RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Sousa in Semler zadela za točko
O Stran 11
Rokomet •
Ptujčanke začele z zmago v Kočevju O Stran 12
Športno plezanje
• Prva Minina zmaga na mastrih Z> Stran 13
Po mestni občini Ptuj • Naravi bo vendarle potrebno prisluhniti
O Stran 4
Po mestni občini
Ptuj • Konec onesnaževanja ribnika in dravskih brezin? O Stran 6
Po naših občinah Središče ob Dravi
Investicija v šolo -vložek v prihodnost O Stran 7
:r„ Ptuj, torek, jt; 15. septembra 2009
letnik LXII • št. 72 S<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Celje • 42. mednarodni obrtni sejem
Kriza - izziv tudi za obrt in podjetništvo
Gospodarska recesija in finančna kriza sta zelo prizadeli tudi obrt, čeprav sprva ni bilo videti, da bo tako.
Zmanjšala so se naročila, plačilna nedisciplina se je še povečala, saj so se plačila podaljšala na 90 in celo 150 dni, povečali pa so se tudi pritiski na cene, je povedal prvi človek Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predsednik upravnega odbora in vršilec dolžnosti predsednika Štefan Pavlinjek, ki se je v času sejma srečal tudi s predstavniki obrti in podjetništva na Ptujskem: predsednikom OOZ Ptuj Vla-dimirjem Janžekovičevem (na fotografiji), predstavniki občin in drugih institucij, povezanih s obrtniki in podjetniki. O položaju obrti in malega gospodarstva leto dni po začetku recesije so govorili tudi na včerajšnjem strokovnem posvetu. Kljub krizi se bosta obrt in podjetništvo obdržala in še naprej razvijala, je prepričan Pavlinjek; kriza je namreč tudi priložnost da se razvijejo številni produkti, za katere prej ni bilo prave motivacije tudi zato, ker ni bilo težav s prodajo.
MG
Foto: Majda Goznik
Ptuj • Leto po prvi vstavitvi umetnega kolka
Slovenija • Prašičereja izginja
Dejavnost, ki se je uveljavila Vse drsi k dnu
Kmalu bo preteklo eno leto od prve vstavitve umetnega kolka v ptujski bolnišnici. 25. september 2008 je bil velik dan, saj se ne dogaja vsak dan, da bi se začela nova dejavnost. V slabem letu so vstavili že 194 umetnih kolkov. Tedensko opravilo, operacije izvajajo ob koncu tedna, je v tem času postalo neke vrste rutina, je te dni povedal, predstojnik ptujske kirurgije asist. mag. Teodor Pevec.
Rezultati so dobri, nekih posebnih zgodnjih ali poznih zapletov ni. Pacienti so zelo zadovoljni, tudi tisti, ki so že bili na podobnih posegih
Festivalski zgoščenki
za naročnike Štajerskega tednika JIH ^lar.dno
411 iT-
Ptuf 2009
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radia-Tednik Ptuj, d.o.o., Raitevo
ulica 6,2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivali-izbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
oziroma so jim umetni kolk na eni nogi vstavili že kje drugje. Pri takšnih pacientih se še posebej radi zanimajo za njihovo zadovoljstvo. Pacienti prihajajo iz številnih slovenskih krajev, na zahodu je meja nekje pri Lučah, na vzhodu pa Prekmurje, pravi Pevec. Ptujskih pa je manj, kot bi človek pričakoval, oziroma manj, kot si jih želijo. Zakaj je tako, ni čisto jasno, ali gre za tradicionalno nenaklonjenost ptujski bolnišnici ali pa smo morda premalo naredili na obveščanju izbranih zdravnikov na Ptujskem, da bi ti svoje bolnike pošiljali v ambulanto za ortopedijo, ki dela ob sredah v ptujski bolnišnici, iz katere bi tudi moralo prihajati največ pacientov za ortopedske operacije.
S primarno implantacijo endoprotez se ptujska bolni-
šnica vključuje v nacionalno čakalno listo. Številka, ki so jo doslej pri teh operacijah dosegli, je velika tudi za Slovenijo. V bolnišnicah velikosti Maribora, Celja, Valdoltre, Jesenic nimajo bistveno večjega števila teh operacij. Pri ortopedskih operacijah je ptujska bolnišnica postala pomemben dejavnik v slovenskem merilu. Čakalna lista trenutno ni daljša od dveh oziroma treh mesecev, na nacionalni listi je bistveno daljša, govori se celo o tem, da nekateri čakajo na umetne kolke tudi dve oziroma tri leta.
»Po mojem nacionalne liste nikoli nihče ni preverjal, nekateri naj bi bili vpisani na več listah. Nujno bi jo bili preveriti, in to z občutkom, zdaj se to ne dela tako.
O Stran 5
Da je prašičereja v globoki krizi, in to ne od lani, ampak že kar nekaj let zapovrstjo, ni nobena novost, ogrožena je tudi vzreja plemenskih prašičev. Cikličnega gibanja z vzponi in padci že dolgo ni več; vse skupaj samo še drsi k dnu, kar jasno kažejo tudi statistični podatki.
Eden izmed znanih praši-čerejcev, ki se je kar nekaj let uspešno ukvarjal tudi z vzrejo plemenskih prašičev, Jože Pi-gnar iz Gajevcev; stanje in razloge opisuje tako: »Kriza pra-šičerejcev se absolutno vleče že predolgo in vprašanje je, ali bomo negativne posledice sploh lahko kdaj sanirali. Največja težava za slovenske rejce so nizke evropske cene in pojav novih bolezni, ki so se pri nas razbohotile z odprtjem evropskega trga. Z vstopom na evropski trg se ni povečala samo konkurenca, ampak tudi seznam bolezni, na katere pri nas nikakor nismo bili pripravljeni. Ukinjene so bile karantene, nastopile pa so velike zdravstvene težave. In to se bo šele sčasoma pokazalo v pravi meri. Ob vsem tem,
žal, pri naših kupcih še kako velja miselnost, da vse, kar je tujega, je boljše od domačega. Zato so se pojavile velike težave tudi v selekciji, viden je velik upad povpraševanja po domači plemenski robi in zato so tudi tiste plemenske reje, ki še obstajajo, v velikih težavah.«
Pignarjevi so plemensko rejo zaključili hitro po vstopu Slovenije v EU, zaenkrat pa so še ohranili vzrejo pujskov: »Enostavno ni šlo več, stroški so bili preveliki, prodaje pa skoraj nič več; naša prodaja se je z odprtjem evropskega trga drastično zmanjšala, za kar 80 odstotkov! Razlog ni v cenah, ampak v že omenjeni miselnosti, da je tuje boljše od domačega.
O Stran 6
Slovenija • V ozadju napovedi o zamrznitvah plač
Višje sodniške plače - več denarja?
Kot je znano, je ministrska ekipa 7. septembra sindikatom javnega sektorja predstavila splošen ekonomski položaj v državi in predloge za zamrznitev plač javnih uslužbencev. Odgovor sindikatov pričakujejo v desetih dneh, kot osnovno izhodišče pa si je vlada pri pripravi dvoletnega proračuna postavila, da obseg mase bruto plač v letu 2010 ostane enak kot letos.
■ V
Vlada je sindikatom v okviru oblikovanja plačne politike v letih 2010 predlagala neizplači-lo odprave plačnih nesorazmerij, zamrznitev napredovanj in neizplačevanje dodatka za delovno uspešnost v višini dveh odstotkov. Poleg tega naj ne bi izvedli uskladitve plač z inflacijo, regres pa bodo izplačali v višini letošnjega. Tako želi vlada doseči osnovni cilj, in sicer, da masa plač javnih uslužbencev ostane enaka kot letos, je po sestanku povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Kot drugo možnost pa jim ponuja odpravo obeh četrtin plačnih nesorazmerij s 1. januarjem 2010, vendar to za seboj potegne različne možnosti znižanja osnovnih plač. Po besedah ministrice bi bilo v tem primeru ob hkratni odpravi napak v plačnem sistemu potrebno znižanje plač. »Predlagali smo več variant, ki predvidevajo od nič do 10-od-stotno znižanje plač, odvisno od višine plače posameznega uslužbenca,« je pojasnila Pavli-nič Krebsova.
Uvodnik
Uskladitev plač pravosodnih funkcionarjev dobila zeleno luč odbora
V času pričakovanja odgovora sindikatov pa je minuli četrtek potekala seja odbora DZ za notranjo politiko, ki je po skrajšanem postopku sprejel dopolnjene predloge novel zakonov o sistemu plač v javnem sektorju, o sodniški službi, o državnem tožilstvu in o državnem pravobranilstvu, s katerimi želi vlada uskladiti plače pravosodnih funkcionarjev z ustavnima odločbama. Plačna nesorazmerja bodo dokončno odpravili decembra 2010.
Predlogi novel so bili pripravljeni ob upoštevanju odločb ustavnega sodišča ter javno-finančnih razmer, je na seji odbora poudarila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Načelo večje fiksnosti plače je po njenih besedah po-
Starši vseh dežel ...
Oni dan sem po naključju dobil v roke šolsko torbo, ki seje s svojo lastnico pravkar vrnila iz šole. In se zgrozil: 30-kilogramski otrok je nosil torbo, ki je tehtala 7 kilogramov. Pa čeprav pravijo strokovnjaki, da bi smela masa šolske torbe znašati deset odstotkov mase otroka, ki jo nosi.
Kdo je kriv?
Ker nisem med tistimi, ki bi takoj okrivili »dežurne krivce« - učitelje, sem pomislil, da bi lahko bilo v šolski torbi kaj zelo nepotrebnega. Knjige za ves teden, recimo. Pa ni bilo tako. Bile so samo od tistega dne. Ampak je pač treba vedeti, da so si naši dobičkaželjni založniki omislili za vsak predmet eno pošteno knjigo, pa zraven delovni zvezek (ker se v knjigo ne spodobi čečkati), potem mora seveda otrok imeti še zvezek (najbrž je to ne-delovni zvezek, če je oni drugi delovni) - po možnosti naj bo velik in naj ima trde platnice, da se ne bo mečkal. Obvezna je peresnica - in to takšna, da zanjo skoraj potrebuješ orožni list, saj je težka kot kaka bomba, kajti biti mora vsaj dvonadstropna: z lesenimi barvicami (najmanj 12 ali več barv - za nekatere niti imena ne veš), flomastri (spet 12 in več barv), svinčniki (AB, HB, BB... - ker nikoli ne veš, kako trdo bo tisti dan potrebno pritiskati), šestilo, en trikotnik, drugi trikotnik, ravnil-ček, radirka, predalček za kakšno drobnarijo... Ker vsega tega ne spraviš v neko normalno šolsko torbo, moraš seveda v začetku leta kupiti torbo velikanko, ki že sama po sebi presega polovico dnevne otroške norme.
Ste kdaj pomislili, da bi zvečer v šolsko torbo naložili samo dovoljeno učbeniško maso - najbrž za prve tri ure, preostalim gospem in gospodom učiteljem pa poslali sporočilo: »Spoštovani, žal vaš predmet presega današnjo dovoljeno dnevno maso, zato svojemu otroku nisem dovolila vzeti učbenika za vaš predmet. Prosim, da se z učitelji prvih treh ur dogovorite, kateri od njih vam prihodnjič odstopi svojo maso.«
Tega seveda ne bomo naredili, rajši bomo samo tarnali ... Kot ob vsaki stvari, ki nam jo določi država ali pa kdo drugi nad nami. No, lahko pa bi svojega peto-šolca ali petošolko čimprej poredili na 70 kilogramov. Potem bo zanj šolska torba nepomembno breme...
Jože Šmigoc
stavljeno kot novo temeljno načelo sistema sodniških plač.
S predlagano rešitvijo soglašajo tako sodni svet in Slovensko sodniško društvo kot tudi državni tožilci in pravobranilci. Sprejem novel je podprla tudi komisija DS za državno ureditev. Predlagani rešitvi pa so nasprotovali v opozicijskih poslanskih skupinah.
Predsednik odbora Vinko Gorenak je v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da ne bodo podprli predlaganih novel. Med drugim je po njegovih besedah sporno, da je ustavno sodišče odločalo o plačah svojih kolegov, kompromis med vlado in sodniki pa je »gnil«.
Osnove plače sodnikov višje za 28 odstotkov ?!
Gorenak je izračunal, da se bodo osnovne plače sodnikov začetnikov zvišale za 28 odstotkov, zato ni sprejel mini-stričinega pojasnila, da masa sredstev za plače ostaja nespremenjena. Vlado je pozval, naj razmisli, ali junija predlagane novele še ustrezajo finančni situaciji države. Ocenil je še, da sodniki skozi plače ne bodo povečali svoje neodvisnosti.
Pavlinič Krebsova je zatrdila, da se masa sredstev za plače v tem in prihodnjem letu ne bo spremenila in Gorenaka pozvala, naj ne zavaja javnosti. Glede
njegove napovedi, da bodo višje plače zdaj zahtevale še druge skupine javnih uslužbencev, pa je pojasnila, da ni več mogoče primerjati pravosodnih funkcionarjev z javnimi uslužbenci, kot so profesorji in zdravniki, ki imajo devet dodatkov in možnost napredovanj za 10 plačnih razredov.
»Plače, izplačane iz proračuna, so za naše razmere prevelike,« je ocenil poslanec SLS Gvi-do Kres. Predlagal je generalno prenovo vseh izplačil, ki gredo iz proračuna, razen izplačil socialno ogroženim. Podvomil je
tudi v odločitev vlade, da ukine dodatek na učinkovitost in napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal.
Silven Majhenič (SNS) je prepričan, da je vlada pristala na izsiljevanje sodnikov. Sicer pa je vsaka stvar za nekaj dobra, je dejal in dodal, da bi bilo dobro, da bi sodniki nadaljevali stavko, saj so v času stavke rešili več zadev. Zavzel se je tudi za ukinitev trajnega sodniškega mandata.
Poslanec SDS Branko Grims se strinja s povišanjem plač pod pogojem, da bi morali biti sodniki izvoljeni vsaka štirileta. Sicer pa se mu povezovanje sodniške plače s sodniško neodvisnostjo ne zdi sprejemljivo, saj imajo sodniki trajni sodniški mandat in popolno imuniteto. Prepričan je tudi, da se grobo zavaja javnost z navedbami, da te spremembe državo ne bodo stale nič. Grims je ob tem pojasnil, da je država namenila zelo velika dodatna sredstva za odpravo sodnih zaostankov, vsa ta sredstva za vzpodbujanje storilnosti pa bo vlada zdaj razdelila »kar tako« in uvedla »totalno uravnilovko«, zaradi katere se ne bo nihče več trudil za višjo storilnost.
Alenka Jeraj (SDS) je, tako kot prej že njena strankarska kolega, napovedala, da novel ne bo podprla. Spomnila je, da se je prejšnja vlada odločila za enoten plačni sistem, ta vlada pa je izločila neko skupino. Je-
rajeva zato pričakuje, da bodo to zdaj zahtevale tudi druge skupine javnih uslužbencev. Po njenem mnenju je pravi način nagrajevanje tistih, ki so pripravljeni narediti več.
Na razprave opozicije se je odzvala Darja Lavtižar Bebler (SD). Po njenem gre za »napade na sodnike kar počez«, razpravljavci pa so polemizirali ne s sodniki, ampak z našo ustavno ureditvijo. Ustava določa, v katerih primerih preneha sodniški mandat in tudi sodniško imuniteto, je dejala in poslancem SDS očitala, da so svoje pripombe naslovili na napačnega naslovnika. Glede očitkov, da je neprimerno, da so ustavni sodniki odločali o sodniških plačah, pa je poslanka SD dejala, da je potem nezdružljivo tudi, da o zakonu o poslancih odločajo in o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije odločajo v DZ.
