St. 189 Plitvin pMua v setovls] Krati urrs&fi ni la nsM v " a, v potek Sm avgusta 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Izhiifa, lzvc*mSJ pondeJJeV. vsak dan zjutraj As'Skegs tt. 20, !. nadstropje. Dopisi pf^na se ne sprejem sjo, rokopisi se ?rat F. Peric. — Lastnfk Hskarn« Et1' rsša za mesec L 7.—, 3 mesece L 7z inozemstvo mesečno 5 lir več. —r : JnIStvo: ullei sv. Frančiška Ijajo' uredr ^v .. Nefrsnkir t -*aJo. — Oc^ovomi nr-'Isk tiskar "... t" ' leta L 32.— in celo Uio ~ jfe uredništvi in uprave Št. 11-57. s** Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se rs&raajs v Urokosti ene kolone (72 umi.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov num po 40ca*., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oghut naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno tipra^ Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropju. — Teleloa uredništva ta uprav« U-57, Božji zakon in izvor pravice in dolžnosti «V božjem zakonu je izvor vseh pravic in zato tudi vseh dolžnosti. Ta religijozni čut veleva, da se je treba boriti za vsako pravično stvar: za šibke, za zatirane, tvegajoč vse nevarnosti in žrtve.» Ta «vera» in ta «božji zakon», ki je •cizvor vseh pravic», sta se proglašala tržaškim republikancem na predavanju v me* secu januarju v krožku «Pro Coltura Maz-ziniana->, torej v skladu z nauki slavnega italijanskega državnika in misleca Giusep-pe Mazzinija: da se je treba boriti za pravično stvar, za svobodo in pobratimstvo narodov, za šibke in zatirane! Vzpostavi naj se suverenost ljudstva, ker v tem je odrešenje? Tržaško glasilo republikancev v Julijski ^"ajini ,L Emancipazione* je objavilo v svo-izdanju od 29. marca 1924. z veliko emo in toploto pisan čl; vom «M oralni činitelj v življenju naroda«, ki je miselno v tesnem sorodstvu z gori označeno «vero> in «bežjim zakonom». V tem članku je rečeno med drugim, da ne more moralno propadati narod, «ki si tudi v suženjstvu zna ohranjati popolnost svojega moralnega značaja in svojega človeškega dostojanstva«. Tako da dokazujeta slavni preporod naroda čehoslovaškega in pa Nemčija, ki je imela v napoleonskem 'času tujinca v svoji hiši, a je vendar ustvarjala najlepše in najbogatejše sadove znanstvenega, pesniškega in filozofskega snovanja z Goethejem, Schillerjem, Kantom in drugimi! Boljšega in zgovornejšega branitelja, nego ga ima v gori omenjenem predavanju Lin pa v teh izvajanjih, si ne more želeti naša manjšina, ko jo. sedaj postavljajo na zatožno klop z najhujšimi obtožbami. Obtožujejo jo, da so vsa njena stremljenja čini upornosti in zavratnosti ter da pomenijo nevarnost za državo. V resnici pa imajo vsa njena stremljenja in vse nje zahteve svoj izvor v tisti «veri» in tistem «božjem zakonu», ki ju republikansko glasilo označa kot predpogoj, da narod ne propada moralno tudi v težkih časih «sužnosti». Obtožujejo našo narodno manjšino in kličejo nad njo najstrožjo kazen od strani države, ker zahteva tudi zase svobodo narodnega življenja in kulturnega razvoja, ker zahteva, naj se tudi zanjo vzpostavi suverenost ljudstva. To je: naj ■se, ko <*re za njegove interese, sluša glas in volja ljudstva, naj se od oficijelne in ne-oficijeine strani priznava, da je suverenost ljudstev edina pot do pobratimstva med njimi, ki ga za«hteva božji zakon «kot izvor vseh pravic in tudi vseh dolžnosti!« To zahteva naša narodna manjšina! Zahteva — pravico! Obtožujejo jo, dasi nima na sebi nobenega drugega «greha*, nego da tudi v težkih časih ohranja nedotaknjen svoj moralni značaj in svoje človečansko dostojanstvo, kar označa republikansko glasilo za najlepšo in rešilno čednost vsakega "'judstva. <'Emancipazione» govori o časih «rob-stva». Mi re rabimo tako ostre besede. Izjavljamo pa odkrito, da se naša narodna manjšina v resnici nahaja v položaju poniževalne državljanske in narodne inferijor-Eosti; krivične, ker nezaslužene in nikakor opravičljive. Kar je po izvajanjih v Wpub!ikanskem glasilu pri vsakem narodu čednost — da ohranja namreč svoj moralni značaj, svoje človečansko dostojanstvo, da torej ostaja