iS S£0 VENE€2 UredniStv. ie , > JL^ ШВ&Г ^У «№|«И^» Uprava: Kop...... Kopitarje« «1.6/111 jeva 6, telefon Telefoni nredniitvas dnevna služba 2050 — во&и »9*, 2*M to. »M --Izhaja veafc dan ajatraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku .......... ^ i K p o I j s k o - č e š k o s I o v a š k e m u prepiru Kakšne so smeri poljske politike? Poljska očita Čehom, da so trmasti in da nočejo razumeti - Čeki sprašujejo Poljake, če so se sporazumeli z Nemci, da jih tlačijo Italijanski „plebiscit" Tiho in mirno je šlo svetovno javno mnenje mimo nedeljskega plebiscita v Italiji, kot da bi ga ne bilo, ali kot da bi to bil neznaten dogodek, ki ga takoj skrije prah, ki ga povzročajo nad svetom drugi, veliki politični pripetljaji. In vendar, koliko poteptane človeške osebnosti, koliko ponižanega človeškega dostojanstva, koliko današnje civilizacije nevrednega posužnjenja, koliko izsiljene laži in primorano neiskrenosti se skriva za suhoparnimi številkami, ki so jih poročevalne agencije vrgle von v svet kot uspeh nedeljskega glasovanja v fašistični Italiji. Tudi dejstvo, da se bo protiljudska diktatura, ki je toke svobodnega javnega mnenja sovražila in svobodne izraze ljudske volje cinično zasmehovala, sedaj številk plebiscita posluževala kakor da so podpis na polnomočju za notranjo in zunanjo politiko fašistične Italije. »Plebiscit« — prva velika laž — bo odslej moralni pristanek — druga velika laž — italijanskega ljudstva na politiko pescice strankarskih mogotcev, ki so imeli pred glasovanjem dovelj cinizma, da so nedeljsko komedijo označili pravilno kot »nepotrebno dejanje«. Ko je Mussolini 1. 1927 razpustil državni zbor, je kot zadnji govornik v parlamentu izjavil »da hoče slovesno pokopati laž o splošni volivni pravici«, to se pravi pravico svobodnega državljana, da si sme sam izbirati svoje voditelje. Za ta »slovesen pogreb« je bil potreben zakon, ki je tudi izšel v marcu 1. 1928. Stari demokrat Giolitti se je takrat še enkrat dvignil, da cla pravilno označbo temu zakonu«, ki je znamenje, cla se fašistični režim končnoveljavno loči od ustavnih režimov, ker onemogoča vsako opozicijo in daje samo eni politični stranki pravico, da neodvisno izbira predstavnike ljudstva«. S tem zakonom je Italija uvedla parodijo ljudske zakonodaje, kot je svetovna zgodovina ne pozna. Ustanovljene so tri ustanove, ki bodo odslej smele meriti valovljenje ljudskega mnenja: strokovne organizacije, veliki fašistični svet in člani strokovnih organizacij. Prve predlagajo 1000 kandidatov, drugi med njimi izbere 400 imen, tretji imajo nalogo, cla jih ali sprejmejo, ali zavržejo, toda bolj sprejmejo kot pa zavržejo. Na ta način je zajamčeno, kot pravi sklep velikega fašističnega sveta iz 1. 1927, »da se predstavi smetana režima narodu«, ki nima pravice »voliti«, to so pravi izbirati, ampak mora vse kandidate sprejeti ali vse zavreči, pravico »izbire pa ima samo veliki fašistični svet, ki si je pripisal dolžnost«, da skrbi za to, da so vsi kandidati zvesti pripadniki fašističnega režima in da zastopajo pravilno interese fašističnega režima«. Kakor hitro je. veliki fašistični svet potrdil 400 kandidatov, se ti gospodje imenujejo že »poslanci« in »volivci« jih ne »volijo« več. marveč s svojim glasom odobravajo ali odklanjajo le politične smernice, ki se zrcalijo v predloženi kandidatni listi.« S tem je jasno podano, kakšno sramotno vlogo igra v Italiji zbor volivcev. Toda italijanski zakon niti vsakemu doraščenemu državljanu ne dovoli časti, cla bi se smel o predloženih »poslancih« izreči, temveč določa, da smejo »voliti« le člani strokovnih fašističnih organizacij in oni, ki sicer niso člani, a redno plačujejo strokovne prispevke, to se pravi tisto takso, ki jo mora odšteti vsak delodajalec in vsak delavec, ako hoče, cla bo smel obratovati, odnosno v obratu delati. Vsi ostali, če so tudi davkoplačevalci, nimajo niti te poniževalne pravice, cla bi se smeli izraziti o kandidatni listi, ki jo režim »narodu predlaga«. Tako je fašistični »volilni zakon« uresničil totalitarno (vseobsegajoče) načelo fašizma, ker je izročil majhnemu številu režimskih pripadnikov, namreč Velikemu fašističnemu svetu, pravico, da naravnost imenuje državni zbor, češ »država in njena vlada'morata biti v stanu, cla razsojata o vseh političnih socialnih bojih in da se mora nahajati vse v fašistični državi, a ničesar izven nje«, kot se je Mussolini izrazil v iriaj-niku i. 1928. S tem .ie izginila iz ustavnega življenja Italije najvišja in doslej nedotakljiva pravica ljudstva, da nadzoruje početje svoje vlade. Nadzorstva m vee, zavladala ie politična oligarhija, ki kot v najhujših razdobjih pred francosko revolucijo brez vsake kontrole upravlja nad ljudmi in nad premoženjem naroda. . Uspeh nedeljskih »volitev« je bil taksen, kot je bil. 10.433.536 je bilo volivnih upravičencev, vsi razen 15.265, so glasovali za režim in le nekaj listkov (391.539) .ie bilo praznih. Kdo bi si pa drznil v prilikah, kot jih v Italiji poznamo, zavreči poslance in politične smernice, ki jih je določil Veliki fašistični svet? In če bi teh nezadovoljnezev bilo tudi več, kot je iskrenih fašističnih pristašev, ali se komu sanja, da bi Mussolini priznal takšen pravdorek ljudstva! Nedeljska zmaga je one vrste, nad katerimi zmajema z ramami in preidemo na dnevni red: polna laži od spodaj gor, polna neiskrenosti, polna notranjih pridržkov, a od zgoraj dol zaznamovana s tiranstvom, ki ga izvaja posest dejanske moči nad gospodarsko osuznje-nimi ljudskimi masami. Saj je itak jasno, da fašizem iz te opevane »enotiušnosti« ne bo potegnil edino pravilnih posledic, namreč, da ukine mrcvarjenje tiska in razpusti izredno sodišče za zaščito države. Nam gre v prvi vrsti za to, da pravilno oecnimo one glasove, ki so jih morali nesti Slovenci in Hrvati, ki žive v Italiji, v fašistične »volivne urne«. Italijanski tisk je pisal o »enodušnosti«, ki se je izrazila v Julijski krajini ln v Primorju. Mi točno vemo, kakšne so te »enodušnosti« in kako se ustvarjajo. Ko jc legel fašizem kot grozeči črni oblak nad naša slovenska in hrvatska brda, kn so че v polteml zabliskali bajoneti .stražarjev enodušnosti, ko je šla od hiso do hisu Praga, 28. marca. Z. Češko-poljski prepir zaradi tešinskega ozemlja se vedno bolj poostruje. Tako so poljske oblasti te dni zaprle 21 češkoslovaških narodnih pripadnikov in jih sinoči izgnale s poljskega ozemlja, nakar so češke oblasti odgovorile z aretacijo treh Poljakov, ki jih pa do sedaj še niso izgnale. Češki poslanik v Varšavi dr. G trsa je zaradi tega odpotoval v Prago, kjer se je dalje časa razgovarjal z dr. Benešem in z načelnikom političnega oddelka v praškem zunanjem ministrstvu dr. Kroito. Današnja poročila zatrjujejo, da češka vlada gleda na ta spor z mirnimi očmi in da se hoče na vsak način izogniti temu, da bi spor dobil političen značaj, ki bi lahko motil dobre oa-nošaje med obema državama. Na te pomirljive vesti odgovarja današnja > Ga-zeta Poljska«, ki je poluradno glasilo poljskega zunanjega ministrstva, v zelo ostrem članku z naslovom: »To ni prava pot«. »Gazeta Poljska« ob-dolžuje češko diplomacijo »dvojezičnosti«. Na eni strani dajejo v Varšavi najslajše izjave, na drugi strani pa še ničesar ni bilo ukrenjeno, da bi poljski narodni pripadniki prišli do svojih pravic. Ta očitek pada predvsem na naslov češkega poslanika dr. Girso, ki je pred 8 dnevi pred svojim odhodom v Prago dal pomirljive obljube, ki se pa dozdaj še niso izpolnile.« Poljsko uradno glasilo napada tudi češko orožništvo, o katerem trdi, da se v 15 letih nikakor ni spremenilo, razen, da je postalo »še bolj surovo«. Vsa dosedanja svarila, pravi list, ki smo jih poslali, so ostala do sedaj brezuspešna, ali pa jih je Praga napačno razumela. Danes opozarjamo praško vlado zadnjič na to, da se nahaja na napačni poti, ker bo morala poljska vlada iz takšnega obnašanja potegniti potrebne posledice. Besed danes nočemo slišati več, mi bi radi videli dejanja. Čudno, da obstojajo še vedno ljudje, ki ne verjamejo, dokler na lastne oči ne vidijo...!« Tukajšnja »Prager Presse« objavlja ta članek Razoroiitvena debata London, 28. marca. b. Dopisnik »United Prcssa« čuje, du so francosko-angleška pogajanja glede varnostnih jamstev v rnzorožitvenem vprašanju prišla na zelo važno točko. Francoski poslanik v Londonu jc snoči ustme.no odgovoril na naknadna britanska vprašanja v zvezi z zadnjo Francosko noto, ki sc je izročila kot odgovor na angleško ruzorožitveno spomenico. Angleška je postavila Franciji sledeča tri vprašanja. 1. Ali dela fnrncoska vlada razliko med varnostnimi garancijami, ki naj bi se izvajale po cventuelni ra/.orožitvcni konvenciji in med splošnimi garancijami za slučaj napada. 2. Če v tem oziru obstoja razlika, kakšne vrste garancije smatra Francija, dn bi bile še potrebne. 3. Čc je Francija pripravljena podpisati regionalno konvencijo namesto splošne varnostne pogodbe. Na tn tri vprašanja je francoski poslanik po informacijah istega dopisnika odgovoril to-le: Francija sicer razlikuje jamstva, ki naj bi se sprejela in izvajala v specialni ra/.orožitvcni konvenciji od splošnih jamstev. Francija pa je mnenja, da praktično nc obstoja nobena razlika, ker bi se za primer kršitve konvencije lahko izvedle sankcije s pomočjo oborožene sile. Kar tiče druge točke, francoski po- Rešite nas skrbi radi nog Vi boste za Veliko noč sigurno diskretno in elegantno oblečeni, ako si nabavile nogavice z gornjo varstveno znamko. črnn grozeča beseda, so sc sicer uklonila telesa naših izčrpanih krvnih bratov, a njih duh se ni, in mornli so »cnodušno« na volišča, kot so svoje dni »cnodušno« šle trume faraonovih sužnjev gradit egiptovske piramide. V knjigi božje pravičnosti so zaznamovane druge številko, one, ki edino bodo enkrat veljale, o črnem plebiscitu v fašistični Italiji. v celoti s pristavlrom, da je vsak komentar nepotreben. Praga, 28. marca. AA. Sodišče v Moravski Ostravi je oprostilo publicista Kašičkega in profesorja Kalisijeviča, oba poljska državljana, ki so ju pred kratkim aretirali zaradi širjenja krivih vesti in zaradi nastopov, ki bi mogli kaliti mir in red med prebvalstvom. Vznemirjenje v Krakovu Krakov, 28. marca. b. Tukaj vlada veliko vznemirjenje zaradi razprave, ki se je pričela danes v Moravski Ostravi proti znanemu poljskemu književniku Krascinskemu, ki so ga češkoslovaške oblasti aretirale in mu državno pravdništvo očita kaljenje javnega miru. Enako vlada tudi veliko zanimanje za današnjo razpravo pred tešinskim okrožnim sodiščem proti prof. Kuličevskemu, ki 'e ob-dolžen zaradi istega dejanja. »Illustrovani Kurricr slanik ni direktno odgovoril nn britansko vprašanje. Na drugi strani pa je postavil vprašanje, kakšna jamstva jc pripravljena dati Anglija v tem primeru. Glede tretje točke pa je francoski poslanik izjavil, da je Francija pripravljena podpisati regionalen sporazum, toda želi prej vedeti, kako namerava Velika Britanija izvajati tozadevni regionalni sistem. Dopisnik »United Press« jc nadalje še zvedel, da Codzienny« poudarja, da je od izida teh razprav odvisno, kako se bodo v bodoče razvijali čcškoslo-vaški-poljski odnosi. Ni dovolj, če sc s polnimi uslmi govori o slovanski vzajemnosti, ampak je to vzajemnost treba dokazati s pravim delom. Namesto, da bi bila Češkoslovaška ponosna in vesela, da ima na svojem ozemlju poljsko narodno manjšino, ki naj bi jo smatrala kot most za čim ožje in pravo bratsko sodelovanje med obema državama, dela z vsemi sredstvi na lo, da to poljsko manjšino raznarodi. Čc se bosta današnji razpravi v Moravski ostravi in v Tešinu končali neugodno, potem ni dvoma, pravi list, da bo Poljska odgovorila z ostrimi represalijami proli češkoslovaški republiki, tembolj, ker sc obtožcnccm ne more ničesar dokazati, ker sta bila oba znana borca za čcškoslo-vaško-poljsko zbližanje. (Krascinski in Kidičevski sta bila danes popoldne oproščena, spuščena na svobodo in izgnana na Poljsko. _ O.p. ured.) francoski odgovor vsebuje ludi pogoje, da sc angleško s o d eI o v n j c pri cventuelni h sankcijah n c s m e oni e j i t i i z -kiju č n o n u z. n h o d n c d r ž a v c , n m -p n k s c mo r u razširili tudi n a P o I j -s k o in države M a I c zve/, c. London, 28. marca. b. Italijanski poslanik v Londonu Grandi jc obiskal britanskega zunanjega ministra sira Johna Simona in ga obvestil, da italijanska vliidu pripravlja, du podpre britansko posredovalno akcijo v rn/.orožit-vciicin problemu. Grandi je povedal unjrle-ki inu zunanjemu ministru tudi, do katere meje bi bila Italija pripravljena, da prcv/.nmc jamstvo za okrepitev varnosti v K\ropi. Končno je Grandi informiral sira Johna Simona o rn/.