DOLENJSKt
Izhajajo 1. in 15. vsacega mcBeca, Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroĚnina za Nemiijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Norem mestu,
GOSPODARSTVO-
Slaba kravja reja — slaba živinoreja.
Kakorèna je kravja reja, taka je po navadi tudi vsa druga reja. Če pogledamo nekoliko v druge kraje, 8e liitro o ttm prepričamo. Povaod, koder se krave dobro redijo, imajo tudi lepo živino, dobro za užitek in za kupčijo ; koder je pa kravja reja slaba, tam je na nizki stopinji vsa živinoreja, Se posebej pa mlekarstvo, V takih razmerah so dohodki raje pičli in malovredni. Tn to je tudi čisto naravno ! Slabe krave in slaborejene krave ne dajejo nobenih pravili koristi. Take krave molzejo malo in dajejo malovredna teleta. Vse, kar dobimo cd takih krav, ni toliko vredno, da bi ee povrnili stroški za rejo in za strežbo.
S slabo rejo ne vplivamo toraj neugodno samo na kravjo mlečnost in s ttm na glavni dohodek, ki ga imamo dobiti od krav, ampak tudi na poČetek in na ves nadaljni razvoj Živine. Teleta, dobljena od slabih krav, ee že v pričetnim razvoju zatirajo in se tudi pozneje nikdar tako ne popravijo in razvijejo kakor teleta od dobrih krav. Tem slabim vsptlitm, ki jih imamo pri taki reji, in ki se ne kažejo samo pri živini ampak tudi v žtpu naših gospodarjev, se pridružijo pa še diugi nedostatki, ki močno zadižujejo napredek reje.
Po takih krajih, kjer se zantmarja kravja reja, se zanemarja navadno tudi reja bikov. Po takih krajih je gospcdarjtm vse eno, ali je dosti bikov ali ne, ali £0 biki dchri ali se. Glavna etvar jim je, da krave spUh vbreje. liolj ko na vrednost bika gledajo ra to, da je junřevina kolikor mogoče nizka. — Ali je mogoče v takih razmerali in pri taki zavednosti napredovati in kaj izdatnega doseči v živinoreji? V do-gledncm času ne !
In take razmere se žal nahajajo skoro povsod na Dolenjskem. Pa ne esmo to! Naša kravja reja trpi Indi zaradi drugih nedoslatkov. Pri nas je kravja reja slaba fudi zaraditcga, ker vodimo telice prezgodaj po plemenu, ker s kravtnii preveč barantamo in ker ee premalo zanimamo in premalo pečamo z domačo rejo. B prekupovanjem krav in vednim menjavanjem živine ne pridemo nikdar <lo zaželjenega vspelia! Velika napaka je pa tudi to, <ia mladovne krave (krave s teleti) tako Jahkodiisno prodajamo. Najboljše nase živali pridejo na ta način prej ko trtla v Iržaike mesnice, namesto da bi se doma pridržale la užitek in za prirejo lepih in dobrih živali. Ali ni škoda, da lepe in dobie živali cdprcdajimo in da jih nadomeščamo s prekupljeno živino V
Dokler se te razmere ne izpremené, dokler ne bo-demo obračali na kravjo rejo večjo skrb, toliko časa bo tudi naša živinoreja trpela, kajti kjer je slaba kravja reja, tam je tudi slaba živinoreja.
Sejmo nemško deteljo (lucerno) v opustošene vinograde.
Trttia uš uničila nam je vinograde. Tako hitro jili z nova nasaditi, kakor nam jih je nš uničila, je nemogoče. Nova zasaditev vinogradov pa stane dosti denarja, katerega vsak ne zmore. A tudi z zadostnim denarjem ni mogoče to storiti tako hitro, kajti — ne-dostaja nam potrebnih delavcev. Amerika nam je dala trtno uš, Amerika nam jemlje delavnih mocij, katere bi za obnovitev vinogradov prav krvavo doma potrebovali. Kar je pa še delavnih močij doma ostalo, so drage, jako drage. In tako je tudi sicer petiČen, po-troaka voljan dolenjski vinogradnik primoran, svoje, po trtni uši opustošene vinograde, le počasi z nova za-fiajevati in jih prenoviti. Leta in leta preteki, prej kakor je velik opustošen vinograd zopet ves novo zasajen, ves prenovljen. Vpraša se, kako naj se pa z opustošenim vinogradom, kateremu je določeno veČ let za zopetno novo zasaditev čakati, ravna, kako naj se v njem gospodari? Ali naj ee ga kar na miru pusti, da prično rasti koprive in kako grmovje, ali naj se pred novo trtno zasaditvijo kaj druzega ukrene? No, prvo bi bilo odločno negospodarsko postopanje, katero se pa ravno po Dolenjskem žal ■— skoro v obce vrši. Opufctoien vinograd pusti se, ker ni znabiti za njivo uporabljiv, kar na miru, le počasi spreminja se ga v nov vinograd. Vsako leto se košček prekoplje ter znova zasadi. V družili krajih, r. pr. v Vipavi, in tudi drugod, postopajo z opustošenim vinogradom povsem drugače. Tam izkopljejo uničene trte, pri tem delu prekopljejo ves vinograd tako na globoko, kakor pri sif^ersnem okopavanji vinogradov in — tako prekopani svet ob-sejejo z nemško deteljo, z lucerno. To delo je |iač vse hvale vredno, in sicer iz dvojnega ozira. Prvič, prideluje se v opustošenem vinogradu skozi leta in leta namesto golcgti nič prav lepe množine tine krme, katere je posebno po vinorodnih krajih jako treba, in drugič, zemlja se pri takem postopanji ne slabša, ampak ravno obratno, še jako zboljea.
Nemška detelja vleče naae hrano iz velike glo-bočine, ona zajemlje jo pa tudi kakor tako zvana metulocvetka Iz zraka, to v podobi dušika. Vse lirane, katero tako dobiva, pa ne porabi zase, ampak je velik
del v goraojl plasti zemlje takorekoè zalaga, la ako se, recimo Čez pet ali še več let, tak svet prekoplje ter 8 trto na novo zasadi, uspeva ta prav dobro, da se celo brez vse giiojitve raste in rodi prav dobro.
Ko je pisatelj teh vrstic, v vipavski dolini že pred 30. leti prvi po stariii že izmolženili vinograditi nemško deteljo sejati pričel, smejali so se mii Vipavci. To storili 80 tini rajši, ker je Vipavec že od nekdaj vajen, nemški detelji, kadar jo na njivo seje, tako pognojiti; kakor nobeni drugi rastlini. Pogaojnje se namreč navadno zimskemu ječmenu tako močno, da pri oranjii med èrtalom in gredelaom nabirajoči se gnoj, kar plug nstavlja. No na spomlad pa posejejo med ječmen nemško deteljo. Ko so se pa Vipavci prepričali, da nemška detelja tudi brez vse gnojitve po opustošenih vinogradih tako uspeva, da se njena setev se vedno jako izplača, ko so se posebno prepričali, kako ugodno da detelja svet za sledečo jej trto pripravi, to je jo zboljša ; polotili so se setve nemške detelje po opustošenih vinogradih kar v obČe sploh. In tako^ postopalo naj bi se tudi pri nas po Dolenjskam. Čemu opustošeni vinograd leta in leta brez vsega dobodka pustiti, čemu dopuščati, da se zemlja, namesto da bi se zboljáavaia še slabša postaja in da jo vrh tega se deževnica odnaša? Čemu tako postopati, ko ravno po najboljšib dolenjskih vinorodnih krajili krme najbolj pomanjkuje. Torej dolenjski vinogradniki : sejmo nemško deteljo v naše opustošene vinograde, prej ko jih zopet s trtami zasadimo. IVuda in denarja stane to delo malo, dobiček je pa gotovo tako velik, da se trud in denar prav lepo obrestujeta.
Postavna določila gledé izvažanja trt iz krajev, ki so po trtni uši okuženi.
Dasi je 9l'9°/o vseh kranjskih vinogradov po trtni uši okuženih, oziroma za take uradno razglašenih, in naši vinogradniki pogostoma dobivajo ali razpošiljajo trte bodisi z vozom, po pošti ali pa po železnici, je le — kakor vsakdanje izkušnje kažejo — malo takili, katerim so znana postavna določila o prometu s trtami. Radi tega si je podpisani dal nalogo, to zadevo tukaj na kratko pojasniti. — Kakor hitro se v kaki občini trtna uš uradno konstatuje (najde), izda pristojna politična oblast v smislu postave z dne 3. aprila 1875, 1, (drž. zak. atcv. 61) prepoved, da se iz dotične občine ne smejo več izvažati trte, trtni deli ali kaki drugi predmeti, a katerimi bi »e lahko zavlekla trtna us v druge kraje. (Grozdje, drozga in tropine se ne štejejo med te predmete, pač pa kompost, raljljeni trtni koli. trtno listje, zeleni cepiči itd.) Ako pa meji dotična, za okuženo razglašena občina, na druge, že prej kot okužene spoznane občine, dovoli pozneje c. kr. deželna vlada v smislu zakona z dne 15. junija 1890, L (drž. zak. st. 142), oziroma tozadevne naredbe c. kr. poljedelskega ministerstva z dne (i. junija 1893 (drž. zak. št. 100), potom razglasa, da se smejo trte itd. tudi v druge, sosedne, okužene občine izvažati. Na podlagi zadnje naredbe je c. kr. deželna vlada kranjska zadnjič z razglasom z dne 5. sept. 1904, 1., št. 17,010 (dež. zak, štev. 17.) kranjske vinorodne in doaedaj okužene občine razdelila na dve kužni ozemlji ali dva kužna
okoUSa. — Prvo kužno ozemlje (okoliš) obsega vse okužene občine Dolenjske. V to ozemlje spadajo: ves politični okraj krški, novomeški in črnomeljski — iz-vzemši od zadnjega občine Gradac; in Planina (Stocken-dorf) ter od kočevskega okraja občine Stara Loka (Alt-lag), Polom (Kbental), Kostel, Mala gora (]\Ia]gern), Koprivnik (Ncsseltal), Oaivnica, Nemška Lika (Unter-deutschauj in f.og (LTnterlag).