zvesto sebi, svojemu ooŠtenju in svoji prošlosti — je vzrok, da se naša narodna manjšina postavlja na zatožno fciop! Mazzinijevi nauki učijo, da je božji zakon izvor vsake pravice in vsake dolžnosti! S ponosom in upravičenim zadoščenjem moremo reči mi, da ti nauki potrjajo našo, vedno ponavljano trditev, da je poleg pisanih zakonov ali podpisanih obvez še drug moralni zakon, ki ni nič manje obvezen, nego pisani zakoni in podpisane obveze. Za veljavnost te naše trditve, sloneče na naukih velikana in modrega učitelja Italije minulega stoletja, se moremo mi vrhu vsega sklicevati še na dejstvo, da so vrhni činitelji ustavne in svobodne Italije s svojimi slovesnimi obljubami in zagotovili po priključenju drugorodnih manjšin priznali tudi moralne obveznosti napram lastnim drugorodnim državljanom!! Potemtakem moremo tistemu, ki se pozneje izne-verja sprejetim moralnim obveznostim, očitati, da ni ostal v skladu z božjim zakonom. Hudo se pregreša proti naši manjšini le zato, ker hoče ta poslednja čuvati svoje narodno, človečansko in kulturno dostojanstvo! Ali se more bolj po krivici postavljati kako ljudstvo na zatožno klop, nego se godi sedaj v resnici naši narodni manjšini?! Mazzinijevi nauki učijo, da je božji zakon Izvor vsake pravice in dolžnosti! S tem je rečeno, da sta pravica in dolžnost v tesni zvezi med seboj. Točnejše rečeno: da še-le uživanje pravic nalaga neodklonljivo moralno zapoved k vršenju dolžnosti! Tudi na to stran so zahteve naše narodne manj-iine, nje klici po pravici, po narodni in državljanski svobodi, po možnosti neoviranega kulturnega, gospodarskega in socijal-Snega razvoja, popolnoma in neoporečno opravičene. Ta Mazzinijev nauk govori ila-imajaskim državnikom, da morajo biti pra-(rfčni na-prain svojim drugorodnim državlja-v vsakem pogledu, da morajo pospe- res upravičeno zahtevati od njih tudi točno, vestno in dragovoljno vršenje dolžnosti napram državi! Naj ne postavljajo torej nase narodne manjšine na zatožno klop, naj ne obsojajo njenih zahtev kot poizkuse državi nevarnega rovarenja, marveč naj vabijo k sebi nje izvoljene zastopnike, zaupnike in za- konite predstavnike, da sporazumno z njuni končno uredijo razmerje med državo in drugorodnkm državljani kakor bo najboljše odgovarjalo pravicam teh poslednjih in interesu države same v polnem skladu z božjim zakoncem, ki j« — glasom naukov Mazzinija — izvor vsake pravice in dolžnosti! Burni prizori nn današnji seli narodne skupštine Minister Krasnica zahtevni izročitev Radića In Rrafta sofflttn BEOGRAD, 7. (Izv.) Seja nar. skupščine se je nadaljevala danes ob 9.30, Sejo je otvoril predsednik parlamenta Jovanović, nakar je bil prečitan zapisnik prošenj in pritožb ter ostavka Radićevih poslancev Košutiča in Mijatoviča. Pravosodni minister Hrasnica je predložil zahtevo za izročitev poslancev Radića, cf \ Pušenjaka in drja Krafta sodišču. Ob tej članek pod našlo- zakUcal KosU Majkić: aNe bomo trpeli, da bi nas sodil Hrasnica!» Kosta Kumanudi je mterpelirat skupščino radi posojila v Angiiji. Sledile so interpelacije še nekaterih drugih poslancev, med temi Wilderjeva interpelacija, ki se nanaša na vprašanje hrvatskega narodnega zastopstva. Nato je prišla na vrsto razprava o vladni deklaraciji. Kot prvi je govoril posl. Griso-gono (sam. dem.), ki je na dolgo tolmačil orijentacijo naroda v prečanskih krajih za časa Avstrije. Takrat da sta namreč bili dve frakciji, od katerih je ena bila na sta^ lišču, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en sam narod, medtem ko so druge branile načelo, da so to tri različni narodi. Slednjič so podlegli separatisti, ki so morali priznati avtoriteto tedanjega regenta in sedanjega kralja Aleksandra. Tu je zaklical Majkič radićevcem: «Zakaj molčite ?» A Miloš Radošević je vzkliknil: «Ne izzivajte dalje*, nakar zopet Majkić: «Provocirajte le dalje, ko s* imenuje srbska vojska in ime kralja Aleksandra.