Odbor je pri vseh novelah podprl koalicijska dopolnila. Novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju so člani odbora sprejeli z devetimi glasovi za in petimi proti. Za novelo zakona o sodniški službi je glasovalo 10, proti pa je bilo pet poslancev. Novelo zakona o državnem tožilstvu je odbor sprejel soglasno z 11 glasovi, novelo zakona o državnem pravobranilstvu pa je ob enem glasu proti podprlo 10 članov odbora.
STA (pripravlja:SM)
Slovenija • MJU zavrača navedbe o naraščanja števila javnih uslužbencev
V prejšnjem mandatu 4752, v zadnjega pol leta „le" 168 novih uslužbencev
Ministrstvo za javno upravo (MJU) je v odzivu za javnost zavrnilo navedbe Gregorja Viranta, da se je v mandatu te vlade število zaposlenih povečalo za 1500. Po dostopnih podatkih Ajpes se je število zaposlenih v celotnem javnem sektorju v obdobju dela te vlade, tj. od decembra 2008 do junija 2009, povečalo za 168 javnih uslužbencev, pojasnjujejo.
Ob tem na ministrstvu navajajo podatke o zaposlovanju v času pretekle vlade. »Če primerjamo gibanje števila zaposlenih v javnem sektorju po podatkih in metodologiji Ajpes za obdobje dela prejšnje vlade, to je od decembra 2004 do novembra 2008, lahko ugotovimo, da je število zaposlenih v celotnem obdobju naraslo za 4.752 javnih uslužbencev, kar je v povprečju več kot 1000 letno,« so zapisali.
Ob tem pojasnjujejo, da Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) podatke o številu zaposlenih javnih uslužbencev vodi po posebni metodologiji. Po njej se število zaposlenih preračuna iz opravljenih ur, »to-
rej so kot osnova za preračun števila zaposlenih upoštevane npr. tudi plačane nadure in plačane ure dežurstva. V osnovo za preračun števila zaposlenih pa niso vključeni javni uslužbenci, ki prejemajo nadomestila plače iz zdravstvene blagajne zaradi bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni ter javni uslužbenci, ki prejemajo nadomestilo plače v času porodniškega dopusta«. Prav tako opozarjajo, da so v podatkih Ajpes vključeni podatki o številu zaposlenih »v vseh subjektih, za katere velja enotni plačni sistem javnega sektorja, torej tudi zaposleni v drugih državnih organih ter občinah in osebah javnega prava, katerih ustanovitelj je občina in na ka-
drovsko politiko katerih vlada nima neposrednega vpliva«.
Po njihovem tudi ne drži Vi-rantova izjava, da se na področju odpravljanja birokratskih ovir »ne dogaja nič«. »V obdobju te vlade, torej v dobrih osmih mesecih, je ekipa strokovnjakov, ki na ministrstvu pri odpravi administrativnih ovir deluje že nekaj let, preventivno pregledala 413 predlogov predpisov in jih iz naslova administrativnih obremenitev zavrnila 18 odstotkov,« so zapisali. Dodajajo, da je vlada na področju priprave boljših predpisov sprejela tudi resolucijo o normativni dejavnosti, pripravljajo pa se tudi sprememba poslovnika vlade ter standardi za izvajanje posve-
tovanj in pripravo presoje učinkov predpisov. Sprejela je tudi program ukrepov za odpravo administrativnih ovir, navajajo.
Za ministrstvo ne drži tudi navedba, da v času mandata Boruta Pahorja ni bila razvita niti ena nova elektronska storitev, ob tem pa pojasnjujejo, da je za državljane od letos v uporabi 41 novih e-vlog na portalu e-upra-ve. Tudi za podjetja se je pričela naslednja razvojna faza sistema e-VEM, maja letos pa je postal operativen tudi Portal za starejše, v odgovoru na navedbe nekdanjega ministra za javno upravo Viranta navajajo na ministrstvu.
Sta
Foto: arhiv
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Celje • 42. mednarodni obrtni sejem
Samozavest - največji problem slovenskih obrtnikov
Štefan Pavlinjek, v. d. predsednika OZS in predsednik upravnega odbora OZS, je zadovoljen, da so se slovenski obrtniki in podjetniki v tako velikem številu udeležili letošnjega sejma, ki bo trajal še jutri. Na splošno pa je kriza naredila svoje. Če imaš izdelek, za katerega upaš, da bo šel v prodajo, je povsem jasno, da se boš predstavil na »svojem« sejmu, če se ne bi, bi bila velika škoda, je povedal.
»Ugotavljam, da je na letošnjem sejmu veliko novih izdelkov, kar pomeni, da so obrtniki in podjetniki upoštevali vse tisto, kar smo predlagali. Rešitev v tej krizi prinašajo edino novi izdelki, nova tržišča in agresivna prodaja. Vse to se na letošnjem 42. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju v celoti tudi odraža. Vesel sem, da je na njem videti toliko dobrih izdelkov. V času sejma se bomo srečali s številnimi delegacijami, vseh skupaj jih bo sedemnajst. Vsi nam na nek način zavidajo. Ob vsem tem pa je še vedno največji problem slovenskih obrtnikov -samozavest. Iti iz delavnice, se pokazati, prodajati, tržiti. Razvili smo veliko stvari, v razvoj je bilo vloženega veliko denarja, bili pa smo preveč lagodni, prodajali smo samo tisto, kar se je enostavno prodajalo. Danes so časi drugačni, prodati moraš tudi tisto, kar težko prodaš,« je povedal Štefan Pavlinjek med krajšim pogovorom za naš časopis.
Kaj ste povedali politikom?
»Povedali smo jim tisto, kar jim gre. Povedali smo, kaj morajo delati, da bomo lahko osvajali nova tržišča, in kaj je potrebno narediti, da bomo komercialno zanimivi. Predsednik vlade Borut Pahor, ki je letošnji 42. mednarodni obrtni sejem v Celju tudi odprl, se je takoj odzval, obljubil je veliko, kar pa še ne pomeni, da bomo tudi dobili. To bomo morali izterjati skozi
leto. Obljubil je dva paketa, jesenskega in spomladanskega. Pri oblikovanju teh paketov želimo aktivno sodelovati, to smo tudi jasno povedali. Upam, da bodo to paketi za pravo smer, za obrtniško in podjetniško smer oziroma takšni, ki bodo temeljili na naših izkušnjah.«
Kakšen recept ponujate obrtniki in podjetniki za izhod iz krize?
»Na prvem mestu je vztrajnost, sicer pa mora najprej vsak sam sebe rešiti, šele potem te lahko rešujejo drugi.«
Kaj pa pritiski na obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije? Politika vam to skuša na nek način vzeti, čeprav ste se obrtniki in podjetniki v obsežni raziskavi, ki ste jo izvedli pred začetkom veljavnosti obrtnega zakona v letu 2008, že odločili, da ostajate pri obveznem članstvu.
»Upam, da bo treznost pretehtala. Zdaj, ko država najbolj potrebuje malo gospodarstvo, ga s članarino ne sme uničiti. Nerazumljivo je, da se v letu uveljavljanja evropskega akta za mala podjetja v ospredje postavlja to vprašanje, torej obvezno članstvo v obrtno-podjetniški zbornici. 40 let je OZS 'vest' družbe in se uspešno bori za boljše pogoje dela v obrti in malem gospodarstvu. Morda koga motijo vedno novi predlogi in zahteve slovenske obrti in podjetništva. Je morda za državo in velika podjetja
M©S
ONAL TRADE FAIR PTEMBER 2009
VHOD
ENTRANCE
Štefan Pavlinjek, v. d. predsednika OZS in predsednik upravnega odbora OZS: »Rešitev v tej krizi prinašajo edino novi izdelki, nova tržišča in agresivna prodaja. Vse to se odraža tudi na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu.«
moteča zahteva po 30-dnev-nem plačilnem roku? Malega gospodarstva ne smemo v nobenem primeru uničiti, ga prepustiti velikemu gospodarstvu in zgolj dobri volji oblasti, to zagotovo ni prava rešitev. Ponavljam, upam, da bo treznost pretehtala. Sicer pa nas je v OZS skupaj 52 tisoč članov, to ni mala sila.«
Kaj pričakujete od letošnjega sejma?
»Vse primerjave, ki jih delamo, so na letu 2007, leto 2008 je bilo noro leto. Leto 2007 je bilo leto normalnega razvoja, normalnih finančnih
tokov. Na tisto leto se moramo ozirati. Sicer pa pričakujem kar najboljše rezultate glede na splošno stanje.«
Boris Žnidar -na sejmu že 42 let
Boris Žnidar iz Utika (Vodice na Gorenjskem), ki se ukvarja s ščetkarstvom že 70 let, je edini slovenski razstavljavec, ki na sejmu sodeluje že od začetka, torej polnih 42 let. Izdelovanja najrazličnejših ščetk se je naučil pred II. svetovno vojno v Ljubljani.
Pred 42 leti je bilo na prvem sejmu vsega skupaj 50 razstavljavcev, z gostinci vred. Spominja se, da so bili začetki zelo skromni. Razstavljali so na stadionu Kladivarja, zasebnikov pa je bilo samo pet, ostalo je bil družbeni sektor. Kot vojaški vojni invalid je takoj po vojni dobil svojo obrt kot mojster ščetkar. Dovolili so mu obrt, ne pa tudi trgovine, zato se je začel udeleževati sejmov, najprej v Kranju, kjer je tudi sodeloval polnih 50 let. V Celje je s posebnim veseljem prišel pred 42 leti,
z velikim zadovoljstvom pa se vsako leto tudi vrača. V trgovini se ščetk takrat ni dobilo, zato je imel na sejemski stojnici vedno veliko posla. V Žnidarjevi ščetkarnici še danes izdelujejo več kot 500 različnih ščetk. Prvo veliko priznanje je prejel za dvojno ščetko za klasične radiatorje. To je bila zlata plaketa. Strankam želijo ustreči z najrazličnejšimi ščetkami. Nekatere pošiljajo tudi na dom, kot na primer ščetke za čiščenje krušnih peči. Boris Žnidar še danes vsak dan dela v obratovalnici, sicer pa je obrt že predal sinu. V glavnem prodajajo podjetjem, trgovinam pa zelo neradi, ker želijo več zaslužiti kot mi, pravi, pri enem izdelku hočejo zaslužiti med 30 in 40 odstotkov cene, mi pa zaslužimo komaj 20 odstotkov. Surovin za izdelke je dovolj, včasih je bil problem dobiti surovine in narediti izdelek, danes pa je največji problem prodaja izdelkov. Perlon in plastiko dobimo iz Nemčije, nekaj pa tudi iz Italije, ščetine in konjsko žimo pa celo iz Kitajske. Poseben problem pa je kader, nihče ga več ne izobražuje, opozarja Boris Žnidar, ki je trenutno najstarejši ščetkar v Sloveniji. Najbolj si želi, da bi še kakšno leto delal in da bi stranke zadovoljil. Raje dela, kot pa uživa, delo ga krepi in ohranja. Dela v delavnici, v pisarni, vešč pa je tudi gospodinjskih opravil.
MG
IZ DOBRIH BESED RASTEJO DOBRA DEJANJA
SOBOTA 19. SEPTEMBER 2009, OB 10.URI
V MERCATOR CENTRU PTUJ
Nastopili bodo zanimivi artisti, otroci sc bodo zabavali v otroški dclavniri, vi pa lahko prispevate dobro besedo in Mcrcator jo bo spremenil v donarijo ljudem v stiski.
Zbiramo dobre besede za več kot sto tisoč ljudi v stiski. Prispevajte dobro besedo, mi pa bomo poskrbeli, da bodo iz dobrih besed zrasla tudi dobra dejanja.
60 let
H
Boris Znidar, najstarejši razstavljavec mednarodnega obrtnega sejma v Celju, je edini, ki razstavlja že celih 42 let.
Foto: MG
Ptuj • Poročilo o avgustovskem nočnem neurju v Mestni občini
Naravi bo vendarle potrebno prisluhniti
V Uradu župana in splošnih zadev MO Ptuj, ki ga vodi mag. Janez Merc, tudi poveljnik civilne zaščite, so te dni izdali poročilo o neurju z močnim vetrom, ki je 3. avgusta ob 23.30 zajelo območje ptujske občine iz smeri Hajdine preko Draženske ceste, Mejne ceste, ulice Na postajo, Rogaško cesto do Mariborske ceste in Gubčevo ulico.
Foto: Črtomir Goznik
V letošnjem avgustovskem neurju z močnim vetrom, ki je divjalo 3. avgusta ob 23.30, se je opečna kritina izkazala za ustreznejšo.
Škoda na objektih je nastala zaradi izrednega zračnega vrtinca oziroma močnega vetra, ki je rušil pred seboj vse, kar je bilo na poti. Veter, ki je pihal iz smeri Haloz, je na ravninskem delu pridobival hitrost in moč. Najbolj je udaril v objekte na začetku naselij, objekti v zavetrju so utrpeli le manjšo škodo. Na območju ČS Breg-Turnišče je bilo prizadetih okrog 33 objektov, brez strehe je ostalo 10 objektov, veter je odnesel kritino in konstrukcije.
Za zaščito 27 objektov je bilo porabljenih 8000 m2 folije ali več kot 20 bal, večja količina lat in žebljev. Deset objektov je bilo huje prizadetih, odneslo je streho ali del strehe. Na stanovanjskem objektu Na postajo 57 je streho odneslo, zato objekta tudi ni bilo mogoče zaščititi s folijo. Objekt je uničen do te mere, da se družina Lah odloča o rušitvi objekta in nadomestni gradnji. V Upravni enoti Ptuj bodo ta primer prednostno reševali. Zaradi neurja z vetrom je nastala tudi posredna škoda, eno občanko so morali zaradi poškodb sprejeti na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Intervencija na prizadetih objektih se je izvajala vse do 6. avgusta, ko je bila zaključena in ko so se začeli izvajati
ukrepi za odpravo posledic neurja oziroma za vzpostavitev prvotnega stanja. Kot so zapisali v poročilu o nesreči, so stroški intervencije stali okrog 3000 evrov, nanašajo pa se na stroške materiala (folija, late, žeblji) in goriva. V intervencijah so sodelovali gasilci PGD Ptuj in PGD Tur-nišče, ki so tudi opravili največ dela, pomagali pa so tudi gasilci iz PGD Grajena, PGD Hajdina in PGD Draženci. Dan po zaključeni intervenciji se je začel popis škode, komisija za ocenitev škode ob naravnih in drugih nesrečah v MO Ptuj je na podlagi ogledov in ocenitve škode po metodologiji Uprave RS za zaščito in reševanje ugotovila, da skupna škoda na stavbah znaša 311.748,15 evra, na javnih cestah in poteh pa je bilo zabeleženo 17.899,06 evra škode, na zelenih 4500 evrov in na javni razsvetljavi 20.000 evrov. Največ klicev občanov je bilo za dodatno pokrivanje streh, saj je po močnem dežju zamakalo. Pričakovali pa so tudi, da bo MO Ptuj zagotovila odvoz gradbenega materiala in da jim bodo gasilci pomagali odstraniti vsa podrta drevesa, ne samo tista, ki so ogrožala objekte ali infrastrukturo. Za drevesa, ki neposredno ne ogrožajo ljudi in premoženja, so namreč
odgovorni lastniki.
