino zdravilo za to, živčni pa bodo postali vaši nadrejeni. TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.): Glede vaše mikavnosti bo še največ povedal pogled iz toplih, rjavih ocL Z nek^ novostmi boste naredili izreden vtis, S'katerim ste si utrU pot tudi prek največjih trdnjav . . . ŠKORPIJON (23. 10. - 22. 11.): Nekateri bodo začeli priganjati, zato se lotite nepriljub'| flenega dela. Potovanja, na kateriii: ste veliko videli in doživeli, so' končana. Nekaj še imate v načrtu, STRELEC (23. 11. - 20. 12.): Potovanje bo odpadlo, zato pa bo nekaj drugega še bolj vznemiri' vega. Pri vas bodo iskali besed« pomiritve. Pomagali boste neko- mu iz večje kaše, ki si jo je skuhal sam. KOZOROG (21. 12. - 20. L): Misel na neko delo vam bo skaziH konec tedna. Manjše okvare hiti« sami popravite, zato vas ljudje cenflo in iščejo. Nekdo vam velik" pomeni, zato ga imate vedno preii očmi Sreča je! VODNAR (21. 1. - 20. _2.): Največ boste videli v ponedeljel'' drugo slišite v petek. Nekomu bo ugajalo, a bo k^ub ternj" sprejeto. Kijub besedam, ki J« radi dajete, še niste izpolnil' nobene! Vas ni sram. . RIBI (20. 2. - 20. 3.): N^ prijetnim se ne boste pritožev^. vendar t^o več dolgo ne bo »I"' Zabavi in drugim lepotam sledilo delo, ki se boste upogibali pod njim. Nadrejeni ^ navdušeni nad vašo vojo. stran 15 16 stran tednik - Četrtek, i i . septembra 197] POZABLJENA ŽETEV Od vzdrževanja strehe, kamor sodgo tudi odtočni kapni žlebi, je največkrat odvisen lep ali ne lep videz hišnih pročelij. Ce so žlebi čisti, voda redno in brez zastojev odteka, v nasprotnem primeru pa se dogaja, da voda zateka in kmalu je to videti tudi na zidu hišnega „obraza", kar pa je razen nastaja- joče škode tudi vse prej kot lepo. Naši fotografiji nista osamjena primera. Samo malo je treba opazovati, pa jih boste videli mnogo. Pa da ne bo skrivnosti: prvi posnetek je s strehe relativne dobro vzdrževanega ormoškega gradu, drugi pa prikazuje bujno zelenje v žlebu nad lepo člen ovito fasado ormoškega sodišča. jr KJER NI ORGANIZIRANIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV Hiter razvoj prehrambene indu- strije prinaša potrošnikom velike ugodnosti ■ predvsem v prihranku časa, ki so 'ga pred leti morale gospodinje porabiti, da so pripravile ko^o^ali druge obroke. Vzporedno s prehrambeno indu- strijo se je razvijala tudi industrija embalaže, ki postaja vedno trajnejša in neuničljivejša. Neodgovorni ljudje jo odlagajo na nepravih mestih. Takšnih primerov je žal z vsakim letom več in vse bolj grozeče opozaijajo na onesnaženje našega življenskega okolja. Pločevinaste' konzerve, plastične vrečke ali stekleni kozarci, po uporabi "pozabljeni" ali odvrženi po uspešnem pikniku postajajo vse bolj grozeča podoba našega okolja. Nemalokrat pa postajajo tudi legla bolezenskih klic in ne nazadnje tudi podoba naše kulturne nezrelosti na področju ohranjanja čistega narav- nega okolja. Takšne podobe, kot jo kaže naš posnetek, je danes mogoče srečati že na skoraj vsakih deset metrov, predvsem v okolici večjih naseljih in ob večjih prometnicah, kjer ni urejeno organizirano odlaganje smeti in drugih odpadkov. Medtem ko je v naseljih boj za lepše okolje v največ primerih že dobU svoje mesto • pa so odpadki "pristali" v njihovi bližini Mnogi krajani kar radi pometajo smeti izpred svojega praga, da bi jih pozneje odnesli na sosedov travnik, v bližnji gozd ali odvrgli kar na cesto; Tako pa v boju za čisto okolje prav gotovo ne bomo nikoli izšli kot zmagovalci. Samo bojišča bomo prestavljali, odpadki pa bodo še naprej na očeh mnogih ljudi, katerim čistoča okolja nikakor ne pomeni odmetavanje odpadnega materiala "v neznano". VH Gozd, ki so ga neodgovorni ljudje okrasili s trajnejšim pločevinastim "cvetjem". DOMAČA REŠITEV NAJZANESLIVEJŠA