® Nadaljevaje svoja izvajanja je Grisogooo ugotovil, da je demokratska stranka pod Davidovičem izdala svoja načela. Govornik je povdaril, da je Davidović pred zagrebškim kongresom na seji demokratskega khiba 4 dni dokazoval, kako naj se isvede revizija ustave, in je bila takrat sprejeta resolucija, v kateri je točno označeno stališče dem. stranke glede državnega in narodnega ecRnstva. Tu je začel govornik citirati posamezne odstavke vladne deklaracije. Radičevci so ves čas ploskali, a posl. Majkič je zaklical: «Kaj lajate7» Pot*. Grisogono je končno konstatiral, da so v vladni deklaraciji same fraze in da deklaracija nikake vsebi- ne in logike. V splošnem je današnja seja potekla med precejšnjim razburjenjem na obeh straneh. Zlasti si radikali zelo prizadevajo, da bi čimbolj oslabili staH*e sedanje vlade, o kateri vedno bolj prevladuje mnenje, da je le začasna. Pred vstajo na Bolgarskem I V Sofiji proglašeno obsedno stanje BEOGRAD, 7. Vsled sporazuma in so-1 bližini mesta pa se nahaja več baterij top-delovanja med makedonskimi revolucijo-, ništva. V preskAricisosploSno overjeni, da namimi organizacijami in komunisti je je pričakovati sek> resnih dogodkov, postal položaj bolgarske vlade silno kriti- LONDON, 7. Današnji « Times* prinaša čen. Zadnje dni so se pojavile na Bolgar-1 daljši dopis tvojega sofijskega poročevalca skem dobro oborožene Čete nasprotnikov ^Boljševiška aktivnost na današnjega režima, ki organizirajo kmete j§oUarslw^i ▼ katerem pravi, da postaja in uradnike. Vojaštvo in orožniki so se na - -nekaterih mestih že spopadli s temi četami. V okolici Šume na in Tatar Paoardžika se je vnel boj, ki je trajal več ur. Z druge strani zbira in reorganizira To-dor Aleksandrov svoje čete v okolici Pe-triča. V Sofiji se Sirijo vesti, da hoče Aleksandrov s komunisti in kmeti izvesti prevrat in dobiti vlast ▼ svoj« roke. Zaradi naraščajoče agitacije proti vladi se je vršil kronski svet, na katerem je podal ministrski predsednik Cankov zeio pesimistično poročilo o položaju. Sprejet je bil predlog Cankova, da se pooštre varnostne mere za vzdrževanje reda in miru. Takoj po kronskem svetu je vlada storila energične korake proti komunistom in kmetom. V Sofiji je proglašeno izjemno stanje. Vsa javna poslopja so močno zastražena. Sofijska posadka je ojačena, v Žrebanje zakladnih obveznic RIM, 7. Včeraj se je začelo na glavnem ravnateljstvu za državne dolgove žrebanje sedemletnih zakladnih obveznic. Za prvo serijo je zadela dobitek v znesku enega milijona lir obveznica štev. 1,652.009, dobitek 100 tisoč lir obveznica štev. 1,026.598, 50.000 lir štev. 747.829, 10.000 lir štev. 642.810 in končnno štiri dobitke po 5.000 lir obveznice štev. 1,618.487, 194.200, 1,846.870 in 1,097.986. Za drugo serijo je zadela dobitek milijon lir obveznica štev. 0,471.050, dobitek v znesku 100.000 lir štev. 0,374.537, 50 tisoč lir štev. 1,145.263, 10.000 lir 0,108.789 ter 4 dobitke po 5.000 obveznice št. 0,795.781, 0,390.535, 0,485.972 in 1,235.888. vijo posebni varnostni nadzorovala, ki mo( rajo biti izvoljeni od rudarjev. Poljski de-< legat Pitlik je v svoji spomenici zahteval^ da se zakonitim potom priznajo vsakoletni dopusti s plačo. Po razpravi vprašanja glede delovnih ur v rudnikih je anglešU delegat Cook pozval delavce v državah, kjer obstojajo višji delovni urniki, naj zmanjšajo delovni dan. Rusko-angleški sporazum dosežen LONDON, 7. Vlada je naznanila včera| v doljnji zbornici sklenitev angleško-ruske^ ga dogovora. Kakor je razložil državni podtajnik zunanjega ministrstva, Bonson^' by, sta bili sklenjeni dve pogodbi, trgovin«* ska in splošna. Trgovinska pogodba sloni Za tretjo serijo je zadela prvi dobitek v na običajnem osnutku pogodb te vrste. Ru-znesku milijon lir obveznica štev. 35.251,! sija je dovolila Angliji postopanje kot a dobitek 100.000 lir je zardela štev. 615.579,j državo z največjimi prednostmi, zakar bo 50 tisoč Hr štev. 978.502, 10 tisoč lir štev. j dobila zveza sovjetskih republik kredit za 904.213 ter končno štiri dobitke po 5.000 j izvoz. Posebna klavzula se tiče razsodišča Hr obveznice štev. 1,156.511, 286.043, j za presojanje sporov, ki bi eventuelno na-1,992.125 in 418.086. ' stali pri izvrševanju pogodbe. 