Drugo kužno ozemlje obsega ves vipavski sodni okraj — izvzeraši občini Podkraj in G>1 — in od seno-žeškega sodnega okraja občine Senožeče in Dolenjavaa. Prvo kranjsko (dolenjsko) ozemlje se je v sporazum-Ijenju s c. kr. graškim namestniŠtvom priklopilo spodnje-Štajerskemu kužnemu okolišu, drugo (vipavsko) pa v sporazumljenju s c. kr. nameatništvom v Trstu primorskemu kužnemu ozemlju in se je med istimi prepoved glede izvažanja trt itd. razveljavila. — Iz tega sledi, da smejo dolenjski vinogradniki pošiljati trte brez posebnega dovoljenja v vse okužene občine Dolenjskega ali Spodnje-Štajerskega, in vipavski vinogradniki isto tako po vseh vipavskih, oziroma primorskih, da celo s temi meječih dalmatinskih, po trtni uši okuženih občinah. Pač pa je takega dovoljenja ali izvoznega certifikata treba, ako hoče kdo poslati trte iz prvega (dolenjskega) ozemlja v drugo kranjsko (vipavsko) ozemlje ali nasprotno, ali pa celo v drugo deželo, n. pr. iz Dolenjskega v Trst ali iz Vipavskega na iStajersko. V ta namen je treba vložiti z 1 krono kolekovano prošnjo pri pristojni politični oblasti (c, kr, okr. glavarstvu), katero isto po izjavi e. kr. vinarskega nadzorstva predloži C. kr, deželni vladi v rešitev. V dotični prošnji je treba povedati, komu, koliko in kake trte itd. namerava prosilec odposlati. Kadar se gre za izvoz trt z enega kranjskega ozemlja v drugo, izda dotično dovoljenje (certitikat) deželna vlada sama, drugače, ako se gre za dve razni deželi, c. kr, poljedelsko ministerstvo. Iz tega sledi, da se mora taka prošnja zgodaj vložiti, da dobi prosilec pravočasno naprošen certifikat. Zanesljivi trgovci s trtami ali zavodi dobijo lahko za dlje časa veljavno, trajno dovoljenje, trte v razne okužene občine Avstrije brez vsakokratne posebne prošnje izvažati.
Trte itd. iz Ogerskega, Hrvaškega ali pa iz inozemstva na ICranjsko uvažati je prepovedano. Istotako je prepovedano izvažati trte iz kake okužene občine — čeprav v istem okraju — v neokuženo. Le izjemoma zamore c, kr, poljedelsko ministerstvo tako dovoljenje dati. — Prestopki teli določil »e kaznujejo z denarna globo do 600 kron ali pa s primernim zaporom,
Bohuslav Skalický,
C. kr. vinarski nadaomik za KraiijskD, v Rmlolfavem.
Politični pregled.
Presvitli cesar se je vrnil iz Hudapešte, ne da bi bil mogel poravnati zamotane ogrske razmere. Tega pa je kriva predrzna oholost Mažarov, ki nočejo uvideti, kaj vse dolgujejo Avstriji in koliko skrbij da so že pripravljali stoletja sem raznim avstrijskim vladarjem. Njih zaliteve so v vsakem oziru pretirane in bi se avstrijski poslanci postavili odločno po robu, tudi ko bi vlada hotela Mažarom ugoditi in ustreči. V državnem zboru so izvolili nalašč za to odsek 48 članov, ki
naj BU peca s sedanjimi avstro-ogerskinii razmerami, ter v vsakem oziru vestno Čuva, da se ne ho odelej godila krivica naši državni polovici. Zanimiva je iz državnejj^a zbora tudi tako zvana sladkorna postava. Kmetje na (jeskem in Moravském, ki pridelujejo sladkorno peso, so jo morali dosedaj prodajati samo tistim tovarnarjem, katerim so bili odločeni, drugim ne. Seveda 80 potem tovarnarji kmetom v škodo nastavljali tako ceno, kakor so sami hoteli. Nova postava pa pravi kmetom v prilog, da smejo peso prodajati kateremu tovarnarju hočejo.
Ministerski predsednik,baron Gauč je obolel za liudim senom.
Nemški cesar je prišel v Tanger (Maroko) in bil slovesno vsprejet. Za enkrat njegov obisk nima druzega pomena, kakor da je to deželo cdprl ntmskl trgovini in to je že nekaj. 1'ottm je odplul v Neapelj, koder se je seeel z italijanskim kraljem. Vladarja sta si kajpada lepo napivala, a napitnica laškega kralja je v Avstriji in drugod vznemirila dubove. Uočim je namreč nemški cesar omenjal trozveze, je laski kralj govoril samo o nemškem oeearj» kot zavezniku, o Avstriji niti črlinil ni! Mož je saj toliko posten, da ne napiva Avstriji, ko ob entnt oborožuje aimado proti njej. Nemški cesar je na otoku Korfu obiskal Indi grškega kralja.
Francozi so njegovo pot v Maroko in Italijo gledali kaj pisano. Oni bi ee radi zvezal) z Italijani, pa jib je Viljem pridobil zase. Zato pa so bili jako zadovoljni, da je njih predsednik Ijiidovlade smel pozdraviti angleškega kralja, ko se je vozil skozi Frarcosko na jug. Tako strastni republikanci so, pa vendar kar tišČe za kakim kraljem. — V Franciji sami je duhove razburila neka „vojaška zarota", ki je baje nameravala «gonobiti ljudovlado in spet postaviti kralja ali cesarja. Oe je le vse to res. Francoski tVaniasoni in vladinovci BO sleparji, kar jih je v koži. Njib prizadevanje „ločiti «erkev od države" je vzbudilo med Ijiidstvom nevoljo. l->a bi odvrnili to nevoljo in ob enem katoličane pocrnili, so si bržkone izmislili to zarolo in jo obesili katoličanom na vrat. Na Francoskem je vse mogoče kar je slabega.
Na Balkanu pravijo, da bo po veliki noČi gotovo izbruhnila vstaja. Turčija je na to pripravljena.
Rusija doma se nima mini. Poboji in umori, punt in atentati in druge take reci se gode dan za dnem. — Na bojišču pričakujejo v Mandžuriji v kratkem spet velike bitke, na morju pa sta se Togo in liož-denstvenski bržkone že sprijela.
Obrtnikom — roko<lclcciu.
(ZadrHŽnistVD.) Dragi itiitovansi! Prtudarim» danes ziiniženje obrtnikov v obrtnih zadiugali ali jp isto koristno «b «kodljivo za obrtni stan, kfir žalibože trdi veliko nerazsodnih obrtiiikt»v. Istim naj velja v rs zrn i.i i jev an je ta zadev«, katera je pred vsem najbolj važna za obrtni stan. Storim to iz lastnega nagiba, po lastni skušnji iu po trditvah raznih veščakov, iemdi niso isti obrtniki, ki trdijo, da lev zadiužništvu je zajamčen obstanek malega obrtništva; to smem trditi tudi jaz, kar lahko dokažem vsaki čas.
Pred već stoletji so obstojale nekake zjdruge, ne samo «ited obrtniki, ampak tudi med drugimi sloji. Ze tem zadrugam je bil namen: pomuô v skupnosti. Že takrat so delali skupno in si koneCno delili dohodke, katere so si vzajemno pridobili.
Razume se, da se je včasih vzbudilo večje zanimanje, ako so pottebe to zahtevale, in zopet pojenjalo, ako so bili dobri časi. Opaziti je, kako so zadružniki šli v boj za svoje pravice pri raznih vladah, ako jim niso bile iste dovolj pravične. Torej že već stoletij se bije boj za obrtni obstanek, dasi ni bil le nikdar na tako slabi podlagi kakor je dandanes. Marsikateri starejših obrtnikov si želi stur.h — preteklih časov nazaj, ker po skuSnji spozna, da gie vse rakovo pot, katera je vrhu tega posuta ie s trnjem m osatcm. Ozrimo se tudi mi v duhu v pretekle čase nazaj, spoznali bodtmo po trditvah n&Bih starejših sotovarišev, da tudi v istih zlatili Časih niso držali križem rok, četudi niso bile tako kričeče razmere kakor dandanes, ki kriče fo zboljšanju obrtnega stanu.
V drugi polovici pieteklega stoletja se je zadal obrtnistyu smrten udarec, ko se je vpeljala „obrtna svoboda", vsled katere so nastale razne tovarne, od katerih preti gotov pogin obrtnemu rokodelskemu stan«. Nebroj obrtnih strok je zginilo iz površja, ki 80 bile prej v najboljšem blagostanju, dokler se je vpe iz-viševalo z roko. Kapital, kalei'i igra v(dno največjo vlogo, je razprostrl svojo mrežo na obrtce izdelke, ter pričel izvrševati rokodelskih izđelki v laznib strok poti m tovain. Izginil je marsikateri ključavničar, klobučar, kovač, tkalec in nebroj drugih vrst obitnikov- Eazun ttm naiedenîm preti enako tudi drugim obitom pogin, ker polagoma, a z gotovim vspehcm jih «podriva kapital potdn lovainiške industrije. Ako bode šlo tako naprej še pol etoletja, izginile bído vse rokodelske obrti, to pa radi tega, ker ne bodo megle radi cen tekmovati z vele-indnstrijo. Ce bi naši pradedi sedaj še bili na svetu, bi se gotovo znali vspešneje braniti nego nii, dokaz tem« so borbe in organizacije tekom prejšnjih stoleti , — Vse to dovolj označuje našo mlačnost za naš obstoj. Vsaka žival, in žival nima pameti in uma, se zna braniti, kadar je nje življenje v nevarnosti, poišče si varnega zavetja, da se izogne svojem« iiasprtit-niku. Mi I a, v ča^u stoletja omike in napredka, nismo zmožni v bran se postaviti moloiiu kapitalizma, četudi vemo, da je naš najhujši soviaínik in da je njegov namen, nas popolnoma spraviti iz povišja. Potrebno je torej, da zastavimo vse svoje moči, četudi je pozno, ker le v skupnosti bi bilo pričakovali vspeha. Kaj pomaga, ako posamezni taina čez težave svojega stanu, to je pač glas vpijočega v puščavi, ki ga nikdo ne sliši; treba je skupnosti, da z združenimi močmi nastopimo pioti našemu sovragu velekapitalu in veleindustnji.
Zadnje Čase je nastalo precejšno zanimanje radi obrtnega rokodelskega stanu, ne toliko med posameznimi obrtniki, kar je pač obžalovati, smpak med diugimi sloji in faktorji. Povod tern« je obrtna pieosnova, katera je toliko potrebna, in je skiajni čas, da se skoro pređiugaći v korist malem« obrtništv«. S tem bi pač vlada popravila krivico, ki jo je svoj čas zakrivila, ko se je izdala obrtna uvoboda (Gtwerbefreiheit). V di/.avni zbornici je maraikateri poslantc pokazal, da ima še nekaj sočutja do obrtnega stanu, četudi sam ni <ibrlntk. Splošno se povdarja, kako koristen in važen je obrtni stan za državo, katerega je treba varovati pred poginom. Naštevali so se razni pripomočki, ki so se pa koneční» zedinili v tem, da je glavni pripomoček združenje v obrtne zadruge. Vlada sama to zapopade, zato želi, da se vpeljejo po celi državi obrtne zadruge, katerim hoče podati več pripomočkov, da za-morejo doseči svoj namen. Ako vlada snmn, razni veičaki, ki niso obrtniki, pripoznajo važnost obrtnih zadiug za naš na-daljni obstanek, mi se pa naj temu protivimo in sifio nasprotni vsakemu združenju; ali smo potem sploh še viedni življenja?