Poročilu o nesreči po neurju z močnim vetrom so dodani tudi ukrepi za večjo varnost, saj bodo neurja kot nesreča po napovedih vse pogostejša. Nanje se je potrebno primerno odzivati, da bodo posledice lahko čim manjše, čeprav 100-odstotne varnosti ni mogoče zagotoviti. Spregledati takšne nesreče, pomeni tvegati bodočnost, poudarja mag. Janez Merc. Čeprav vrsta kritine v tej nesreči ni bila tako odločilna kot pri toči, velja ugotovitev, da so strehe z opečno kritino utrpele škodo pretežno na kritini, veter pa je v celoti dvigoval in odnašal ostrešja s pločevinasto in podobno kritino. Višji objekti, dvokapnice smer JZ-SV, z večjim nadstreškom oziroma odprtim delom strehe s spodnje strani, so bili bolj poškodovani. Bolj so bili ogroženi tudi objekti, postavljeni v smeri JZ-SV. Neurja z največjo rušilno močjo prihajajo iz jugozahoda, zato je ustreznejša lega objektov v smeri JV-SZ. Strešne konstrukcije z manj napušča in brez balkonov in teras v smeri JZ so se v tej nesreči z močnim vetrom izkazale za varnejše. Z vidika varnosti objekta ima velik pomen tudi ureditev okolice, zato se pred objekti smeri JZ
priporoča gostejša zasaditev grmovnic in dreves z močnimi koreninami in rastjo do spodnjega roba strehe. Večja drevesa so se izkazala za zelo nevarna. Zelo pomembna v boju z naravo pa sta tudi kvaliteta in strokovnost izvedbe, saj objekti, ki so grajeni dovolj kvalitetno in tudi z ustreznimi materiali, lažje kljubujejo vremenskim ujmam ter jo odnesejo z manjšimi poškodbami. Še vedno pa občanom priporočajo zavarovanje objektov na novo vrednost, čeprav noben denar ne more povrniti vseh drugih posledic, ki jih takšne in drugačne ujme pustijo na ljudeh. V celoti gledano pa bodo vse družbene strukture morale učinkoviteje spopadati z vsemi možnimi posledicami naravnih nesreč, kar pomeni tudi drugačno ravnanje vsakega posameznika in vseh skupaj. Stroki bo potrebno bolj kot doslej prisluhniti tudi v primeru gradnje stanovanjskih hiš, začenši pri prostorskem planiranju, ki ne bo več omogočalo, da bi si lahko privoščili vsakršno gradnjo, kjerkoli bi to nekdo želel, ker je le varna gradnja tista, ki bo lahko tudi ščitila v največji meri, ko bo narava vnovič pokazala zobe.
MG
Od tod in tam
Hajdina • Začetek prireditev ob 11. občinskem prazniku
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina se te dni pričenjajo športne in druge prireditve ob 11. občinskem prazniku. Že v
sredo, 16. septembra, župan Radoslav Simonič in predsednik Športne zveze Sandi Mertelj vabita na že 10. tradicionalni turnir v golfu, ki bo na ptujskem igrišču za golf. Začetek tekmovanja bo natanko ob 14. uri oznanil strel. Organizatorja si želita čimveč udeležencev. Startnine ni, poskrbeli pa bodo tudi za plačilo igralni-ne vsem, ki nimajo letnih kart. Tekmovanje bodo sklenili s podelitvijo pokalov najboljšim, vsi udeleženci pa bodo ne glede na rezultat prejeli spominsko nagrado. Veseli del letošnjega občinskega prvenstva v golfu bo v gostilni Koštomaj v Skorbi.
MG
Prlekija • Medena kraljica s fordom
Na dnevu čebelarjev v sklopu letošnjega kme-tijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni je bila za prvo medeno kraljico v Sloveniji okronana 20-letna študentka mikrobiologije Nataša Bukovec iz Lipe v Prekmurju. Njeno osnovno poslanstvo bopromoviranje čebelarstva, medu in čebelarskega turizma. Odslej se bo podajala na pot z osebnim avtomobilom Fordfiesta, kiji ga je v uporabo predalo podjetje Avto Rajh iz Ljutomera.
NŠ
Križevci • Slavičev večer
Na jubilejnem, desetem spominskem večeru Matije Slaviča (1877-1958) teologa, prevajalca in pedagoga rojenega v Bučečovcih, so se na razstavnem prostoru župnišča v Križevcih pri Ljutomeru predstavili domači ustvarjalci - Olga Antič z izidom tretje knjige (dveh pesniških zbirk in Pr-leškega slovarja), Manca Sušec kot pesnica in slikarka ter Jaka Godec, učenec 5. razreda Osnovne šole Križevci, s pesniškimi in likovnimi vložki.
Sicer pa so svoja dela razstavljali udeleženci prve slikarske kolonije, ki sojo pripravili 15. avgusta ob Gajše-vskem jezeru: Žan Koroša, Primož Osterc, Jaka Godec, Emil Osterc, Tea Koroša, Angelca Gaberc, Marija Heric, Tone Cimerman, Olga Antič, Mišel Gašparič, Manca Su-šec, Jože Bohinec in akademski slikar Ignac Premoša, vodja kolonije. V prostorih gostinskega obrata Šadl v Križevcih je bila odprta stalna razstava, kjer bodo v posebni vitrini na ogled izdelki članov različnih sekcij, ki jih pri KuD Križevci vodi Olga Antič.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Eno leto po vstavitvi prvega umetnega kolka v ptujski bolnišnici
Dejavnost, ki se je uveljavila
Kmalu bo preteklo eno leto od prve vstavitve umetnega kolka v ptujski bolnišnici. 25. september 2008 je bil velik dan, saj se ne dogaja vsak dan, da bi se začela nova dejavnost. V slabem letu so vstavili že 194 umetnih kolkov. Tedensko opravilo, operacije izvajajo ob koncu tedna, je v tem času postalo neke vrste rutina, je te dni povedal predstojnik ptujske kirurgije asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg. Postalo je del njih, ni neki tujek, na katerega bi se privajali.
Rezultati so dobri, nekih posebnih zgodnjih ali poznih zapletov ni. Pacienti so zelo zadovoljni, tudi tisti, ki so že bili na podobnih posegih oziroma so jim umetni kolk na eni nogi vstavili že kje drugje. Pri takšnih pacientih se še posebej radi zanimajo za njihovo zadovoljstvo. Pacienti prihajajo iz številnih slovenskih krajev, na zahodu je meja nekje pri Lučah, na vzhodu pa Prekmurje, pravi Pevec. Ptujskih pa je manj, kot bi človek pričakoval, oziroma manj, kot si jih želijo. Zakaj je tako, ni čisto jasno, ali gre za tradicionalno nenaklonjenost ptujski bolnišnici ali pa smo morda premalo naredili na obveščanju izbranih zdravnikov na Ptujskem, da bi ti svoje bolnike pošiljali v ambulanto za ortopedijo, ki dela ob sredah v ptujski bolnišnici, iz katere bi tudi moralo prihajati največ pacientov za ortopedske operacije.
S primarno implantacijo endoprotez se ptujska bolnišnica vključuje v nacionalno čakalno listo. Številka, ki so jo doslej pri teh operacijah dosegli, je velika tudi za Slo-
venijo. V bolnišnicah velikosti Maribora, Celja, Valdoltre, Jesenic nimajo bistveno večjega števila teh operacij. Pri ortopedskih operacijah je ptujska bolnišnica postala pomemben dejavnik v slovenskem merilu. Čakalna lista trenutno ni daljša od dveh oziroma treh mesecev na nacionalni listi je bistveno daljša, govori se celo o tem, da nekateri čakajo na umetne kolke tudi dve oziroma tri leta.
»Po mojem nacionalne liste nikoli nihče ni preverjal, nekateri naj bi bili vpisani na več listah. Nujno bi jo bili preveriti, in to z občutkom, zdaj se to ne dela tako. Ko so se začeli prvi dodatni programi, je zavarovalnica zahtevala, da jih delamo po vrstnem redu, tako kot so ljudje vpisani. V praksi pa ni tako enostavno, ljudje se odločijo za nek datum, ga prilagodijo svojemu življenju in ne želijo biti prej vpisani. Zato je potrebno čakalno listo prevetriti preudarno.
V ptujski bolnišnici operacije kolkov izvajamo kot redni program iz področnega
Foto: Črtomir Goznik
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice: »Po letošnjem programu bomo izvedli 200 operacij.«
dogovora in ga izvajamo ob sobotah. Dodatnih programov po novem ni več, vse je v rednih programih. Po letošnjem programu bomo izvedli 200 operacij vstavitve



FIKSNA OBRESTNA MERA, FIKSNO ZADOVOLJSTVO.
Ujemite odlično obrestno mero v času, ko le-te padajo in imejte dostop do sredstev,
V UniCredit Bank vam ponujamo privlačne 30-mesečne depozite v evrih z nespremenljivo 4,4-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Še niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,4-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Akcija traja od 1. septembra do 31. oktobra 2009 z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/akcijskidepozit
UniCredit Bank
umetnih kolkov. Ni pa rečeno, da te številke ne bomo tudi presegli. A če izvedemo vsakokrat štiri operacije, smo tako in tako na zgornji meji, ,« je povedal predstojnik ptujske kirurgije. Pacienti, ki potrebujejo umetni kolk, ostanejo v ptujski bolnišnici en teden, pridejo v petek in jo po navadi naslednji petek zapustijo. Po dveh mesecih od operacije, ko že odložijo bergle, pa se jih napoti v zdravilišče.
Specializacija oddelkov - grožnja za zdravje ljudi
Operacije izvajajo mariborski ortopedi, ptujski zdravniki so organizatorji, asistenti in sobni zdravniki, tako bo tudi ostalo, pove Pevec, ki or-topedije v ptujski bolnišnici v tem trenutku še ne vidi kot specializirani oddelek. Osebno je tudi velik nasprotnik specializiranih oddelkov v Sloveniji, ker je prepričan, da lahko edino splošne bolnišnice zagotavljajo dovolj veliko kvaliteto in varnost bolnikov. V tem se z ministrom za zdravje Borutom Miklavči-čem zelo razhajata.
»Mi te kvalitete dela, ki jo imamo sedaj pri ortopedskih bolnikih, zagotovo ne bi mogli zagotavljati, če bolnišnica ne bi imela dobrega oddelka za interno medicino, odlične anestezije, solidne transfuzije, ki je sicer po novem mariborska. Postojnski zaplet, da bi bolnica izkrvavela, ker ni bil pri roki splošni kirurg, se na Ptuju ali v Ljubljani ne bi mogel zgoditi. Medicino oziroma kirurgijo gledati tako
ozko usmerjeno ni mogoče. Pri operacijah so možni številni zapleti, ki jih ozko usmerjeni kirurg ne bo mogel rešiti. Pri hiši, ki je zelo ozko usmerjena, je zelo veliko tveganje, če je potrebno klicati nekoga od drugod.«
V teh dneh naj bi se zaključila javna razprava o novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, s katerim se določa tudi delitev bolnišnic. Asist. mag. Teodor Pevec pravi, da o tem delu zakona, o delitvi, na splošno premalo vemo. Bolj ali manj se zaustavi pri delitvi na štiri vrste oziroma kategorije bolnišnice, pri čemer pa nihče ne definira, kdo kaj je. Zdaj se vsi, ki se imajo trenutno za najboljše, vidijo vedno v najvišji skupini. Kdo pa bo v ostalih skupinah?
»Osebno si našega območja z okrog 100 tisoč bolniki ne predstavljam drugače kot z regionalno bolnišnico. To je zame edini normalen koncept. Vse drugo bo ljudem povzročilo velike težave, dolge čakalne dobe, bistveno slabšo kvaliteto življenja, ker bi se morali za vsako stvar popoldne obračati na mariborsko bolnišnico,« je povedal Pevec.
'Razvajenim' pacientom še ne
■ ■ ■ ■	v
izdajajo računov
Zdravništvo je bolj ali manj vedno na udaru zaradi (pre) visokih plač, te v obdobju gospodarske recesije in finančne krize še posebej izstopajo.
»Nimam vtisa, da bi predstavniki zdravniškega sindikata ali pa zdravniki na-
sprotovali kakršnikoli racionalizaciji na področju javne porabe. Nasprotno, sorazmerno mirno prenašamo ta pritisk, ko se vsak mesec potegne ven nekih deset imen zdravnikov ki imajo pomembno višje dohodke. Večina zdravnikov pa ob tem dela za sorazmerno normalno mesečno plačo.«
Slovensko zdravniško društvo je zaradi agresivnosti zdravniške zbornice in velikega dela, ki ga je opravil sindikat Fidesa, morda nekoliko potisnjeno v ozadje. Zagotovo pa je to vodilna zdravniška organizacija z najdaljšo tradicijo, z največ teoretičnimi vlogami. Teodor Pevec je tudi kot predsednik Zdravniškega društva Ptuj-Ormož vesel, da se bo 146. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva zgodila na Ptuju. Kot organizatorji tega dogodka pa se srečujejo z velikimi problemi, saj je težko dobiti sponzorje in do-natorje. Na skupščini bodo v stanovski temi tokrat govorili o komunikaciji zdravnika z laično in strokovno javnostjo, to bo tudi tema okrogle mize.
»Naša komunikacija, odnos do bolnikov, zagotovo ni dobra, tega nimamo naučenega, tega predmeta nimamo na fakulteti, značajsko morda nismo pripravljeni na to breme in odgovornost, ki ju imamo, s katerima se srečujemo vsakodnevno v čakalnicah. Pacienti so vsako leto zahtevnejši, v večini primerov tudi upravičeno. V neki meri se z njimi strinjam, ne morem pa se strinjati z 'razvajenostjo' nekaterih - drugega izraza ne najdem -, da ob tretji uri zjutraj pridejo v ambulanto, kjer jih zaradi neke nenujne zadeve, stare deset dni, pregleda kirurg. To se dogaja redno, vsakodnevno. Ne vem, kje je še mogoče najti takšen luksuz, za katerega ne izdajamo računa. Nobenega pacienta ne zavrnemo, vsakega pregleda specialist z nekaj izkušnjami, to pa drugod v Sloveniji ni praksa.«
V slavnostnem delu letošnje skupščine Slovenskega zdravniškega društva bodo podelili diplome častnim članom in primarijem. Strokovna tema letošnje skupščine pa bo potekala pod naslovom Ni zdravja brez duševnega zdravja. V okviru te teme bodo vodilni strokovnjaki na tem področju poskušali oceniti, kakšno je duševno zdravje Slovencev, in predstaviti, katere duševne bolezni najbolj obremenjujejo Slovence.
Slovenija • Prašičereja izginja iz slovenskega kmetijstva
»Ko ne bomo več spoštovali domačega kmeta, bomo imeli tujca za zeta!«
Da je prašičereja v globoki krizi, in to ne od lani, ampak že kar nekaj let zapovrstjo, ni nobena novost, ogrožena je tudi vzreja plemenskih prašičev. Cikličnega gibanja z vzponi in padci že dolgo ni več; vse skupaj samo še drsi k dnu, kar jasno kažejo tudi statistični podatki.
Foto: SM
Samo v letu 2008 se je število prašičev v slovenskih rejah zmanjšalo za 20 odstotkov, kar pomeni 432.000 prašičev manj! Na območju Ptujskega ta cifra znaša približno 30.000 prašičev manj.