Ves čas gradnje nove stano- vanjsko poslovne zgradbe ob Ptujski cesti v Ormožu je veljala za potencialnega kupca trgov- skih prostorov v tej stavbi Elektrotehna. Ko je bil objekt v zaključni fazi gradnje, je IGP O^ad Ormož, ki je gradil ta objekt za trg, od omenjenega podje^a zahteval podpis pogo- dbe in drugo, kar sodi k takšnim „primo-pre'dajam". Kot je pove- dal direktor IGP Ograd Ormož .Milan Lukaček na zadnji sqi komiteja občinske konference ZKS Ormož, pa to ni šlo tako gladko, oziroma sploh ni šlo. Elektrotehni so prostori v Ormožu postali nezanimivi in jih zato ni kupila. Rešitev so našli - tako kot že mnogokrat - znotr^ matične občine. Lokal je kupilo domače trgovsko jodje^e Zarja, S pomočjo bančnih kreditov ga bo opremi- lo in vanj preselilo Zeleznino iz Vrazove ulice. Tako je bila kriza rešena, primer pa še enkrat lepo ilustrira, kako seje treba znajti v okvirih lastnih možnostL OBČINSKA HIŠA V NOVI PODOBI Poslopje SO Ptuj na Srbskem trgu bo konec septembra dobilo novo, urejeno in polepšano podobo. Za obnovitvena dela so se odločili, ker je bilo poškodovano ostrešje, poškodovana okna in tudi notranjost je poškodovana. Dela na fasadi izvaja gradbeno podjetje Gradnje, slikarska dela bo opravil obrtnik Neubauer, okenske police pa bo uredilo in popravilo podjetje Elektrokovinar. Približni predračun popravil znaša okrog 600 tisoč dinaijev. Občinska hiša bo z obnoviirijo (zaradi členovitosti fasade) pridobila lep videz in se tako vključila v ptujsko arhitekturo. ^ k TABOR PRI VELIKI NEDELJI Edino taborniško organ iz ac^o ima ormoška občina pri VelUg Nedelji. Za jutri, soboto in nedelo so povabili v goste približno 50 tabornikov področne pomurske taborniške zveze, v kateri tU(ii sami sodelujejo. Šotore bodo postavili na travniku za zadružnim domom jutri popoldan. Najzani miveje bo v soboto. Or^niziran bo tečaj za vodnike, izkušeni taborniki bodo prikazali nek^ veščin, v poznih popoldanski], urah pa bo sledil kulturni program in taborni ogenj. Organizatopi, predvsem osnov- na šola Velika Nedelja in njen prizadevni pred. učite^ tovariš Ambruž, ki vse te zadeve vodi, želijo s tem taborom privabiti čim več mladih v organizacijo taboi.i nikov. DELA SO KONČANA Obnova cestnega odseka na cesti Ptuj-Kidričevo v Zg. Hajdini so končana. Cestno podjetje je razširilo cestišče, uredilo dve avtobusni postajališči, delno zrav- nali prej nepregleden ovinek tei znižalo vzpon cestišča. Opravili so tudi potrebna drenažna dela. Predvidoma bodo še ta meset pričeli z cestnimi deli v Vidmu. z. k. Trente do nede^e, 21. septembra 1975. Prvi krajec bo v petek, 12. septembra 1975 ob 13. uri. NAPOVED: Vreme bo spremen- ljivo, vmes bodo nevihte, ponekod močni nalivi. Pa tudi sonce ne bo povsem odpovedalo. Tudi septem- ber, kije po navadi suh, seje letos spre vrgel. PA ŠE NEKAJ BESED K ČLANKU: Bo lepo vreme? Res je, da se je napoved točno tako glasila, kot ste navedli. To pa j« bila napoved, v kateri sem nevihte s plohami zamolčal zaradi ptuj- skega festivala. S^ sam nisem verovjd, da bo šlo ves teden brei ploh in neviht. Tako pa sem štj boj prepričan, da se mors napovedovalec vremena dobro vživeti v naravo in v oblake ter živeti v zračnih strujah in ne sni« skrbeti, kaj oni tam doli na zemji pripravjajo in prirejajo. Slabo vreme mnogokrat ljudem pokvari veselje. Na drugi strani pa še v^ slabega prihrani in prepreči, kar j« tudi dobro. Alojz CesW TEDNIK izdaja časopisni zavod tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova f). p. 99. - Urejuje urednici odboi zhaja ob četrtkih. Odgovortf urednik je Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-075 Celoletna naročnina znaša ^ dinaijev, za tujino 160 dinarjev.' Žiro račun SDK P^ 52400-603-39458. - Tiska borski tisk, 62000 Maribor, Trža$' 76.