16. avgusta — praznik za banke I Splošna pogodba vsebuje izvleček raznih MILAN, 7. Italijansko bančno udruženje | žc *bsto'ečih med Rusii° in poroča, da bodo ostale banke 16. avgusta zaprte. _ Mednarodni kongres rudarjev v Pragi PRAGA, 6. Na današnji seji mednarodnega kongresa rudarjev je bilo enoglasno odobrena spomenica glede kolektivnih plačnih pogodb, v kateri se zahteva, Anglijo. Teritorijalna vprašanja so bila tu izvzeta, ker da se bo v tem oziru sklenil mednarodni dogovor. Poljska zvišala d . ~>vni urnik v Gornji Šleziji VARŠAVA: 7. Zastopnik Poljske v med-da j narodnem uradu za delo, Sokal, je nazna-morajo bitf plače v sorazmerju z življen- j nll, da je bit podaljšan delovni urnik v skimi potrebščinami, Čehoslovaški delegat; poljski Gornji Sleziji, ter izjavil, da bo ta Brozik je nato podal poročilo o nadzoro- ukrep preklican, kakor hitro se bo vzpo-vanju rudnikov ter predložil dnevni red, ki I stavil v nemški Šleziji osemurni delovrik zahteva izpopolnitev varnostnih naprav v ; in bo tedaj Poljska rade volje pristopila k rudnikih, dalje je predlagal, da se ustano- tozadevnemu mednarodnemu dogovoru. delavnost bolgarskih komunistov vedno bolj mrzlična. Komunisti imajo HM 5 tisoč mož, ki so dobro oboroženi. S temi silami hočejo odstraniti Cankorfo vlado. Najbolj aktivni so komunisti na severozapadu in severovzhodu Bolgarske. BEOGRAD, 7. Semkaj sta dospela bivša bolgarska ministra v kabinetu Stambolij-skega Nedeljko Atanasov in Hristo Sto-janorv, ki sla pobegnila iz Sofije. V razgovoru z no vinarji jt povedal Stojanov, da sta bila z Atanasovim pred osmimi dnevi prepeljana v jetniški oddelek sofijske bolnišnice, od lailir se jima je posrečilo pobegniti s Đomoijo stražnika, ki je bil njun zaupnik. Stojanov je izjavil, da so v Bo4-gariji zavladale žalostne razmere in da je pričakovati Ubraha vstaje. Vlada Cankova spravlja s poli vse neljube ljudi. MM pridržki no lontinskl tonferrađ Francozi priznavajo utemeljenost kov Nemčije emsk«. _ „ londonske m nemškimi delegati, katere se bodo za vsako delegacijo udeležila po dva člana in po en ekspert. LONDON, 7. Nemška spomenica je bila v merodajmh francoskih krogih, kakor poročajo zaneeljrve informacije, tako mirno LONDONJ. Pripo^ dje K đoseaanfnn stepom bena nemška nota po versailleski mirovni konference so bile dan«* cc" | pogodbi, ftancoski tiskovni šef je danes ne generalnemu ^a ^^ zjavil zavezniškim novinarjem, da nobena spremnim pismom na predsednika fvlaC" | nemških pripotnb na izziva k odklonitvi, D o na Ida, v katerem povdarjajo Nemci: tcmveč da sa mora vsaka resno in stvarno «Kratek čas, ki je bil nemški delegaciji proučiti. Pripomb«, ki jih je Nemčija pred-na razpolaganje, ji ni dopustil, da si ustvari fož£ja m x nemftkega stališča stvarno do-o vseh podrobnostih medzavezmških skle- j upravičene in zaslužijo, da jih zavez-pov in njih pomena točno sodbo. Meni, da ! njj^ natančno proučijo, kar pa bo seveda se bo potrebna jasnost dosegla potom podaljšalo delo konference. Francoska medsebojnega razgovora. V ostalem je tre- delegacija zastopa stališče, da se mora raba poudariti, da že obstoječi sklepi zavez- čiinati s podaljšanjem konference, da v nikov še niso rešili celega kompleksa nobenem Stadiju pogajanj ne bodo v Nem-vprašanj, ki so v zvezi z izvršitvijo načrta j ^ dobiK vtis, da se v Londonu niso vpo-strokovnjakov. Nemška delegacija mora gtevale resne pripombe Nemčije, polagati odločilni pomen na to, da se raz- DNEVNE VIST Fran Frauković Žalostno, obilno je bilo stanje hrvatskega šolstva v Istri, ko je bil v letu 1869. proglašen Šolskih otrok. Slovesnost se je vrSila na nedeljo. G. šolskemu nadzorniku samo eno ponižno vprašanje: Iz celega okraja so morali priti otroci v 1 olinin. Zakaj niste ludi poskrbeli, Ludi nje druga cerkvena zapoved? Ali niso V Tolminu vsako nedeljo štiri sv. maše? Pa šo to: Zakaj ste dopustili, da so stali otroci toliko časa na pekočem solncu? Saj ste pač videli, kako je prišlo nekaterim slabo. Duhovnik. TMnskl promst v Trstu v prvih šestih mesecrih I. 1924. kaže v primeri s prejšnjimi povofnm^i le-ti najznatnejši napredek. tako da je uvozni in izvozni promet pO morju in po žeieznici skoraj že dosegel višino* na kateri se je nahajal tik pred svetovno vojno koncem I. 1913. V naslednjem podajamo statistične podatke prvih šestih mesecev v l. 1913. in odnosne podatke zadnjih šestih povoj-1 nih let (1919—1924), na podlagi, katerih si bo čitatelj lahko sani napravil &liko o padanju in napredovanju prometa v primeri s stanjem v 1. 