Eden izmed znanih praši-čerejcev, ki se je kar nekaj let uspešno ukvarjal tudi z vzre-jo plemenskih prašičev, Jože Pignar iz Gajevcev; stanje in razloge opisuje tako: »Kriza prašičerejcev se absolutno vleče že predolgo in vprašanje je, ali bomo negativne posledice sploh lahko kdaj sanirali. Največja težava za slovenske rejce so nizke evropske cene in pojav novih bolezni, ki so se pri nas razbohotile z odprtjem evropskega trga. Z vstopom na evropski trg se ni povečala samo konkurenca, ampak tudi seznam bolezni, na katere pri nas nikakor nismo bili pripravljeni. Ukinjene so bile karantene, nastopile pa so velike zdravstvene težave. In to se bo šele sčasoma pokazalo v pravi meri. Ob vsem tem, žal, pri naših kupcih še kako velja miselnost, da vse, kar je tujega, je boljše od domačega. Zato so se pojavile velike težave tudi v selekciji, viden je velik upad povpraševanja po domači plemenski robi in zato so tudi tiste plemenske reje, ki še obstajajo, v velikih težavah.«
Pignarjevi so plemensko rejo zaključili hitro po vstopu Slovenije v EU, zaenkrat pa so še ohranili vzrejo pujskov: »Enostavno ni šlo več, stroški so bili preveliki, prodaje pa skoraj nič več; naša prodaja se je z odprtjem evropskega trga drastično zmanjšala, za kar 80 odstotkov! Razlog ni v cenah, ampak v že omenjeni miselnosti, da je tuje boljše od domačega. Bo že čas pokazal nasprotno! Naša prodajna mreža pred vstopom v
EU je bila v 50 odstotkih vezana na domači trg, pokrivali smo kar polovico prodaje slovenskih merjascev. Potem so se ti kupci orientirali pretežno na bližnjo Avstrijo, pri nas pa smo 'v zameno' dobili bolezni, ki jim naša veterina še ni kos, niti vse te okužbe oz. bolezni še niso registrirane. To bo imelo katastrofalne posledice, še malo in bomo postali popolnoma odvisni od tujcev. Takrat pa cena prašičjega mesa ne bo več tako dampinška kot danes, še posebej to velja za plemensko robo, za katero si upam trditi, da bo cena višja vsaj za 100 odstotkov,« zaključuje svoje razmišljanje Pignar, ki še pravi: »Ko ne bomo več spoštovali domačega kmeta, bomo imeli tujca za zeta!«
Edina slovenska avtohtona pasma prašičev, ki bi jo Slove-
nija morala bolje zaščititi, je t. i. krškopoljski prašič, katerega vzgoja pa je danes tudi že ogrožena. Izvorne reje tega prašiča so ohranjene le na štirih kmetijah na Dolenjskem, redijo jih pa še na 30 kmetijah po državi.
Da je stanje kritično, so ugotavljali tudi na Forumu o nadaljnjem razvoju slovenske prašičereje v okviru letošnjega radgonskega sejma. Konstantno se namreč zmanjšuje tako število prašičerejcev kot število prašičev v rejah.
V enem samem letu 20 % manj prašičev
Po nekaterih podatkih naj bi tako samooskrba s prašičjim mesom padla na najnižji nivo v zgodovini, pod 50 odstotkov. Konec leta 2008 se na slovenski ravni beleži 432.000
prašičev manj, kar je polnih 20 odstotkov manj kot leto poprej! Domača proizvodnja in poraba prašičjega mesa strmo pada. Razmerje med izvozom in uvozom prašičjega mesa je bilo v lanskem letu 2,2 proti 1. Opazen je tudi znaten porast stroškov prireje prašičev, predvsem na račun višjih stroškov krme. Odraz stanja na slovenski ravni kaže tudi prašičereja v Podravju. Peter Pribožič, vodja svetovalne službe v ptujskem KGZ in strokovnjak za prašičerejo, izgublja svoj znani optimizem; na Ptujskem je namreč že lani spraznilo hleve na desetine rejcev (med njimi tudi PP), kar je že v prvi polovici letošnjega leta pomenilo pri-
bližno 30.000 prašičev manj. Po mnenju Pribožiča bi zgolj za ta izpad bilo potrebnih kar 60 dodatnih kmetij s po 200 prašiči v turnusu, kar pa je, seveda, neuresničljivo.
Tudi prve ocene za letošnje leto kažejo na nadaljevanje trenda slabih razmer, saj mnogi rejci ne pokrivajo niti variabilnih stroškov reje, kar posledično vodi v opuščanje prašičereje.
Izhoda iz krize pa ni videti, saj zgolj upanje na boljše čase ne pomaga, tudi znane floskule o večji in ustreznejši promociji ne, saj si je prašičerejci samo ne morejo privoščiti. Vprašanje je tudi, koliko bo rejcem pomagal kritika kmetijskega
ministrstva, da so razdrobljeni, premalo povezani in organizirani. Ena glavnih težav tako ostaja problematično in neučinkovito (kolikor ga sploh je) trženje domačega prašičjega mesa in za katerega ni ukrepov v okviru skupne kmetijske politike. V ministrstvu zdaj sicer stavijo na ekološko prirejo, ki naj bi imela v prihodnje velik potencial, vendar je vprašanje, koliko rejcev se bo zanjo res odločilo: ne samo zaradi vprašljive rentabilnosti, ampak tudi zaradi strogih predpisov kmetijske (in okoljske) zakonodaje, ki večinoma že v startu onemogoča prav tisto, kar po drugi strani hoče spodbujati.
SM
Ptuj • Čistilna akcija projekta Varujmo okolje
Kdaj konec onesnaževanja ribnika in dravskih brežin?
Tudi MO Ptuj se je vključila v projekt Varujmo okolje - naloga vseh nas in vsakogar, ki ga izvaja zavod Moja soseska. Gre za projekt, ki je podprt in sofinanciran s strani norveškega finančnega mehanizma EEA. Vključuje medijske akcije, delavnice v sklopu eko šol in tudi 25 čistilnih akcij po celi Sloveniji.
9. septembra so čistili na Ptuju. MO Ptuj se je v sodelovanju s podjetjem Čisto mesto, četrtno skupnostjo Panorama, nekaterimi društvi, Biotehniško šolo Ptuj in ozaveščenim posamezniki, med katerimi so bili tudi zaposleni v MO Ptuj, odločila za čiščenje brežin ribnika v Orešju in brežine reke Drave v območju kolesarskega počivališča Evropske kolesarske poti.
Ribnik v Orešju, ki je bil nekoč pravi naravni biser, je postal odlagališče najrazličnejših odpadkov, ki lokalni skupnosti in vsem, ki so lastniško ali kako drugače povezanim z njim, ne more biti v ponos. Vsi, ki so se 9. septembra udeležili čistilne akcije, so lahko videli marsikaj. Človek kar ne more verjeti, kako neodgovorni so ljudje in kaj vse odlagajo v naravo. Pri tem najbolj čudi to, da svoje od-
padke odlagajo na težko dostopna mesta, na mesta, do koder težko pridejo delovni stroji, kaj šele osebna vozila. Brez vseh problemov in po lepi cesti bi jih lahko odpeljali v Gajke.
Franc Mere, vodja organizacijske enote Odvoz v Čistem mestu, ki je bil prav tako med aktivnimi pobiralci odpadkov, je iz izkušenj povedal, da za črne dejavnosti, žal, vsaj za zdaj, ni nobenih ovir. Ob ore-škem ribniku je bilo najti vse, gradbene odpadke iz adaptacije kopalnice, podrtega podpornega zidu, ostale komunalne odpadke, kosovne odpadke, skratka vse, kar ljudje odložijo, kot da ne bi vedeli, da je vse to mogoče pripeljati brezplačno v zbirni center Gajke. Vsega, kar so v sredo zbrali, se je nabralo za več kot 10 m-\ Zdaj bi kazalo preprečiti novo onesnaževanje,
preprečiti dostop do ribnika, predvsem pa ljudi osveščati o škodljivosti črnega odlaganja odpadkov v naravo.
Viktor Kokol iz Orešja, eden izmed mnogih, ki živijo na tem
območju Ptuja in budno spremljajo dogajanje v tem okolju, pravi, da je ozaveščenost ljudi o pomenu varovanja narave glede na to, kako je že prizadeta, na zelo nizki ravni. Zanimivo
Foto: Črtomir Goznik
Ribnik v Orešju, ki je bil včasih ponos, kaže danes klavrno podobo ...
je, ugotavlja, da tega ne počnejo domačini, ki živijo v neposredni bližini ribnika, temveč od drugod, največ iz centra mesta. Kljub temu da ljudi sproti, če je le mogoče, opozarjajo, da naj tega ne počnejo, ga ne upoštevajo. Tudi v sredo je prišel zato, da bi ljudem povedal, da okolica ribnika ni odlagališče, a k sreči je tokrat srečal ozaveščene ljudi, ki so prišli, da bi počistili. S tokratno akcijo namreč ni bil seznanjen. Ker je spomladanska akcija čiščenja okolja odpadla, se je nabralo veliko odpadkov, po nedavnem neurju pa so se pričeli samo še kopičiti. Osebno je bil zelo vesel, da so se pred kratkim oglasili Romi iz Celja, ki so območje ob ribniku in do dravskih brzic očistili starega železja in kovin, čeprav jih je marsikdo grdo gledal. Skupaj so nabrali kar za dve vozili
odpadnega materiala. Viktor Kokol je med tistimi, ki se že dolgo zavzemajo za to, da bi ribniku Orešje povrnili nekdanjo urejeno podobo, da bi dobil najemnika, ki bo skrbel zanj. Nekoč so že imeli pripravljene dokumente, da bi ga lahko urejali, a jim ni uspelo. Zelo bi bili veseli, če bi ta projekt končno uspel, da bi se Ptujčani in drugi ljubitelji narave lahko ponovno nemoteno sprehodili okrog ribnika, ki bi tudi zaradi bližine kolesarskih gostov moral imeti prijaznejšo podobo, ugotavlja. Ljudje bi res radi vedeli, kdo ima domicil nad ribnikom. Odgovorne bi moralo zanimati, da se tod dogaja zločin nad naravo, krivolov, sekanje na črno, uživanje nedovoljenih substanc in podobno.
Središče ob Dravi • Odprli prenovljeno šolo
Investicija v šolo - vložek v prihodnost
V sredo popoldne so v Središču ob Dravi svečano odprli prenovljene prostore tamkajšnje osnovne šole. Veselje učencev, ki se bodo poslej učili v zares modernih in urejenih prostorih, in zadovoljstvo odgovornih, da so v samostojni občini tako kmalu uresničili dolgoletne želje in potrebe kraja, je bilo veliko.
Da gre za pomemben dogodek za obmejni kraj, je ocenil tudi minister za šolstvo dr. Igor Lukšič, ki je prisostvoval svečanosti. V svečanem govoru je med drugim poudaril, da je odpiranje novih in prenovljenih šol za šolsko oblast in šolnike vedno velik praznik, vendar ne gre častiti le materialnega napredka, ampak tisto, kar je v šoli dejansko pomembno -vrednote, ki nas delajo ljudi. In prav to naj bi šolanje dalo: znanje, vrednote in emocionalno širino. Minister se je zahvalil ravnateljem in učiteljem, ki to dobro delajo in ustvarjajo dobro šolo: „Ko našo mladino in učitelje primerjamo s kolegi iz drugih držav, šele vidimo, da je naša šola dobra." Dodal je še, da je središka šola nasta-
Foto: vki
Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič.
la v valu in sporočilu razsvetljenstva, ki pomeni odpiranje duha in srca, ne le tehničnega znanja, in naj v takšnem duhu
humanizma živi tudi naprej.
Kompletna prenova šole je največja in najpomembnejša investicija v mladi občini
Odprtja prenovljene šole se je udeležilo veliko število domačinov in povabljenih gostov: (z leve) Mitja Maruško iz službe za investicije MŠŠ, Franc Šulek, ravnatelj OŠ Središče ob Dravi, dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo, in Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi.
Učenci so pripravili prijeten program, pomagali pa so jim tudi godbeniki in bobnarji.
Središče ob Dravi. „Pa ne le po finančnem obsegu, gre za investicijo v našo sedanjost in prihodnost za rodove, ki so danes tukaj in ki še prihajajo. Ob ustanovitvi občine, leta 2006, smo bili enotnega mnenja, da je ureditev šole in vrtca za občino prioritetnega značaja, saj je od večje prenove minilo že dobrih 40 let, ko je bil leta 1966 dozidan južni del šole. Odločili smo se, da je vložek v izobraževanje, v otroke in mladino bistvenega pomena za občino, saj smo leta opažali upad števila otrok. Spodbudno pa je, da je sedaj število otrok v vzpo-
nu. Letos smo v prvi razred pospremili 19 prvošolčkov in podobno kaže v prihodnjih letih," je bil zadovoljen župan Jurij Borko.
Prenova šole se je začela julija lani in se je končala avgusta letos. Trajala je polnih 13 mesecev, v katerih se je v oteženih razmerah dela v šoli ves čas odvijal pouk. Prvo fazo - severni del šole s povezovalnim delom - so predali namenu že marca letos. Prenova je vključevala kompletno obnovo zgradbe zunaj in znotraj, z vsemi instalacijami, streho, stavbnim pohištvom, notranjo opremo ter
kuhinjo, ureditev okolice šole in prizidek k telovadnici. Višina investicije se giblje okrog 1.650.000 evrov, od katerih je 42 % sofinancirala država preko razpisa ministrstva za šolstvo, ostanek pa občina.
Zelo zadovoljen je bil ob svečani predaji tudi ravnatelj Franc Sulek, ki je povedal, da so v preteklosti na šoli v takratnih razmerah in s takratno opremo le s težavo sledili zahtevam modernega pouka. Šolska zgradba, ki ni le prenovljena, ampak tudi spremenjena, pa bo nudila povsem nove razmere za učenje 144 učencem. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Dornava • Glasba v okviru Festivala Maribor
Ognjemet virtuoznosti
V eni najlepših posvetnih stavb poznega baroka pri nas, dvorcu Dornava, je letos drugič gostoval Festival Maribor. Ponovno je bil dogodek razprodan do zadnjega sedeža, ogledalo pa si ga je skoraj 150 ljudi.
Drugi Festival Maribor, ki poteka od 3. do 13. septembra, je v desetih dneh združil 20 koncertov, kot umetniški vodja pa jih že drugo leto zapored podpisuje Avstralec Richard Tognetti.
Družno ustvarjanje glasbenikov z vseh koncev sveta ter prepletanje različnih kultur in tradicij sta tudi letos na festival privabila več tisoč obiskovalcev, med katerimi so bili tudi rojaki Tognettija. »Lani mi je uspelo nekaj presenetljivega - kar nekaj svojih rojakov sem prepričal, da pripotujejo iz Avstralije in se udeležijo sploh prvega Festivala Maribor 2008. Sprva so me vsi spraševali, kje na zemljevidu naj Maribor sploh iščejo - pokazal sem jim fotografije in govoril o Sloveniji v samem središču Evrope, kjer bodo našli čudovito in
edinstveno zmes kulture in zgodovine, kjer vzhod sreča zahod in kjer se jug začne spajati s severom,« je v uvodniku festivalske zloženke zapisal umetniški vodja.
Letošnji rezidenčni festi-
valski orkester je Komorni godalni orkester slovenske filharmonije, ki je nastopil tudi v Dornavi. K sodelovanju pa so organizatorji letošnjega festivala povabili še kopico zvenečih imen, od violista Aleksandra
Miloševa, do Radovana Vlatko-vica, Dejana Lazica, prvič pa se je desetdnevnemu festivalskemu dogajanju pridružil tudi Vlatko Stefanovski.
Eno izmed letošnjih prizorišč Festivala Maribor pa je bil dvorec Dornava, ena najpomembnejših poznobaročnih stavb pri nas. Zaradi tesne prepletenosti samega dvorca z glasbo je bil dogodek še toliko
prijetnejši, poimenovali pa so ga Ognjemet virtuoznosti. V uvodnem delu je direktor Narodne galerije Andrej Smrekar obelodanil izjemno zgodbo dvorca, za glasbeni del užitka pa je poskrbel Komorni godalni orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Richarda Tognettija.
Kljub precej visoki ceni vstopnice, ki je znašala 25 evrov, je
bila dvorana polna do zadnjega kotička. Izjemen dogodek si je ogledalo okrog 150 ljudi, med njimi tudi nekaj gostov iz Avstralije.
Festivalski dogodki pa se bodo vrstili vse do nedelje, ko bodo zaključili z zadnjim, 20. koncertom, na katerem bosta nastopila festivalski orkester in Slovenski komorni zbor.