Stieznimo se vendar 1er začnimo resno misliti! Nikar ne mislimo in ne skrbimo sami» za danes. Ako kateri toži o sedanjih slabih Časih in se jezi nad predniki, češ, da so nam jih oni zakrivili, kar pa ni res, kako se bodo na nas jezili naši otroci in potomci čez več let, in pi» pravici! Poprimimo se krščanskega izreka, ki se glasi: „Di-laj kakor bi večno živel, in moli kakor bi jutri umrl." Samo pridnost naj nas ne moti, da bi iskali pred vsem lastnih koristi; delajmo za splošni blagor, od katerega .smemo pričakovati tudi lastnih koristi. Ako si že starejši obrtnik, posvetiš tem lažje svoje moči za občni blagor svojega stanu, ker si izkušen v mnogih reteh bolj kakor kateri mlajših.	(Konec imlioJnjiř.)
Košček življenja.
Bila je dolga, nizka, zelenkasto pobarvana soba s štirimi ozkimi okni. Pred okni ao visele stare «rumenele in umazane zavese. V sobi je bilo troje postelj. Dve ate bili pokrili g preprogo, a na tretji je ležal bolnik: bled deéek, star kakih 16 et. Tiho in mimo je bilo tu notri, samo bolnik je poćasi, težko dihal, včasih pa tudi tužno zastokal.
Poleg postelje je stala stara, rajava, oglodana miza, na mizi pa ćasica z blagoslovljeno vodo. Pnspanova vejica je bila naslonjena na ^atlico, in kdor koli je stopil v sobo, poškropil je umirajočega. Na višnjevem steklenem svečniku pa je gorela sveéa, mrtvaška aveia.
In prihajali so ljudje, ki so stanovali v tej hiši. In vedno jih je bilo dosti v sobi. Sedaj so stali tesno tik postelje, in zvedavo drug drugemu čez ramo gledali umirajočega, ter glasno a raztreseno molili, Sedaj pa so se spet plaho umaknili nekoliko nazaj od postelje, 6e je bolniku postalo prav hudo, in je začel bolestno jecati v smrtnem boju; stisnili so se vkup, se prekrižali, ter rekli v srcu a rekli z občutkom: „To nas vseh Čaka!" Usmiljeni pa so bili vsi, in mnogi Izmed njih so prijazno tolažili bolnika ter ga klicali z Ijubkajočimi imeni ia priimki, kakor da bi bil spet otrok.
Priila je prav počasi stara Ženica in postavila na polico pri oknu poleg postelje mal kip sv. Jožefa. Nagnila se je k bolniku prav do ušesa in mu zašepetala : „Sv. Jožef, patron srečne smrti, prosi za nas !" In deček je uprl svoje velike, krasne, ko pomladansko nebo modre oči v sî. Jožefa, in zdelo se je, da išče in prosi pomoči. In naiel jo je. Kir mirno in zadovoljno so mu padle trepalnice preko očes na bledo in snežno belo lice, kmalu pa se je pokazala senca smrti na mladem, čistem obličju.
Mlada žena vstopi, v naročju otročička, ki se veselo smeje. Ko pa zagleda umirajočega, plaho pritisne svojo glavico na materin vrat, prav kakor da je čutil bližajočo se smrt in nje mrzli dih.
Poleg smrtne postelje klečala je na tleh mati umirajočega dečka. Trdo je objemala s svojimi prsti roke svojega sina. Prav dobro je čutila, kako urno so mu utripale žile. Silno so bile vroče in potne njegove roke, in tudi njene roke so postale kar razbeljene. Trpela je ž njim. Kadar se je v strašnem krču stresalo njegovo telo, sinilo je tudi v njeuo telo kakor silovita električna iskra. Oči so ji bile rudeče in zatekle, a suhe: jokala ni ver.
Pri vzglavju pa je sedela sestra Filoména, usmiljenka. V naročju ji je ležal molitvenik z velikimi, debelimi črkami. Od časa do časa, v dolgih presledkih, zvenel je po sobi njea mehki, pa malce otožui In temni glas: „O (îjspod Jezus, ne zapusti me v tej strašni uri !" ~ „O itani z menoj, Gospod, ker dan se je nagnil!" — „Moj Jezus, usmiljenje!" — „iemska noč je prešla in kmalu napoči nebeSki dan!" — „Zaradi Tebe, o Bog, trpim rad, trpim iz ljubezni do tebe!" —
Vmes je pomakala belo rutico v kozarec vina ter močila trde, suhe, višnjeve ustnice ubozega dečka, ali pa je brisala smrtni pot, ki se mu je nabiral vedno pogosteje na lepem čalu. Njen fini, ozki obraz je bil poln udanosti in prisrčnega usmiljen a: zares, prava usmiljena sestra. Nje duša pa je bila po na samo ene, a velike želje: polajšati, pomagati! V srcu je molila k Bogu, da naj hitro konča ta že cele dolge ure trajajoči hudi smrtni boj. Toda, ali je Bog odloČil drugače? Glej, že prihaja vročina poletnega dneva vedno bolj in huje skozi okna, težka vročina, ki je tudi zdrave kar duSila v tem mamljivem vzduhu. Koliko težavo pa je se le povzročala že itak dosti trpečemu bolniku, ki je bojeval težki smrtni boj že od prejšnjega večera.
Sestra Filoména je stregla deČku dve leti sem. In kako silno ji je prirasel k srcu. Zires ljubila ga je radi ganljive potrpežljivosti, otroške hvaležnosti in pobožno čistega srca. In sedaj bojuje njena duša ž njim zadnji boj : prav do vhoda v temno deže o smrti ga hoče pospremiti.
Dolgo je bil deček bolan, in sestra je imela ž njim veliko trpeti in trpečemu na ljubo si je mnogo odrekla. Sestri Filomeni je stala zibel pod imenitno in bogato streho. In
zato je prav dobro poznala vse mnogovrstne olajšave, s katerimi se pomaga bo nikom in onemoglim. Kadarkoli je pogledala tega dečka, žejnega in v poinajkanju, prišlo ji je na misel, kaj je vsega nudila doma očetova miza in materina ljubezen v izobil u: duhteče, sočnate jagode, melone, pomaranče in limone in led različno pripravi^ na svojih mizah razni bogataši
tekla bi k njim tu jih prosila: „da;
en. In vsega tega imajo n veljaki velikega mesta; te mi ledu, dajte mi sadja, dajte mi mehkih blazin in prijetnih, oživljajočih dišav in krepilnih Tin, da potolažim žejo temu mojemu revčku, ter mu pripravim mehko postelj, da se mu do kosti shujšanemu zacelijo rane, dobljene vsled dolgotrajne lege!"
Toda sestra Filoniena je bila obljubila biti revna z revnimi. In trpela je ž njimi pomanjkanje, katero pa je sama občutila se veliko bolj bridko ko reveži rojeni v revščini. Včasih pa se ji je vendar posrečilo, dobiti kje šopek duhtečih vijolic ali lepo bujno razcvelo vrtnico ali prijetno dišečih šmarnic ali kaj hladilnega sadja. In to je z veselim obrazom in vsa srečna v srcu nesla bolniku. Eadostno se smehljaje je držal ubogi trpin cvetice nežno med suhimi, koščenimi prsti, jih položil poleg sebe na posteljo, včasih jih je tudi na rahlo poljubil. Bile so mu pozdrav mlade, cvetoče, življenja polne narave, od katere ga jeza vedno odtegnila trda postelja v ječo teh vlažnih, zadnhlih sten. In sestra Filoména je čutila, kak pomen imajo cvetice v življenju onih ljulij, ki jih ne morejo imeti.	{Konec-I
Piše se nam:
Iz Mokronoga. V trgovini g. Strel v Mokronogu je v razložbenem oknu razpostavljena častna diploma in velika zlata kolajna, katero si je pridobil tukajšni rojak g. Josip Wei bi, ključavničarski mojster v Ljubljani na mednarodni razstavi v Parizu za njegova izborna dela lastnega izuma. Iskreno častitimo!
Iz Čateža pod Zaplazom. Na Čatežu smo obhajali od 18. do 27, svečana sv. misijon. Ljudstvo se ga je splošno rado udeleževalo in nobenega ni zadi-ževalo slabo vreme, kakršno je bilo tedaj, vsakemu se je le zdelo, da je prehitro pretekel ta čas. Vodili so misijon z veliko vnemo čč. oo. lazaristi od sv. Jožefa pri Celju: Kitak, Krivec in Klančnik. Bjdi jim na tem mestu tisočkrat zahvala! Posebno hvalo smo pa dolžni našemu neutrudljivemu preč. g. župniku H. Povšetu. — „Katol. izobraževalno dništvo" se namerava ustanoviti na Čatežu. Ko smo začuli te besede, je v naših srcih zavladalo nepopisno veselje, ker tega smo že težko pričakovali ! Za društvo smo navdušeni vsi, posebno mladeniči, in bi neumorno delovali, ter šli za svojimi cilji. Torej : z društvom pričeti in ne odlašati, ker čas je, da tudi na Čatežu vstanemo enkrat iz spanja! — Hranilnica in posojilnici je kupila hišo po umriemu upokojenemu g. župniku J. Klučevšek. Veliko veselje bi bilo za Cateško župnijo, ko bi v to hišo prišel zopet kateri upokojeni g. župnik!