\oju položaja r. ozirom na izvedbo s|>oru/.iiiuov, ki so se zadnjič sprejeli v Rimu. Proces proti ustasktm teroristom Oreb - Begovič - Podgoretec obsojeni na smrt Belgrad, 28. marca. Državno sodišče za zaščito države .je izreklo razsodbo proti Orehu Petru, Begoviču Josipu in Podgorelcu Antonu, obloženim po zakonu o zaščiti države, ker so 1. Postali člani teroristične organizacije »vstaši« v inozemstvu, ki ima cilj s tero; rističiiimi dejanji ogružati v Jugoslaviji javni mir in javni red v svrho izločitve dela ozemlja kraljevine Jugoslavije iz celote. 2. Ker so po naročilu iz inozemstva hoteli spraviti ob življenje Nj. Vel. kralja 16. decembra 1933 v Zagrebu. 3. Ker so ubili organa javne varnosti, drugega pa nevarno ranili dne 17. decembra 1933 v Zagrebu. V državnem sodišču so bili gospodje Ar-nerič Ljubomir, sodnik stola sedniorice oddelka B v Zagrebu, kot predsednik, Bubanj Dragutin, sodnik stola sedniorice oddelka A v Zagrebu. Paljič Vojislav, sodnik kasacij-skega sodišča v Belgradu, Vukailovič Svc-tomir, sodnik kasaci.jskega sodišča v Belgradu, Gradnik dr. Alojzij, podpredsednik ape; lncijskcga sodišča v Ljubljani, Margctic Vladislav, sodnik apelacijskega sodišča v Za, irrebn, in 21 čar dr. Leopold, sodnik apelacij-odišča v Ljubljani, kot člani. To so- o Long. to ie smer. v katero hu ledena plošča po vsej priliki odgnana. kadar se ho začelo tajanje ledu. l»o najnovejših poročilih, ki jih potrjuje sovjetska vlada sama. je izginilo malodane vso upanje, da hi se posadka rešila. Kubi še v izjavlja „Vso eskimsko prebivalstvo je mobilizirano. da nudi pomoč" Predsednik vladne komisije za pomoč posadki Mcljuskiiui«. Kujhišev. je danes v »Izvestjih« iz-vajal sledeče: Vso eskimsko prebivalstvo na polotoku C'učkov kakor ludi ruski naseljenci od Novo-marijnskega i zaliva Agadir na najjužnejšem izrastku ('uškega polotoka pa do rta Oninan in Van Karen so mobilizirani s sanmi, psi in drugim ma-terijaloni. ki jo potreben za rešitev. Kurestinski. vodja arktične postajo na polotoku Vellen, je zo štirikrat poskusil, da hi od rla Oiinian oziroma Van Karen z lahko kolono sani - psi iu Bskinii dosegel ledeno ploščo, pa se je moral žc četrtič vrniti, kajti kakor hitro se neha leden pas, ki obdaja oeliuo. se odpirajo ogromne odprtine morja, i kateri se led - celino zadeva s plavajočimi ledenimi ploščami in gorami. plovefimi od -trani odprtega morja, ludi mnogoštevilni aeroplani, ki taborijo vzdolž v •<• vzhodne obali f učkov, ne morejo iiikaiiinr. in sicer /nad i gosle megle, ki ovira vsak razgled, in zaradi strašnih viharjev, ki neprenehoma divjajo v ameriški ožini, kakor ludi zaradi lega. ker hi ne mogli rešiti od posadke več kot dva človeka naenkrat, ako hi >ploh mogli pristati nn plošči Sehinidl. Pet malih letal It 5« jo izkrcala lodclomilka »Sniolensk> na rtu Oljutorski. severno od Kamfatskega polotoka, toda li zaradi nesrečnega viharja niso mogli poleteti nili do najjužnejšega pristanišča ("'nškega polotoka, lo je do Novo-miirijuskogu v Agadirskem zalivu. Letalci tjališev. Doronin in Vodopjiinov so zaradi neviht blokirani v Tauiskii i (Ihotskem morju, to jo 2500 km dalef ud rta Van Karen! Mah« acroplnnska eskadra jo koncentrirana tudi oh rtu Van Karen, se pa ne moro zaradi omenjenih vzrokov nikamor ganiti, čeprav so njihovi piloti najbolj izurjeni za najtežje polete v arktiških krajih. Ta letala pa so tudi tako majhna, da komaj rešijo dva človeka naenkrat. Ljapidevshi . . . /nana letalca Ljapidevski in Petrov sla. kakor znano, z velikim ilvoinolornim letalom Л NT I \ prvih dneh marca poletela k plošči Schuiidl. kar jima je liiln omogočeno pu kratkih treh urah relativno jasnega vremena, ki je nastopilo prvič" v teku 10 dni. odkar se nesrečna posadka nahaja nn ledeni plošči. Ves rezultat .io bil la. da so rešili deset tensk in dve deklici, od katerih je. ena šest mesecev stara, in da. so pustili Schinidlu nekaj akumulatorjev za njegov radioaparat. Toda zdaj leži motor Ljapidevskega na plošči, ki se nahaja šest milj jugozapadno od otoka Koljufin. ki leži pred zalivom Vellen. in jo tako pokvarjen, da ga je sploh nemogoče popraviti. Vse morje pa je zakrito od goste zavese megle, ki je neprodorna in ki se ho »ilprla mogoče šele. ko ho posadka »<~>ljnskina« popolnoma onemogla ali žo umrla od gladu in mraza. Zakaj atniosferifne prilike so pn mnenju metercnlngov tako neugodno, kakor že dolgo niso bile. — „Položaj je skrajno tragičen" Kujbišev izjavlja, da je položaj posadke »C'e-Ijuskina« vprav tragičen. Schmidt mora skrajni) rarčevati z akumulatorji in sedaj ne pošilja nič ver kul en sam kratek signal vsak dan. samo zato. da se ve, da 85) ljudi šo živi in da upa ua rešitev. Aparat ho deloval samo še nekaj dni. nakar bo 7.a vedno utihnil. To dejstvo ho seveda imelo vprav katastrofalen učinek. Kakor hitro se ho začelo tajanje ledu. ho ploščo zaneslo severno v smer otoka \\ ranglu naprej \ ledeno umrje Novo Sibirije, kjer vlada večna noč. Zdaj jo na polu v arktik največji sovjetski ledolomiloo »Krasili«, toda ta ho dospel v Hcrin-goio ožino šele III. maja, ako ho šlo vso po sreči. Ledolomilec »Litke«, ki sc nahaja v Vladivostokii. so ho mogel podati na pol šele. ko bodo vsi nje glovi stroji radikalno popravljeni. Ker teh popravil vladivostuSki arzena) ne more izvršiti, morajo »Litkoja« odpeljati v japonsko pristanišče, da ga tam popravijo. — Popravila pa bodo trajala tako dolgo, da ho najbrž Krasili« še prej dospel na mesto. Honiška ožina pn je, četudi bi bil kakšen ledo-Ininiloc že sedaj na razpolago, tako močno bloki rana od ledu, da gn sploh ni leduloiiiilca na svetu, ki hi mogel razrezati ledene plošče, ki so več metrov debele. Posadka bi sicer lahko poskusila, da se sama reši na celino, toda ludi tak poskus hi se moral končati s katastrofo. Obupni poskusi . . . /e decembra meseca, ko je bil »("'eljuskin« od ledu lako blokiran, da se ni mogel več ganiti, sta dva mornarja, Mušanov iu Servinski. poskusila korakati do celino in sla tudi uspela, toda tedaj se je bila ledena plošča šele stvorila iu je bila precej gladka, oba. Itusa pa sta naravnost atleta, ki sta 1 dolgo in skrajno naporno pol zmagala. Danes pa I plošča predstavlja strašen kaos blokov. preko ka terili je treba plezati, česar nihče od »Celjuski-novo« popadke danes, ko se komaj za silo hranijo, več nc zmore. Tudi dirjajo danes nu plošči silni viharji in so led lomi. tako da naslajajo odprtine, ki jih ni mogoče preskočiti. Seveda poskusi, da se posadka resi, še vedno ue ponehavajo. Dne 20. t. m. jo odplul iz Vladi-vostoka parnik »Sovjet«. ki ima nn krovu samo dve letali »Vik in »V 4«. Komandant je Birnhauin, piloti pa so specializirani. »Sovjet« upa, da ho imel več sreče nego »Smoloiisk« in tla nili ho uspelo pripluti do pristanišča Previdnosti nu najbolj južnem rtu polotoka Vellena med Iterinško ožino in ameriškim otokom Sv. Lovrenca, toda veščaki zelo dvomijo, da hi lo uspelo. Ladja nosi s seboj tudi štiri motorne sani, toda obe letali sta majhni in je več kot dvomljivo, da hi kaj opravili. Moskva. 28. marca. p. Danes je prispela od profesorju Sclnnidta vesl, da vlada med brodo-lonici mir in zaupanje na skorajšnjo pomoč. Ker pa je vreme slabo, šc ni upati na polet letal, ki sc nahajajo v severni Sibiriji. 1'ač pa poročajo iz Katrbanska na A laski, da so danes odleteli proti severu na pomoč na treh letalih trije ruski letalei Levanovski, Sletnjev in Mušakov. Intrige Italije proti balkanskemu CfintfM^tftin-i«« Mussolini pritiska na Anglijo, »pUrUZUmU naj bi Grčija pakt odpovedala London, 28. marca. Tu se ju zelo opazil razgovor, ki ga je imel italijanski poslanik Granđi z ministrom za zunaje zadeve Simonom v prostorih s.podnje zbornice. Zatrjuje se, da sc je Gramii s Simonom posvetoval o možnosti sporazuma v razorožitvenem vprašanju v smislu znanega Musso-linijevega načrla. Kakor se iz. dobro poučenih krogov izve, pa jc bil glavni predmet tega razgovora balkanski pata med Jugoslavijo, Grčijo in Romunijo. Italija jc te takoj po zaključitvi tega pakta, ki jo jc silno presenetil, začela diplomatično in žurnalistično akcijo proti paktu. Najprej je raztrosila vesl, da ima pakt tajne dodatke, v katerih da sc nahajajo točke, ki so naperjene proli terilorijalni integriteti Albanije na eni in proti italijanski posesti v Egejs-kcm morju na drugi slrani. Toda lo se je kmalu izkazalo kot gola izmišljotina. Zato gre sedaj prizadevanje Italije za tem, da dokaže, da ipak obstoia lajen protokol, v katerem da sc zlasli Grčija ot>-vezuje, da bo nastopila v slučaju kakšnega kon-flikta proti interesom oziroma ekspanziji Italije na Balkanu. Obenem napada italijansko časopisje grškega zunanjega ministra Maksimosa, češ da m Maribor - generalu Majstru holel niti zunanjepolitičnemu odboru atenskega parlamenta predložiti »tajnega dodatka*. Grandi je Simonu prcdočil o-pasnost balkanskega pakta za mednarodni mir« in skušal dobiti Anglijo na svojo stran, zato da bi pritisnila na od nje zelo odvisno Grčijo, naj bi balkanski pakt od i svoje strani anulirala. Kot proliuslugo obljublja Mussolini Angliji polno pomoč pri rešitvi razoro- | žitvenega vprašanja v smislu angleških interesov. Razume sc, da je tudi ta poleza g. Mussolinija obsojena na popoln neuspeh. Generalštabi Male zveze Bukarešta. 28. marca. c. »Lupta< piše zelo obširno o skupnih posvetovanjih generalštabov držav Male zveze. Na teh posvetovanjih so predvsem govorili o enotnem vojnem načrtu. List piše, da je | glavna obramba Male zveze sila in ostrina bajoneta. Romunija ne bo dopustila kršitve mirovnih pogodb in prav tako tudi ne druge države Male zveze. Zaradi tega je treba, da imajo države Male zveze enotno oboroženo silo za enoten cili. Maribor častila generalu M a'siru Maribor, 28. marca. Nocoj je poklonil Maribor svojem u osvoboditelju generalu Rudolfu Maislrn ter iiui izrekel česlilke k njegovemu 00. rojstnemu duevu prisrčno iu navdušeno. Mariborska narodna društva so mu priredila poduk nico in sicer nu željo slavljencn žc nocoj v sredo, duši praznuje 60-letnico šele v potok du se ne moti zbranost velikega četrlkn —; iu iz tega vzroka je tudi bila proslava nn željo samega slavljencn .skromnejša. Kljub lenin pa je bila lepa in učinkovita. Navdu-| šciijo lisdčev, ki so so zbrali v Maistrovi ulici preti domovini jeni slavljencn. jc bilo j spontano in jo privrelo iz src. Ob pol 20 šo i zasedle množice ulice. V sredini jc bila koiI-I ha. Maistrovi borci in ■ jrasilci z bakljami. I (ioilba Drava« je ob pojavu slavljencn pri I 111,1111 I. nastropja, zaigrala, združeni mariborski pevski zbori pn so pod vodstvom pe-vovodje Horvata zapoli, nakar jo v imenu Maistrovih borcev čestital svojemu generalu MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Recept za dobio domačo torto. 