Dženana Bečirovič
niiuicj «?iiiicr\ai je	u oaiiiciii uvuivu, iijcguvcin iiaoiaii
ku in zgodovini.	Festival Maribor je tudi letos gostoval v dvorcu Dornava.
Gospodarstvo po svetu
Turčija, Zahodna Afrika • Poplave zahtevale ogromno žrtev
Voda odnaša domove in življenja
Potem ko so severozahod Turčije prizadele poplave, je narasla voda konec tedna zalila tudi glavno prometno žilo v Carigradu, pri čemer je življenje izgubilo najmanj 20 ljudi. Število ljudi, ki so jih v več državah na zahodu Afrike prizadele poplave, pa Foto: newsing.bbc.co je p() podatkih združenih narodov naraslo na 600.000.
Med žrtvami v Turčiji je nekaj ljudi, ki so utonili v avtomobilih. 20 ljudi je poškodovanih, osem pa jih še vedno pogrešajo, je pojasnil guverner province Carigrad Muammer Guler. Vode so v okrožju Ikitelli narasle na več kot meter, zaradi česar je cesta, ki vodi do glavnega letališča v Carigradu, neprevozna. Neprevozna je tudi avtocesta, ki na evropski strani Carigrada vodi do Grčije in Bolgarije. Reševalci so morali iz nekaterih hiš in avtomobilov na območju Carigrada rešiti več ljudi. Narasla voda je odnesla nekaj avtomobilov in tovornjakov, poškodovanih pa je bilo tudi več hiš, je poročanje turških medijev povzela nemška tiskovna agencija dpa. Najhujše padavine v zadnjih desetletjih in močan veter so Turčijo zajeli minuli ponedeljek, v torek pa je v poplavah na severozahodu države umrlo devet ljudi.
Še veliko hujše pa je stanje v več zahodnoafriških državah, kjer je zaradi velikih poplav prizadetih preko 600.000 ljudi. Med tistimi, ki so ostali brez strehe nad glavo, so številni otroci. Človekoljubne organizacije poudarjajo, da je spričo dejstva, da so številni vodnjaki zaradi poplav postali neuporabni, največja skrb pitna voda.
Kot je opozoril regionalni direktor človekoljubne organizacije Ox-fam Gerard Steehouwer, je onesnaženje pitne vode velika nevarnost za zdravje ljudi. Trenutne okoliščine bi lahko vodile v številne bolezni, kot so driska, kolera, razširila pa bi se lahko tudi malarija, saj stoječe vodne površine predstavljajo območje razmnoževanja komarjev. Ena izmed najhuje prizadetih držav je Burkina Faso. Številne ulice po najhujšem deževju v 90 letih poplavlja voda v višini enega metra. Poleg tega so poplave močno prizadele tudi sever Nigerije in Senegal. (sta)
Rim • Sodba
Italijanskega
sodnika:
Fotograf, ki je posnel Berlusconija, oproščen
Preiskovalni sodnik iz Sardinije je razsodil, da italijanski fotograf Antonello Zappadu ni kršil zasebnosti italijanskega premiera Siliva Berlusconija, ko ga je fotografiral v družbi deklet v njegovi vili na Sardiniji, fotografije pa nato leta 2007 prodal časopisu Oggi.
Na eni od omenjenih fotografij je videti premiera, kako se z roko v roki sprehaja z rdečelaso žensko, druga fotografija pa prikazuje Berlusconija in dve športno oblečeni ženski, ki sedita na njegovih nogah. Italijanski premier in televizijski mogotec je po objavi reportaže z naslovom »Berlu-sconijev harem« proti Zappaduju vložil tožbo.
Sodnik iz mesta Tempio Pau-sania je odločil, da Zappadu ni odgovoren za nedovoljen vstop v Berlusconijevo luksuzno vilo in da s fotografijami ni kršil njegove zasebnosti. Več hektarjev velik park okrog vile namreč ni v celoti zavarovan z ograjo. Zappadu je zaradi položaja vile tako lahko posnel fotografije, ne da bi vstopil v park, je poročal italijanski časnik La Repubblica.
Zappadu je posnel tudi fotografije, ki jih je junija objavil španski dnevnik El Pais in na katerih je bilo videti italijanskega premiera v njegovi vili na Sardiniji, obkroženega z več ženskami. Italijanski fotograf je posnel tudi fotografije na Berlusconijevi novoletni zabavi v njegovi vili leta 2008, na katerih je videti danes 18-letno Noemi
nemški Piratski stranki, ki je bila ustanovljena pred kratkim in se zavzema za prost pretok podatkov preko interneta in za reformo zaščite avtorskih in patentnih pravic, še navaja AFP. (sta)
Jeruzalem •
Grozljivo poročilo z lanske ofenzive
V Gazi ubitih 320 mladoletnikov
Letizio, s katero naj bi se italijanski premier domnevno zapletel v afero. (sta)
Karlsruhe •
Obtožnica je vložena:
Nemški poslanec
obtožen
pedofilije
Nemško tožilstvo je minuli teden vložilo obtožnico proti zveznemu poslancu Jorgu Taussu, ker je zbiral otroško pornografijo. Obtožen je 102 primerov »pridobitve, distribucije in posedovanja« pornografskih posnetkov otrok in mladostnikov. 56-letni Tauss vse obtožbe zanika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Socialdemokratski poslanec Ta-uss se zagovarja, da je pornografski material naročil kot del lastne študije, ko naj bi v parlamentu raziskoval, kako je mogoče priti do tovrstnega materiala. »Zagotavljam vam, da nisem pedofil,« je dejal marca, ko je škandal prišel na dan. Precej časa je sicer trajalo, da je bundestag Taussu v tem primeru odvzel imuniteto, tožilstvo pa ga je nato danes uradno obtožilo.
Tožilec je poudaril, da poslan-čeve trditve, da je pornografske posnetke otrok zbiral za potrebe svojega dela v parlamentu, ne držijo. Poleg tega, da ni nobenih dokazov za tovrstne trditve in da se je poslanec že nekajkrat zapletel s svojimi izjavami, so dejansko na njegovem mobilnem telefonu našli 228 spornih fotografij, še več spornega materiala pa tudi doma.
Tauss je sicer po izbruhu škandala izstopil iz nemške Socialdemokratske stranke, vendar ni želel odstopiti s poslanskega položaja. Namesto tega se je raje priključil
Foto: rafahtoday.org
Med izraelsko ofenzivo na območju Gaze decembra in januarja je bilo ubitih 1387 Palestincev. Od tega jih več kot polovica - 773 - ni sodelovalo v bojih, 320 med njimi pa je bilo mladoletnih, je objavila izraelska organizacija za človekove pravice BTselem.
Med ubitimi v izraelski ofenzivi je bilo 252 otrok, mlajših od 16 let. Ubitih pa je bilo tudi 111 žensk, navaja organizacija. Izraelska vojska na drugi strani navaja, da je bilo ubitih 89 otrok in 49 žensk, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Ubitih je bilo tudi 68 Palestincev, starih od 16 do 18 let, ki se niso udeležili bojev. Ubitih pa je bilo tudi 19 mladoletnikov, ki so sodelovali v spopadih, še navaja organizacija, ki je zaradi velikega števila žrtev med civilisti pozvala k »neodvisni in kredibilni« preiskavi. »Ekstremno velike žrtve med civilisti in ogromno uničenje javne lastnine zahtevajo od izraelske družbe, da se zazre sama vase,« so še sporočili iz B'Tselema.
Po podatkih izraelske vojske je bilo v ofenzivi v Gazi ubitih 1166 ljudi, od tega jih je bilo po njihovih navedbah 709 vpletenih v »teroristične aktivnosti«. Po podatkih palestinskih zdravstvenih virov pa je bilo ubitih 1382 Palestincev, od tega 447 mlajših od 18 let. (sta)
Mehika • Srečen konec drame v letalu
Ugrabitev letala v Mehiki izpeljal verski blaznež
Ugrabitev potniškega letala sredi minulega tedna družbe Aeromexico na poti iz Can-cuna v mehiško prestolnico Ciudad de Mexico je izvedel nekdanji zapornik in verski blaznež, 44-letni pastor Jose Flores po rodu iz Bolivije, ki je želel opozoriti predsednika Mehike Felipeja Calderona, da se državi obeta velika nesreča v obliki potresa.
Flores je sestavil zadevo iz lučk in pločevinke soka ter posadki letala to predstavil kot bombo. Zahteval je pogovor s predsednikom Calderonom.
Potniki na srečo niti niso vedeli, da je bilo letalo s 103 potniki na krovu ugrabljeno, dokler letalo ni pristalo. Na letališču so ga hitro obkolile posebne enote in ugrabitelj je najprej izpustil otroke in ženske, nato pa je policija vdrla v letalo in poleg Floresa aretirala še najmanj pet ljudi. Kasneje so
ugotovili, da je bil ugrabitelj le en sam. Vse skupaj se je končalo brez žrtev.
Flores že 17 let živi v Mehiki in pridiga v južni državi Oaxaca. Za počitnice se je odpravil pridigat v Cancun, ki slovi po razuzdanih zabavah ameriških mladostnikov. Flores naj bi od Boga dobil razodetje, ki je imelo zanj poseben pomen na deveti dan devetega meseca v letu 2009. Tri devetice, postavljene na glavo, naj bi razkrile hudičevo številko 666 in tako je bilo zanj na dlani, da se obeta nekaj hudega, menda potres.
Uvodna medijska poročila so govorila o treh ugrabiteljih iz Bolivije, policija je uvodoma aretirala šest ljudi, zadeve pa je razjasnil mehiški minister za transport Juan Francisco Molinar, ki je dejal, da bombe ni bilo in da je bil ugrabitelj le eden.
Flores je sicer kasneje novinarjem razložil, da je imel tri sodelavce. To naj bi bili »oče, sin in sveti duh«. Za zapahe je odšel z besedami, da se kmalu obeta prihod od-rešenika Jezusa Kristusa.
Za družbo Aeromexico je bila to prva ugrabitev letala vse od leta 1972, ko so levičarski uporniki v zameno za potnike izposlo-vali izpustitev zaprtih tovarišev. V Latinski Ameriki pa je nazadnje aprila letos letalo skušal ugrabiti oboroženi duševno moteni možakar na Jamajki. (sta)
Zagreb •
Kosorjeva za ORF:
Problem s Slovenijo bomo uredili še letos!
Foto: gutierrez-rubi.es
Verjamem, da bomo problem s Slovenijo lahko uredili še letos, vse pa bomo storili, da bo do tega tudi resnično prišlo, je dejala hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor v pogovoru, ki ga je objavil avstrijski radio ORF. Kot je dodala, pričakuje, da bo Hrvaška do sredine prihodnjega leta sklenila tudi pogajanja z EU.
»V pogajanja je vključeno resnično zelo majhno število ljudi. Premier Borut Pahor in jaz sva se dogovorila glede okvira, v katerem potekajo pogajanja,« je izjavila Kosorjeva za ORF. Ocenila je, da pogajanja potekajo v pravi smeri.
Dodala je, da sta strani dosegli ozračje zaupanja in obojestranskega spoštovanja. »Več ne morem povedati, ker smo se dogovorili, da o podrobnostih ne bomo govorili v javnosti, dokler ne bomo dosegli soglasja v vseh točkah,« je izjavila predsednica hrvaške vlade. Vnovič je izrazila prepričanje, da bo v »doglednem času zadeva urejena«.
»Ko bo blokada umaknjena, bomo pripravljeni hitro odpreti in zapreti pogajalska poglavja. Prepričana sem, da obstaja dovolj energije in volje, da bomo uresničili cilj, in sicer do sredine prihodnjega leta,« je še povedala Kosor-jeva, ki je pojasnila, da je Hrvaška delala na pristopnih pogajanjih, kot da slovenska blokada ne bi obstajala. (sta)
Rim - Italijansko industrijsko združenje Confindustria je izboljšalo napovedi za leto 2009. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi se znižal za 4,8 odstotka, potem ko so analitiki združenja pred poletjem napovedovali petodstoten upad gospodarske aktivnosti. Leta 2010 naj bi Italija zabeležila gospodarsko rast v višini 0,8 odstotka. V združenju Confindustria pa so zaskrbljeni zaradi položaja javnih financ v Italiji, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Ob koncu leta naj bi javnofi-nančni primanjkljaj znašal pet odstotkov BDP. Zadolženost, ki bo letos dosegla 114,8 odstotka BDP, naj bi se prihodnje leto povzpela do 117,8 odstotka BDP. Zaskrbljujoč je položaj na trgu dela, še svarijo analitiki. V dveh letih naj bi bilo ukinjenih 700.000 delovnih mest. Italijanska vlada si prizadeva posledice krize ublažiti s socialnimi ukrepi. »Delavcem, ki so izgubili delo, bomo namenili še dodatnih 500 milijonov evrov,« je zagotovil minister za delo Maurizio Sacconi. Da bi povečali kupno moč delojemalcev, načrtuje vlada pogajanja s sindikati o davčni razbremenitvi variabilnega dela plač in prejemkov. Pogovori naj bi se začeli v prihodnjih treh tednih.
Ankara - Turško gospodarstvo se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčilo za sedem odstotkov, je sporočil tamkajšnji inštitut za statistiko. Padec je manjši kot v prvem četrtletju, ko se je obseg BDP zmanjšal za rekordnih 13,8 odstotka. Padec bruto domačega proizvoda (BDP) Turčije v drugem četrtletju je v okviru pričakovanj analitikov, ki so napovedovali od šest- do osemodstotno krčenje gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turško gospodarstvo, ki ga je svetovna finančna in gospodarska kriza močno prizadela, se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 6,2 odstotka. Leto 2008 je Turčija sicer končala z 1,1-odstotno rastjo, predvsem na račun krepke rasti v prvem lanskem četrtletju, ko se je BDP okrepil za 7,6 odstotka. Za letos turška vlada napoveduje 3,6-odstotno krčenje gospodarstva, minister za gospodarstvo Ali Babacan pa opozarja, da bi se lahko BDP zmanjšal celo za pet odstotkov. Recesijo v Turčiji spremlja množično odpuščanje zaposlenih in hitro naraščanje stopnje brezposelnosti, ki znaša približno 14 odstotkov. Po nekaterih podatkih je stopnja brezposelnosti višja; znašala naj bi okoli 20 odstotkov. Pariz - V Franciji se je ukinjanje delovnih mest v drugem četrtletju letos upočasnilo. Kot so danes sporočili iz državnega statističnega urada INSEE, so v obdobju od aprila do konca junija ukinili 106.800 delovnih mest, potem ko so jih v prvem četrtletju kar 178.700. Obseg ukinjenih delovnih mest je bil v prvem četrtletju večji od izgube delovnih mest v celotnem letu 2008, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Izboljšane statistike so predvsem posledica povečanega zaposlovanja za določen čas v gradbeništvu in storitvenem sektorju. Potem ko je francosko gospodarstvo v drugem četrtletju nepričakovano zabeležilo 0,3-odstotno rast, je k izboljšanju podobe gospodarskih razmer v državi prispevala tudi objava 0,1-odstotne rasti industrijske proizvodnje v juliju glede na junij. V juliju se je močno povečal tudi francoski izvoz, saj se je zunanjetrgovinski primanjkljaj z junijskih 3,5 milijarde evrov znižal na 1,29 milijarde evrov. To je najmanj po juniju 2005. Washington - Gospodarstvo v ZDA je po oceni ameriške centralne banke na poti okrevanja. V vseh dvanajstih regijah centralne banke z izjemo ene je gospodarski položaj »stabilen«, kaže »znake stabilizacije« ali se je »okrepil«, navaja banka v poročilu, ki ga je v sredo predstavila v Wa-shingtonu. Slab gospodarski položaj je po ugotovitvah ameriške centralne banke le še na območju St. Louisa v ameriški zvezni državi Missouri, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki v ameriški trgovini na drobno so še »skromni«, še navaja poročilo. Tudi trg dela v ZDA ostaja »šibak«. Stopnja brezposelnosti trenutno znaša 9,7 odstotka, največ v zadnjih 27 letih. Tudi nepremičninski trg si še ni opomogel. (sta)
Zagreb • HRT brez oglaševanja Vlada bo prepovedala oglase
Hrvaška vlada pripravlja nov zakon o hrvaški radioteleviziji (HRT), in sicer po vzoru britanskega BBC in finskega modela javne televizije, piše Jutarnji list. Kot pojasnjuje, vlada med drugim predvideva javno televizijo brez oglasov, medtem ko naj bi vodstvo HRT zahtevalo vsaj dve minuti oglaševanja v vsaki uri televizijskega programa.