1913. A, Uvoz in izvoz po železnici pravlja o vprašanju vojaške izpraznitve onih ozemelj, ki niso določena v versaille- MacDonald o izpraznitvi Porurja LONDON, 7. Na vprašanje Lloyd Geor- ski mirovni pogodbi. Z druge strani je gea je odgovoril MacDonald v spodnji predsednik druge komisije omeni!, da so zbornici: Kar se tiče gospodarske in fiska-francoski in belgijski vojaški strokovnjaki lične izpraznitve Porurja, je ta končno- zahtevali dodelitev 5000 francoskih in bel- veljavna, ker so Francozi, Belgijci in vsa gijskih železniških uslužbencev na gotove konferenca pristali na tozadevno sklenjene proge železniškega omrežja na levem bre- j dogovore. Kar se tiče vojaške izpraznitve gu Rena. Nemški delegati menijo, da ta Porurja, strokovnjaki niso zavzeli nobene-zahteva ni združljiva z načrtom strokov- j ga staliSča, ker to ni v njihovi kompetenci. aom Revati njOi materijalne koristi in spoštovati nfih duševne dobrine? Potem bodo mogli njakov. Nemška nota se bavi dalje z vprašanjem jamstva glede gospodarske izpraznitve Porurja, zahteva amnestijo pri francoskih in belgijskih oblastvih za vse Nemce, ki prihajajo v poštev. Kar se tiče sklepov transfertnega odbora, vztraja nemška spomenica na tem, da Nemčija ne direktno, ne indirektno ne bo vezana na kako obveznost glede naturalnih dajatev. Zavezniške delegacije so ob 10.30 dopoldne pričele proučevati nemško noto. Ob 11.30 so se sestali vodje vseh delegacij z nemškim državnim kancelarjem dr. Mar-xom, z zunanjim ministrom dr. Streseman-nom in enim nemškim ekspertom. Sklenili so, da se vrši danes zvečer od devetih v soodnji zbornici seja med zavezniškimi Opozorili pa so vlado, da bi vojaška zasedba pri ustvaritvi gospodarske in fi&ka-lične enotnosti Nemčije mogla imeti velik vpliv. Na to se ni pozabilo. Končno veljavni dogovor pa je mogoč še-le po posvetovanjih z nemškimi zastopniki. CoolMga o londonskih sklepih WASHINGTON, 7. .Muster Press, je dobil iz Bde hiše nastopne informacije: Londonske dotfovore je sprejel predsednik Cootidge z odobravanjem. Informacije, ki jih je dobil predsednik iz Londona, potrjujejo, da so velesile tik pred končnove-Ijavno ureditvijo reparacijskega vprašanja. Coolidge meni, da bo doftvor imel najugodnejši vpKv na trgovski promet v Zedi-njenih državah« državni šolski zakon. Še le pet let potem, ko da bi se udeležili otroci sv. maše?^AH -e veže se je v letu 1874. ustanovila v Kastvu pripravnica za učiteljišče, se je jela oživijati nada, da se stvari vsaj kolOcor toliko obrnejo na bolje. To tembolj, ker se je tudi našim dijakom zagotovilo, da bodo na učiteljišču v Kopru dobivali državno podporo 100—200 goldinarjev na leto. Kljub temu je šlo jako težko in počasi. V letu 1875—1876 so bili vpisani v fcCastvu samo trije Hrvatje in tisdi v letu 1e89 je maturirala samo petorica hrvatskih dijakov. Ker pa so se na učiteljišču skoro vsi predmeti poučevali v nemškem jeziku, je delajo to hrvatskim dijakom velike teiave. Sirota istrski dijak je izšel iz kake enorazrednice ljudske šole, ali pa je — ker v njegovi vasi sploh ni bilo nikake šole — moral iskati kako dobro dušo, da ga je naučila pisati m čitati. Tako «priprav tj en>- je prišel na pripravnico, kjer je ostal nekoliko mesecev. Potem pa haj d na učiteljišče v Ko-pru! Ako m prestal sprejemnega izpita, je moral nazaj v svoje selo k ovcam. Kar jih ie ostalo, so imeli grenko življenje, ker niso nahajali simpatij ne pri italijanskih sošolcih, ne pri profesorjih. Bili so omalovaževani, preziram — prave pepelčic«. Vendar niso bili popolnoma zapuščeni. 