20 d kg sladkorja in 8' rumenjakov prav dobro zmešaj. Nato rideni 14 dkg zmletih iieolupljenib mandeljnov. kos nastrgane kuhinjske čokolade M rim kakih 15 /.rn dobro /.mlete kave, naposled pa vmešaj še sneg S bel jakov. Testo stresi v namazan model , in speci. Pečeno razpolovi, namazi s poljubno kremo in zopet zloži. Kuhajte z -Mirim kuhinjsko čokolado. ,Utrinki. LEPA CESTA NOVE BELGIJSKE KRALJICE Kakor znano, je kraljica Aslrida, švedska prin-rr:!nja, ki je bila rojeva in vzgojena v prolestnn-tnrski veri. štiri lela po svoji zaroki, lo je I. 7.7/,V/, pristopili' v katoliško cerkev. — Vo ilnn kronanja ji' pred odhodom iz parlamentu nenadni i »topila s svojima otrokoma pred navzočega kardinala I an Roeya in ga prosila: Prvi dan naše rt ude prosim I ašo eminenco, dn naj pmlrli mn-.ima otrokoma poseben blagoslov. Kardinal ji blagoslovil mater in otroka. ESTONIJA 1 ŠTEVILKAH Estonija, samostojna drŽava ob llitlhku. nuri 47.-I i'-'km- in šteje po najnovejši statistiki l,l2(i.00il ljudi, lorej nekako ravno/oliko kol Slovenija. t'ii naroihioKli je 87.7% Estoncev, ostali pa so Rusi in nekaj Nemcev. Glavno mesto Heval šleje t.%.000 prebivalcev, drugo univerzitetno mesto Dnrpal pa ,0.1)00 prebivalcev. — Zadnje dni se ji ii Estoniji nmogo pisalo pn evropskem časopisju. Fašizem je namreč poskušal s silo priti na oblast, pu ga je ludi' razpustila in detcla bo ie c navrei ohranilo ilciiiokraličen rdim. PA TRIOTIZEM IN KONFESION А1Л A AOI. A Pred nekaj dnevi se jr v belgijskem senatu 0 priliki proračunske debate razvila debata o pu-Iriotirni vzgoji r tiiinfesionalnih šolah. Poroči t ulec 1 an tli n Mest je ostro napadel konfesiimalno šolo r Belgiji, ki jih imennjrio minutno svobodne šole. \jegove napade je katoliški senator \ erbi*t zelo učinkovito zavrnil. Popolnoma se mu je posrečilo dokazali, dn v konfesionulnili šolah vzgoja k pa Iriotizmu in nacionalnemu mišljenju prav nič ne zaostaja :a I ozn ti e vnn vzgojo v drinvnih šolali, čl sar prav za prav ne hi bilo treba nili dokazovati, ker je spoštovanje pred oblaslvi in zakoni ritimi dolžnost slehernega kristjana. — Ako kralj kliče i taviid v pravično vojno, potem je njegovem n hlirtt treba slediti. Prav laku je kristjan dolian. da spolnjuje svojo dolžnost, če gre za plačevanje pravično odmerjenih davkov. Kdor okrade ilriaco. okrnite svoje sodržavljane. Nadalje je senator opozarjal nu prisego katoliških učiteljev. Katoliški učilelj, ki poučuje r konfesionalni šoli. priseie zvestobo krnljtt in usta r i in sicer z dostavkom: Kakor mr je Bog priča. Prisega kralju in ustavi je gnrinil. da bo takšen učitelj zvest ludi vsem državnim ra-k on i »n ti. Maleušck. Ginje.n sc je general Muisier zahvaljeval ob izrazu toliko ljubezni. Sledile so zopet pesmi jievskcga zbora. Nalo jc bil oh zvokih godbo mimohod vseh društev in navzočih pred slavljenčevlin okuom. Po končani podoknici so se slavljencn poklonili v sl/iiMivanjtt predstavniki mestno občino, vseli ' društev iu korporacij. V imenu vseli jc če- i stilni dr. Ivan Jančič. Tako jc Maribor dostojno in lepo proslavil pomemben življenjski jubilej svojega rešitelja iu onega največjih slovenskih mož. Zastrupljen s plinom ^ Maribor, 28. marcu. Nocoj v poznih nočnih urad se .je zgodila v novi llergovi hiši na Glavnem trgu I tragična smrtna nesreča. V tretjem nad-! stropju hiše stanujeta brata Hofer, lastnika I znano mariborske trgovine z niuzikalijanii v Ulici 10. oktobra. Mladi EiIiihiikJ Hofer je I bil v kuhinji pri plinskem šlctliluiku, kjer ] sc jc kuhala kava in je brni časopis. Bil je sani 1 v stanovanju, ker'je. služkinja odšla v klet l>o drva. Ivo sc. je kava skuhala, jo plamen ugasnil, Etlniuiul Hofer pa jc očividno pozabil zapreti plin. Ko se je čez nekaj časa služkinja vrnila nazaj v kuhinjo, je našjn v zaplinjeiiem prostoru Edmuiiiln lloforjn nn (leh v nezavesti. V strahu jc takoj poklicala v istem nadstropju stanujočegu zdravnika tir. lvanšcka, ki jc začel takoj z umetnim dihanjem pri ponesrečencu, prispeli so reševale! in skušali oživeti F.dniun-dn s kisikom, toda vsi napori so bili zaman. Pokojni je očividno vdihnil preveč plina in jo umrl. Tragično jc. dn so je v isti rodbini prod Ieli zgodila nesreča z zastrupljanjem i" jo umrla pokojnikovi! sestra zn zastrupitvijo z Ilzolom. Dogodek je v mariboru vzbudil je bil Edmuiul Hofer splošno soeulje, ker priljubljen. Banoimisfu proračuni potrtem Belgrad, 21. marca AA. Novi banovinski proračuni. ki «o odobreni znašajo za dravsko baro-vino 115,258 184 Din; savsko bar« vino 189,^61.183 dinarjev; vrbasko banovino 32, W 1.012 Din; primorsko banovino 10,611.115 Din: drinsko banovino 66,S25.223 Din; zetsko banr? no 14,803.til8 dinarjev; dunavsko banovino 138 (Jj.233 Din; mo-ravsko banovino 44,353.771 Din; vardwska banovino 39,393.744 Din. Glede na zni/an'c banovinskih proračunov za lelo 1934 35 ni potrjeno nobeno povišanje banovinskih doklad, trošarin ali taks. Povprečne do-1 klade banovinskih proračunov za leto 1934 35 znašajo 38.5/0 .po lanskih proračunih so znaš;ile 42',. To dokazuje, da so se samoupravna bremena I davčnim nbve/ancom zmanis.ita, „Eno leto na kmetih" Berlin, 28 marca. AA. DNB poroča: Prusko državno ministrstvo je sprejelo zakon »Eno leto na kmetih«, po katerem bodo morali mladi ljudje iz mest prebiti po končani šoli leto dni na kmetih pod vodstvom in nadzorstvom za to poklicanih oseb. Svrba tega ukrepa je, obnoviti stike race' mestno mladino in prirodo. 2000 mrtvih v Hakodatu London, 28. marca, AA. Iz Tokia poročajo: Skupno število trupel, ki so jih v Hakodatu doslej spravili izpod ruševin, je doseglo že skoraj 2000. Med nfimi so jih 1878 že identificirali ln pokopali. Škodo cenijo na 158 milijonov jenov. Nemško „priznpnje" VViishiitglou, .'S. marcu. b. Herstov tisk poročil, da je nemški poslanik dr. Luther ponudil vladi Združenih držav, da jc Nemčija pripravljena plačati namesto /.upadlega obroka "50 milijonov dolarjev, saino 5 milijonov dolarjev kot priznanje. Tu gre za stroške, ki ,so nastali z okupacijo ameriške armade v Porenju, kakor tudi zu nekatere druge odškodnine, ki jih mora Nemčija plačati Ameriki. Žrtve avtomobilistov v Angliji: 6.667 mrtvih, 216.328 ranjenih London, 28. marca. TG. Po zadnji slati-stiki sc jc zgodilo v 1. 1933 7200 smrtnih slučajev, medlem ko jc biJo 216,328 ljudi težje ali laž-je ranjenih pni avtomobilskih nesrečah. V 1. 1932 je bilo mrtvih slučajev 6667, ranjenih pa 206.450. To so žrtve, ki jih zahteva moderni avtomobilizem. Vohuni na Češkem Praga, 28 marca, c. Tukaj so odkrili veliko vohunsko afero, ki se razteza na vso državo, Dozdaj je bilo s tem v zvezi aretiranih 23 oseb, pričakujejo se pa še nove aretacijc. V alero so vpletene mnoge ugledne osebnosti. Poleg tega izgleda, da so v afero zapleteni ludi mnogi nemški emigranti. Aretacije na Dunaju v zvezi s pro-cesom proti ustaškim teroristom Dunaj. 28. murca. b. Včeraj dopoldne eo na zahtevo jugoslovanskih oblasti aretirali na Dunaju dr. Artukoviča. Vlndimirja Singerja in PeČniknrju, ki so se mudili na Dunaju pod napačnim imenom. ,Stanovali so v Willzeile 40. \rtukovič se izdaja za italijanskega časnikarja. Pcčnikar je tržaški Slovcncc in je v Zagrebu študiral un vseučilišču, pn je pozneje pobegnil. Vsi so na policiji. Ko prispe nkt jugoslovanskih oblasti, s katerim se bo zahtevala njih izročitev, bo sklepalo avstrijsko sodišče o tem vprašanju, ("e jih Avstrija iic bo izročila Jugoeluviji, bodo vsi trije izgnani. Stavke v Grčiji Atene, 28. marca. p. V vsej Grčiji je danes izbruhnil popoln štrajk šoferjev, ves promet je ustavljen in v Atenah vozijo samo državni avtomobili. Stavkujoči šoferji so v provinci polagali čez cesto brune, da tako onemogočiio vsak promet. Na več krajih ie prišlo tudi do spopadov R prtticijo. Zaradi štrajka šoferjev ie ustavljen tudi ves avtobusni promet, ki je v Grčiji radi slabe železniške mreže bil zelo razvit. Samo na par progah oskrbujejo promet vojaški avtomobili. Koliko da Nemčija za vojno Berlin, 28. marca. TG. Nocoj so prišle v javnost številke nemškega vojaškega proračuna, iz katerih sledi, da bo Nemčija izdala 890 milijonov mar-k (18.580,000.000 Din) za vojaške namene, ali 220 milijonov mark (4.800,000.000 Din) več kol рз lansko leto. Nemška delegacija za trgovinska pogajanja na Jadranu Belgrad, 28. marca. AA. Člani naše in nemške delegacije za trgovinske razgovore odpotujejo danes v Dubrovnik. V Dubrovniku bosta delegaciji ostali leden dni. Razen rednih trgovinskih razgovorov se bodo v Dubrovniku vršili tudi razgovori in razprave o turistični konvenciji. Aretacija korupcionista Banjaliika. 28. marca. ni. Včeraj |K>poIe nekaj drobiža m večjo množino cigaret. Sumijo, da je poprej vlamljal skupno z Lamprehiom, kar pa Pire zaenkrat še taji. Втег dvoma ima na vesti tudi druge vlome v Kamniku. Kamniški okraj bo imel zdaj nekaj časa mir pred nevarnima in drznima vlomilcema, ki sta imela brez dvoma namen, da za praznike obiščeta še več gospodarjev in se preskrbita z denarjem. Znamenite Radenske vode (Zdra-ЕИиДНД vilni in Kraljev vrelec) uspešno zdra-у/^Шш vijo mnoge bolezni ledvic, želodca. ^^^^ prebavnih in sečnih organov jeter in žolča, zaostajanje sečne kisline (protin, razna vnetja i. t. d.), ledvične in žolčne kamenčke in notranje izmene. Gizela voda ne počrni nobenega vina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro za zdravljenje doma in pitje znamenitih Radenskih vrelcev. — Vsa navodila Vam damo brezplačno. Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci, Slovenija. Naloge rudarskih zaupnikov Trbovlje, 28. marca. Na velikem zborovanju rudarjev v Delavskem domu so naložili zaupnikom 2. rudarske skupine tele naloge: 1. Naj skličejo 14 dnevne sestanke, da poročajo o svojem delu in obenem slišijo željo delavstva. Udeležijo naj se teh sestankov tudi zastopniki bratovske sklndnicc. 2. Za zastopnike delavcev naj se ustanovi strokovni tečaj, dn spoznajo vso rudarsko zakonodajo in bodo tnko mogli biti dobri zagovorniki delavstva. Stroške za ta tečaj naj nosi DZ z vplačanimi prispevki rudarjev. 3. Nneelstvo 2. rudarske skupine naj z drugimi prizadetimi činitelji skuša doseči, da se določi in doseže eksistenčni minimum za rudarje tudi ob času praznovanja. 4. Za olajšanje stanovanjske bede nnj skuša s pomočjo zdravstvene in rudarske oblasti doseči, da TPD dovrši onih M napol dograjenih stanovanj. Iz zdravstvenih, socialnih in drugih ozirov je to nujno potrebno. Želimo, .da bi se rudarskim zaupnikom posrečilo izpolniti upe, ki jih imajo vanjo delavci! — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do urejenega želodca in črevesja Mlcho tc dobro Poskusite zato vsi mlečni toda ne morete ga vedno piti. Ali ga pa morete jesti? Seveda. Odlični novi bonboni vsebujejo kot sestaven del najboljše mleko. M PROIZVAJA: UNION ZAGREB Smrtna nesreča v tovarni Jesenice, 28. marca. Danes dopoldne je tovarna zopet zahtevala novo žrtev. Smrtno se je ponesrečil pri strojih ц. Repinc Ivan, ki je popoldne ob oni hudim poškodbam podlegel. Rajni je bil znan in priljubljen : družabnik, udejstvoval se je zlasti pri cerkveni j godbi na Jesenicah, ki ji je bil zadnja leta ka ' pelnik. Nova nevarnost za trboveljske rudarfe železnica odpovedala odjem premoga ... Trbovlje, 28. marca. Iz Belgrada je prišla vest vest, da prihodnji mesec ne bo vzela država oz. železnica nobenega premoga od naših rudnikov. Ker je največji odjemalec premoga železnica, pomeni ta sklep katastrofo za naše rudnike in s tem za desettisoče delavcev in njihovih družinskih članov, ki so zaposleni v premogovni industriji. Zato so se peljali v Belgrad posredovat tudi zastopniki rudarjev, da od delavskih družin odvrnejo nesrečo popolnega izprtia in da predočijo na odločujočih mestih usodne posledice nastale vsled odpovedi dobav premoga. 