Novi zakon, v skladu s katerim naj bi hrvaška televizija ostala brez komercialnih oglasov, naj bi začel veljati naslednje leto. Odtlej naj bi se za naklonjenost oglaševalcev - televizijski oglaševalski trg je bil lani na Hrvaškem vreden nekaj manj kot 130 milijonov evrov -borili predvsem komercialni televiziji z nacionalno koncesijo - Nova TV, ki je v lasti televizijske hiše CME, ter RTL televizija. V vladi so, kot še navaja Jutarnji list, prepričani, da HRT v programskem smislu ni treba več tekmovati s komercialnimi televizijami, temveč se mora posvetiti vlogi javnega servisa, najboljši primer katerega naj bi predstavljal BBC.
Glede na to, da bo HRT izločena z oglaševalskega trga, naj bi se delno financirala po »finskem modelu« - večinoma iz naročnine, delno pa tudi z določenim odstotkom marketinškega zaslužka komercialnih televizij, napoveduje zagrebški časnik. Kot piše, naj bi HRT predlagala, da ji komercialni televiziji namenita med 25 in 30 odstotkov prihodkov od marketinga. Dodaja, da se vodstvo HRT strinja z javno vlogo televizije, ne namerava pa se odpovedati tržnem deležu na oglaševalskem trgu. Namesto sedanjih devet minut oglaševanja v uri programa naj bi neuradno predlagali dve minuti za komercialne oglase. Direktor HRT Vanja Sutlic je napovedal, da bodo o vsem še razpravljali znotraj hiše.
HTV ima sicer 1,3 milijona naročnikov, ki so lani plačali približno 130 milijonov evrov naročnine, za katere javni televizija ni treba plačati davka na dodano vrednost.
Komercialne televizije so pozdravile napoved o umiku HRT z oglaševalskega trga, saj je po podatkih, ki jih je objavil Jutarnji list, HRT lani od oglaševalcev pobrala 54 milijonov evrov, medtem ko sta si Nova TV in RTL razdelili preostalih 75 milijonov evrov. Po drugi strani pa komercialne televizije niso navdušene nad predlogom, da bi pustile med 25 in 30 odstotkov svojih prihodkov od reklam javni televiziji. (sta)
Majšperk • Ob občinskem prazniku
Tokrat v znamenju 600-letnice Ptujske Gore
»Za vseh 43 prireditev, ki so se zvrstile v okviru občinskega praznika, so poskrbela naša društva in na njihovo delovanje smo lahko zelo ponosni,« je županja občine Majšperk Darinka Fakin povedala v pozdravnem govoru. Na letošnji prireditvi so nastopili otroci iz Vrtca Maj-šperk, pevci Kulturno-umetniškega društva Majšperk, Kulturno prosvetno društvo Stoperce, pihalni orkester Talum Kidričevo ter tamburaši Kulturno-umetniškega društva Majšperk.
Županja Darinka Fakin je ob prazniku navedla investicije v preteklem letu, od zaključka kanalizacije Lešje, krožišča na Ptujski Gori, asfaltiranja cest, vodovoda Haloze - druga faza, nakup gasilskega vozila Prostovoljnega gasilskega društva Medvedce do tega, da so v šoli Stoperce zamenjali vsa okna. V prihodnje sledi končanje kanalizacije v smeri Breg, obnova peš poti na Ptujski Gori, v Majšperku pa še ena trgovina ter v sklopu te investicije osem novih stanovanj. Občina je namreč prejela gradbeno dovoljenje za center na območju bivše osnovne šole. Investiciji pločnika v smeri Breg in krožišče v Majšperku sicer zamujata, vendar sta obe predvideni še v letu 2009.
Vsako leto v občini podelijo nagrade za naj spominek. Letos je nagrado za tretje mesto prejela Tanja Veg iz Stogovcev za namizno držalo za prtičke, drugo mesto je šlo v roke članom likovne sekcije Umetniškega društva ustvarjalcev Maj-šperk za unikatno poslikane panjske končnice. Prvo mesto in s tem naziv Naj spominek 2009 pa si je z zgodovinskim orodjem za pokrivanje streh in zgodovinskim rezilnim strojem prislužil Martin Bogme iz Stoperc. Občina Majšperk je podelila tudi štiri nagrade za ustvarjalnost. Prejeli so jih Jože Medved iz Sestrž za iz-
Foto: Natalija Gajšek
Z leve: podžupan Cvetko Pepelnik, županja Darinka Fakin, pater Janez Šamperl, Alojz Pišek, Drago Klein, predstavnik Društva vinogradnikov in sadjarjev Edi Leskovar ter Rado Rodošek
delek iz lesa po imenu Stopa, Ana Verdenik s Ptujske Gore za predpasnik z motivom Ptujske Gore, Sašo Gajšt iz Sestrž za posodo iz vitražnega stekla ter Ustvarjalna klepetalnica DPD Svoboda Majšperk za izdelek iz čebeljega voska in kostanjevega lesa.
Občinski praznik je priložnost, ko podeljujejo občinska priznanja ter plaketa občine. Eno izmed štirih priznanj je prejel Rado Rodošek s Ptujske Gore za zasluge na področju razvoja lokalne skupnosti. Društvo vinogradnikov in sadjarjev je priznanje dobilo za dosežke na področju razvoja kmetijstva in društvene dejavnosti. Imajo 60 članov in njihova vina dobivajo visoke ocene, so pa tudi organizatorji semi-
narjev in predavanj. Priznanje je prejel tudi Drago Klein iz Kidričevega za promocijo občine s tamburaškim orkestrom Kulturno-umetniškega društva Majšperk. Dobitnik je s tamburaši v petih letih dosegel velik napredek, pogosto pa vabijo tudi na lastne koncerte ter sodelujejo pri občinskih prireditvah. Priznanje pa je prejel tudi Alojz Pišek iz Sestrž na področju društvenih dejavnosti in dobrodelnega dela.
Plaketo, najvišje občinsko priznanje, je dobil pater Janez Šamperl, gvardijan v samostanu in rektor Marijinega svetišča na Ptujski Gori, za zasluge na področju razvoja Ptujske Gore. Pod njegovim okriljem je cerkev dobila nov dostop, romarsko hišo, nov oltarni del,
nove klopi, obnovljene orgle in urejeno kapelo. Izdal je več kot 20 knjig ter veliko objavljal v časopisih in revijah, odgovoren pa je tudi za prireditev Marijafest na Ptujski Gori. Pater je povedal: »Zaklad na Gori je odkrila Evropa, saj romarji in popotniki prihajajo od vsepovsod, z veseljem pa povem tudi, da smo s pripravami na 600-letnico začeli dodajati nove razsežnosti kraju.«
Ravnatelj Osnovne šole Maj-šperk Branko Lah se je zahvalil občini za posluh do ambicioznih načrtov osnovne šole. Župan občine Žetale Anton Bu-tolen pa je v imenu sosednje občine Majšperku čestital z besedami: »Če kdo, potem župani vemo, kako težko je izpeljati investicijo. In v vaši občini je bilo izpeljanih veliko.«
Natalija Gajšek
Pa brez zamere
Gremo v pekel?
Nova dimenzija H1N1
»292. Katere sadove prinaša sveto obhajilo? Sveto obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi ter nam daje rasti v ljubezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi.«
Tako glede skrivnosti in prednosti enega ključnih momentov krščanske vere (oziroma, njene katoliške variante, ki je pri nas najbolj razširjena - sicer pa obhajilo poznajo vse večje krščanske cerkve) pravi Katekizem katoliške cerkve (njegov kompendij), eden ključnih dokumentov, ki pojasnjuje verske resnice in skrivnost (oziroma, namen) obredov, ki jih opravlja katoliška veja krščanske vere. Pomen obhajila se še poveča, če vzamemo, da je neposredno povezano ali celo eno z evharistijo, ki je»daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.«
Iz navedenega torej nedvomno sledi, da je obhajilo izredno pomemben del večinske vere na Slovenskem in obredov, povezanih z njo. Tisti, ki ste v tem bolj podkovani (ali celo profesionalni razširjevalci krščanske (katoliške) vere), mi ne zamerite, če sem ta pomemben del predstavil nezadostno (a to, kar je napisano, vsekakor stoji) - kar je glede na njegovo opredeljeno in izjemno pomembno vlogo povsem mogoče. A moj namen ni bil širjenje kakršnekoli vere (pa naj bo prava ali kriva), ampak zgolj osvetlitev obhajila in njegovega mesta v krščanski veri, obredju in v končni točki tudi v odrešitvi, h kateri bojda vsi stremimo.
Zakaj pa sploh osvetliti pomen tega nepogrešljivega elementa odrešitve? Zato, ker se je pojavil rahel problem. V luči možne pandemije nove gripe, ki jo s sabo prinaša virus H1N1, so neapeljske cerkvene (in posvetne, a te itak štejejo baje samo na Zemlji) oblasti razglasile, da se mora takoj prepovedati obred poljubljanja krvi svetnika Gena-ra, kar je v tistih krajih starodaven običaj. Tudi švedske cerkvene oblasti so se odločile, da se bo pri izvajanju bogoslužja od sedaj naprej uporabljajo samo likersko vino, da bi se tako preprečilo širjenje gripe. Kaj ima to z obhajilom, vprašate? Ne prav dosti. A na švedskem imajo še en problem - vse več župnikov svojim vernikom namreč priporoča, naj se sploh ne udeležujejo obhajila. Kar pomeni, naj ga neprejemajo. To, dragi moji, pa zna glede na zgoraj opredeljen pomen obhajila biti kar velik problem. Mar to pomeni, da ne bo več življenja milosti, rasti v ljubezni do bližnjega, izbrisovanja malih grehov ter varovanja pred smrtnimi grehi?Mar ne bo odrešitve in večnega življenja? Smo obsojeni na večne muke v peklu?!?
Brez panike. Nič hudega nam ne bo. Sam menim, da je to, kar so naredili na severu (ni naključje, da v skandinavskem prostoru), celo zelo pozitivno. Kaže namreč na to, da je tudi v cerkvi v primeru nove gripe prevladala racionalnost, ne pa predvsem iracionalni elementi (iracionalno bi bilo, če bi cerkev ob novi gripi poudarjala, da je treba še bolj poljubljati kr, še večkrat prejemati obhajilo in opravljati podobne sanitarno vprašljive prakse, da bomo odrešeni nove gripe). Pa četudi to pomeni, da verniki ne bodo več prejemali obhajila. Zato, božje ovčice, če tudi pri nas uvedejo podobne ukrepe, brez skrbi - oni tam gor bo že razumel situacijo. Navsezadnje je vsemogočen in vseveden, kar tudi pomeni, da neskončno pameten in razumen.
Gregor Alič
	1
	
Folklorna skupina Kulturno-prosvetnega društva Stoperce
Foto: Natalija Gajšek
Foto: Natalija Gajšek Tamburaši Kulturno-umetniškega društva Majšperk so pod vodstvom Draga Kleina letos na srečanju tamburašev Slovenije dosegli zlato priznanje.
Podlehnik • Karitas ob začetku šolskega leta
"Otroci nas potrebujejo"
Topli meseci se počasi končujejo, končale pa so se tudi počitnice in oratoriji po župnijah. Sedaj so se otroci pričeli zbirati v šoli in pričeli delati, prav tako pa se pričenja verouk.
- .
Foto: Zdenka Golub
Pater Janko Gašparič in članica Karitasa sta prvega septembra obiskala 68 šolarjev oziroma verou-čencev in vsak je prejel nekaj šolskih potrebščin.
V avgustu je Karitas s sredstvi, zbranimi v akciji Otroci nas potrebujejo, pomagala 6.487 otrokom. Tudi župnijska Karitas Sv. Trojice v Halozah se je vključila v akcijo že drugo leto zapored. V času, ko je vse manj delovnih mest in je zaposlenih vse manj staršev, je vsakršna pomoč dobrodošla. Duhovni voditelj župnijske Karitas p. Janko Gašparič in članica Karitas sta prvega septembra obiskala 68 šolarjev oziroma veroučencev. Vsak je prejel nekaj šolskih potrebščin. Vsi otroci so se daril razveselili, še bolj pa so se razveselili obiska, saj vedo, da so jim vrata v župnišče vedno odprta, prav tako pa vsestranska pomoč v šoli.
Med vožnjo po gričevnatih Halozah po dolgem in počez sta doživela veliko zanimivega in videla, kje šolarji - verou-čenci žive in kako preživljajo otroštvo. Marsikje so še vedno zelo odmaknjeni od centra Podlehnika, kljub temu da je poskrbljeno za prevoze otrok v šolo. Med kramljanjem so najmlajši povedali, kako se veselijo šole, večji pa komaj čakajo, da vidijo sošolce, pa seveda veselijo se novega znanja.
Zdenka Golub
Na knjižni polici
Hajdina • Ustanovili folklorno skupino
H	■■	■ ▼	■ ■	■	I
Za njimi že prvi javni nastop
Decembra lani so v občini Hajdina v okviru Zveze kulturnih društev občine ustanovili tudi folklorno skupino.
V zgodovini občine Hajdina je to prva občinska folklorna skupina. Trenutno šteje osem parov, ki v glavnem plešejo štajerske plese. Vaje potekajo v prostorih GD Haj-doše, vodita jih Albin Dobnik in Mojca Žunkovič.
Na ustanovitev folklorne skupine so v občini Hajdina zelo ponosni, je povedala predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač. K sodelovanju vabijo vse, ki jih ples privlači. Folklorna skupina je javnosti prvič nastopila na predstavitvi monografije občine Hajdina, ki je bila 3. septembra na prireditvenem prostoru pred poslovno-sta-novanjskim centrom Hajdi-
na.
MG
Ptuj • V spomin Rudolfu Maistru
Kmalu spominska plošča
Oktobra lani ustanovljeno ptujsko Društvo generala Maistra, ki je 29. marca letos razvilo svoj društveni prapor (na fotografiji), se pripravlja tudi na postavitev spominske plošče na hišo družine Maister na Ptuju, v Slomškovi ulici 14. Na prvi letni skupščini, ki je bila 29. marca, na rojstni dan generala Rudolfa Maistra, so sprejeli letni in srednjeročni program dela, s katerim so se obvezali, da bodo v svojem delovanju izhajali iz domoljubja, saj je tega v naši družbi na splošno premalo. V letošnji plan dela pa so si zapisali, da bodo postavili spominsko ploščo, poiskali pa naj bi tudi lokacijo za spominsko sobo, ki naj bi služila kot učna ura mlade generacije pri spoznavanju dela in vloge generala Rudolfa Maistra in pomena dogodkov leta 1918 za slovenski narod in slovensko državo.