2e od leta 1880 daije je bdelo nad njimi blago oko, plemenito srce, neizmerno dobra in topla duša. Bil je to njihov profesor — Fran Frankovič. Prvi dve leti mu je bilo nekako lažje, ker je skrbel za hrvatske dijake tudi profesor Spin-čić. Toda kmalu na to je bil ta poslednji imenovan za okrajnega šolskega nadzornika ter izvoljen za deželnega poslanca. M mu je 75 let. Mir in pokoj pepelu njegovemu! Slava spominu Frana Frankovića! (Januar — Julij) Leto Uvoz Izvoz 1913 7,745.055 6,317.287 1919 1,339.817 4,869.126 1920 3,850433 4,632.891 1921 3,208.307 3,764.662 1922 3,617.378 3,386.569 1923 4,156.210 4,194.241 1924 6,485.805 8,790.606 B. Uvoz in izvoz po morju (Januar — junij) Leto Uvoz Izvoz 1913 11,800.579 5,700.116 1919 7,276.695 315.268 1920 6,083.536 1,565.996 1921 5,894.994 1,619.330 1922 4,1S6.528 2,479.977 1923 5,938.128 3,269.934 1924 10,772.291 5,250.421 Skupaj je iznašal uvoz in izvoz po železnici po morju; Leto Svota Odstotki 1913 31,563.037 10095 1919 13,800.906 43.7% 1920 16.132.836 51.1% 1921 14,487 293 45.9% 1922 13,670.452 43.3% 1923 17,588.513 55.5% 1924 31.299.123 99.17% Šolske slffvnost! in versko vzgoja naiih otrok Z o žirom as poročilo o blago slavljenju 66 Šolskih zastav v Tolminu smo prejeli iz duhovniških krogov sledeči dopis: V «Edinosti* od 2. t. m. št. 184 ste ponatisnili dopis Icr. okrajnega šols. nazoretva v Tolminu, v katerem popisuje g. nadzornik slav* nost bžagodoT^tnjs 66 praporonr.' Pri slovesnosti le sodelovalo približno 1000 Ako primerjamo podatke za prvo polovico letošnjega leta 3 podatki o prometu iste dobe lanskega leta, vidimo, da se je promet narastel v tej kratki dobi v izredno visokem razmerju. Vsled tega gre za nepričakovan skok, ki so ga povzročile razne novonastale okoliščine, katere pa bo mogoče oceniti še le tedaj, ko bodo znani tudi podatki o izvozu in uvozu iz posameznih držav, tako da bi bilo mogoče ugotoviti, katere države so večinoma prispevale k temu mogočnemu napredku prometa v našem pristanišču v prvih šestih mesecih tekočega leta. iMnogo so brez dvoma pripomogle nestalne politične razmere, ki so vladale v Nemčiji (Hamburg!) pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Razne homatije med nacijonalisti in komunisti v Nemčiji, ki so- kopal pod seboj Pujrlerja. Tovariši so izvlekli leteli v obilnem številu, da pozdravijo bistriške čitolničarje in da iim bratski čestitajo. — Kdor se želi udeležili izredne slavnosti, naj se brez odlašanja oglasi v prostorih društva -Prosvete« ful. Fabio Filzi 10. I.), da se pravočasno poskrbi za korijero. Pri vpisu je treba položiti L 20 za osebo. Sicvnost psu. drostva „LIr?n' v Bazovici Pev. dr. «Lipa» v Bazovici priredi v nedeljo dne 10 stoja veliko vrtno veselico na vrtu Gospo darskega kons. društva v Bazovici. Začetek ob 16. uri. Spored veselice je sledeči: 1. Frluga-Gorkič: «Lipi» slavnostna kantala meš. zbor izvaja «Lipa» 2. Vcnturini: «Mornar» meŠ. zbor poje pevski zbor iz Drage. 3. Aljaš: ubogega moža težko poškodovanega izpod vreč. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima Punter močno pretresene možgane in najbrž tudi prebito črepi-njo. Po prvi pomoči ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Z nogo pod dvigalom, V škedenjskih plavžih se je sinoči ponesrečil 22-letni težak Dominik Ghersancich, stanujoč pri Sv. Mariji! . t. m. o priliki 25-lelnice svojega ob- Magdaleni zg. št. 861. Okoli 21. ure je bil zapo-eliko vrtno veselico na vrtu Gospo- P™ železnem dvigalu, ki prenaša železno rudo k pečem. Iz neznanih vzrokov se je dvigalo, ki se je že nekoliko odmaknilo od tal, zopet padlo in pri tem stisnilo mladeniču levo nogo; zmečkalo mu je dva prsta. __|________ _ ___ Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdrav- Ne zveni mL* meš. zbor poje «Hajdrih» iz niKa rešikie postaje, nato je bil prepeljan v Prošeka. 4 Premrl: «Log za log se skrrva» meš zbor poje <-Zvezda» iz Herpelj. 5. Laharnar: «Rn£a:» nieš. zbor poje pevski zbor iz Gročane. Hruz- ^Romanca« udarja tam. zbor iz Roco-a. 7. Premrl: ^Zdravica* meš. zbor poje pev. društvo Gradišče iz Vrhpolj. 