2e sedaj delajo rudarji samo tri dni na teden in jim je nemogoče živeti človeka vredno življenje. Take odredbe pa tirajo ljudi naravnost v obup. Upamo, da bodo v zadnjem trenotku razumeli bedne razmere rudarjev, da ne pride do najhujšega. Ogenj uničuje premoženja Na Dravskem polju gori Sv. Marjeta na Dravskem polju, 28. marca. Včeraj okoli 10 dopoldne je izbruhnil požar pri posestniku Bohaku Lovru (Ogrizek). V trenutku je ogenj zaiel še sosednja gospodarska poslopja in sicer posestnika Lovra Klasinca (Peter-čič), Ivana Klasinca (Kane) in Ivana Weissa (Šprinčnik). Ogenj je nastal iz nepojasnjenega vzroka. Škoda je zopet ogromna, ker je poleg poslopij uničena tudi krma, gospodarsko orodje itd.; znaša okoli 140.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Nočni požar pri Litiji Litija, 28. marca. Okoli % 1 ponoči je pričelo biti plat zvona v litijski podružnični cerkvi. Znamenje, da gori nekje blizu. Klic zvona je takoj zbudil Litiiane, ki so si preplašeno meli oči in gledali okrog sebe, kje da se vidi sij ognja. Zapazili so ga nad »Štalami«, v koloniji predilničarjev nad litijsko predilnico. Litijski gasilci so bili takoj pripravljeni in že je odbrnel litijski požarni avto z motorko pod poveljstvom zaslužnega načelnika g. Mile Koprivni-karja proti Gradcu, kier so ustavili avto nad Vrhov-čevo gostilno in takoj pričeli napeljevati cevi iz tamošnjega rezervoarja proti gostilni g. Rudolfa Jevnikarja, kateremu je že skoro do tal pogorelo gospodarsko poslopje. V tem posolpju, ki je nekaj korakov oddaljeno od gostilne in je s slamo krito, je stala breja krava, katere pri naiboljši volji niso mogli več rešiti, in je ztforela. Zgorelo je precej krompirja, krme, 8 kokoši ter mnogo drv. Kako je nastal požar, ni še pojasnjeno, najbrže • je kak gost vrgel ogorek cigarete proti šupi, ki ; je bila potem na mah v ognju in v pičlih 10 minutah zgorela do tal. Škode pa ima Jevnikar okoli 10.000 Din, zavarovan pa je bil pri Slaviji le za 4000 Din. Litiiski gasilci so s svojo akcijo skušali preprečiti, da bi se požar ne razširil na svinjak in na gostilno samo. K požaru v Leskovcu pri Krškem Krško, 28. marca. Velik požar je uničil uglednemu trgovcu in posestniku Vahčiču Zvonku v Leskovcu pri Krškem, stanovanjsko hišo, v kateri je imel lepo urejeno manufakturno in špecerijsko trgovino. Dogodek je presunil vso okolico, kajti sličnega slučaja v Leskovcu že dolgo ne pomnijo. Kakor je bilo že poročano, je nastal požar, ker so se vnele saje. Potem se je s tako naglico raz- širil po vsej strehi, da ga ni bilo več mogoče udušiti, dokler ni do kraia izvršil svojega dela. Ker jc bilo pa oni dan vetrovno vreme, se je bilo bati, da se bo požar razširil še na druga poslopja. A s požrtvovalnostjo domačih gasilcev, pozneje še onih iz Krškega, Vidma in Vel. Podloga z motorno brizgalno so požar zadušili. Vkljub temu trpi g. Vahčič še veliko škodo na pohištvu, katerega so nekaj pometali skozi okno in drugo po stopnicah. Blago iz trgovine pa ie bilo v naglici pometano na cesto ter pozneje spravljeno v sosednje hiše. Na kraj požara se je pripeljal л avtom okr. načelnik iz Krškega ter orožništvo, ki jc v prvi vrsti skrbelo da ni bilo preveč pokradenega, kali* ob taki priliki znajo nekateri posebno pokazati svoje zmožnosti. Požar Stančeve žage C3 pojasnjen Litija, 28. marca. Kakor je »Slovenec« že poročal, je na Slančevi žagi že trikrat zaporedoma gorelo, prvič in drugič so požar pravočasno opazili in lakoj udušili. Pred dobrim mesecem pa je pogorela lesena stavba za sušenje lesa. Litijski orožniki dolgo nikakor niso mogli priti požigalcem na sled. Končno so sc pa storilci sami izdali. Komaj 20 letni N. K., ki je bil na žagi stalno zaposlen, se je Primčevcmu fantu iz Tenetiš izdal, češ, da je on po nesreči zažgal. G. Rado Slane je zadevo ovadil orožništvu, ki ie potem zaprlo omenienega K., R. in delavca O. Pred sodnikom so povedali, da se je zgodila nesreča vsled neprevidnosti, ker so zaspali in je sveča dogorela. Sodnik dr. Novak je potem vsg tri izpustil iz zapora. Drzna raziskovalca jam Borovnica, 28. marca. Drzna plezavca sta mlada tukajšnja fanta, ki raziskujeta v tukajšnji občini tako nazvana »brezdna«, katerih je pri nas vse. polno. Zdaj sta pa našla »brezdno«, v katero sta prišla, seveda po vrveh, že svojih 200 m globoko. Odkrila sta v tej globini več lepili votlin s krasnimi kapniki 5 m dolžine. Do konca zaenkrat še nista prišla, ker jama pelje še vedno v globino. Pravita pa, da morata konec najti, seveda, če ni jama res »brez dna«, kakor pravijo ljudje. S seboj nimata nobenih drugih tehtničnih priprav razen vrvi ter priproste jamske luči! Odrešenje Sv. leto se bliža svojemu koncu. Pred 1900 leti se jc odigrala v Jeruzalemu in na Golgoti največja in najvažnejša svetovna drama vseh časov ... konflikt med Dobroto in zlobo, med Življenjem in smrtjo: »Mors et vita duello con-fli.vere mirando«. (Velikon. sequentia.) Na videz je zmagala zloba in smrt in podlegla je Dobrota, Resnica in Življenje. Na videz strašna katastrofa! Ob njej jc od groze onemela in vztrepetala vsa narava ter se zavila v teino žalosti. Grški filozof Dionizij Areopagit je o!) tej strašni prirodni sceni zaklical tam v daljnih Atenah: »Aut Deus naturac pati tur. aut iniindi mnehina dissolvetur« — »Ali trpi Bog narave ali pa sc bo svet podrl«. (Brcv. 9 .oct. II. Noct. 4. 1.) Toda poraz samo na videz, ker Bog-človek je s svojo smrtjo porazil smrt in nam /.aja niči I vstajenje in življenje. Ko je prostovoljno podlegel zlobi, je zmagal zlobo. S svojo prelito krvjo je od krivde opral ves svet: »Cujus una gutta salvuin fncere totum inundutn quit ab omni scolere.« In na Veliko noč je zapečatil s triumfoin, kur je dovršil na vel. petek s sramotnim trpljenjem in bridko smrtio. 2. Bog Sin je izkrvavel na križu in je s svojo krvjo odkupil ves svet. S križa so milostni žarki odrešenja knkor iz žarometa prodrli v temine vseh dežela, skozi vsa stoletja do koncu časov. V teh toplih žarkih se je porodila duhovna pomlad človeštva, ki se je bilo postaralo v strašnih zmotah in grehotah. — V vseh soeijalnih plasteh je zavel nov dih svobode otroštvu božjega. Padali so okovi suženjstva, dvignilo sc je ženstvo iz robstva |>ohote, ponosno in samozavestno se je zravnal delavec, ko je zagleda! v luči krščanstvo, da je delo častno in se ga ni sramoval sam Hog Sin. Povsod je zaplalo novo življenje. Krdela blagovcstnikov so se razkropila po vsem .svetu, učeč vse narode, noseč jim resnico in mir božji. V žarkih križa se je spremenilo obličje zemlje in se razvilo v vsej lepoti vernega srednjega veka. 3. A milosti odrešenja niso hoteli vsi sprejeti. Grešno človeštvo je bilo zastoji no že na Golgoti |к> dveh razbojnikih. Desni jc ves skrušen sprejel milost odrešenja, levi jo jc v neveri in napuhu nesrečno .»dklonil. In tnko.se godi vse veke. Kristus s križem je enim neepamet, drugim pa božja moč in modrost. (Po L Kor. t, 23.) Za vse je trpel in zadostil, a nikogar noče siliti k odrešenju. Aplikacija odrešenja ie svobodno prepuščena vsakemu posamezniku. Vsakdo naj se prostovoljno posluži zakladov odrešen ja! Kdor jih odkloni, je sam kriv svoje pogube: »Perditio tu« cx te. Israel.« (Ose. 13, 9.) Izrael, sam si si kriv pogube. Moderni svet v svojem napuhu preziro in sovraži Odrešenik« kakor judovski prvaki, o katerih pravi evangelij: »Farizeji in učitelji postave pu so uničili namen, ki gu je imel Bog z njimi« (Lk 7, 30.), d« bi jih namreč rešil. To velja tudi o velikaših naše dobe. Poglejmo Španijo, Mehiko in zlasti boljše-viško Rusijo, ki satansko sovraži in zatira vsako vero. posebno krščansko, in jo hoče z vsemi silami iztrgati iz ljudskih src. Mori škofe, duhovnike in vernike, |x>dir« cerkve in preklinja Boga in vse božje. Čisto Antikristovo so-vraštvo in hudobija. K«kor da jc vide! videč n« Patnu — sv. Janez bolj.ševi.ško zver. ko je zapisal: »lil (zveri) so bila dana usta, ki so govorila velike besede (moderne fraze o bratstvu, enakosti in svobodi) in bogokletstvu ... in odprli! je svoj« usta za bogoklet.stva proti Bogu, da bi preklela njegovo ime in njegovo bivališče in one. ki prebivajo v nebesih.« (Ruz. 13. 5—6.) Še to je videl, da bodo verni kristjani brezpravni, izključeni iz človeške družbe, prepuščeni lakoti in smrti: »Nihče ne more nič kupiti «li prodati, razen, kdor ima znamenje, ime zveri.« (Raz. 13. 17.) T. j., kdor ni žigosan za brezhožnika. Isti prizor se nam več iili manj nudi tudi po mnogih državah, kjer vodi organizirnno fra-masonstvo l>odi.si očiten l>odisi pritajen 1к>ј proti Kristusu in Njegovi Cerkvi. Namen mu je zntreti vero, porušiti oltarje (in prestole), |x>pa-ganiti svet. Žalostna .slika! Moderna kopija one n« Knl-variji, kjer so se dvigale pesti in kletve proti Kristusu, še nekaj dobrih duš Mu je ostalo udanili in zvestih. A nudi se nam vsporedno druga vesela slika v pogonskih pokrajinah Tam je nastal pravi advent. Vse željno pričakuje Kristusa, sili k Njemu kakor neikoč množice preprostega ljudstva v Palestini, se zbira okoli križa in spre-obrača v tisočih in tisočih. Uresničuje se prerokba Iznijeva: »In mnog« ljudstva pojdejo tja (na hrib Gospodovo lii*e v K. C.), rekoč: Pridite, pojdimo gori na hrib Gospodov in v hišo lloga Jakobovega, dn nas bo učil svoja |x>t« in d« bomo hodili |м> njegovih stezah.« (Iz. 2, 3.) Tako je: Kulturni svet se je preobjedel treb« je. d« se verni katoličani v smislu n«vodil papeža in Škofov strnejo okol zmagoslavnega znamenja križa. V naši prevratni dobi se mnjejo vsi temelji človeške družbe, kri/ pn stoji trdno: st«t eru\, volvitur orbis — križ stoji, četudi sc svet prevrača. št. M. Ljubljanske vesti: Sovražniki mestnih nasadov Ljubljana, 28. III. Ljubljančani >mki ponosni na naše lepi' nasade, sami jih hodimo radi občudovat, pa tudi vsakogar s ponosom vedemo v Tivoli in tun pokažemo naše krasne drevorede ter cvetlične grede. Toda ljubljanski nasadi imajo tudi sovražniku, čeprav tiiso nobenemu ua poti. Najhujši sovražnik jc pač objestnost nekih ljubljanskih gospodičev, ki so že sedaj, ko sc jc pomlad komaj dobro pričela, začeli uničevati cvetlične grede in ruvati klopi. Pred dnevi so delavci sporočili mestnemu vrtnarskemu ravnatelju, da jo v Tivoliju na pr. izruvanih več klopi. Z grozo j«' g. Lap ugotovil, dn je bilo v eni sami noči izruvanih. razbitih in razmetanih nič manj kakor 15 klopi. Klopi so našli prav vse, torej lii bilo tukaj nobenega koristoljubnega motiva in niso klopi izruvali ljudje, ki hi jih morda uporabili za drva in podobno. Tudi brezposelni ali delavci tega tiiso mogli storiti, temveč kažejo vsa znamenja, da so lo storili gospodiči, sinčki raznih družin, ki pač ne morejo stres ti svojo mladostno prešer-nosti drugače, kakor nad klopmi v parku in nad nasadi. Pred kakšnimi 10 leti je bil pri takem početju znsnčen sinček visokega g<>-spoda in pred dvema letoma zopet sinček prav tako uglednega gospoda in znan športnik. Tedaj s-o seveda gg. očetje mnogo intervenirali in prosili, da se je stvar potlačila. Za letošnjo početje v Tivoliju pa jo policija obljubila, da bo vsakogar, ki ga izsledi ali zasači. kaznovala tako, kakor ni bil v Ljubljani še nihče kaznovan. Najugodneje kupite ali naročite tiamslfc piaece in Kostume v damskj konfekciji ll Л. Pituiin. MuMidHU, Kongresni trii 5 © Letošnji jogri. Obreda umivanja nog se udeleže danes, na veliki četrtek, 29. marca 1934, v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Janez M a -rolt iz Kostanjevice, star 94 let; Franc Ćar-man iz Št. Vida nad Ljubljano, star 90 let; Valentin P i b c r iz Ribnega pri Bledu, star 89 let; Jakob J a g e r iz Ljubljane, star 89 let; Andrej Slejko iz Kamnika, star 88 let; Janez Svete iz Borovnice star 86 let; Jožef Jelnikar iz Kresnic, star 86 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 8ft let; Ivan Cerar iz LjuMiane, star 82 let; Albin J e b a č i n iz Šmartna pod Šmarno goro, star 81 let; Lovro M i k o č iz Ljubljane, star 77 let: Jakob Grčnian iz Ljubljane, star 72 let. — Skupna starost starčkov znaša 1020 let. •J Sv. meša za turiste bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice na velikonočno nedeljo in na velikonočni ponedeljek ob pol 7. • Gozdni požar na Golovcu. Z nastopom lepega vremena so so /v pričeli po/uri v gozdovih okoli I. jubl juiio. Io požare povzročil jo navadno malomarni izprehiijalci, ki od v r/ejo šc žareče cigaretno ostanke. Včeraj popoldao so bili klicani poklicni gasilci na Golovec, kjer sc jo wiol večji kompleks gozda pod golovško vilo nn vrhu hriba, (iasilei .so šli tja z orodnim avtom tor požar po napornem delu omejili iu /udušili. • Nesreča na Blcivveisovi cesti. Včeraj r,u pripeljali \ bolnišnico Vonclja Maluclut, 51 letnega ruskega emigranta, sedaj kočijažu pri to-varni 1'okatotc in stanujočega \ Rožni dolini. I Malllch jc pel jal včeraj okoli "i popoldne voz / ; zavoji IVkatctec |м> Blcivveisovi cesti. En /uvoj pa je padel na konje, ki sc splašili iu zdivjali. Mnlucli jo pa2-lctni carinski uradnik in ftikol« 1'adjen, 39-letni carinski uradnik, oba v Ljubljani, zaradi prestopka kršenju uradne dolžnosti in zločinu po ko-rupcijskom zakonu ter ljubljanska trgovka Ivanka Šmalc zuradi napeljuvunju k navedenim zločinom. Nikolu Padjen je tudi obtožen, du jc poskušal podkupiti dolioduretvenu orguna Ivanu Novaku in Ludvika Viruntu. Obtožnica uvodno nuvuju, du so se žc več čusa na glavnem kolodvoru vršile nedovoljene carinske manipulacije s kovčegi, ki so prihajali na glavni kolodvor kot prtljaga. Obtoženi Padjen je kovčege potem mimo dohodnrstvenih organov spravljal v mesto. Navedenih ie več slučajev in obtožnica poudarja, da so bili nekateri ljubljanski trgovci v te.snih stikih z nekaterimi cariniki. Manipulacijam so prišli na sled šele konec novembra luni. Zagovor obtožencev. Prvi obtoženec Dušan Špadjer, ki je bil službujoči carinik nu glavnem kolodvoru, je bil kratek. Predsednik: »Ali ste imeli opraviti s kovčegom?