MG
Meme McDonald Ljubezen kot voda
Dob pri Domžalah. Miš, 2009
Meme Mcdonald je uspešna avtorica devetih romanov, ki jih je napisala skupaj z aboriginskim romanopiscem Boorijem Mon-tyjem Pryorjem, zato avtentično prikazujejo aboriginsko tematiko. Roman Ljubezen kot voda je bil leta 2008 skupaj s petimi finalisti nominiran za nagrado Childrens Book Council of Australia Award. Kraj dogajanja je Alice Springs, mesto s petdeset tisoč prebivalci. Glavno turistično mesto srednje Avstralije ima največ primerov vreznin oziroma vbodov na svetu. Pri tretjini primerov je udeležen alkohol. Mnogi so Alice Springs proglasili za avstralsko prestolnico kriminala, revna naselja imenujejo Morje brezupa in jih primerjajo z južnoafriškimi geti. Alice Springs je izhodišče do štiristo kilometrov južneje oddaljene nacionalne ikone, gore Uluru ali Ayers Rock, ki je tristo štiriinsedemdeset metrov visok monolit. Mesto obkroža več barakarskih naselij aboriginov, ki se ponavadi zadržujejo v suhi strugi reke sredi mesta, kjer popivajo, beračijo in se pretepajo, pretepajo in posiljujejo pa jih seveda tudi beli rasisti.
Margie, Sarah in Cathy so iz različnih koncev in razlogov prišle v mesto in si delijo skupno stanovanje. Za Cathy je bila izguba Davea prehuda. Za vedno bo ostala sama. Z Margie sta bili popotnici, ki sta potovali v različni smeri. Margie načrtuje, da se bo lepega dne zresnila in napravila specializacijo, najverjetneje iz pedia-trije. Sarah je imela piko na črne moške. Polovica Alice Springsa živi v prikolicah. Diskdžokej Jay Johnston je lahko v Queenslandu izbiral le med odhodom od doma in smrtjo. Opozorili so ga, naj se ne druži s tukajšnjimi aboriginskimi brati, ki so sloveli po svoji divjosti. Raje je imel belke. Všeč so mu bile hipijevke s političnim prepričanjem. Vedno je bil bolj ljubimec kot bojevnik. Odraščal je v zavetju objemov velike družine. Cathy še ni pozabila zaročenca, ki se je z letalom zapletel v električne žice. Dežela te zna pripraviti, da se ustaviš, najbrž te hipnotizira, ji pravi šef Max. Vedno je bil prepričan, da je umetnost v tem, da izbira goste in ne oni njega. Cathy je dobro prestala prvo preizkušnjo. Dobila je službo, samo kupiti si mora novo krilo in zlikati bluzo. Sarah je prispela v Alice s potujočo igralsko skupino. Menjala je službe tako pogosto kot spodnje perilo. Max, lastnik pivnice, ni bil domačin, v mesto se je prišel »centrirat«. Cathy je vse življenje delala trdo, od zore do mraka, zganjala živino, popravljala ograje, čistila odpadke. Če se bo vrnila domov, bo le še obiskovalka. Aboriginska barva ni bila dobrodošla v Spinifex baru, je vedel Jay. Moral bi se roditi kot beličnik. Obtičal je na zadnjem sedežu lastnega življenja. Ni srečal veliko ljudi, ki bi jih zanimala človekova notranjost. Belci živijo na zemlji temnopoltih, ki ni bila kupljena, temveč ukradena. Margie in Sarah sta se domislili, da bi se morala Cathy spentljati s črnim tipom. Pijanci kar po vrsti umirajo v rečni strugi. Reka ima vodo le vsakih nekaj let. Jay je na radiu vrtel glasbo, kakršno so imeli radi: vestern in kantri. Pobegnil je preveč daleč v prihodnost. Cathy ni nikoli dvomila, da drevesa pripovedujejo zgodbe. Večina bledičnikov je podobna praznim dvestolitrskim bobnom. Zganjajo veliko hrupa, ker jim manjka vsebine. Jay ni vedel, če je v njegovo črno kri zašla bela s posilstvom. Ni hotel ljubiti točajke, z njeno pomočjo bi si lajšal le bolečino. Postani kot voda, mu je govoril mojster borilnih veščin. Prastari evkaliptusi so videli vse, dobro, slabo, izgubljeno in najdeno. Črni v Avstraliji stojijo na svoji materi zemlji. Nimajo zemlje, zemlja ima njih. Sanjske steze potekajo po deželi od enega svetega mesta do drugega. Ljubezen je kot voda, kot lebdenje v vodi, na srebrni opni, napeti med nebesi in peklom. Tihi živinorejec, glasno mestno dekle in Cathy so se odpeljali na podeželsko zabavo. Žur je bil super, valjanje pod zvezdnatim nebom, golo kopanje v vodni kotanji, ponovno valjanje in za konec ravsa-nje. Nagovarjanje s stari ali stara je bilo tako značilno za Gadungo. Jayev brat je bil v bolnici, vrgel se bo v vrtinec, dokler ga ta ne bo potegnil vase. Cathy ni želela biti sama, želela je leči in doživeti nasmeh, kakršnega uživa dež. Z Jayem sta sedela na zemlji, ki ju je vlekla nase in jima šepetala. Vsi, ki so prišli na ta kraj, so se delili na modre in na tiste, ki pozabljajo. Cathy bo pričela znova. Puščava je mrmrala v njej, vlak je speljal s postaje.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ptujčanke začele z zmago v Kočevju
Stran 12
Nogomet
Kremenovič potopil Aluminij
Stran 12
Športno plezanje
Prva Minina zmaga na mastrih
Stran 13
Tenis
TK Terme Ptuj U-12 državni ekipni prvak
Strani 13
Nogomet
Izredna izenačenost v 3. SNL - vzhod
Stran 14
Plavanje
Najboljši slovenski plavalci »okupirali« Terme Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Maribor - Labod Drava 2:2 (1:1)
Strelci: 1:0 Sousa (4), 1:1 Školnik (15), 2:1 Jelič (61, z 11 m), 2:2 Semler (75)
Maribor: Ranilovič, Džinič, Mezga, Tavares, Jelič, Aljančič (od 80. Jur-kič), Samardžič, Bačinovič (od 80. Bunderla), Popovič, Pavlovič, Školnik (od 68. Mihelič). Trener: Darko Milanič
Labod Drava: Bratušek, Vrabl (od 33. Semler), Žilič, Balažic, Kelenc, Prejac, Ogu John, Kronaveter, Sousa (od 90. Turkuš), Andelkovič, Medved (od 73. Perger). Trener: Adnan Zildžovič
Rumeni karton: Školnik (30); Semler (39), Balažic (60), Kronaveter (65), Ogu John (86), Bratušek (87), Sousa (90)
Nogomet • 1. SNL
V znamenju sedanjih in nekdanjih dravašev
Osmi krog v 1. SNL je postregel z 18 zadetki (povprečno več kot trije na tekmo), sodniki pa so pokazali tudi tri rdeče kartone. Domačini so bili uspešnejši, le Ptujčani in Koprčani so si priigrali točki v gosteh, slednji so še naprej vodeče moštvo lige. Na tem položaju jih je z novim zadetkom uspel obdržati Pavlin, ki je zadel že četrtič v sezoni. Prvi gol na tekmi Domžale - Koper pa je bila mojstrovina Marka Drevenška: ta je neubranljivo zadel zgornji kot gola s prostega strela z razdalje več kot 30 metrov!
Marko pa ni edini nekdanji igralec Drave, ki se je veselil gola v tem krogu, saj sta se podobnega dosežka veselila še Tiganj in Čeh. Senad je v dresu Olimpije vstopil v igro v drugem polčasu in z eno podajo in dvema goloma odločil tekmo proti Celjanom. Še posebej fascinanten je bil tisti drugi, ko je zadel z razdalje več kot 40 metrov (podoben gol je pred leti za reprezentanco na tekmi z Ukrajino dosegel Mile Ačimovič). Pri omembi Olimpije ne moremo mimo omembe novega trenerja Roberta Pevnika. Le-ta je pred dvema sezonama v dodatnih kvalifikacijah za obstanek sedel tudi na trenersko klop Drave, pozneje pa ga je pot zanesla v Celje. Pevnik je tako še okrepil celjsko navezo pri Olimpiji, saj sta tudi športni direktor Simon Sešlar in pomožni trener Safet Hadžič Celjana.
Posebno tekmo so spremljali tudi gledalci v Lendavi: kljub izključitvi dveh igralcev Gorice so imeli ti priložnost za zmago, vendar sta Osterc in Veliko-nja zapravila idealno priložnost. „Kazen" je sledila že globoko v sodnikovem podaljšku, ko je na sceno stopil nekdanji kapetan Drave Aleš Čeh in že na prvi tekmi za svoj novi (nekdanji) klub zabil odločilni zadetek za zmago. Manj sreče sta imela Mario Lucas Horvat (ta se je v ekipo vrnil po poškodbi) in Matjaž Rozman v dresu Interblocka. Kljub dvema vratnicama Ljubljančanov (Iličič in Milenkovič) v uvodnih minutah so iz enajstmetrovke povedli igralci Rudarja, ob tem pa je bil izključen še Jogan. Ljubljančani so se kljub igralcu manj vrnili v igro z izenačujočim golom, vendar so vztrajni Velenjčani v zadnjih minutah le prišli do zmage. S tem so se vodilnim Koprčanom spet približali le na točko zaostanka.
Za prvouvrščenima moštvoma je velika luknja na lestvici, saj Celjani na 3. mestu zaostajajo že 6 točk. Sledi strnjen srednji del, kjer je razlika med klubi minimalna. Zadnji del tabele zaključujeta ekipi Gorice in Domžal, ki sta skupaj osvojili že pet naslovov državnih prvakov, zadnjega šele pred dobrim letom in pol! Tudi tukaj se močno potrjuje rek, da je veliko lažje priplezati na vrh, kot pa se tam obdržati.
JM
1. SNL - rezultati 8. kroga:
Rudar - Interblock 2:1 (1:0); strelci: Cipot 35./11-m, Grbič 85.; Gerič 64./11-m; R. K.: Jogan 33./Interblock
Nafta - HiT Gorica 2:1 (0:0); strelci: Mu-
jakovič 47., Čeh 90.; Kršič 74.; R. K.: Balažic 66., Galešič 83./ oba HiT Gorica Olimpija - CM Celje 4:2 (0:1); strelci:
Cimerotič 51., Škerjanc 57., Tiganj 75., 90.; Lovrečič 11., Korun 62./11-m.
Domžale - Luka Koper 1:1 (1:0); strelca: Drevenšek 8., Pavlin 51.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	8	6	2	0	15:8	20
2. RUDAR VELENJE	8	6	1	1	14:5	19
3. CM CELJE	8	4	1	3	11:11	13
4. INTERBLOCK	8	3	2	3	11:9	11
5. OLIMPIJA - 2	8	4	0	4	13:11	10
6. MARIBOR	8	3	1	4	11:10	10
7. LABOD DRAVA	8	2	3	3	10:13	9
8. NAFTA	8	2	1	5	9:14	7
9. HIT GORICA	8	2	0	6	10:14	6
10. DOMŽALE	8	1	3	4	9:18	6
Pari 9. kroga (19. in 20. 9.): Labod Drava - Olimpija (20. 9., ob 16.00), Luka Koper - Nafta, CM Celje - Domžale, Interblock - Maribor, HiT Gorica - Rudar.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 8. krog
Sousa in Semler zadela za točko
V soboto zvečer je bil v Mariboru na sporedu štajerski derbi, moči sta merila domači Maribor in Labod Drava. Šlo je za tekmo 8. kroga, prvo po reprezentančnem premoru, ki je slovenskim ljubiteljem nogometa zagotovo ostal v lepem spominu po odlični igri naše reprezentance in zmagi proti Poljski. Ptujčani so v Maribor pripotovali precej oslabljeni, saj sta manjkala Zajc in Kurež, zaradi rahlih poškodb pa sta bila na klopi standardna člana začetne enajsterice Semler in Ekpoki. Domačini so šli v tekmo skoraj z vsemi razpoložljivimi silami (manjkal je le Mejač) in odločeni, da v letošnjem prvenstvu končno upravičijo visoke ambicije. Ko so še igrali v evropskih pokalih, jim je na nekaj prvenstvenih tekmah zmanjkalo moči in zbranosti, v premoru so to poskušali odpraviti. Na drugi strani so dra-vaši pripotovali v Maribor po dveh zaporednih zmagah proti Gorici in Rudarju.
Prvenec Sousa
Zildžovič je od prve minute v igro poslal Vrabla in Medveda, oba pa sta imela največ obrambnih nalog. Domača klop, na čelu z Milaničem in Zahovi-čem, je že v 2. minuti zahtevala najstrožjo kazen, vendar je glavni sodnik Habjanič po domnevnem prekršku le zamahnil z roko in pokazal naj se igra nadaljuje. Že v naslednji minuti pa so Ptujčani povedli. Džinič je napačno podal žogo do Sou-sa, ta je odigral lepo dvojno podajo s Kronavetrom, po kateri se je znašel sam pred Ranilovi-čem in ga rutinirano premagal - 0:1. Portugalec je tako že v drugi tekmi dosegel prvenec za svoje novo moštvo in tudi v nadaljevanju pokazal, da je prava okrepitev za Ptujčane. Domačini so nato hitro prevzeli pobudo in imeli dve priložnosti iz prekinitve (Pavlovič), že v 14. minuti pa so izenačili. Na oddaljenosti 20 metrov od gola je do žoge prišel Tavares, ki jo je podal do Školnika, ta pa jo je neubranljivo zabil pod prečnik vratarja Bratuška - 1:1. Do 30. minute sta si obe ekipi pripravili nekaj polpriložnosti, takrat pa si je Rok Kronaveter priboril žogo na sredini igrišča, naredil nekaj korakov in streljal, žoga pa je zadela prečko in se odbila v polje ... V 33. minuti je Zildžovič opravil menjavo Vrabl - Semler, za katero pa ni imel prave potrebe. „To je bila taktična menjava, saj
Foto: Stanko Kozel
Kapetan Laboda Drave Ogu John (beli dres) je s svojo ekipo v Ljudskem vrtu osvojil dragoceno točko. Na sliki v dvoboju z Arminom Bačinovičem.
smo imeli določene težave na desni strani, ki smo jih po vstopu Semlerja rešili. Sicer pa sem zadovoljen z igro Vrabla," je po srečanju to potezo opisal trener Laboda Drave. V 36. minuti so vijoličasti (Mezga, Pavlovič in Jelič) izpeljali lepo kombinacijo, vendar je slednji za malenkost zgrešil gol Bratuška. Do konca prvega dela je gledalcem, zbralo se jih je približno 2000, zastal dih ob strelu Sousa z velike oddaljenosti, vendar je žoga cilj zgrešila le za nekaj centimetrov. Z rezultatom 1:1 se je tudi končal prvi polčas, v katerem so imeli domačini žogo več v svoji posesti, nevarnejši pa so bili Ptujčani, ki so preko Kelenca, Sousa in Ogu Johna hitro prehajali v nasprotne napade. Zelo razpoložen je bil tudi Kronaveter, ki je dobro preigraval in delil uporabne žoge soigralcem.
Ob polčasu nobeden od trenerjev ni opravil menjave, kar je nakazovalo k temu, da trenerja zaupata igralcem iz prvega polčasa. Prvi del drugega polčasa so zaznamovali samostojni poskusi posameznikov, še najbolj Semlerja in Mezge, oba pa sta z zaključnim strelom zadela vratarja. V 60. minuti pa so domačini povedli: Balažic je v svojem kazenskem prostoru podrl Pavloviča in sodnik Hab-janič je upravičeno pokazal na
najstrožjo kazen. To je zanesljivo izvedel Jelič - 2:1. V 71. minuti je Zildžovič opravil drugo težko razumljivo menjavo: Medveda je zamenjal s komaj 16-letnim Denisom Pergerjem, mladincem NŠ Poli Drava Ptuj. Ta poteza pa se mu je obrestovala že dve minuti kasneje: Perger je priboril žogo na sredini igrišča, jo kratko podal do Kronavetra, ta pa je z dolgo natančno diagonalo našel samega Semlerja, ki je žogo s šestih metrov zabil pod prečko v gol - 2:2. Ptujčani so tako kronali desetminutno pobudo, v kateri so imeli stalno terensko premoč. Ta rezultat je ostal nespremenjen do konca tekme,
čeprav so imeli domačini v 85. in 86. minuti lepi priložnosti za izenačenje: strel Jeliča je končal v vratnici, Tavaresu pa je slavje preprečil Bratušek.