Z Dolenjsltega. (Bogastvo Kranjske na rudninskih proizvodih.) Ni Kranjskem se peča — po podatk h iz 1. 1900 ~ 2.704 prebivalcev z rudokopom. Vseh rudarsk b podjetij je 43, deluje jih pa samo 10. Rudarskih železnic e 95 km., uporabljalo se je 9 parnih strojev. Vrednost kranjsk h rudarskih proizvodov je znašala 3,431.894 K, vrednost topil-niških proizvodov pa 3,726.279 K, skupna vrednost 7,158.173 K. Rudarsko podjetje se je raztezalo na površje 2,111 ha odmerkov in je obsegalo 2,717 svobodnih rudosledov, V 1635 (60 %) rudosledih so iskali rjavi premog, v 296 (11%) premog, v 256 (10%) železno rudo, v 207 (7%) svinčenec, v 206 (7%) živo srebru, v 92 (3%) cinkovo rudo, v 12 (0 44%) bakreno rudo, v 8 (0-29%) autimonovo rudo in v 7 (0'a6%) manganovo rudo. Izmed kopanin se dobiva največ železa, premoga in živega srebra; poleg tega tuli mangan, svinec, cink in nekaj srebra. V kranjskem rudarstvu je najvažnejše živo srebro, ki se ga dobiva največ v Idriji, nekaj pri sy. Ani pod Ljubeljem (Tržič) in v Litiji. Leta 1900 seje dobilo 5,104 meterskih centov Živega srebra v vrednosti 2,496,000 K ; država je imela Čistega dobička 1,400.000 K. Poleg živega srebra je na Kranjskem najvažnejši rjavi premog, katerega se jeto
leto 1900 izkopalo okoli 2,900.000 meterekili eentov v vrednosti l,f>00.000 K. Od 21 premogovnikov ee je kopalo v desetih. Najveéjft premogovnika sta v Zagorji ob Savi m v Trati pri Ko^^vjii. Kujavi premog se pa nahaja se pri G^oriĆanah, Freski, Medvodah, Smledniku, pri^Kamniku, Podgorju, Nevljah, Motniku, pri Mirni, Mokronogu, Št. Janiu, pri Loki m Dobličah pri Črnomlju, v Raški dolini pri Famljali, Britofu, ZareČju in Dolenjemu Zemonu, Lignit se nahaja v Klancu pri Komendi, pri Tuujicah, Zagorju, Prečni, Va Iti vasi i u pri Črnomlju. Šota se dobiva na Ljubljanskem barju in se je na leto nařeže do 160.000 metrskih centov. Sotis&i se nahajate ob znožju G^olega vrha v Bohinju in na Ribičiči pri Bleski planini. iSvinčenca se dobiva največ v Litiji, Zagorju, Jablanict, Podkraju, pri Zidanem mostu in pri Savi na Gorenjskem. L. 190Ô se ga je dobilo 16.438 metrskih centov v vrednosti 716.000 K. Cink se izdeluje v zagorskem plavžu, leta 1900 8« ga je dobilo 4.183 metrskih r«ntov v vrednosti 215.000 K, Mangana se je dobilo 53.904 metrskih centov v vrednosti 64 OOif K. Železne rnde se je dobilo 41.238 metrskih centov v vrednosti 318.687 K. Od Šestih podjetij sta delovali samo 2 s 83 delavci. Železna ruda se dobiva v Bohinju, pri Ja-vorniku, Savi, Kropi, Ktimni Gorici, Železnikih, Zagrađen na Dolenjskem, Dvoru in diugod. Kranjska posebnost je bohinjska ruda (beausit), to je črna glinica, ki se rabi v izdelovanje glinenih preparatov in aluminija; dobiva se v Bohinju. Poleg teh rudnin ae dobivajo na Kranjskem še m a ver, mramor, suknarsko il o, peščenjak, lapor, kre-inenjak, jaspis, antimon, baker, skrilavec in druge. Ti podatki jasno govoié, koliko veliko narodnega bogastva leii pri nas na Kranjskem neizkoriščenega, kako malo trgovskega duha imamo, da ne vemo te naravne zsklade izrabiti, KoUko domačinov hi imelo lahko pri nas zaslužek, ne da bi se jim trebalo podajati v ameriško sužnjost, koliko bi se doseglo, če bi se strokovnjaško dognalo in precenilo, kateri mdniki bi se dali s pridom izr&bljevati, koliko koristnega bi vlada naši deželi storila, če bi v začetku nekatera teh podjetij subvencionirala, da se njih izkoriščanje izplača, kako veliko dobrotni bi storili tisti poslanci, ki bi se z vso vnemo potezali za uresničenje take prepotrebne podpore in kako močno hi se povzdignilo občno blagostanje in davčna moč v deželi !
[
t Josij» Juraj Strossiiiîiyer,
1
bosensko-sriemski Ňkcf v Djakovem (ua Hrvaškem) je dne 8. aprila 1.1. po daljši bolezni v starosti nad 90 let umrl. Kojen je bil dne 4. februvarja 1. 1815 v Oseku (Hrvaškem), kot sin preproste meščanske rodbine. Po dovršenih gimnazijskih študijah sprejel ga je škof Sučtč v semenišče in še ne dvajset let star je postal doktor modroslovja. Leta 1837. jé bil posvečen v mašuika in je nekaj časa kapelanoval. na to je bil poslan na Dunaj v Avguštinej, kjer je postal doktor bogoslovja. Na to je bil imenovan pod ravnateljem v semenišču v Djakovem, kmalu pa so ga poklicali na Dunaj kot dvornega kapelana, kjer je zbudil pozornost po svoji učenosti in «ijajuim govorniškim darom. Leta 1849. je postal škof v Djakovem, Z vso vnemo se je posvetil višje pastirskemu delu. Prvih 10 let je posvetil Strossmeyer reorganizaciji «voje škofije. Svojim dolžnikom je takoj odpustil velik del dolga, svoje dohodke je pa uporabljal za duhovno in dijaško semenišče, za javne dobrodelne zavode, za pomoč in izobrazbo ubořnim duhovnikom in za neštevilne druge koristne svrhe. — Za vse veke se je poslayil Strossmayer kot največji dobrotnik hrvaškega naroda. Najprvo je ustvaril mise) „Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti" in leta 1867 je govoril že nje otvoritveni govor, sam je v ta namen žrtvoval 1,097.000 K. Nadalje je prvi položil temelj k osnovitvi vse-uCilisča v Zagrebii in je za to daroval 100.000 K 1. 1874. je bilo otvorjeuo. StrcMsmayer je bil velik ljubitelj umetnosti. Nabiral je krasne slike, ki so ga stale visoke cene; 1. 1883 odpeljali so 282 umetnin V Zagreb, kjer jih danes občudujemo v krasni slikarski galeriji. Celo življenje .je mislil na to, da dvigne v Djakovem veliko cerkev prvostolnico, ki bodi najkrasnejši biser arhitekture na jugu.
Šestnajst let in pol so gradili ceikev najboljši veščaki in danes stoji na slavonski ravnini zgradbe, ki jo po pravici zovejo najkrasnejši spomenik romanskega sloga. Kako velika je bila njegova požrtvovalnost povedó ti-le podatki: v cerkvene namene je daroval 2,0 2 5.5 9 O K, za narodne pa 2,6 1 0.894 K, ne omenjajoč svot, ki jih je na tihem delil in zapuščine ki znaša približno zopet 1,00 0,000 K in ki je namenjena v dobrodelne namene. Pa ne le kot največji in najplemenitejši mecen si je pridobil Strossmayer za Hrvate in Jugoslovane nevenljivih zaslug, ampak tudi kot narodni bu-ditelj in voditelj Hrvatov nasproti krivičnim in zatiralnim naklepom Hažarov priboril si je on za svoj narod in za vse Jugoslovane neprecenljivih zaslug. S tem svojim duševnim delovanjem in vplivom svojega izrednega talenta je pa koristil sv. veri, državi in vzgoji jugoslovanskega naroda èe bolj, kakor s svojo darežljivost jo. Da so Hrvati danes na ti visoki stopinji omike in da niso do cela odvisni od Hažarov, se imajo v prvi vrsti zahvaliti političnemu delovanju Strossmayer-jevemu. Ni čudo tedaj, da je imel Strossmayer veliko zavisti nikov in sovražnikov, ki so mn grenili njegovo življenje ter vsak njegov korak in vsako njegovo delovanje in besedo skušali zlobno tolmačiti. Prestal je vsled tega za svoj narod mndgo britkega. Njegov plemeniti duh in srce ni omagalo, za tu je pa ostal ljubitelj vsega hrvaškega in jugoslovanskega naroda do svojega groba. Svojo nčenost in talent, svoje močij in dohodke, vse je posvetil in postavil v službo sv, cerkvi in svojemu narodu in sam se je izrekel v kratkih in jasnih besedah : „Sve za vjeru i za domovinu!"
Zemeljski ostanki preblagega škofa Josip Juraj .Stross-mayerja so bili položeni dne 14, aprila t. 1. k večnemu počitku v od njega sezidani prvostolnici v Djakovn v navzočnosti nebroj ljudstva, deputacij in sobratov-duhovnikov. Cel» Hrvaška in ves Jugoslovanski svet pa žaluje za njim kot za svojim najboljšim očetom-voditeljem. Med nami pa ostane njegov spomin najblažji, njegova dela ga pa bodo večno proslavljala !
DomaČe vesti.
(Imenovanja pri sođniji.) Nj. Veličanstvo cesar je imenoval deželnosodnega svetnika dr. Jtikoba Kavčiča v Ljubljani za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu in podelil deželnosodnemu svetniku Ivanu škrlju v Novem mestu naslov in značaj dež, višjesod. svetnika. Justiční minister je prestavil sodnega adjunkta Jožefa Zupančiča iz Idrije v Ljubljano, Oskarja Deva iz Brda v Škofjo Loko, Teodorja Bežeka iz Škofje Loke v Ilirsko Bistrico in Imenoval godnim adjunktom dr. Ludovika Treo za Črnomelj, dr. Matej SenČarja za Brdo in dr, Robert Ogorentz-a za Idrijo.
(Osebno vesti.) Župnik»»m ua Raki je imenovan preč. g. J. Borštnar, ř-upnik v Št. Petru pn Novem mestu. — Kaplan v Mirni peči, g. Jakob Kleindienst, gre v Senožeče, na njegovo me.<íto pa pride g. Jakob Ogrizek, dosedaj kaplan v Št. Riipertn. ~ Okrožnim zdravnikom v Toplicah na Dolenjskem je imenovan gospod dr. I. Huba d, ki je bil pred nekolikim časom sekundarij v bolnišnici usiiii-Ijenih bratov v Kandiji pri Novem mestu.
(Umrl je) dne 3, t. m. v Št. Vidu pri Zatičini čast. gosp. Alojzij Jerše, îtupnik v pokoju. Itojen je bil 1. 1849 v Trbojah. Služboval je v Poljanah nad Škofjo Loko, na Trati, v Trnovem na Notranjskem, v Starem trgu pri Kočevju.^na Dobovcu, v Kresnicah, zadnja leta je itivel v pokoju v Št, Vidu pri Zatičini.
(Nemške postne pridige) ima v kapiteljski cerkvi vsak večer ob pol 7, uri Č. g. P. Jožef Schrohe S, J,
(Preložili bodo) cesto proti Ločni mimo Hočevar-jevega marofa,
(V novomeškem okraju) ja prišlo letos 480 mla-deničev na vojaški nabor, od teh je bilo potrjenih 180 aH 37%; v litijskem okraju pa je prišlo 622 mladeiiičev na nabor in od teh je bilo potrjenih 183 ali 25"/,,. Omeniti je vredno, da je najmanjši potrjenec visok samo 114 cm. in največji pa meri samo dva centimetra manj kakor dva metra.
(„Na Osojali",) ljudski igroka/, s petjem v potili dejanjih po Mosentlial-ii poslovenil J, Ogfinec, predstavljal se je dne 8. aprila t. 1. v „Narodoeni domu" v Novem mestu v kurist družbe sv. Cirila in Metodu. Nasa ženska podružnica sv. Cirila m Metoda je s tem činom pokazala, da jej je gmotni napredek te naše šolske družbe pri sren, vrlo naše obćinstvo jej je z obilnim obiskom siroje simpatije izrazilo, naše gospice igralke-diletatinje in gospodje igralci-diletanti so pa vnovič svojo požrtvovalnost v korist narodni stvari in v oživljenje družbenega življenja pokazali, a tudi dokazali, da umejo sicer ne preveč vsebine imajočo igro dovršeno in uspešno pred-•stavljuti. Nekatere glavne uloge kakor Marijane, Matije, Kotlarja in otroka, petem nekateri posamezni priz'jri so bili istinito dobri; tu pa tam se pa je opažalo neko pretiravanje, ki je bilo stvari na kvar. Na lepem uspelm (dohodek je znašal 238 K) čestitamo nasi ženski podružnici av. Cirila in Metoda in jej želimo veliko pusnematk na Slovenskem.