8. Tg. Hladnik: »P»leškemu jezeru* meš. zbor poje «Venec» iz Kozine 9, Nedved: Nazaj v planinski raj* meš zbor pcie *SIavnik» iz Klanca. — Ker so take slevnosti v sedanjih časih jako redke nikar ne zamudile te lepe prilike, da se povese-lite par prostih uiic. Prihitite k nam v Bazovico na naše slavje. Kjer lepo petje se glasi, tam najti mnogo *e Jljudi. Tako upamo, da se občinstvo v obilnem š'.e-fvi4u naše veselice udeleži Beseda naj bode dana in ta naj velja. V nedeljo vsi v Bazovico. Odbor. Zb9F3vanie državna upokojencev Pretekle nedelje se je vršilo v glavni dvorani • Circolo Artisiico* zborovanje državnih upokojencev in upokojenih ponesrečenih železničarjev Julijske Krajine. Ob 10.15 je predsednik društva državnih upokojencev A. Roich takoj po otvoritvi zborovanja poročal o delu, ki ga je izvršila društvena komisija v Rimu. Konferenca se je vršila na finančnem ministrstvu; poleg predsednika društva in člana ravnateljstva sta se je udeležila dva tržaška poslanca in delegat najvišjega računskega dvora. kateremu je g. Roich obrazložil skromne zahteve starih upokojencev novih pokrajin. Upokojenci zahtevajo le, da se zopet vzpostavi izpJačevanie pokojnine, ki so jo prejemali pred objavo dekreta št. 440, z dne 18./2. 1923, ter da se jim izplača pristojbina na vrednost premičnin, ki jim je bila neupravičeno pridržana od J./5. do 31 ./12. 1923. Predsednik je opozoril delegata najvišjega računskega dvora na rimsko Konvencijo ki se je sklenila dne 13/12. 1922 in na bivši dekret št. 3239, ki je bil objavljen v JL 60 uradnega lista « ter Jih obrastrije najboSje po do^avoro. — Sprejema vlogt na vftoiira knjižice imr lih obrestjjt po 4 7» rt&tto. □ □ □ □ □ n i a □ □ n □ □ o j PODLISTEK W. Collini: BREZ IMENA (£6 i Roman. Tretji prizor. Vauxhall Walk, Lambeth. Prvo poglavje. Stara knezoškofovkka palača Lambeth ob jttžnezn bregu reke Themse s svojimi vrtovi ob reki je še preostanek starega Londona. Južno od tega častitljivega poslopja se razprostira labirint ulic, ki nosi ime Lambeth. Sredi tega labirinta sc dviguje dvojna vrsta velikih ne-pri^aznih poslopij, ki nosi ime Vauxhall Walk. Sosedne grde ulice imajo revno prebivalstvo. Na umazaaem tlaku glavnih ulic, kjer se vrste Številne prodajalne, vrvi revno življenje, se očitno vrti boj z revščino. V primeri s takšno okolico zadobiva Vaux-halle Walk gotov ugled, ki bi mu ga sicer ne pripozaalL Istega dne je Wr»gge zapisoval zadnje beležke v dnevnik, ko je odstranila neka ženska z okna ene biSc v Vauxhall Walk papir, ki je naznanjal, da je oddati stanovanje v najem. Stanovanje je imelo dve sobi in ravnokar sta ■|u najeli dve dami — Magdalena in gospa Wragge. Ko se je gospodinja odstranila, je stopila Magdalena k oknu in previdno pogledala k nasprotnim poslopjem. Bila so večja kakor druge hiše ulice in zidana v letu 1759., kakor se je bralo na enem. Ozka vrtna zemljišča so jih ločila od ulice, toda dovolj široka, da ni mogla Magdalena razločiti hišnih številk, ne spoznati oseb na nasprotnih oknih. Vkljub temu pa je neprestano motrila nasprotno hišo, katero si je ogledala, ie p redno je stopila v svoje stanovanje. Bila je hiša, v kateri sta sedaj prebivala Nod Vanstone in gospa Le-count. Crez nekaj Časa se je ozrla, da bi videla kakšen vtis napravija njeno obnašanje na njeno sopotnico. Toda gospa Wragge je bila vsa zatopljena v celo kopo cenikov. «Tu je vse, kar bom jutri nakupila,» je rekla ter urejevala liste, kakor se otrok igra; »prosim, posodite mi svinčnik, moram si zapisati, kar mi je potrebno. — Nič kuhinjske knjige f» je vzkliknila vzradoščena in tlesknila z rokami po mizi, «nič šumenja v glavi I Jutri mi ne bo treba briti kapitana, moji so šepasti, havba na glavi mi visi na eno stran in vendar se nihče nad tem ne spodiikal To je zares pravi praznik zame.. Z rokami je glasno za bob rala po ariri, dokler ji ni Magdalena podala svinčnik. Takoj se je gospa Wragge umirila in se zatopila v misli o jutrišnjem nakupovanju. Magdalena je stopila zopet k oknu in opazovala skrita za zaveso nasprotno stran. V prvem in drugem nadstropju so bile žaluzij« zaprte, eno pfcno v pritličju je bilo napol odprto, toda nihče se ni prikazal v njem. Na desno