« — »Nc!« Okoli 20 kritičnega dne je bil dvignjen kovčeg .Bil je pregled robe. Kovčeg je bil višii, daljši iu širši ko zaplenjeni. (Ta je l>ii postavi jen kot corpus delieti.) V kov-čegn je bila suknja, stara obleka, črno krzno, perilo iu knjige. Predsednik: »Poznate ta kovčeg?« — »Ne. Gu nisem videl.« — Kuj ste napravili?« — izdal sem potrdilo, Kuko ee zagovarjate? Vas je paznik zasledoval? Niste bili v službi?« — Prišel sem okoli IS.30 v nebotičnik. Domenili smo se, da tju pride družina in inoju »švogericu«, da vidi to ljubljansko senzacijo. Kavarna jc bila polna. Sedel sem k mizi, ki je biiu prazna. Priscdel je neki gospod. Predstavil sem se mu. On tudi.« Predsednik: kuko se vam je pred.sta vil?« Dojunovič ali Pejano-vič. Pravil je. Din 8'- zadostuje. za 4—b krat. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno od min. aoc. politike in narod. zdravja S. Kr. 22115 od 12. decnml>ru ШЗ. Dolga in čudna vožnja. Obtoženec jc nato opisoval, kod je vozil zugonetni kovčeg. Po kolodvorski ulici naprej do štruklja, kjer ga jc dohitel mitničar Vira nt, nato je vozil na Marijin trg. dalje po Woll'ovi ulici mimo restavracijo Zvezde, v Šelrnburgovo ulico, knufljevo, Beethovnovo tju do palače Du-nuv. Pri štruklju ga je Virant prijateljsko vprašal: Kam greste?* Povedal sem mu. da ni v kovčegu nič.« Predsednik: »Ali niste gledali, kje bo.-,te dotienega neznanca zagledali?« — »Sem gledal.« Vlitničar je obtoženca spremljal na |H)ti do Du navil, ko je Virant odprl kovčeg in pogledal pri trgovski zbornici vsebino kovčegu. je rekel, da je »inantel« nov. Kregala sva se. Spremljal me je do Dunava. Imel sem vtis, da hoče iz mene izniolsti kaj denarja. Ko pa je videl, da nič ne opravi, je odšel. Predsednik: /Ali ste mu plačali ^OO Din?« Obtoženec: Ne. Absolutno ne. Vse je proli meni inseonirano.« — »Od kntcre smeri je prišel dotični goepod?« — slz Gujeve ulice je prišel. Plačal je, se za-livalil in odšel!« — sin Vi?« — »V nebotičnik.« — Poznate gospodični) šnnilčevo?« — Poznam. Kupil sem pri njej klobuk. Drugače ž njo nisem imel nobenega posla.« — Kam je šel neznanec s kovčegom?« — Dejal je. da še isli večer potuje v okolico Siska.« Obtoženec izključuje. du bi ponujal Viruntu 100.000 Din, da gu ne izda. Obtoženec je nato povedni, du sta s Pejanovičeni v kavarni govorila o politiki, fašizmu in komunizmu. Državni tožilec dr. lella-olier: Ali ste res Novaku ponujali bakšiš?« — ?Ne. Ju/, nisem Srbi junce. Jaz. sem Hrvat. Hrvati nikdar ne pravijo tbukšiš«, le »trinkgeldc ali napojnicac. Drž. to/ike: Zakaj bi neznanec pustil staro prtljago voziti po mestu?« — Gospod! Sem kc .sani čudil. Mogoče je hotel mene izrabiti. Mogoče je imel notri komunistično knjige.______ Kofei prepovedan! Milijoni ljudi se iz zdravstvenih razlognv iz oaibl.iejo kofein«, družilne snovi v kavi. Kolika dobrota za vse te je kava Hag. t« divnu kofeina oproščena zrnata kava! Več kot 311.000 zdravnil-ov iz vseli kulturnih krajev predpisuje iu priporoča kavo Hag. Tretja obtoženka Ivanka ŠmaPeva je zanikala vsako krivdo. Predsedniki »Ali ste imeli opraviti s kovčkom?« — »Nič!« — »Poznate Špadjera in i'adjena?« — »Ne.« — Obtoženka čovori zelo tiho in z veliko težavo. Težko jo je bilo razumeli. »Na Dunaju ste bili konec novembra?« »Da. 28. novembra lani.« Ste kaj kupili?« »Malenkostne stvari!« Povedala ie, da v veži puščajo včasih kovčke trgovski potniki. Kovčka ne po*na. Drž. tožilec: »Ali sle šli na Dunaj na sprehod?« »Šla sem si cene ogledat.« Drž. tožilec: »Ali je vam znano, da ste zadnji čas tihotapili svilo?« »Ne.« Branilec dr. Vavpotič protestira Drž. torilec: »Ali v dobrih prdikah živite? Ali je vam treba zavajati carinske uradnike-reveže?« Drama'ični prizori Nadalina razprava se je začela prav živahno, mestoma burno razvijati. Sadilo je namreč zaslišanje prič, v prvi vrsti dveh dohodar.stvenih uradnikov odnosno paznikov, ki sta prišla kovčku na sled. Prva, glavna obremenilna priča Ludvik Virant ie v vseh podrobnostih opisal, kako ie lovil Padjena s kovčkom. Prav plast:čno je orisal dolgo vožnjo od kolodvora do palače Dunav. V Beethovnovi ulici je odprl kovček. Pogledal je in potioal. Bilo je samo krzno zvrhano naloženo. Prav fino krzno. Predsednik: »So bile knjige?« »Ne.» »Goi-zerice?« »Ne.« Diktiral mu je zaradi trošarine kazen 1000 Din. Dal mu je lakoj 500 D;n, pa je obljubil, da ostanek prinese drugi dan. Rekel mu je: »Raje plafam 100.000 Din da se ne izve za ta slučaj.« »Ali vam ni bilo nič čudno, ko ste se tako peljali okrog?« »Seveda. Pa še mene ic vprašal, k:e je palača Dunav!« Med obtoženim Padjanom in pričo se je nato razviiala prav ostra kontraverza. Obtoženec je večkrat pričo žalil. Padjan: »Zakaj sle me pustili izpred kolodvora?« Priča: »Ste mi ušli Pad an: »Imate hišo za po! milijona.« Priča- »Vam dam 100.000, če jo imam tako.« (Priča si je z lastnimi JSlazznanilci Liubljana 1 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, ТугЈсча b in mr. Bakurčič, Sv. Jakoba trg 9. 1 Praški pevski zbor »Smetana:, ki koncertna v Ljubljani v četrtek. aprila v veliki unionski dvorani, si je izbral za svoj ljubljanski nastop spored iz najznamenitejših čeških skladateljev, deloma so zastopani tudi nekateri Jugoslovani, nn sporedu sta pn tudi dve slovenski narodni pe.smi v priredbi Marka Bajuka. »Smetana« je ua glasu eden najboljših čeških moških zborov. Po prevratu nastopi sedaj drugič nu veliki turneji v Jugoslaviji, katero nadaljuje potoni po Bolgariji in Grčiji. Vstopnice so v predproduji v knjigarni Glasbeno Matice. Cerkveni vestnik Izredno cclonočno čeSčenje sv. R. T. se prične drevi ob 9 v ljubil, stolnici. Pred polnočjo bodo nočni častivci molili 23., po polnoči pa 24. uro iz knjige Večna molitev. Vljudno vabljeni vsi možje in mladeniči, ki ste voljni vsaj eno uro darovati svojemu Odrcšeniku. Maribor m Zimskosportna podzveza ima drevi oh 20 v klubovi sobi redno odborovo sojo. iu Rok /.n vlaganje duvčnili prijav /,a pridobnino. davek na poslovni promet in rentnino poteče 31. marcu t. 1. v smislu razglasa davčne "'" m6'Vesela pravljica »Jurčck« v štirih dejanjih -e uprizori na Velikonočno nedeljo popoldne v gledališču. — Zvečer premijera Foer-sterjevogu Gorenjskega sluvčkn«. ni Na Ljudski univerzi v Studencih predava drevi ob sedmih prof. Frnnjo Baš o kraljevini Danski. Skioptičnc slike. NEMINLJIVA LEPOTA trpetnoit io ekonomičnost, (o »o prednosti Kumijaatib tal. tapet itt pr prog »Terr ■ go i mt* Idealuo /a tole, kina, gledališča, bolnice, /avode itd. TERILV GOMME SEMPERir ' ZAGREB, NIKOLIĆEVA • Drugi hraii Trbovlje. Igro Henrik, gobavi vitez« ponovijo nu velikonočni ponedel jek v Društvenem domu. Igra ima tako lepo in globoko vsebino, da si jo naj ogledu vsak. ki je zadnjo predstavo zamudil. Domžale. Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje— Zndobrovu gostuje na velikonočno nedeljo v Domžalah v Godbenein doni n s Kristusovo dramo »Pasijon« Vstopnice se lahko naročajo pismeno in bodo v prodprodaji tudi v nedeljo od 11. dopoldne naprej v Godbenein domu. Vrhnika. Šahovski klub Močllnik priredi za velikonočne praznike šahovski turnir za prvenstvu Vrhnike, ("us za priglase do 12. uro L aprila I. 1. Popoldne sp prične žo turnir. Priglnsnina zu turnir zn člane 2 Din. zn nečlane S Din. — Odbor. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek. 29 marca: IVltl Cone (kI 20 Din navzdol. Petek, 30. tnarca ol) 14 1NRI Izven One od 20 Din navzdol. Opera Začetek ob 20 Čclrlck. 29. marca: Zaprto. Petek, V), marca ob 19: •■Parsifnl . Izven. Znižam- cene. MARIBORSKO C.l FD VI IŠČE Nedelja, 1. aprila ob 15: Jurčck«, premijera, — Ob 20: Gorenjski slavček«. Premijera. Ponedeljek, 2. aprila ob 15 -Gorenjski slavček«. — Ob 20 »Slambulska roža«. Znižane cene. rokami zgradil hišico ob Ižanski cesti!) Predsednik: 'Ali ste mu izročili 500 Din?« Padjan: »Ni rc«. Vi ste to insccnirali!« Padjan: »Zakaj ste me pu-stili? Ali iz milosrčnosti ali strahu?« Priča: »iz strahu!,. Druga priča Ivan Novak, organ dohodar-stvenega urada je v bistvu potrdil izpovcdbe prve priče. Padjan mu je ponujal nekaj srebra, češ: Evo vam bakšiš. To ie kod nas običaj!« Priča pa je odvrnil: »Pri nas pa ne!« Razburljiva popoldanska razprava Popoldanska obravnava, ki se je pričela ob 1?.30, je bila izredno viharna, spremljana z napolnili dramatičnimi prizori, razvijajočimi se med obtožencem Padjanom in pričami — uradniki mestnega dohodarstvenega urada. Obtoženec Padjan nastopa kakor borec za oba druga, je drzen in sc brani na vse načine. Na dan je spravlja! mnogo 'senzacionalnih stvari, ki pa niso napravile za-željenega efekta. Prvi obtoženec in tretja obtoženka sta mirna, V polek razprave se skoraj ne vtikata. Priča Matija Brudcr, postrešček, k'i je vozil zagonetni kovček po ljubljanskih ulicah, jc nu šaljiv način opisal vse romanje in prišli so naposled do palače Dunav, kjer so kovček odnesli na dvorišče. Nato pa jc prišel gospod v spremstvu neke gospodične, ki je nato pokazala, da je odpeljal kovček v trgovino Šmalčeve na Marijinem trgu. Gospodična ni rekla ne bev ne mev. »Koliko ste dobili?« — »Gospod mi je dal 50 Din in bil sem vesel.« — »Kolika je drugače tarifa?« — »25 dinarjev.« O zaslišanju na trošarinskem uradu |c Bruder povedal: »So me tako pritiskali, kakor takrat na Viču, ko so me Orjunci pestili.« Priča je vztraial pri svoji trditvi, da jc bil kovček odpri pri Dunavu, dočim je poprej navajal, da na vogalu Knafljeve in Beethovnove ulico. Rekel je, da ni pismen člov>k, zalo so lahko napisali, kar so hote!j, Bruder ic bil oni, ki jc povedal, da je kovček nel'al k Šmalčcvi. Zaslišani sla bili nato priči stražnik Jos»p 7orec in vodja mestnega dohodarstvenega urada Janko loavec. Tu ie obtoženi Padian pričel z ofenzivo. Rekol je priči- »Ali pričaku'etc nagrado?« Prič.«: »Niti pare' Nisem !?a iaz viell« Padjan: »Ali ste hvalač?« Priča: »Nikoli ncl« Leteli so napadi na organe in uradnike mestnega dohodarstvenefia urada. Drž. tožilec je bil zalo primoran odločno protestirali in ie iz'avil: »?a mestne uradnike sc bom zavzel Vrše svo:o službo vestno. Jih napadajo tn. kot da bi bili oni obtoženci.