(Koncert in dramatična predstava), katero ao priredili gimnazijci du('! 13. aprila t. 1, v „Narodnem domu" na korist dijaškemu podptirnemit društvu, se je kakor prejšnja leta tndi letDS prav dobro obnesla. Izmed posameznih toček programa ste občinstvu najbolj ugajali: Srbskih narodnih pesmi šopek (raesan zbor) in šaloigra v enem dejanju D v a stara prijatelja. S sonato, katero je gusp. profesor S kri j na violini s spremljevanjeoi glasotrirja z virtuozno natančnostjo Igral in prostovoljno izven programa dodal, se je vrednost in uiitek cele predstave lepo povećala. Sploh so bili pevski zbori in deklamacije prav dovršeno prednašane, ter služijo v cast našemu dijaštvu. Udeležba je bila prav mnogobrojna in ves koncert je tvoril jedno najlepših zabav, ki se dadó vsako leto v tukajšnjemu „Nirodnemu domu".
(Dolenjsko kletarsko društvo v Novem mestu) seje nit drugem občnem zb )ru due 1.3. t, m. raziružilo,
(Prememba posesti.) Veleposestvo g. pl. Fí5d-ransperga pri Zatičini je kupil samostan cisterzijancev v ZatiČini za 89.000 K. Tj veleposestvo je ie bilo nekdaj last samostana.
(Poročilo o občnem zboru) z dna 2. t. m, 1905 okrajne bolnišne blagajne v Novem mestu. Ob 10. uri sklicani zbor ni imel zadostnega števila delegatov, ter se je šele ob 11. uri dopoludne začel. Ůospod načelnik S. p). Sladovič otvori občni zbor, pozdravi navzoče delegate ter povdarja, da je obžalovati, da se zi ta človekoljubni zavod tako malo zanimajo obrtniki ter delavci. Na to prebere poročilo o poslovanju v upravnem letu 1904. Iz istega je razvidno, da je, imela blagajna začetkom leta 1904 812 udov, tekom leta jih je pristopilo 228i, izstopilo 2261. Delodajalcev šteje novomeški okraj 334, Žužemberk 45, Trebnje 47, skupno 430. Povprečno število zglašenih delavcem je bilo 1196, V letu 1904 je zbolelo 675 članov, mej temi je bilo 315 ambulanlnili, kateri so prííjeli samo zdravniško pomoč in zdravila. Ostali so bili oskrbovani skozi 7071 dnij, torej povprečno pride na vsakega bolnika 19 dnij. Na denarnih podporah se je izplačalo 4328 KSO v, potem oskrbtjvalnih stroškov raznim bolnicam 2877 K 50 v, za zdravnike, zdravila in kontrolo bolnikov se je izdalo 4550 K 99 v. Dohodki 80 pa od delojemalcev znašali 10424 K Oii v, doneski delodajalcem 5211 K 95 v. Globe so izkazane znewkom 134 K, v to je dokaz, da delodajalci ne zglasujejo svojih delavcev pravočasno, ter jih potem zadene ne samo občutna globa, temveč morajo tudi povrniti oskrbovalne stroške, kateri so v posameznih slučajih prav veliki. V letu 1904 so bili delodajalci 78 krat ovadeni zaradi nezglasitve delavcev. Razsodišče razsojevalo je tekom upravne dobe v 16 slučajih. V letu 1904 je bilo poslovanje nekoliko večje, kar je razvidno iz večjega prometa. Kontroliranje bolnikov izkazalo se je prav uspešno ter je isto na delavce močno uplivalo, da se ni bolniška blagajna po siiimlantih izkoriščala, vsled tega je tudi upravno leto 1904 sklenilo z dobičkom 1952 K 24 v, kateri dobiček prištet rezervnemu zakladu od leta 1903 v znesku 18501 K 56 v, izkaže rezervni zaklad dne 31. decembra 1904 znesek od 20453 K 80 v, kateri znesek se deloma nahaja v mestni hranilnici v Rudolfjvem, deloma v blagajni. To poročilo vzame občni zbor soglasno na zuaiije. Na to je načelnik nadzoroval nega odseka gospod Matko Malovič poročal o pregledovanju knjig in računov ter izjavi), da se je našlo vse v
redu ter predlaga, da se načelništvu izda absolutorij, kar se soglasno sprejme. Na to se preide k volitvi jednega Člana v načelnistvo ter volitvi nudzorovalnega odseka in razsodišča. Na predlog gosp. Ivana Krajgerja se izvoli v načelnišsvo gosp. Josip Petrič. V nadzorovalni odsek od delodajilcv gg. Josip Damisch, Jakac Anton, od delojemalcev Durini Emil, Koželj Ivan, Kosina Viktor in Petrič Makso, V razsodišče so bili izvoljeni od delodajalcev Mirtič Ivan, Piiš Lovro, od delojemalcev Matoh Alojzij, litbas Ivan, Zalar Ivan. K raznim predlogom se je predlagalo, da bi se blagajnična gotovina izposodila na hipoteko, ker bi obrestovanje bilo večje. Gosp. načelnik pojasni, da ni mogoče izposojati denarja na hipoteke, ker v slučaju kako epidimije ne bi se moglo tako hitro potrebni denar za bolnike imeti pri rokali. Poročilo uačelnika se sprejme. Gospod Krajgar predlaga, da se potrebno ukrene glede predrage vožnje zdravnika iz Kočevja v Rog, Gospod načelnik odgovori, da bo skušal, ker se sedaj v Toplicah nahaja novi zdravnik, z istim glede oskrbovanja bolnikov v R')gu stopiti v dogovor. Gospod Malovič predlaga, da se v bolnici oskrbovanim članom, kateri imajo rodbine izplača polovica bolniške podptire ter prosi v tej zadevi pojasnila. G )sp, načelnik izjavi, da bolniška blagajna je pripravljena v slučajih, kjer je dokazano, da je isti res oskrboval s svojim delom družino, izplačati polovico bolnišne podpore, pač pa mora isti vsa dokazila v takem slučaju načelništvu doprinesti, katero bode od slučaja do slučaja v plenarnih sejah odločilo. Ker .se mor« uvaževati, da v našem okrajnem glavarstvu ima veliko število delavcev, kateri se le mimogrede pečajo z mznitui deli ter so le par mesecev udje okrajne bolnišne blagajne, dočim so vei drug čas enostavni kmetovalci. Končno gospod Krajger izreče v imenu uačelništva in blagajniških članov načelniku g')Sp. S. pl. Sladoviču yso čast tn zahvalo z i njegovo dosedanje dvanajstletno skrbno in trudapolno načelniško delovanje v korist bulnišni blagajni in vsi navzoči gg. delegatje se temu priznanju pridružijo. Gospod načelnik se gosp, pred-govorniku ter vsem članom bolniške blagajne za priznanje njegovih 12 letnih zaslug najtopleje zahvaljuje in obljubi, da kar največ mu bode mogoče v tem letu delovati v korist bolnišne blagajne, akoravno je z mnogim delom obložen. Ker se nobeden več ne oglasi, sklene g, načelnik današnji občni zbor.
(Darila.) Slavna kranjska hranilnica je darovala v obče koristne ia blagodejne namene velike svote, od katerih omenimo tu le one, katere dobi Novo mesto in najbližja okolici : Vinceacijeva družba v Novem mestu 200 K; bolnica Usmiljenih bratov v. Kandiji 2000 K; c. kr. gimnazija v Novem mestu 200 K; deška ljudska šola v N )vem mestu 200 K; dekliška ljulska šola v Navem mestu 100 K; dijaška kuhinja v Novem mestu 100 K; obrtna nadaljevalna šola v Novem mestu 100 K; zasebna šola zi ročna dela gosp. Ane Sorre v Novem mes^tu 100 K; dekliška nadaljevalna šoU ubogih šulskih sester v Smihelu 200 K; obiskovalci vinarskih tečajev na det, kmet. šoli na Grmu 200K; kat.društvo rokod, pomočnikov v Novem mestu 100 K in izvanredno subvencijo povodom škode po ujmali bolnica Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu 1500 K.
(Stavodolžnim mladeničem na tujem.) Vsak, v inozemstvu bivajoči stavodolžni mladenič zamore se kazni in njenim nasledkom, kateri ga zadenejo povodom povrata v domovino zaradi begunstva izogniti s tem, da se zglasi pri njegovemu bivališču najbližnjem ces. in kralj, avstro-ogr.^kem konzulatu in prosi, da bi se ga tam pregledalo glede vojaške sposobnosti. Starišem, sorodnikom itd. v inozemstvu se naha-jajočih mladeničev se s tem v lastno korist naroča, da iste o tem poduku obvestijo. C, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
(Reorganizacija dacarskih služb na Kranjskem.) Deželni odbor je uvrstil vse v deželni službi delujoče dacarje na štiri vrste. V prvo vrsto spada 10 "/n služb s plačo 1200 K, v drugo, tretjo in četrto vrsto spada po SO"/« z letnimi plačami 1080 K, 960 K in 840 K. Prejemki se računajo od 1. marcija t. 1. nadalje,
(Gozdni požari.) Dne 30. marcija t. 1. nastal je v gozdu med poatajema Savo in Zagorje — požar, ki se je zelo razširil in je nekoliko dnij trajal; dne 31. marcija nastal je pa požar v gozdu pod vasjo Djhovec na Kumu, kî se je vsled suše tudi zelo razširil in se je le z velikim na-
porom pogasil. Dne 30. marcija t. 1, pa v gozdu med Knšico in Kamenobrdoni pri Višnjigori, ki ,je last g. Turka iz Ljubljane. V vseli slučajih je obilo »kode.
(Važen obrtni in trgovski sestanek) se je vršil 14. t. 111. xvečer v gostilni g. firunerja v Novem mestu. Dnevni red je bil dopía trgovske-obrtne zboniice za Kranjsko, da Bë obrtnsi zadrugtv izjavi o «ventnelneiu carinskem ozemlju, Hko isto vsled zaliteve Ogerske nastane med njo in Avstrijo. Ker je Hrvatska izven ozemlja Av.strij8kega, je radi tega važno, kaki nasledki bi bili, Če carina nastopi za našo deželo.