in na levo so se odpirala hišna vrata, ljudje so prihajali m odhajali, otroci so se igrali na ulicah, težki vozovi so peljali mimo, toda hiša na na^rotni strani je bila ie zaprta. Kmalu po šestih je gospodinja prekinila Magdalenina miiumju, ker je prinesla večerjo. Magdalena se je tako vsedla, da ni izgubila hiša izpred oči Nič se ni zgodilo. Večerja je bila pri kraju; Gospa Wragge, utrujena vsled podčrtavanj v cenikih in vsled za-vžšte jedi in pijače, se jfc vrgla v naslonjač m zadremala v takem položaja, ki bi njenem« soprog« povzročil velike duševne muke; odbila je sedma ura; sence poletnega večera na tlaku in rujavih hišah so postajale dolge, toda hiša je atala tam še vedno neizpremenfena in molčeča kot grah. Okoli osme končno eo se prvič odprla hišna vrata in Ženska oseba se je pokaaala na pragu. Ali je bila to gospa Lecount? Ne. obleka jo je izdajala za služkinjo. Hitro si je Magdalena nadela klobuk trdno odločena, da pojde za deklo. Ta ie zavila v pi fo tdsco in etopOa v papir- " trenutkov nico. Ko ie Magdalena stopila nekaj pome je v prodajalno, je mož za prodajalno mizo vprašal: «Ali hočete vozni red za ta mesec ali za julij?* * Tega mi gospod ni povedala js odgovorila ženska. «Vem samo to, da pojutrišnjem od-potuie.» • Pojutrišnjem imamo prvega julija,* je rekel trgovec. «Vaš gospod rabi torej vozni red za prihodnji mesec, ta pa izide še le jutri.» Dekla je rekla, da pride jutri zopet in je odšla. Magdalena je kupila neko malenkost in odšla naglo v isto smeT. To, kar je ravnokar zvedela, je bilo zanjo velike važnosti. Ko ie prišla domov, se je bila gospa Wragge ravnokar zbudila; bila je videti zelo iz sebe, havba ji je bila na ramenih, a na eni nogi ni bilo črevlja. Magdalena ji je dopovedovala, da je bržkone trudna od poti in da je najbolje, če gre v posteljo. Pustila se je peljati v sosedno sobo in poleči v posteljo kakor otrok. Magdalena si je pripravila posteljo v drugi sobi na divanu, in ko je bila sama, je začela razmišljati o svojem načrtu. Ker je imel Noel Vanstone odpotovati, ni mogla nadaljevati svojih opazovanj pred vstopom v megovo hišo. Zato je bilo treba Hi zdaj do skrajnosti, ali pa odložiti stvar do pri-hodhje priložnosti, ki bi se pa morda nikoli več na povrnila. Srednje poti ni bilo. Najprej je motala na svoje oči videti Noekt Vanstone j a ter ga pretehtati in istotako gospo Lecount, toda preoblečena, sicer se ne bi mogla niti za korak pcibliiati smotru, ki jo je pripeljal v London. Noč je potekata. Mise! za misttjo se je vrstila v njeni glavi, ne da bi prišla do ka-ktCnega zakljngka Slednjič se je skušala raz-tresti, sato je odprla kovčeg in vzela iz njega, kar ie potrebovala za noč. Sumnia kapitana Wragge>a je bila utemeljena: med dvtmi oblekami so ležali skriti predmeti, ki jih je on v Birminghamu pogrešal v njenih kovčegih. Pregledala je, če ni kaj pozabila in se je nato zopet vrnila k oknu na opazovanje. Hiša je bila temna, izvzemši sprejemno sobo, katere okno, prej odprto, je bilo ^.daj zastrto z žaluzijami. Oči so se ji zabliskalc in obraz ji je zagorel, ko je videla svetlobo. "Tam je on!® je šepetala. «Tam živi z n*.šim denarjem v hiši, kamor mi zabranjuje prepoved njegovega očeta!» Spustila je zaveso iu vzela v roko lasuljo, da jo okrtači. • Oče ga je svaril pred Magdaleno \anstf»ne.» je rekla s trpkim nasmehom, ko se je pogledala v ogledalo. "Poglejmo, če ga je oče svaril tudi pred gospodično GarthN Drugo poglavje. Jutro je bilo oblačno in vlažno, toda proti zajtrku je dež ponehal, tako da je mogla f*»-slati iz hiše svojo sopotnico. Po deseti un »a je gospa Wragge odpeljala s svo^mi ceniki in s starejšo hčerko gospodinje k nak iipovanju. Tekom pogovora z gospodinrn j<- .M;*gdal««a zvedela, kako žive stanovalci hi*e. u<« in gospe Wragge ni nobenih tuicev v hki. n . n mož, ki ye železniški uradnik, t« ves dnn soten, druga hči pa nadomestnjt star*i-«u> i»t*i kuhanju, mlajši otroci pa so do ene tire v Gospodinja sama pa navadno šiva fmo 7»criit> v zadnji sobi. Maydalena je imela to-rti dovolj časa. da ie moćla Dreohlečena zapustiti luio-