« NAPETI MOMENTI. RAZNE OBDOLŽITVF. Med napeto pozornostjo je bil nalo zaslišan nadzornik Valentin Fortič. ki je vodil preiskavo In zasliševal prizadete. Najprej jc mirno očrtal pote.K afere, čuli so se razni ugovori in naipadi Obramba ie kritizirala postopanje paznika Ludvika Vi-ranta. Drž. tožilec: »Virantovo poslovanje ie bilo v redu, ker je lovi! tihotapce.« Po končani nad-zornikovi iriavi je bila k on front a cii a z drugimi pričami in z obloženim Pad'anom. Pad;an priči: »Ali ne fungirale med hvatači?« Priča Ne vem.« Padjan mu je znova očital, da ie tudi »hvatač«. Nato pa je Padian razburjen vzkliknil: »Ali mi niste, ko sem bil 2. decembra zaslišan na pol, ekspozituri, namignili, da nai vam dam 4000 Din, pa bo vse v redu?. Priča Forlič ie poslal ogorčen in ie Pad-iana kratko in z močnim glasom zavrnil: »Laž!« Padjan; »Vi lažeie'« Pad:an je ponovil: »Zahteval je od mene 4000 Din. Pa bi bilo vse končano.« Priča: »Gola laž in izmišljotina. Pri zaslišanju na cks"orituri ic bil prisoten tudi L. Virant.« Našla! je nato nenavaden dramatičen p-izor. Dvorana jc odmevala raznih vprašanj in vzkHVov. Priča Forlic. nekoliko razburjen, je nato podal SF.NZACIJONALNO ODKRITJE -Upravnik ca-inarnice g. Miiuškovič mi jc namignil, da nai stvar zalušam. Javil sem županu. G. župan mi ie rekel: »Kdo bo nosil odgovornost'/ Jaz je ne morem nositi in tudi vi ne! Zadevo srni-naznanili finančni direkciji ter sva sc skupno z ravnateliem g. Zupanom pritožila nad poslopan'cm carinarnico. Nili na misel mi ni prišlo, da bi zahteval od takega Padjana kako nagrado in sc dal korumpirati.« Priča Virant je potrdil, da je Bruder pri zaslišanju spoznal Padjana. Nadzornik Fortič ic omenil: »To vse se mora nehati. Da bi še cariniki uvažali poleg drugih, to se mora nehati!« Priča jc potrdil, da ie bil pri podpisu protokola s Padjanom zraven, a jc šel nato ven, za njim pa g. Fortič in Padjan. Vrstili so šc drugi burni prizori. Afera vzbuja povsod senzacijo. Razprava bo trajala najbrž pozno v noč in bo preložena, — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti. ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slahopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim. korpulentnim liudem, trpečim na protinu in hemeroidih. Osebne vesti __ |/pil /u civilnega in/onjorja slu napravila v Belgradu ing. Mbcrt Plemelj / Bleda in ing. urh. I v gen ('viki i/ Ljubljane. Čestitamo! Iz finančne službe, Premeščen je gospod Franc Trope!, dnvčni kontrolor, k davčni u ur a vi v Krškem kol šef. Koledar Četi lok. 2«), marca: Veliki čoirlek: Ciril' i Bortoid. Ostale vesti i — Zahvala. Škofijsko društvo za varstvo sirot izreka nnjprisrčnejšo zahvalo za dar 2o0 Din. ki jih je darovalo zavetišču sv.. Jožeta v SI. Vidu nad Ljubljano urudništvo tvornicc Štora d. d. namesto vencu nu krsto blagopokojne matere ravnatelja F. Vogla. — Izpiti ua srednjih šolah. Kraljevska banska uprava opozarja vse kandidate zu privatne, odnosno dopolnilu;! izpite na srcit-njih šolah, da vlože najkasneje do 10. maja pravilno opremljene in kolkovane prošnje, in sicer le pri ravnateljstvu držnvno srednje šole, na kateri žele opraviti izpite. Ministrstvo prosvete in kraljevska ban^ku uprava ne sprejemata direktno poslanih prošenj. — Koblcknv Dom na Hegunjščici bo odprt od 1. aprila daljo ob nedeljah in praznikih. Dostop mogoč brez smučk. Pomladne plašče ravnokar dospele novosti od 250 Din dalje nudi v veliki izberi in najnovejših krojih tvrdka FRAN LUKIČ Ljubljana, Stritarjeva ulica. — Opozarjamo ljubitelje glasbe na današnji ineerat »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani o znižanju prodajne ccnc zbirke »Universai Edilion« na polovično ceno. Cenik te zbirke je brezplačno na razpolago. — Cerkvene zbore opozarjamo na slovenske odgovore, ki jih je priredil stolni dekan dr. Franc Kimovec. Pojo se pri procesiji na praznik presv. R. T. in pa pri evangeliju pri slovesnih mašah. Od velike noči dalje je namreč dovoljeno peti list in evangelij v slovenskem jeziku. Cena izvodu cn dinar; dobijo sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Za veliki teden priporoča »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani naslednja premišljevanja in nabožno branje: Getzemani in Golgota. Premišljevanja in molitve v čast britkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa. Priredil Fr. Ks. Sleržaj, vezano Din 30. — Tomaža Kempčana -Hoja za Kristusom«. Priredil A. Kalan, rdeča obreza Din 18, zlata Din 24. — Od duše do duše, pisma dobrim ljudem spisal Peter Lippert, poslovenila D. Vodnik, Din 40, vezano Din 45. — Nn poti v večnost. Spisal L. Poulin, poslovenili bogoslovci ljubljanske Mar>;anske kongregaciic. Din 12, vezano Din 16. — Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Priredil dr. Ciril Potočaik. I. zvezek, nevezan Din 38, vezan Din 50; II. in HI. zvezek nevezan Din 40, vezan Din 52. — Kristusovo življenje in smrl v premišljevanjih in molitvah v dveh knjigah priredil Št. Kocijančič; nevezano Din 28, vezano Din 56. — — Avtoproga Ljubljana — Vodice — Cerklje— Kranj in obratno vozi, počenši г dnem 30. innrca 1934 mesto naravnost iz Vodic v Sp. Brnike—Cerklje, iz Vodic skozi Žeje—Na«ovče—Lahovče—Sp. Brniki —Cerklje—Kranj in istotako obratno. Vozni red ostane neizpremen:cnl — Adresar industrije, obrti, trgovine, bankar-stva, zadružništva in drugih ustanov ter luisko-prometnih Industrij, ki ga je pravkar zelo pregledno urejenega za dravsko banovino izdal Ju-goslovenski industrijsko gospodarski kompas, se naroča pismeno pri redakciji: Jugoslovcnski industrijsko gospodarski kompas, Ljubljana-Moslc, Po-hlinova 3 — Cena 120 Din. — Pozor! Različne ostanke raznovrstnega blaga, jako ugodno Inliko kupite v novem Bazarju Ivanka Štrukelj, Ljubljana, Kopitarjeva L ~ Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino! — Pri slabosti fe naravna »Franz Joseiova« voda priietno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge ker че izkaže že v malih količinah koristno Radio Programi Radio Ljubljana: Četrtek, 29. marca; 12.15 Gounod: »Faust« (re-producirana skrajšana opera) 12,45 Poročila 13.00 Čas, nadaljevanje »Fausla« 18.00 O varčevanju pri i ročnih delih in obleki (V. Hmnek) 18.30 Srbohrva-j ščina (dr. Rupel) 19.00 Plošče po željah 19.30 Pogo-vor s poslušalci (prof. Prezelj) 20.00 Postne pesmi, poje mešani oktel 20.30 Haydn: Sedem besedi, izvaja godalni kvarlel 21.15 Radio orkester izvaja religiozno glasbo 22.00 Čas. poročila 22 20 Slav nostna glaeba na ploščah. Drugi programiг Četrtek, 39. marca: Belgrad: 19.30 Lahka glas ba 20.00 Orgelski koncerl 20.30 Sodobni belgraj«lii komponisti 21.20 Radio orkester — Zagreb: 20.00 Belgrad — Duna|i 19.00 Kristusovo trpljenje v narodnih pesmih 20.35 Komorna glasba — Bud m-pešta: 17.30 Orkester 19.50 Zbor iz glasbene akademije — Mllan-Trst: 20.30 Prenos lz opere — Rim: 20.45 Verdi: -Rcuqlcm- — Praga- 20.00 Orn-lorij t-Slabat Mater« (Dvorak) — Varšava: 20 15 Duhovni konccrl filharmonije. — Vsa Nemčija: 19.00 Kanlala »Tuia nevera (Koln). Z ultrakratkimi vatovi proti smrti Rus Smirnov je obudil dva mrliča Nedavno jc presenetila evropske zdravnike vest iz Moskve, alnča narodnega predstavništva v Duiblinu. — Spodaj levo. modre srajce na pohodu — desno: de Valera, ministrski predsednik. Kam gre izkupiček „dobrodelnih" Ce plešejo za uboge prireditev ? Sestre so same ustanovile bolnišnico Leta 1913 so ustanovile sestre iz družbe Jezns—Marija—Jožef svo,;o naselbino v mestu Kurnool v indijski škofiji Nellore. Ker je imela nekaj sester diplomo za izprašane oskrbovalke bo'nikov, so sestre prav kmalu ustanovile v svoji hiši brezplačno apoteko in nedolgo potem so prevzele v oskrbo mestno bolnišnico. Deset let pozneje, ko so same ustanovile bolnišnico za žene in otroke, jim je dala vlada podporo v znesku 4000 rnpij (okrog 80.000 Din) in tudi tamkajšnji deželni knez jim je naklonil 3000 rupij. Spomladi leta 1924 se je vršila posvetitev nove bolnišnice. Ko se je naslednjega leta indijski minister za zdravje na svojem poto- Aparat, k i zaznava sanje Ravnatelj fiziološkega laboratorija na new-vorškeni vseučilišču g. Ilernsback je sestavil pripravo, s pomočjo katere je mogoče registrirati sanje spečega. Znano je, da spremlja vsake sanje močnejše bitje srca. Igla nn tem aparatu avtomatično črta stopnjevanje srčnega bitja in drugih izprememb na trak. Igla je v zvezi s pripravo, ki meri dihanje in bitje srca. Dokler človek ne sanja, je črta, ki jo napravlja igla, povsem ravna. Začetek sanj se takoj pokaže na traku z močno krivuljo. Podobe, ki pri tem nastanejo, je učenjak primerjal s pripovedovanjem spečega, ko se je prebudil. Tako je ugotovil za določene sanje določene črte. Neprijetne sanje se kažejo v močnih in neenakomernih potezah, medtem ko prijetne sanje valovijo na črti, kakor bi se človek zibal na lahnih valovih ... vanju ustavil tudi v Kutnoolu in je posetil bolnišnico sv. Terezije, se je prav toplo izrazil o delu usmiljenk. Število bolnikov je naraslo od leta 1914 od 40 do 6000 v letu 1933, v zasilnem ambulatoriju je bilo v tem času obravnavanih 50.000 primerov. Razmere so tako zahtevale razširjenje celotne ustanove. Vdova že imenovanega deželnega kneza jim je v ta namen darovala 1000 rupij. Neki hin-duistični trgovec, čigar sin je ozdravel v tej bolnišnici, je podaril sestram 12 hektarjev zemljišča. Ze samo ti darovi od nekato-ličanov dovolj dokazujejo, kako visoko ceni vse prebivalstvo delo krščanskega usmiljenja, ki ga izvršujejo ponižne sestre. Umberto pojete v Vatikan Dne 1. aprila, to je na veliko noč bodo v baziliki sv. Petra proglasili don Bosca za svetnika. Slovesnosti bo prisostvoval tudi prestolonaslednik Umberto, ki bo zastopal italijanskega kralja. Italijanskega prestolonaslednika bodo sprejeli v Vatikanu prav slovesno z vsemi častmi. Sprejem se bo vršil po slavnostnem ceremonijalu. Kakor poročajo listi, bo v bližini prestola sv. očeta, postavljen — na njegovi desnici menda — stol za Umberta. »Ne, v takem hotelu pa še nisem bil nikdar. Saj tu lepše ravnajo s perutnino kot pa z gosti.« »Kako to, ali so nevljudni ali kaj t« »Ne to, toda perutnino gotovo ne skn-bljo pri živem telesu, ljudi pa.« Gospa Usticli (Ustič?) v Čikagu je šla na predavanje o oskrbi otrok, med tem pa se je nje dvoje otrok skoro zadušilo doma. K sreči so ju mogli zadnji hip še rešiti. Organizacija, ki je priredila to predavanje, je poslala tri zdravnike in pet strežnic za nego dveh otrok. Sklicali so konferenco ter sc dolge ure posvetovali, kaj bi bilo treba ukreniti. Ko so organizacijskemu odboru predložili račun, je ta znašal 10.000 dolarjev, in sicer so dali ženi, materi obeh otrok, 1000 dolarjev, 9000 dolarjev pa je šlo za zdravnike, strežnice itd. Mislil bo kdo, da je kaj takega mogoče samo v Amerik, vendar se to dogaja tudi drugje. Ob priliki nekega cvetličnega dneva v piid invalidnim vojakom je bilo nabranih nekje na Angleškem 2250 funtov ali 540.000 Din. Onim, katerim je bila zbirka namenjena, pa so dobili samo 63.000 Din, vse drugo, torej 477.000 Din, pa so pogoltnili izdatki. In prav radi tega so postali cvetlični dnevi med Angleži nepopularni. Istotako je s takozvanimi dob. odfilmmi alesi, si so med severnjaki i ne vadi. 700 vstopnic po 1 funt je bilo prodanih za takšen ples letošnji predpust. Oni, za katere so plesali pa so prejeli samo 150 funtov ali 36.000 Din, med tem ko je šlo 32.000 Din za izdatke. Večkrat smo že slišali tudi o bazarjih, k; jih prirejajo, seveda tudi v človekoljubne namene, kajpada. Ob neki taki prireditvi бо zasačili »ugledno« gospo, ko je mašila izkupiček za prodane predmete v svoj žep. Vsa družba, ki je bazar priredila, je bila vsled tega kompromitirana in v družabnih krogih, še bolj pa med revnimi sloji, katerim je bil namenjen dobiček, je dvignilo precej prahu. Kakor /.nuno, nima Anglija takpzvane narodne vojske. Vojaške dolžnosti tam ni. Armada sestoji iz samih prostovoljcev. Vsuko leto nabirajo nove vojake, in sicer na to način, da vzbujajo med ljudstvom zanimanje za vojaški stali. Vojaki nastopajo s prav mikavnimi prizori in burkami. Tuko vidimo na naši sliki prizor z angl. nabora. Vojaki predstavljajo konjski par, ki veselo ooekakuie iu sc vascJi vojuškega življenja. S temle lepakom vabijo na tekmo med Baskom Paolinom Uzcudunom in Махот Schmellingom, ki bo 8. aprila v Barceloni. 