Sliud je bil dubro zastopan od strani obrtnikov kakor fid trgovcev, kateremu je predsedoval na predlog g. S. pl. Sla-^oviča, novomeškega žujiana, g. Kranćič. Po kratkem pojasnilu ■o dopisu in na vaitni pomen shoda otvori shod in naprosi ^lî*!?- g- pl- Sladoviča, da prevzame kot poročevalec in utemeljitelj vprašanj v konećno rešitev. Na devetnajst stavljenih vprašanj se zbornici odgovori na najva/,nejše, kateiim se tudi doda le dozdevno mnenje, ker ni gotovih podatkov, na katere bi se sklicevali. Splošno se je od naše strani povdarjalo, da bi vsled tega imela naša dežela občutno škodo, ker se dovaia h Hrvatske veliko neizogibno potrebnih stvari. Pri tem bi trpela tudi soBediija Hrvatska, ker bi ne mogla pošiljati svojih produkcij čez mejo proti nam po taki ceni, kakor sedaj. V splošnem bi pa tudi cel promet trpel na tem, ker so prometne zveze take, od katerih ima korist naša Dolenjska. Injemno bi ne bili proti carinskemu ozemlju, ako se vpelje edino-oinejeno na Ogersko in med Avstrijo, pri tem pa zahtevamo, da se Hrvatska luči gospodarsko od Odrske in priklopi Av.-(triji.
Ker se je pri tem sestanku ludi gospodarsko vprašanje razniotrivalo in stavi g. Malnvič predlog, da naj se naprosi iiierodajne faktorje, da bi delovali uato, da se čim preje podaljša dolenjska železnica do Metlike in Úmomlja, da bi Belo-krajina vsled eventuelnega carinskega omrežja ne zaostala Se bolj gospodarsko, kakor je sedaj, ki ima vendar večjo prostost, pijzneje bode naveza je na notranjost dežele. G. pl. Siadovič stavi z ozn-om na predlog predgovornikov protest, kateri naj velja deželni delegaciji, ker je ista z obstrukcijo preprečila delovanje deželnega zbora, vsled katere se je zadal posebno dolenjski inoraličen udarec v gmotnem oziru. V imenu sestanka želi, da bi se med zastopniki našel kak „ntodus", ki naj bi liil navod k zopetnemii treznemu delu v deželnem zboru, kajti îieznosne razmere nase tolikanj zapuSĚene Dolenjske to zahtevajo, da ne postane žrtev teli razmer, (Sprejeta oba predloga z živahnim odobravanjem.) — Poročilo je precej skrajšano, ker je pozno došlo, več natančno prinese Slovenec v pri-lioiujem tednu. (Op. ured )
(Deželna zveza obrtniii zadrug) za Kranjsko ima 7. maj» 1906 občni zbor v Novem mestu, V ta na-'uen se nainerava pi'irediti ludi javen obrtni shoh isti dan dopoldan. Želeti bi bilo, da bi le istega shoda vdeležili za-íítopniki vseh kranjskih zadrug posebno iz Dolenjske, in sicer n Ci'nomlja, Metltke, Kostanjevice, Krškega in Mokronoga. 2 veseljem bi pozdravili vse goste, najbolj bi nas veselilo, če se večje število obrtnikov vdeleži tega shoda iz Belokrajine, da se skupno potegujemo za naše gospodarske koristi, ker amo "dvisn le od svoje samopomoči. Gg. zadružui načelniki blagovolite to uvažavati, ter delovati v svojem delokrogu za ta važni obrtni sestanek, Z združenimi močmi za naše koristi,
jo bilo in ostane naše geslo!
*
♦ *
(Knjige Slovenske Matice) za leto 1904 so <l(»šle in ae dobivajo v gimnazijski pisarni pri poverjeniku. Poštnina znaša 10 h, drušlvenin:» za leto 1905 4 kroue._ Vsi prijatelji slovenske knjige se vljudno vabijo, da pristopijo kot udje piTemu slovenskemu literarnemu društvu.
(Praški .Tndek.) Prevel Josip Vole, Izdala in založila katoliška bukvama v Ljubljani, 7,1 stranij. Cena: za broširan izvod s poštnino vred 4,5 v., za trdo vezan 65 v. Dobiva sc tudi v prodajalni J. Krajec nasi. — Izmed mnogih izbornih mladinskih povestlj dne 23. februarja t. 1. Umrlega jezuita P. Spillmanna je „Praški Judek" brez dvoma ena najlepših in najbolj ganljivih m najbolj poducnih. P. Spill-niann je bil izvanredno priljubljen pisatelj, ki je znal leposlovno obdelovati največje in najbolj zanimive svetovne do-
godke, kakor tudi jako čislan pisatelj mladinskih spisov, katerih je že več poslovenjenih. Priporočamo prav toplo.
(liegina coeli) za mešan zbor in spremljavo orgelj ali orke.stra. Zloiil Ig, Hladnik, op. 49, Gena partituri 1 K. Založil skladatelj. Dobiva se v Kat. Bukvami v Ljubljani m pri skladatelju v Novem mestu. — Slovesno in navdušeno veselje, prav kakor se spodobi ob Izveličarjevem vstajenju, odmeva iz te skladbe, ki pa za to tudi — zlasti glede orgelj — zahteva veliko spretnost. Prvikrat se bo v Novem mestu ta skladba proizvajala po slovesnosti vstajenja na veliko Soboto pop. v kapiteljski cerkvi,
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
•"-»5=1»»—
GoNpodarBke stvari.
—	(Oddaja trt in drevja.) Kmetijska podružnica v Novem mestu opozarja vse svoje naroinike, da pridejo čim-preje po naroOene trto, zadnji Čas do 20 t, m. Oldati je tudi še nekaj drevja. Zglasiti se je na Hočevarjevem ma-rofa ob L-ičenski cesti.
—	(Fižol v stročji.) Za zgodnjo rabo se priporočajo posebno razne vrste nizkega fiiola. Dobe se pri kmetijski podružnici novomeški, in sicer v trgovini S. Berganta v Novem mestu, ki prodaja tudi podružnična semena raznih kumar in melon.
—	(Vrane odganjamo od turšice) s tem, da namakamo turšico, predno jo sejemo, v vodi in jo potrosimo z „meuigom", neko rudeio barvo, ki se dobi v železuih trgovinah. Turščično seme je namakati v ta namen v vudi skozi 24 ur. Potem ga je plitvo razgrnili po podu, potrositi z „me-nig-om" m dobro premešavati. Tako dolgo, da se zrnja obsušé. Tako obdelanega .semeua se ne dotakne nobena vrana,
—	(Prazna mesta po detelji,) ki so nastale vsled slabe setve, slabega semena itd., kaže obsejati z deteljo ali travo. Prazna mesta po Incerni naj se posejejo z lucerno. Med vodko lucerno kaže posejati travo in sicer laško ljuliko. Za po.setev praznih prostorov med domaČo dett-ljo se priporoča tudi l udeča detelja. Dotična mesta je v tem slučaju z železnimi grabljHiiii rajîpraskati »It pa z motiko zrahljati, seme pa z giaViljami zagrniti.
—	(Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove.) Dne 9, aprila t. 1. imeli smo po vs-im Dolenjskem zelo hudo slano, ki je napravila »ibčutno škodo. Prav lahko se v letošnji spomladi pripeti, da se nam tako mrzla in našim novim vinogradskim nasadom usodepolua jutra še ponovijo m radi tega, da nam slana ne posmodi in uniči naše brsteče mladje na naáih vinogradnih in p(djskih kulturah, je želeti, da se tudi pri nas občno poprimemo kajenja. To pa koristi le tedaj, če je splošno. V ta namen, da vsak ve, k«.ko je postopati, objavimo tu navodilo, kakršno je v veljavi na Nižje Avstrijskem, kjer je splošno kajenje spomladi občno upeljano: 1.) V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tuzadevni stroški naj se izplačajo iz občinske blagajne, ter naj se, če je treba pozneje poravnajo z občinskimi dokladami. 2.) Namen kajenja je preprečiti, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni jn>ganjki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, če je toplina le malo pod ničlo. IJ.) 8 kajenjem se hoče doseči, d» se v zrak vzdigne kolikor mogoče pare, ki zmrznenje najbolj zabran uje. R idi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami, s trt-nimi odpadki, s čreslom itd. Smola, katran stane ireveč. Priporoča se, naj se na pre) iz trtnih in enakih odpadkov najiravi kolobar in v ta kolobar naj se namečejo tvariue, za kurjav« določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname. 4.) Neobhodno potrebno je, da se to' kajenje izvršuje sporazumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh. 5 ) Veliki ognji naj se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jih je, tem bolje e, Z majhnimi ognji se ne doseže zaželjeni uspeh, 6.) Da se vé, kdaj preti nevarnost naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinograda postavi toplomer približno pol metra nad zmljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo
nastop mraza. Toplomer naj opazuje le dobro izšolana oseba. 7 ) Zažgati se mora, kakor hitro toplomer kaže med +1® ÍD O'' in âe še vedno pada, posebao pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora, nadaljevati do solninega vzhoda. Ce se med kajenjem pooblaći ali de postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj udnši, da se kurivo ne Žge po nepotrebnem. 8.) Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavsh, marveč tudi v visokih legab, ker se potem dim vleže T nižine ter tako najbrž vsted prenasićenja z vlag^o zabranjuje znirznenje, 9.) Vse, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda utegne imeti prav zle posledice.
Razne stvari.
*	(Ljubljanski grad) bodo po sklenjenem kupu v nekaterih delih prenovili in prostore priredili v stanovanja,
*	(Ponarejevalci avstrijskega denarja) v Clevelandu v Ameriki so bili obsojeni, in sicer Krkovič v â leti ječe in denarne globe 2500 dolarjev, Miha Omersain Ivan Horvat v ISmeaećno ječo in kazni po 600 dolarjev. Oproščen je bil Ivan Pilat Nekateri udje te družbe dobili so pa zasluženo kazen pri okrožnem sodišžn v Celji.
•(Smrt v plamenu.) Dne 26 marcija 1.1. je nastal ogenj v kozolcu posestnika Kaiperja Svigelj-na v v Doleh pri Borovnici, ki se je zelo razširil in šest posestnikom naredil škode nad 20.000 K. Zažgal je v pijanosti mlinarski pomočnik Nikolaj Hribar, ki pa sent mogel iz ognja rešiti in je sam zgorel. Našli so ga drugi dan, na pol sežganega.
*	(Dolgotrajno vojaško službovanje pri top-nižarstvu.) Gospod Frančišek Inglič, topničarski straž-mojster, je služil pri topničarjih 66 let, ter je sedaj stopil v pokoj. Tem povodom napravili so mu v Ljubljani bivajoči podčastniki prisrčno odhodnico, obstoječo v tem, da so mu napravili serenade, kjer je igrala vojaška godba in mu zapel pevski zbor domačega pešpolka nekatere pesmi.
*	(Deset let je minilo) dne 14. aprila, od kar je bil na velikonočni ponedeljek ob 11. nri ponoči v Ljubljani in po mnogih drugih krajih na Kranjskem zadnji silni potres, hi je zadal toliko škode in strahu.
Umrli so:
3. apriU; Sl&vica Perko, c. kr. aodn. kancelieta hii, 10 mesecev, krii, it. 171.
6. aprila: Marija Gramer, nadiprevadnika jažue Mesnice v p. soproga, 62 let, rak v želodca, Rt. 113.
Loterijske številke.