100 potresov na dan! Seizmografi, ki v opazovališčih zaznamujejo potrese, nam povedo, da doseže število potresov vsako leto okoli 8000; to se pravi, da pride na vsak dan 20 potresov. Na prvi pogled se zdi to nekaj strašnega. Toda v resnici pa ni tako hudo. Upoštevati moramo predvsem, da ,je mnogo držav na svetu, kjer se potresi sploh ne pojavljajo; v drugih zopet ne napravijo posebne škode, povečini potrese zaznamujejo samo seizmografi, tako da jih sploh ne čutimo. Učenjak William Bowie, ki tlela na institutu Smithsonian, je te dni priobčil v Washingtotiu še bolj senzacionalno številke. On trdi, da znaša število potresov na leto 30—40.000. TI potresi so pa tako malenkostni, dn jih nnši seizmografi ne zaznavajo. Zato bi bili potrebni boljši instrumenti. Prof. Bowie trdi, da so potresi povsem nekaj naravnega, nekaj navadnega. Nc smemo si misliti zemlje kot trde mase, temveč kot elastično gumijasto oblo, na površju katere se pojavljajo učinki notranjega vrenja. Na površini je zemlja trdnejša, obenem pn tudi krhka. Ta trda plast sega fiO km globoko, nakar zadeneino na elastično plast. Kadar pritisne nn to kak močnejši sunek, potem moramo pričakovati nn površju nesrečo. Prof. Bowie jc prepričan, dn bi tc nesreče ne bile tako velike, ako bi stavbo v teli državah zidali bolj trdno. Ognjišče potresov je torej edino v notranjosti zemlje in ti niso v ni-knkl zvezi z določeno konstelnci.io zvezd, ne solnca ne lune, knkor tud' ne v zvezi z določenimi letnimi časi. Nehaj o tvojem telesu Močno vzbočen prsni koš, na katerem čepi kratek vrat, pogosto ovaja emfizo. Bolni na pljučih imajo navadno upadla prsa in prostor med posameznimi rebri je upadel. ★ Skorja Kruha in peciva jc mnogo lažje prebavljiva, kakor pa sredica; seveda jo je treba dobro prežvečiti. ★ Jetiko le izjemno podeduješ; navadno se bolezni nalezeš pozneje z dihanjem. ★ Bolni na srcu naj živijo redno, potem lahko tieakajo visoko starost. Nervozni ljudje, ki so bolni na srcu, naj si nikar ne opazujejo srčnega bitja. Pomen srčnega bitja ni tako lahko razbrati; nadalje se dogaja, da prevelika pozornost na srce vpliva na bitje in povzroča nepravilnost. Pri otrocih je seveda bitje mnogo hitrejše kot pri odraslih. Pri igrajočem se otroku lahko našteješ v eni minuti tudi 160 udarcev. Prevelik strah v tem pogledu nikakor m na mestu. ★ Še danes je uporaba cuclja zelo razširjena. Splošno je mnenje mater, da se otrok na ta način potolaži. Vtuknejo mu v usta cucelj in se za vzrok jokanja ne zmenijo. Pri tem ne pomislijo, da je cucelj otroku v škodo, ker ga po nepotrebnem draži, da stalno sesa in tako po nepotrebnem dela. Nekatere matere celo oslinijo cucelj z lastno slino, preden ga dajo otroku v usta. To je tudi kvarno, ker se otrok lahiko tako naleze bolezni. Sploh je uporaba cuclja v zvezi z večjo nevarnostjo okuženja. Mamica, prinesi dežnik, sneži. ★ Nekaj ima že na sebi, da je človek poročen. »Da, da, človek vsaj ve, kje mora biti Gospodarstvo Zunanja trgovina — aktivna Po prehodni pasivnosti v januarju za 27.0 milj. Din jo poštnin nušn zunanja trgovina v februarju zopet aktivna in sicer za 37.0 milj. To izboljšanje našo trgovinske bilance je pripisovati zmanjšanju uvozu i ii povečanju izvoza. Uvoz je v fobruurju zuasat 282.9 milj., januarja >59.7 milj. in februarja lani 180.0 milj. Din. Uvoz jo v primeri z lanskim letom narastel po količini /u 10.12%, po vrednosti pa za 29.4%. Izvozili smo pa v februarju naših proizvodov za 260.80 milj. Din, v januarju za 232,7 milj. in v februarju lani /.u 224.45 milj. Din. V primeri s februarjem lani je naš izvoz narastel za 13.5% po količini in za 20.2% po vrednosti. Razvoj naše zunanje trgovine nam ilnjc pregledno tule tabela (v milj. Din): Uvoz Izvoz 1934 1933 1934 1933 januar 259.7 172.2 232.7 232.2 februar 28Ž.9 180.0 2(39.9 224.5 Glavni predmeti našega uvoza v januarju so bili naslednji (vso v milj. Din, v oklepajih podalki ta januar): sirov bombaž 9.8(20.0), bomb. predivo 39.7 (39.8), bomb. tkanine 16.14 (12.8), sirova voltiu 4.0 (7.(1), volti, predivo 7.1 (7.0), voln. tkanine 10.45 (8.85), svil. prediva 3.6 (7.0), svil. tkanine 1.8 (2.9), Zaposlenost v Sloveniji V naslednjem podajamo rezultate statistike Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in boln bi. Trg boln. in podp. dr., ki predstavljajo zaposlenost po posameznih industrijskih panogah. December 1932 kmetijstvo 540 javni promet 627 zasebna prom. podj. 941 rudarstvo kamenje in zemlja 3.001 kov. in strojna ind 6.451 gradba prev. sr. 28t kemična ind. 1.647 el. in vodov, centr. 632 tekstilna ind. 9 605 papirna ind. 1.802 usnje, in kavč. 1.512 predelovanje usnja 3.610 gozdnožag. ind. 5.571 predel, lesa 4.03& hran in pijače 3.718 tobačna ind. 871 gost. obrati 2.879 obleka in čiščenje 4.678 gradba cest itd. 1.708 visoke gradbe 3.182 grafična ind. 1-179 higijena 1-734 obč. podjetja 1.196 trgovina 7.855 den. zav„ pisarne 1 477 gled , sv. poklici 1.582 ,, , služinčed 8.201 Skupno 80.221 Trgovstvo v kranjski Združenja trgovcev za kranjsiu оига.; posnemam«, da je konec pret. leta počivalo v kranjskem okrajn 117 troovin ali 28% vseh obratov, v škofjeloškem okraju pu 81 ali 36% vseh obratov. Lesnih trgovcev od 90 46, ali skoraj »0%. Lesna trgovina je nazadovala za 70%. Bremena zaradi, pridobnine so narasla od 694 Din na 1 obrat v 1. 1932 na 944 Din 1. 1933 (všteti so tudi obrtni obrati). Združenje |e štelo konec leta 720 članov. Pomožnega osebja je pri Združenju priglašenega 236. Novo gradbeno podjetje v Kranja. V Kranju je bila ustanovljena Gradbena družba V. Bidovc, dr. z o. z, glavnica 200.000 Din, poslov. Pire Gabrijel. Občni zbori: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 9. aprila ob 10 v Delavski zbornici; Pražarna in kemična tovarna v Celju 10. aprila ob 11 v Prometnem zavodu za premog; Trg. in delu. dr. Merkur 18. aprila ob 15.30 v Hranilnici dravske banovine; Tovarna strojil v Majšperku 7. aprila ob 10 v Majšperku (ustanovni občni zbor). Premogovniki v Aleksincu so podjetje, kjer prevladuje belgijski kapital. Bilanca za^ 30. sept. 1933 izkazuje povečanje gotovine in naložb, zmanjšanje zalog in povečanje debitorjev. čisti dobiček pa se je povečal od 1.403.331 belg. fr. na 1.651.189 frankov. . . Zveza obrtnih društev dravske banovine je fmela v nedeljo občni zbor v Celju, ki ga je vodil g. Golčar. V zvezi je. včlanjenih 19 društev. Zveza je sklenila svoj sedež prenesti v Ljubljano. Za predsednika zveze je bil izvoljen g. -losip Hebek iz Ljubljane. .... • . - ■ Obrtna banka kralj. Jugoslavije ima svoj občni zbor 22. aprila v Belgradu ob 9. Prva bilanca parobrodne družbe. Prekomorska plovidba na Sušaku izkazuje za 1933 na glavnico 10 milij. Din 0.027 milij- čistega dobička. 1933 Razlika 626 f 86 554 — 73 883 — 58 3 + 2 2.923 - 88 6.360 — 91 300 + 19 1.779 + 132 601 — 31 12.013 + 2408 1.933 -f 131 1.630 -f 118 3313 — 297 5.656 + 85 3.339 — 697 3/.90 + 72 963 + 92 2.845 — 34 4.427 — 251 2 185 + 478 1.821 —1361 1.207 + 28 1 643 — 91 1.465 -f 267 7.099 — 856 1.492 + 15 1.572 — 10 8.382 + 181 80.804 + 583 okraju. Iz poročila pločevina 2.2 (2.0), tračnicc, žel. materijal itd. 1.6 (5.9), razni izdelki iz železa 9.2 (10.4). sirova nafta 4.1 (1.1), kožo dom. živali 3.9 (6.2), riž 3.3 (3.9), limone in pomaranče 3.3 (4.4), ostalo južno sadje 2.2 (5.3). kava 5.6 (6.3), premog 7.9 (7.05), olj. plodovi 4.7 (5.8). stroji itd. 6.8 (9.15), elektrotehnični predmeti 5.7 (8.4), prevozim sredstva 1.7 (t.9) itd. Izvažali pa smo največ: koruza 30.6 (26.25), suhe slive 0.2 (0.4), hmelj 3.0 (1.3), konji 4.4 (2.8), govedo 10.8 (11.1), prašiči, 10.8 (18.05), perutnina 10.3 (8.4), svežo meso 7.4 (15.4), jajca 12.06 (8.5), drva 1.5 (5.4), stavbni les 58.4 (53.3), offlje 1.3 (2.2), lesni izdelki 4.0 (2.6), cement 3.0 (5.2). baker 4S.9 (—), rude itd. 5.25 (8.5). Dvig izvoza jo torej v prvi vrsli pri|iisovnti zopetnomu izvozu bakra, ker jc plovba po Donavi bila omogočena. Baker pa je za lesom naš naj-vainejSi izvozni predme!. V prvih dveh mesecih |e znašal naš uvoz 113.788 Ion za 492.6 milj. (dva meseca 1933 97.775 ton za 352.2 milj.), ki se je torej povečal zn 16.4 oziromu 39.9%. Izvoz pa je dosegel 448.003 tone zu 502.6 milj., v prvih dveh mesecih 1933 je znašal samo 370.793 Ion za 456.7 milj. Din, povečal se je torej za 18.9% po količini in za 10.05% po vi•■<: nosli. Naša trgovina z Albanijo. Lani jc znašal uvoz v Albanijo 16.04 milij. zl. frankov, izvoz pa samo 5.74 milij. Uvoz je prišel: iz Italije 6.8 milij., Jugoslavije 767.600 zl. frankov in Grčije 760.000 zil.fr. Izvoz ie šel največ v Italijo 4.56 milij. zl. frankov, v Jugoslavijo 158.300 zl. frankov in Grčiio 368.000 zlatih frankov. Borrn Ljubljana. 28. marca. I Viiti i Neizpreiuenjeni so ostali lučaji Bruslja, Cu-riha, Pariza in Trsta, neznaino je narasla Praga, nadalje še Berlin, London in Ne\vyork, dočim je popustil le Amsterdam. Avstrijski šiling je n:i ljubljanski borzi narastel na 9.15—9.25, na zagrebški je bil zaključen |K> 9.175, na belgrajski pa po 9.20 in 9.15. - Grški tioni so notirali v Zagrebu 31 blago, v Belgradu pa 34.50-35 Ljubljana. Amsterdam 2310.13—2321.49, Berlin 1360.14—1370.94, Bruselj 800.52—804.46, Curih 1108.35-1113.85. London 174.75—176.35, Newyork 3405.50—3433.70. Pariz 225.88—227, Praga 142.31— 143.17, Trst 293.90—296.30. Promet na zagrebški borzi je znašal 17.614 Din. Curih. Pariz 20.38. London 15.805. Newyork 309.875, Bruselj 72.225, Milan 26.57. Madrid 42.20, Amsterdam 208.40, Berlin 122.85, Dunaj 73.30 (56.60), Stockholm 81.45, Oslo 70.35. Kopenhagen 70.55, Praga 12.8475, Varšava 58.335,- Atene 2.94. Carigrad 2.505, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je ostala danes v glavnem neizpremenjena in tudi v tečajih ni bilo bistvenih izp.ru-meinb. Danes nn zagrebški borzi sploh ni prišlo do zaključkov, znaten pa je bil promet v Belgradu. Ljubljana. 7% inv. |>os. 71 den., agrarji 36-37, vojna škoda 312-31 I. bogi. obv. 53-54. 8% Bler. pos. 56—57, 7% Bler. pos. 52.50—53.50, 7% pos. DIHI 67—69. Kranj. ind. 250 bi. Belgrad. Brž. papirji: 7% invest. pos. 71—72 (71). agrarji 30.50—37 (36.25), vojna Skoda 313.50 —314.50 (313.50. 313), 4. in (i. 312 zaklj. 6% begi. obv. 53.30 33.50 (53.50, 53.25). 8% Bler. pos. 55.25 —56 (55.75). 7% Bler. pos. 52.75—53 (.53, 52.75), 7% pos. DHB 68 bi. — Delnice: Narodna banka 4780 bi., Priv. agr. bank« 2.50—257 (257. 230.50). Zagreb. Dri. pujArji: 7% invest. pos. 70—71, agrarji 30—37, vojna škoda Iti 2.50—313.50, 4. 309 —311, 5., (i. 308—310. 6% begi. obv. 52.50—53. 8% Bler. pos. 56—57, 7% Bler. pos. 53—53.75, 7% pos. DHB 67—69 — Delnice: Narodna banka 4200— 4400, Priv. agr. banka 257-259. Osj. sladk. tpv. 145 den., Impex 50 den., Trboveljska 108—115. Živina Mariborski sejem 27. marca. Prignanih je bilo 17 konj, 12 bikov. 168 volov. 298 krav in 19 telet; skupaj 514 glav. Cene so bile sledeče (za 1 l. troakok jun. O, 7. tek 1500 m jun. (!, 8. me! kopju, !). met kojija jun. C, 10. tek 100« m. 11. skok oh palici, 12. skok ob palici jun. C, 13. ntafeta 4x100 m. 14. štafeta 4x100 m jun. C. Izjav«. V stvari smuške. skakalnice v Planili izjavljamo, da je idejni pobudnik te чкл-kulniee g. inž. Stanko llloiidek. ki ie tudi pričel /. gradnjo. Pozneje je prevzela ilogruditev te skakalnic«1 Jugoslovanska /.imskos|«>rfnn /veza, ki je v tspora/iimu /. g. inž. Bloudkotn oddala dograditev g. Ivanu Rozmanu, ki je |io idejni ' zamisli g. inž. Bloudica napruvil nov načrt, ki I je. bil po odoiiritvi /vezne komisije /a gradnjo skakalnic realiziran. JZSZ. Zbor sodnikov JLAZ-u v Ljubljani. Seja odbora se vrši drevi ob 20 pri Slamlču. SK Ilirija (Inhko-atlctska sekcija). I reningi v telovadnici na Grabnu so /ukIj učeni. No igrišču se bodo vršili treningi po sledečem rodu: vsflk torek, četrtek, soboto ^ prieelkom oli 1Г in oli nedel jah ob H>. Prvi trening bo 5. aprila: Ч1ч Iliriji! (ležko.atletska sekcija). Opozarjajo se vsi te/ko-at leti, (la je dre« i ol> 2()mti'ogo obvezen sestanek, /lasti za rokoborce. Vsi interesenti. ki se mislijo prijaviti, naj n- /^luse rio prihodnjega tedna v telovadnici šole na Grabnu (Coj/.ovn eesta). Treningi s o vsak ponedeljek in četrtek od 10- 21. Za začetnike se upelje poseben tečuj. SK Ilirija. Drevi ob pol t1) naj pridejo v posebno sobo kavarne l.vropu- gg. jiun-. Sle-pinšek. Ančik. Pollak Pol- jnar. kn-ar. haltc-^ar. (Vierinan. Habie. Miklaveie Vi., Juruiaii. SK Grafika. Drevi rib ? «estariek ««i !i veri-fieiranih igralcev v klubakih prostorih. Dnevni red: gostovanje o praznikih, določite« dni treningov iu prvenstveno tekmovanje. Zaradi važnosti udeležba obvezna za vse igralce! Snežne razmere na Smrekovim .<, /Ho ugodne. Koča je dobro založena. Anirriknnci že sedaj iščejo v Berlinu sla uovanjn /n л«ојо olimpijsko ekipo na prihodnji olimpijaili. V to svrho pride /e letos poleti vodju sta nova n jsk ogn rKlborn /fl ameriško moštvo. h- ( liurles I. OriMoiu « Hirlin, da si ogleda primerne objekte iri re/ervirn n.ijugod nejše /a svoje športnike iu druge ameriške ilde-Ir žence. V eriMi'i'Uililtrjr jirvenstvii Zagreba je jki-stal Viarathoa ponovni pmik. \ jego« član f>or- šie pa je prvak seniorjeV. leka se je nilele/ilo Kij tekače«. Svetovni rekord v krogli j< dosegel Juck lorraiue pri letni hportni prireditvi jnžnoaine-riških vi«okili šol « Lafavetle. v dr/avi l.oui-siuna / mcloru 16.50 ni. No« i f>«etovni rekord ac brez dvoma kolosalen n«|ieh. ki га |i dosegel omen jeni ameriški lahkoai let. 51 Luiivils Ganghofer: Samostanski lovec r.Gospod — gospod — zdaj so vsi proč — tudi zadnji, ki se kar domala ni dal izmiti. Zares? Da. nisem i>rej popustil. In zdaj bi imel prošnjo do vaa. gospodi« »Govori, \Volfrat!v ■ Dovolite mi, da grem l vami. gospod! Poglejte, kakor težak kamen leži stiska na meni, toda /di se mi, da mi ni nikjer lako dobro kakor pri vas.«- Torej pojdi z. menoj! Gospod Henrik je vstal. -It, — ko pridem domov, spregovorim z ubogo, dobro Zefo, in če bo mnenja, du bo mogla prenesti f božjem imenu, grem tja k valplu in se naznanim.< Gospod Henrik ni nič odgovoril, položil je samo roko nn \Volfralovo ramo. Potem sta odšla. Kr> «1a dohitela onadva, je stopil Wolfrat k tovornemu konju. Da i sem. jaz znani boljelr je r*)o.| in «zei hlajKU uzdo iz rok. Hajmo -e je zamrafil. oči so mu zagorele: ven lai je molčal In ni ugovarjal. Plaho je pogledal 'A' ilint proti njemu. fxnec — zdaj smeš tudi ia»pflti!< Konj je zatulil krepko, varno roko Iu je po- »|it*šil iOTitk 20. Bilo je že poz no popoldne, ko je goapod Henrik s svojim spremstvom prispel do jezera. V prostrano skalnato votlino ni več sijalo aolnce. toda obrobne planine in vrhovi so še />ireli v zlatem siju. Tu doli v senci so bile vee l>arve nizke in polne. Na svinčeno sivih skalnatih stenah so viseli strmi iglasti cozdovi kakor temen žamet, v katerega je bilo v lahnih črtah uvezeno sučno, zdaj že krirplio poganjajoče zelenilo bukovja in javorja. Brez blesku, prozorno in gladko je počivalo jozo-ro. Daleč zunaj na gladim so plavale posamezne divje race naokrog. Tam na nizkem rtiču, kjer je ■itnla jezerska samotama, je iz vlažnih tal puhtela prozorna megla. Vse naokoli lih molk: še gorski potoki so šumeli tako ubrano, da njihovi neenakomerni glasovi niso motili tišine. Hajmo je stopil s konja. Dolga ježa ga je hudo utrudila. V tem. ko ie iskal grmovje, kjer je bil skrit enodebelnik, je L'"wpod Henrik ukazal hlapcu, naj zapelje konja okoli jezera do Sentjernejske -a-inotarne. odkoder naj ga no brodu prepeljejo ribiški hlapci do vasi Jezero.- \Vullrat je potisnil enedelielnik v vo lo in vznemirjeno r vi leč je akočila llela v čolu: ni imela rada lakih vož/'nj. Ko je pa opazila, da mora biti. je bila ludi prva v čolnu. kie je |>и П1н|н-1 7 je vprašal Hajllio. Moje orožje ima pri -"ebi.- >I'usti mu ne bo ti lm izgubil. - > na- ( smehnil gos[>o«t Henrik. i lune, ne bo- «i4' po treboval orožja.- ->Pa mi le nekaj nianjki, in nimam miru! Kar |)ust! in stopi v iSoln.r llela si je na enodebelnikovem klunu poiskala najbolj neugoden prostorček. Na deski sredi čolna je sedel Hajmo |«oleg 'gospoda Henrika, ki je odložil orožni prepai in položil okovanko poleg sebe ua dno. \Volfral je ravnal krmilo in po-ganjaf čofii tako krepko, da se je tlela skoro pri vsakem sunku morala loviti, da nr š-lrbunknila v vodo. (Jospod Henrik jo je poklira! sebi k nogam; prišla je sicer, pa s«' je fakoj spel splazila nazaj na kljtffi Polna in tiho cvileć gledala proti obrežju. Mirno plusknje jc drčal eno<1ebelnik po voroti bregu. Silno raz.burierl je skočil Hajino pokonci in stegnil roko. fio-|>od... gl^te. tam .. Л Medved! Vfedverf! Preplavati i»l*li jeziro!/ Za -treljaj proč od l>r,:ga -o zagledali '.'lavo roparske /,i«fili. podolmo rjavemu štoru, ki je plaval j)o voli Medved je bližajočega f*«a ž>- opa zil: obotavlja je se j< plaval naprej, poldni -r- fe nenadoma obrnil fi znf,l val nazaj proli br"gu. T»lW in hlriSt.TjoČ «n jp zaprvflf pet. n njim. Qos|x«l. gosp I! 7.n niim moramo, je zakričal Hajmo, ali bomo ob lobrejj. i>-jl< Veslaj, Wollral, veslaj I je' zaklical gosj»o«l Henrik z jasnim glasom, dočim je sejrol po stre-lici in ni snel saimistrel /. rarm-. VVolfret ju začel veslati, da je drog km ;i('i-pal in dočim se je gofi|»oil Henrik pripravljal na Strel, je [»otegnil Hajmo. ne meneč se za svojo rano in slaboftt, lovilca iz j/fonlovega obraninika Klicanje je prodrlo lj« ilo sHinotariM ob ie/.eru Na bregu se je prikazal pater Dezert in ko je vide), kaj se dogaja, je zavpil |>ir,ti klac« je cvil-č prekopicnil in z.uirtil jf*l vodo. »Veslaj, Wol/rot, ali pa ie llela pro/-. uleiga llela! r je viknil ffajnio. Tedaj si je pa реч že s|h'I opomogel in je v prelivnjo^i «e vodi znovrr naskoč i medveda, btreljajte, giz-jH*!. streljajte U Samootrelja tetiva je zabruela. toda čoln zibal in motil odstrel: slrelica je me kakor živ, bin^liai'ii trakeli. »l'o jwu j«, |>o рми! je tarnal Hajino. TeJ«, so vsi v čolnu uuuilmiU. Knodebeluik je zadel ob r vorti Mi fr v |етп. kri je lovil mrno-V/.je, se je p^nal lovec i/ čolna (Dalje.) MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi-'.ovanjeki ogasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali aglas Din lil'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasib reklamnega inataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Oin 2'50. /a pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Bodala Ubira VeilhonoCnlh daril po znatno znižanih cenah je pri tvrdki Г. li. Sctimitt, itublfano Pred Shofiio 2 - Llnaerieva 4 Nizke cene! Blago najboljše kvalitete! Tudi Vaš obleka bo kakor nova ^ko jo pustite kemične čistiti in barvati v tovarn JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica Izvežbana maserka se priporoča damam na dom. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 3512. (a) ilužbodobe Pisarniška moč po možnosti samski uradnik, popolnoma zmožen nemške in slovenske korespondence, strojepisja in nemške stenotfrafiie — se sprejme na deželo. — Cenjene ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod št. 3445. (b) SALON »CHTC« v Wolfovi ulici sprejme spretno modistinto ki je sposobna tndi postrežbe Mesto je stalno. ШДВЗ Prodam knjižice Zadružne zveze v Ljubljani. Pojasnila da gostilna Fritz, Tavčarjeva 4. d Parcele ter zagrajen vrt poceni naprodaj. — Vprašati Stražišče 254/1. (p) Objave V podružnici »Slovenca« naj dvignejo sledeči ponudbe: »Mlekarna«, »Promet 535«, »Stev. 2417«, »Kompanjon 2488«, »Kupim 2951«, »Poštena 905«, »Takojšen nastop 2692«, »Peč 1469«, »Ne bo Vam žal 1156«, »Samostojna 2186«, »Poštena 2557«, »Zvesta 2556«, »Gotovina št. 14499«, »Mirni dom«, »Vrtnar«, »Zadruga štev. 13869«, »Takoi št. 13833«, »Daljnogled«, »Stanovanjska hiša«. (o) Razno Davčne prijave pridobnina. rentnma izvršuje strokovniaško — • Gospodarska pisarna«. Miklošičeva 7-11 nadstr Velikonočna darila lepa in fina kakor tudi velikonočno pecivo dobite v slaščičarni I Pelikan Maribor, Gosposka št. 25. |r| II Razno pohištvo dobro ohranjeno, ter šivalni stroj — poceni prodam. Wolfova 10, II. nadstropje, dvorišče. (š) Nova spalnica 9 komadov, naprodaj za 1600 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3537. (š) Zobje negovani z ,Botot< pasto UEVSCR КОМЛ» Lavtižarjeve Šmarnice: Marijina Božja pota v Evropi. Druga knjiga. 164 strani, vezano v celo platno 35 Din. Gotovo se še vsak ljubitelj šmarničnih pobožnosti prav dobro spominja prve knjige »Marijina Božja pota v Evropi«, saj je bilo po njei veliko povpraševanja še, ko ie bila popolnoma razprodana. Za letošnji maj-nik je poklonil avtor drugi del te knjige Majniški kraljici. Zopet nas vodi na niena božja pota, in sicer opisuje 16 slovenskih in 15 v drugih deželah Evrope. Knjigo vsakomur prav toplo priporočamo, zlasti gg. duhovnikom, kot šmarnično berilo. Dobi in naroča se pri H. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva uL 2. ZA POMLAD Zakaj TI V AR oblekel Zato, ker so lepe, dobre tn cenene. Izdelujemo obleke ZA VSO DRUŽINO Prosimo Vas, da se o tem prepričate v naših prodajalnah TIVAR OBLEKE. Jfc tli Vino lastnega pridelka, žlahtnih vrst, prodaja 10 litrov in več po vinogradnih cenah Sušnik, Ljubljana — Zaloška. (1) VELIKONOČNE ŠUNKE Šunke se na željo brez poviška cen tudi skuhaio PITANA ŠTAJERSKA PERUTNINA ZA DNEVE POSTA SVEŽE MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE v največji izberi in po priznano zmernih cenah PRI SLAMICU Gosposvctska cesta 6 :: Prešernova ulica 5 O I Stanovanja Enosobno stanovanje se odda. — Rožna dolina cesta VI/4. (č) Posestva Denar naložite najbolj varno ako kupite stavbne parcele na lepem. mirnem kratu v neposredni bližini mesta — Vse ugodnosti, vodovod, elektrika, plin, tramvai. Plačate lahko s hranilno kniižico Ljudske posoiilnice. Kje — izveste v upravi »Slovenca« pod it. 2249 Ipl Dve posestvi vsako ca- 75 oralov, z mladim gozdom, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (p) Kupimo Moško kolo štrapacno, poznane znamke, kupi Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana. — Kolo naj se pripelje v tovarno na ogled. (k) Vsakovrstno zlato fcnonie oo oaivišiib cenah ĆERNE. luvelir Liubliana, Wolicva ulica It 3. Smrekov les izbran, brez grč, z gostimi rastmi, debelina od 35, 40, 45 mm, dolžina 4—7 metrov — kupim. Ignacij Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1. (k) kitajte in širite »Slovenca«! Presenečenje za Velikonoč bo, če okrasite svoje mize z belokranjskimi pisanicami. — Glavna zaloga v fil. trg. Kmetijske družbe. Igriška ulica 3 (za dramo) telef. 37-55. — Istotam se dobi razna sveža perutnina. (1) Nogavice, rokavice In pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Hruške koroške moštnice, štiriletne, II. vrste, po 4 Din, po železnici najmanj 25 komadov, oddaja Kmetijska družba v Ljubljani. I Knjige nemške, različne vsebine, proda A. Krašovec, knjigovez, Studentovska ulica št. 7, Ljubljana. (1) Pomladanski piaSCl zadnje mode — elegantni že od Din 190'- le pri naprej Drago GORUP d Co.. liubliana, Hhioticeva cesia 16/prvo nadstrop'e I Auto-motor i ic »Opel« limuzina petsedežna, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Ponudbe na »Opel« 3531 na upravo »Slovenca«, (f) (Mati • zaiamčiio najpopolnri