TRSL 1- aprila	11 9 28 56 61
GRADEC, 8 aprila	70 10 2 41 54
Tržne cene dne 10, aprila 1905 v Rudolfovem.
Imenovanje	Hektl. pn		Imenovanje	Hektl. po	
	K	1 h		K	1 h
	, 17	56		11	71
Rž.......	1 13	66	Bob......	9	70
1 Koruza.....	18	33		11	04
	1 6	j 83		10	•10
Jeomen.....	11 ,	j 04		IS	Cfi
Krompir.....;	: 6	60		—	—
Fižol......:	: 11	71	Jajca po 5 za 20 vinu;	ev.	
Gral.......■ 1	^ 11	71			
Pri graščini Poganice pri Rudolfovem il«»	se takoj dá v najem
mlin s 4 kamni, žaga in gostilna.
Natančneje se izve pri oskrbništvu v Poganicali.
1 2/6
(99)
Siiiešnice.
A. Moja ženka govori štiri jezike. — B. Moja pa samo enega, a tega pa vstrajno od jutra do večera.
(Ljubezen do reda.) Uradnik diurnistn: „Vi, slišite, uredite te listine lepo po abecednem redu in potem jih — sežgite.
„Prim. List."
Zahvala.
Odbor tukajšnje ženske podružnice drnžbe sv. Cirila in Uetoda izreka svojo najtopl^šo zahvalo vsem cenjenim damam in gospodom, ki so, bodisi kot igralke in igralci ali na nak drug način pripomogli k tako lepemu vspehu dramatične predstave „Na Osojah", ki jo je gori omenjena podružnica priredila 8. t. m. v korist glavni družbi. V prvi vrsti gre zahvala g. dr, Pajnića in pa gg. Skaletu in Levičniku. Tvrdki Krajec nasi, ae zahvaljujemo za brezplačno delo lepakov, slav. odboru ,Dol. Sokola" za prepustitev kulis, slavnemu občinstvu pa za tako mnogobrojen obisk predstave, ki je s tem pripomoglo k dobremu gmotnemu vspehu. — Za nadaljno naklonjenost prosi odbor. — Novomesto, dne 13. aprila 1905.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Neimenovana Mirne peči <! K ; veleû, g. Joa. Uensin^er, kaplan 3 K; Teleú. g. župuik A. àuidovBik 10 K; po g;, dr. K. Slancu ueka «od-nijika kazen 30 K; (i. U. Uramur, posestnik tO Kj gospa Terezija Rniti 3 K ; 7. advokat dr. J. Sclieguta zn drnf^o polletje 25 K ; vele«';, g. župnik t(. Poljak 5 K ; veleé. g, Bernard Jernej, kaplait 10 K i nabrana od atalnili dobrotnikOT y Mesta in Eaiidiji 49 £. — Izrekt^e najprisrctiifo zahvalo proaini daljne podpore, ker jo jako potrebujem. Jako bi ae mi nitreglo, ko bi mi moitel kdo ktotnpirja darovati. Kupil sem ga zadnji Sas nekaj, alt ie gft ne bode dovolj do konca Šolskega leta.
Dr. Jos. Marinko.
One 20. aprila 1905 ob 9. uri dopoldne bo na lici mesta nadrobna prostovoljna dražba zemljišča ter premičnin pokojne Lucije Hostar hišna štev. 6 v Dolenjih lladulah pri Bučki, nloga štev. 307 kat. obáine Bučk».
Zemljišče cenjeno je na 2610 K in premičnina na 261 K 60 v.
Ce bi kdo ponudil Čez kupno svoto posameznih ponudb, bi se njemu celo zemljišče prodalo.
Kupnina premičnin je takoj, ista od zemljišča s 67» obrestmi pa sele v treh letih za plačati.
Drugi pogoji se bodo pred licitando razglasili in ae za-morejo tudi pri sodišču pregledati.
C. lir. okrajna sodnija KrŠiio,
dne 10. aprila 1906.
A
Tt 0>KIIC.
Za prostovoljno dražbo v zapuščino Mete Perše v Rudolfovem spadajočega tiišnega posestva z Mom in gozdom pod ulož, ët. 142 k. obč. Rudolfovo, dovoljeno vsled sklepa c kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem z dne 16, marca 1905 A^^^S določi se
dan 19. aprila 1905
ob 10, uri dopoldne v notarski pisarni v Rudolfovem, kjer so-pogoji na ogled,
RUDOLFOVO, dne 23. marca 1905.
Dr. Albin Rožnik,
(77-2-2)	C. kr notar. sod. po\.
Zahvala.
Veetu. ki so prispevali z bkgltni milodari ter tako pomagali k dovolj dostojnemu pogrebu mojega brata Franc Knafelc-a, krojaia v ŠmiDelu, ki je umrl t bolníSnid Usmiljenili brntuv v Eandiji, izreksTo tem potom «vojo najtoplejiio za* hvalo. Bog plaiiaj stoterokratl
SUIIÍEL, dne 10. aprila 1905.
Jos. Knatelc, brat.
un
50 do 60 m'
QdînïïOÎT'n IqOQ	lesov,
/ N f I I ^ MÍ	16 24cm in 22/24 cm
UUIU ! U^U lUUUj y (j^ijj^i 240 do 5 —metrov
—^ se kupuje, —
POSESTVO
(»D
(i)7)
Kje, pove iz prijHzuosti upravništvo tega lista.
fl«)
St. 43.
RAZGLAS.
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje
zaradi oddaje poprave locenske okrajne ceste št. 50 pri Hoće-varjevem inarofu po predleitičem načrtu iD troŘkovnikn.
Dotične pismene ponudbe se bodo sprejemale do 4, maja 1.1, do 12. ure opoludne. — Ponudba mora obsezati; ime, priimek, polilic in suni^vanje, ponudbo v številkah in besedah ter mora biti z 1 K kolekovana.
Načrti, pogoji in troškovnik se lahko ogledajo vank dan «b uradnih urah pri županstvu Smihel-Stopiíe v Kandiji.
Okrajni cestni odbor Rudolfovo,
dne 31. januarja 1905.
Načelnik :
(«6-2-1)	J OS. Z ure.
Na prodaj so: 3 klavirji
^^o^^^^^rcoccác^occcc^o..^^	ZB ceno 900 K, 200 K,
<ioi) 40 K v deški âoii v Šmihelu pri Novem mestu.
je na prodaj iz proste roke. — Vefi pove lastnik
Pavel Ajdič.
Ogelnica 8t 16, p. Bttdolforo.
Vabilo
Da
izvanredni občni zbor
llraniliiico in i)0S0jilincc za Kaiulijo in okolico
reglstrovane zadruge z neomejeno zave;o kateri se bode vfmiI
dne 1. maja 1905 ob 1. uri popoludne
v prostorili posojilnice. Dnevni red:
1.	Razgovor glede nove stavbe.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ta zbor ob 1. ufi ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. KANDIJA, dne 10. aprila 190B.
Načelstvo.
Lep kip vstalega IzveJicarja
ki se nosi pri velikonočni procesiji
IV" dobiti prav po ceni.
Kje, pove npravnistvo „Dol. Novic" (72-o-3>
Računski sklep
okrajne bolniške blagajne v Novem mestu za čas od I. januarja do 31. decembra 1904.
Dohodki	nplafani		:n./n (!Hii Se ne plař.ani		Skopaj		Stroški	izplačani		:U./lî, lïOi Se ne plařani		Skupaj	
	<JË31	1»	79S	83	104S4	02	Bolaiike podpore b poruduimi HtroSki ,	'lass	;80			43;i8	80
„ „ (lelod^akev ....	4815	Ú4	ase	41	5211	9Ů	StroŇki v pokritje zdravniških raiunov						
BaiDoteri ) a) Qlobe.......	134	_			184	-!	in boluiike kontrole......	3081	&7	341	80	3408	37
dobndki j bi Ratnt drnji^i dohodki. .	705	84	168	—	873	84	Stroiiki v pokritje lekarniških raAnnor	970	64	176	98	1147	03
Obresti...........		87			693	.■JT;	' Stroški v pokritje bolnišničnih raiuuov						
He^iervni saklad konnetn preteklega leta					18601	66	in transportov ........	ÍÍ372	60	.W4	90	2877	60
							Stroiki v pokritje pogrebnih raJnnov .	23C	—			23G	—
							. Upravni itrojki........	£704	10	209	60	2993	68
							llaznoteri ) a) razni odpisi ....					1^3	17
							stroški j bt razni drugi Btroíki	901	80			204	80
							DanaŇni rezervni zaklad.....					E04ÍÍ3	80
Skupaj . . .	i&b7<j	|»4	1867,	24	35838.	74	; Sknpaj . . .		|69	1233	1 IS	36838	,74
Activa.
Imovinski izkaz
z dnem 31. decembra 1904.
Pasiva.		
	341	80
	176	»8
	504	90
	20a	50
	204r>8	80
	2)G86	08
Gdlovina ilne 81. decembra ist04.........
Hranilne vloge e i a) v postni hranilnici......
tekuůimi otireatini j b> v ineetiii hranilnici v NoTetu meatu Tirjatve na bolni^kih doneitkib po odpisu neiztiiljivili , . liatDutera iraovina..............
Skopaj
1740	78
278	82
17664	11
1816	771
168	— 1
21666	|98
Neplaiane terjatve
a)	na Edravnike
b)	na lekarne , c> na bulniSnice rl) na lacnotere
Skupaj
Pregledano in sprejeto pri i)bcnem	zbi>ta delegatov dne 2. aprila 1906,
NaíelaÍHtvu:	Nadsomiiitro :
Simon pl. SladoviĚ 1. r.,	Halovič Matija 1. r., June Maíej 1. r., Avsec Josip 1. r.,
Iv. Krajger 1. r., Franc Karlin 1, r., Karas Ivan 1. r., Josip Moravč 1. r.,	Maioh Alojzij 1. r. MIrtIč Anton 1. r,, Seifert Konrad 1. r., Zlegler Konrad 1. r.
Vidmaaiú kapljic
kaže selja&otn in SI avonske
nioû „Pakraáiíih biljeTine."
Pozor! Bolnemu zdravje!	Pozor! Slabemu moč!
Pakraške kapljice in Slavonska blljevlnanta (Innea ilra nsjb^ilj priljnbljeiia Ijuihkft leka, ker deli^ejo ^ntov ) z uajbuljáim napebotn, ter si tako pridobivaju aloveB pu vrsU delib iveta. Manj kot IS steklenic ne ne pošilja,
P*ïlri**lïlrp L''inlilPO* ''^l"'®.!" P'"*' ^sen boteimin želodca ia Ěrev, o il utr an j »jejo krĚe, tllLl flnlit:? K<ipiJLIjij* bo lešine v želodcu, preganjaji) vetrove in iigtijo kri, txitipeSnjejo prebavo, odganjajo male in velike gliste, odpravljajo mrïlio in vse oil te iíhajsjuíe boleioi. Leiijo dalje vse bolesni na jetrih in alezab. Najbo^le sredstva protj bolezni tnateraice in inndrona, veled cesar ne fttnejn roaojkati v nobeni meSianRki in kmefkl hiši. — Naroůi naj jih vsakdo pod naslovom: Peter Jurlilć, lekarnar. Pakrac 205, Slavonlla, Denar naj se poSlje naprej ali s povzetjem. Oena je sledeča in »icer franko na vsako poito:
12 stekl. (1 tucat) 5'— K. 24 stak). (2 tucata] 8*60 K, 36 stekl. (3 tucati) 12-40 K, 48 stekl, ti- tucati] 16-—K, 60 stekl. (5 tucatovl 1&-— K m^lvallulí^*! llîl ÎpvÎtiïI * ^^ ^ uprav sijajnim in najboljšim uspeboni proti Kastareleniu Olcl\ UJlríH<l UllJcVIlIll» kaSljn, bolesti v prsih, prehlajenjn, liripavoati v grlu, teíkeimi ililianjn, astmi, zbadanjti, katani, otl^tranjuje goste sline in delnje izvrstno pri vseb tadi najstarejših boleznih v prsih in na pljníib.
Cena je naslednja franko na vsako posto;
2 izvoinl slekl. 3*40 K, 4 Izvozne stekl. S BC K, 6 Izvoznih stekl. 8'20 K.
Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej ali se pa povaanie. 1'rusim, <la se naroćnje samo in izrecno le pri meni pod nasluvum:
Peter Jurišic, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija,	(281-20-10)
Več tisoč prav krepkili
bilf (korenjakov)
^78. o-2)
riparije portalis, ima kmetiška šola na Grmu še za oddati. Po 30 kron 1000 komadov.
X^cpo stanovanje
obstoječe iz	3 velikih sob	knhinje, shrambe in
kleti, je takoj za oddati pri JANEZ-u KOŠAK, gostilničarju v Novem mestu.	f39-6-B)
HISA
Z lepim vrtom
je iz proste roke na prodaj v Novem mestu. Krlžatijske ulice št. 138. — Več ae izve pri
Medved-So u van, Ločna pri Novem mestu.
& m
A I
Sî? s
HAMBURG -AMERIKA
Iz Ljubljane v :z=
IN O Vi YORK samo
6 dni z dobro, prosto hrano.
Odliaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek In četrtek v tednu.
Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparnikl. 2S3-24-16) Pojasnila po vefkrat brezplačno.
□
v
^K «
HH
> «
Ëâ «i
f«
c
a. o
w en rt tS]
1/1
iU
o ctf
ni
CO
(Bit-0-8)
Lepo
prostorno STANOVANJE
Je za oddati s 1. majem 1905. Obsioji iz 3 ali 4- sob^ kuhinje, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami, Več pove upravništvo „Dol, Novic''.
v V
UU

nn i
f (
{103-0-1)
sprejme takoj
Franc Ciber,
podobar v Kandiji pri Kudolfovem,
2 na Glavnem trgu v Novem mestu ste za ii^ oddali. Ena takoj, druga s 1. julijem 1905. — Ravno tam so dobiti
lepa namizna jabolka in izvrstno dolenjsko vino lastnega pridelka v majhni in večji množini. I Natančneje pn
g. Ant. pl, Fichtenau v Novem mestu.
r
nin
util
(S)3-0-lJ
V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke
na prodaj Yelíko posestvo
obstoječe iz dveh hia, lileva, svinjaka in kozolca. Pri liiaali se nahaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastniiia i!N-rj-i)	Zofija Kastelio v Kandiji.
Ženske - lase
zmešane in reznne Itiipujeni Da malt) in veliko. Vsnki nabiralec lařt, naj se prepriča, da plačujem od zdaj najvišjo ceno. — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlftHuIje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem iîdelku. — V zalogi imum najfinejša mila, dišave za <jbleko, glavnike za dame itd.
Bpoiituvaiijeiu se pripor 'ûi^etn
(276-24-10) Ivan Svetec, l)nvec in vlaaoljar Glavni trg fna.sproti mestne biše).

)^o\avnicQ
MLIN v prav dobrem stanu
na 5 parov kamenov in s stopami (Lobić-maln) na Kulpi. okraj Kočevje (Kranjsko) je na prodaj iz proste roke ali se dá v najem pod jako ugodnimi pogoji. Proda se tudi proti plačilu na večletne obroke. Hiša je bila zidana leta 1888, mlin pa 1683. leta. Klâa ima 5 sob, 2 kleti. 2 hleva Itd. Skedenj je nov in iz hrastovega lesa. Okolu leži tudi drugo posestvo, kakor 3 orale zemlje za obdelovanje. košenice, gozd in veČ travnikov, njiva In še 2 orala gladke zemlje v ravnini za oratl. — Natančneje pové
Jakob Jakovac, trgovec in gostilničar (81-2-2)	na Baniji, pošta Brod nu Kulpi.
SO vsa cckIíociio dela
-	Hc priporoča r.s. izdelovanje vsakovrutnih
liipot^ alianjci), lit'iienih po to», lioljih giroboiT, božičnih Jaslic iid.
Velika ziilojja dovršenih kipov, kriíev in slik. — Xah(cv;jnc foio^ratijc in iiiiirti h povratno po.^îto. .Stotin s]iri;cval in pohviilnili pÍKem na razpolago. Dk:lavnieo « cenjenim naročilom podpirali, prosi vdiiri
Sfiaw
(31-0 (ij	ÍÍ1. Ulricli, Gradcu (Tiro),)
i--
A
Samo 6 dni
Samo 6 duí
shsh sasasbsh 5h5s5b_tc5s5e5h5s5s5e5s5s5b
Ti
ue oAjdji nikoli v «lose^o nežnega, ťistef^a licti iu fulgtrnnitST p'-tt. buIjSeffa in vapešnoje lielujoĚega SEilraviloef^A tnilii hot je snftno
Bergmann-ovo IH'Oino mílo
iitititiika: 2 rudarja)
tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob EIbi,
DobI $B komad pD 30 h při; lekarnarju S. pl. Sladovií In v trgovini Alfons Oblak v Novem mo$tu. -
asasasasEsasesasEs—dHHsaHřasaHasssHrasHs □
„Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in najkrajša črta čez PARIZ in HAVRE
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek.
Vsak potnik ima prosto iirano z vinom že od Bazelna naprej.
Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna
Ed. ŠMARDA
--V Ljubljani, Dunajska cesta Št. 18 —^^
nasproti znane gostilne pri „Kigoycu".
Zahtevajte pri nakupu
(12,^-21-24)
Schicht'ovo štedilno milo
:
Ig mmBk^
m i
:
t
Ono je
zajiinířono čisto
in brez vsake škodljive primesi,	BV^ P®!*® izvrstno.
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN'\
W
I
GrElORGr SCHICHT, Aussiji. — Največja tovarna to vrste
Dobiva se povsod!	»lil OvropojskoiH OZClIllju.	Dobiva se povsod!
(224-12-12)
Bratje Johann in Florian Vonmetz
zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko)
priporočajo svoja vsakovrstna zajamčeno naturna vina po zelo nizkih cenah.
Krčmarsko vino belo in rndeče hektoliter 15 gld.; krcmarsko vino boljše vrste hI 16 glti.; fino vino, belo in rndeče bi 19 gld, ; posebno tino vino (Hugehvein) hI 22 gld. ; Kaitererseeweîn hl 34 gld ; Terlaner, belo vino hI 26 gld. — Nadalje: namizno vino (navadno) od 12 do 14 gld. hI. Žganje druge vrste hI. 43 gld., žganje prve vrste 46 gld. hI, in pristn» naturno žganje 50 gld. hI.
Finejša vina v stelflenicah, kakor: St. Magdalener, Leitacher, Kalterersee, Tiroler-Blume, Terlaner itd.
Voznina stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto.
U:
ĆENEC
(82-3 2)
ki ima veselje za
pekarski cbrt
se takoj sprejme pri
Janez Mechora y Noîem mesto.
2 železní peci
in več starib vrat, okenj in železja je na prodaj v tisliarni J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Sprejme se proti dobri plači	(bo-2.2,
kil nnç 1 nil
KUL lUuLll UH posten fant
ki je prost vojaške službe in ki zna brati in pisati. Kje, pove apravniStvo „Dolenjskih Noyic".
it f AIF N F
je za oddati v najem z vso opravo vred v Vel. Brusnicah št. 7. Vei pove 02-3-1) Janez Uhernik v Hmanicali et. 27 (Dolenjsko).
{102-S-l)
1 ali učenec dobrih starišev se tako) sprejme v kovaški obrt. Natančneje pri Ignac lljaš-u, kovaču v liudolfovem.
Zdravje je največje bogastvo!--Zdravje je n^večje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
(26!>-aoilj
ajo ïft ïunanjo in nttraiiio vporfcbu, ilel
Te «laaovite i« nertnaenljive KAPLJICE ît. MAHKA oe u. _ _________________________ ______
Osobito odHtranjujejo trganje in koijenje po kosteh, nogah in rokali, ter iz eSiju vBaki glavtibol. One ilelujejo nedosegljivo in Biiasonoituj pri boleznih na želoduu, ublažujejo katar, urejujejo iïmeiSke, odpravijo nadnbo, boleiine in krSe, pospešujejo in zboljSnjejo prebavo, fiietijo kri in ùreva. Preíenejo velike in male Kliate, ter vse bolezai, izvirajoie od gliat. Delnjejo jstborno proti hiipavosti !n prehlajenjii. LeĚijo vae bolezni na jetrih in Eflesih ter kňliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vaako mrtlico iti vae boleint, izvirajoče od mrJiliče. Te kapljice so najboljSe sredstvu proti boleznim Da maternici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni raešúatuki in kmetski biSi,
Dobiva ae samo: ^MESTNA LEKARNA, ZAGREB. — Rdditega naj ae naroča naravnost poJ naslovom: „Meatna lekarna, Za^frab, Markov trg Stev. 60, poleg cerkve sv. Marka."
Denar ae pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 stekietiic ae ue pošlje. Cena je naslaiinja in «icer franko pl^Btav^jenl^ na vaako poStin
1	ducat (12 jtehl.) 4 K — v
2	ducata (24 stekl.) 0 K — v
5 ducatov (60
3	ducati (36 stekl.) 11 K — v
4	ducati (4S stekl.) 14 K 60 v ekl.) 17 K — v
Na razpolago imam na tíaoče priznalnih pisem, katerih mi ni mogofie radi pomanjkanja prostora navesti. Zato nava am samo imena nekaterih lov, ki flo uporabljali „kapljice av Marka" z najboljšim vspehom, ter popoltiama uzdravili: Ivan Baretinčid, učitelj; Stjepan Barič, inpnik; Ilija iamić, opankar; Janko Kišulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljaníč, seljak; Sofja Vukelič, šivilja itd. itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360.
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watií.
Isdaj&teU in taloiuik Urban Horvat.
Ti£k Krajec, nas).