Tekma je znova razkrila številne slabosti zasedbe Maribora (številne luknje v obrambi, Pavlovič prepočasi vodi igro, Tavares je daleč od prave strelske forme ...), kar so uvideli tudi navijači, ki so vijoličaste z žvižgi pospremili v slačilni-co. Na drugi strani so dravaši z Modrimi kurenti zasluženo slavili osvojeno točko v Ljudskem vrtu, ob popolni igralski zasedbi pa bi lahko upali tudi na poln izkupiček.
Jože Mohorič
Darko Milanič, trener Maribora: „Dosegli smo dva zadetka, a to žal ni bilo dovolj za zmago. Imeli smo pobudo vso srečanje, priigrali smo si precej priložnosti proti izrazito obrambno usmerjenemu tekmecu. Težko jih je bilo prebiti, a smo se velikokrat znašli v dobrih priložnostih za zaključek. Žal naši branilci pri redkih napadalnih akcijah gostov niso bili uspešni. Glede na to, kar se je dogajalo na igrišču, bi si zaslužili veliko več."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: „Gledalci so lahko videli zanimivo prvenstveno tekmo, v kateri ni manjkalo zadetkov, vratnic, priložnosti ... Z igro svojega moštva sem zadovoljen, saj smo izpeljali dobro taktično predstavo. Izbrali smo nekoliko bolj defenzivno postavitev, saj sta manjkala oba prava napadalca, Zajc in Ekpoki. Kljub temu bi poudaril, da smo v obrambi spustili žogo na tla in igrali od noge do noge, brez „nabijanja". Zadovoljen sem tudi zaradi uspešnega debija mladega Per-gerja, ki je celo sodeloval pri izenačujočem zadetku."
Rok Kronaveter: „Že četrto tekmo zapored smo odigrali na visokem nivoju, kar je znak določene stabilnosti. Točko smo osvojili povsem zasluženo, čeprav je bil Maribor več pri žogi."
Rokomet • 1. SRL (ž, m)
Ptujčanke začele z zmago v Kočevju, Vinarji v Kopru zdržali do 53. minute ...
1. A SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 31:25 (12 :14), Slovan - Trimo Trebnje 35:31 (17:15), Krško - Ribnica Riko hiše 29:32 (14:20), Prevent - Celje Pivovarna Laško 23:37 (11:9), Merkur - Gorenje 33:33 (16:18). V tem krogu je bila prosta ekipa Klima Petek iz Maribora.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 110 0 2
2.	CIMOS KOPER 110 0 2
3.	SLOVAN	110 0 2
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 110 0 2
5.	GORENJE	10 10 1
6.	MERKUR	10 10 1
7.	KLIMA PETEK MB 0 0 0 0 0
8.	KRŠKO	1 0 0 1 0
9.	TRIMO TREBNJE 1 0 0 1 0
10.	JERUZ. ORMOŽ 10 0 10
11.	PREVENT 1 0 0 1 0
1. A SRL (ž): Evro Casino Kočevje -Mercator Tenzor Ptuj 26:30 (9:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Kričanec (18 obramb), S. Križanec, Mateša 8(1), Korotaj 1, Prapotnik 8 (1), Ciora 8 (1), Strmšek 1, Bolcar 3, Ozmec, Tumpej, Brumen 1, Sivka, Jaušovec, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
Rokometašice ptujskega ženskega rokometnega kluba so uspešno začele novo prvenstvo 2009/2010, saj so slavile pomembno zmago na gostovanju na vročem terenu v Kočevju. V ptujskem taboru so se nekoliko bali tega uvodnega srečanja, saj niso imeli prave predstave o vrednosti Kočevk kakor tudi ne o formi svoje ekipe. Nekoliko so se gostje
bale vratarskega mesta, kjer je bila glavna mlada, šele 16-letna
Nikola Bistrovič - trener Mercatorja Tenzorja Ptuj: "V
Kočevju smo v uvodnem srečanju novega prvenstva dosegli pomembno zmago, ki bo velikega psihološkega pomena v nadaljevanju prvenstva. Zmagi se ne gleda v zobe, vendar moramo ta teden pred tekmo z močnim Zagorjem še veliko popraviti v naši igri. Posebno pohvalo si zasluži mlada vratarka Maruša Križanec, ob njej pa še Stela Mateša in Katja Bolcar."
Maruša Križanec. Toda mlada vratarka je branila odlično in spravljala v obup domače rokometašice. Podatek, da je odbra-nila osemnajst strelov v okvir vrat, pa pove, da je bila zelo pomemben člen pri zmagi svoje ekipe.
Sam začetek srečanja je ponudil borbeno igro, v kateri je bilo doseženih malo zadetkov. Ob koncu devete minute so imele gostje iz Ptuja minimalno prednost enega zadetka (1:2), nato pa so se razžive-le in si do odhoda na odmor priigrale prednost štirih zadetkov. Začetek drugega pol-
časa je minil v enakovredni igri, rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja pa so uspešno držale prednost štirih zadetkov. V sredini polčasa so prestavile v višjo prestavo in si deset minut pred koncem srečanja priigrale nedosegljivih deset zadetkov prednosti. V končnici srečanja so dobile priložnost mlajše ptujske rokometašice, ki so igrale dobro, vendar so izkušenej-še igralke iz Kočevja njihovo prednost prepolovile. Zmaga kljub temu ni bila v nobenem trenutku ogrožena.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m): Cimos Koper -Jeruzalem Ormož 31:25 (12:14)
Cimos Koper: Podpečan (+7), Stanič (+18); Skoko, Dobelšek 3, Praznik 5 (2), Brumen 6, Bombač 4, Putics 1, Špiler 7, N. Poklar, Koneč-nik, Laluska 2, U. Rapotec, Gorenac, R. Rapotec, Hribar 2 (1). Trener: Matjaž Tominec
Jeruzalem Ormož: G. Čudič (+13), Belec (+3); Klemenčič, Korpar 1, Krabonja 2, Melnjak 2 (2), Rajšp, Bogadi 1, Bezjak 2, Radujkovič, B. Čudič 9 (2), Ivanuša 1, Sok 1, Žuran 6, Kovačič. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Cimos 4 (3): Jeruzalem 7 (4)
Izključitve: Cimos 8; Jeruzalem 14 minut.
Igralec tekme: Darko Stanič (Ci-mos Koper)
Rokometaše Jeruzalema je pot v 1. krogu novega prvenstva vodila v Koper, k enemu izmed glavnih favoritov za naslov državnih prvakov. Ci-mos je precej spremenil svojo ekipo in trenerju Matjažu Tomincu v pripravljalnem obdobju še ni uspelo uigrati ekipe. Prav na to karto neuig-ranosti nasprotnika so upali gostje iz Ormoža, ki so se Cimosu upirali do 53. minute, ko je na semaforju pisalo 23:23.
Vinarji so odlično zaigrali v 1. polčasu, ki so ga tudi dobili s 14:12. Preobrat v zaključku tekme je Cimosu uspel, ko je igrala zunanja linija v postavi Špiler-Bombač-Hribar in seveda vratar Stanič v golu, ki je ponovno dokazal, da gre
za najboljšega vratarja MIK 1. lige. Ekipa Cimosa je imela tudi pomoč s strani sodniškega para Krstič-Ljubič, ki sta na začetku 2. polčasa zaradi tretje izključitve na tribuno poslala Korparja, enega glavnih mož Jeruzalema v obrambi. Ormožani na Primorskem niso razočarali, a so na koncu spet ostalih kratkih rokavov.
V soboto, 19. septembra, ob 19. uri na Hardeku pri Jeruzalemu gostujejo rokometaši Preventa iz Slovenj Gradca.
UK
Saša Prapotnik - trener Jeruzalema Ormoža: »Mislim, da smo si zaslužili vsaj točko. Zmanjkalo nam je tudi športne sreče, odločila pa je tudi daljša klop Cimosa. Vseeno upam, da smo se ljubiteljem rokometa v Kopru predstavili v svetli luči.«
Matjaž Tominec - trener Cimosa Kopra: »Po pričakovanjih so prve tekme težke za domačina, še posebej če se igra proti ekipi, kot je Ormož, ki igra hiter rokomet in je skupaj že dlje časa. V končnici smo uspeli narediti razliko in tekmo rutinirano pripeljali do zmage.«
1. A SRL (ž)
1.	CELEIA ŽALEC
2.	KRIM MERCATOR
3.	OLIMPIJA
4.	ZAGORJE
5.	KRKA
6.	MERC. TENZOR PTUJ 1
7.	CASINO KOČEVJE 1
8.	CELJSKE MESNINE 1
9.	BURJA ŠKOFIJE 1
10.	IZOLA	1
11.	PIRAN VRT. ISTRE 1
12.	BREŽICE 1
Foto: Črtomir Goznik
REZULTATI 1. KROGA: Evro Casino Kočevje - Mercator Tenzor Ptuj 26:30 (9:13), Zagorje - Burja Škofije 35:17 (15:8), Krim Mercator - Piran vrtovi Istre 51:31 (23:14), Krka - Celjske mesnine 37:23 (16:10), Celeia Žalec - Brežice 35:13 (16:8), Izola - Olimpija 22:42 (11:22).
Stela Mateša (ZRK Mercator Tenzor Ptuj) je bila poleg Ciore in Prapotnikove najboljša strelka svoje ekipe.
Nogomet • 2. SNL
Kremenovič potopil Aluminij
Aluminij - Mura 05
0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Kremenovič (20) ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Milec, Rotman (od 82. Krajnc), Medved (od 55. Toplak), Le-tonja, Purišič, Djokič (od 55. Vračko),
Kmetec. Trener: Bojan Špehonja.
MURA 05: Gačevski, Drahno, Bla-gus, Filipovič, Ristič, Kljajič, Slavic (od 46. Bohar, od 86. Puc), Maruško, Božič, Kokol, Kremenovič (od 60. Markovič). Trener: Primož Gliha.
RUMENI KARTONI: Kokol (10), Bingo (11), Kljajič (28), Toplak (59)
RDEČI KARTON: Kljajič (51. - 2. RK)
Po treh zaporednih zmagah so nogometaši Aluminija v nedeljo še drugič klonili na domačem igrišču, tokrat proti so-boški Muri 05. Tako so izgubili še drugi »derbi« z ekipama, ki
Foto: Črtomir Goznik
Matej Vračko in Marko Kmetec (oba Aluminij, rdeči dres) tokrat nista uspela žoge spraviti v gol ...
so trenutno pred njimi. Mura je ekipa, ki ima veliko število navijačev in v velikem številu so prišli tudi v Kidričevo. Še posebej je potrebno omeniti skupino preko sto organiziranih navijačev iz Murske Sobote, ki skozi vso srečanje niso čuvali glasu in so glasno navijali za svojo ekipo.
V prvih petnajstih minutah srečanja so nogometaši Aluminija pričeli zelo dobro in so dvakrat resno ogrozili Murine-ga vratarja, ki pa je na njihovo nesrečo odlično posredoval. V peti minuti je ubranil strel Letonja, ki je meril v desni zgornji kot, pet minut kasneje
Bojan Špehonja - trener Aluminija: "Enostavno ne znamo igrati proti zaprti igri tekmeca, zraven tega pa smo igrali prepočasi ter predolgo zadrževali žogo. S takšno igro je bil poraz neizbežen."
Primož Gliha - trener Mure 05: "Dobro smo preučili igro Aluminija in temu primerno igrali. Taktika se je pokazala za uspešno in na koncu smo iztržili pomembno zmago. Ni bilo lahko, saj je Aluminij zelo dobra ekipa."
pa še strel Topolovca, ki je meril v vratarjev levi spodnji kot. Kaj hitro pa se je situacija na igrišču obrnila in deset minut kasneje so se gostje veselili zadetka, ki se je na koncu pokazal za zmagovitega. Z leve strani je na drugo vratnico odlično podal Kljajič, kjer je ob zaspani domači obrambi žogo dobro sprejel Darko Kremenovič in jo neobranljivo poslal v levi spodnji kot vratarja Lipovca. V 25. minuti je po strelu Kreme-noviča dišalo po novem Muri-nem zadetku: spet je bil Murin napadalec neoviran, vendar je njegov strel zletel za kakšen centimeter preko prečnika. Očitno so gostje dobro preučili igro Aluminija, delo pa so jim precej olajšali domačini, ki so bili preveč pasivni in so se pre-
Prva zmaga Šentjurja
Peti krog v 2. slovenski nogometni ligi je bil zelo zanimiv. V boju za trenutno drugo mesto je Mura 05 iz Murske Sobote slavila pomembno zmago in si tako pred Kidričani priigrala štiri točke prednosti. Muraši za Primorjem iz Ajdovščine, ki je po pričakovanjih ugnalo Belo krajino, zaostajajo za dve točki. Prijetno sta presenetila MU Šentju in Triglav Gorenjska, ki sta slavila v gosteh, kakor tudi novinec v drugoligaški konkurenci Dravinja Kostroj iz Slovenskih Konjic, ki je slavila še drugo domačo zmago. Tokrat so slavili proti ekipi Krškega, ki je očitno v veliki krizi, saj je
malo gibali brez žoge.
Nadaljevanje je bilo precej pestro z zanimivimi dogodki. Gostje so v 51. minuti ostali brez Kljajiča, ki je prejel drugi rumeni karton. Številčne prednosti pa Kidričani niso uspeli izkoristiti za premoč v polju. V 59. minuti je po prekršku Toplaka v svojem kazenskem prostoru sodnik pokazal na belo točko. Izkazal se je vratar Aluminija, ki je ubranil strel Kremenoviča. Do konca srečanja so imeli več od igre Kidri-čani, vendar redkih priložnosti niso izkoristili. Še najbližje izenačenju so bili v 66. minuti, ko je Milec zadel prečnik. Sicer so neumorno pošiljali predložke v kazenski prostor Mure, kjer pa ni bilo pravega zaključka.
Danilo Klajnšek
v prvih petih krogih dosegel samo en zadetek in je še brez točke. REZULTATI 5. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 0:1 (0:1), Primorje - Bela krajina 3:0 (1:0), Garmin Šenčur
-	MU Šentjur 0:2 (0:1), Dravinja Kostroj - Krško 2:0 (1:0), Livar - Triglav Gorenjska 0:3 (0:1).
1.	PRIMORJE	5	5	0	0	15:2	15
2.	MURA 05	5	4	1	0	14:2	13
3.	ALUMINIJ	5	3	0	2	17:3	9
4.	TRIGLAV GOR.	5	3	0	2	5:6	9
5.	DRAVINJA KOS.	5	2	1	2	6:5	7
6.	BELA KRAJINA	5	2	0	3	3:9	6
7.	GARM. ŠENČUR	5	2	0	3	4:11	6
8.	LIVAR	5	1 1	3	5:13	4
9.	MU ŠENTJUR	5	113	6:15	4
10.	KRŠKO 5 0 0 5 1:10 0
Športno plezanje
V Španiji prva Minina zmaga na mastrih
Slovenska športna plezalka Mina Markovič je v nedeljo na plezalskem master tekmovanju v Durangu pometla z vso konkurenco in zmagala. O zmagovalki je odločil super finale, v katerega sta se prebili Slovenki in Avstrijki. Maja Vidmar je bila četrta, Markovičeva pa je premagala svetovni prvakinji, aktualno Johanno Ernst ter nekdanjo Angelo Eiter.
Na mednarodnem mastru Dur&Go v Baskiji je sodelovala še ena slovenska predstavnica. Natalija Gros je osvojila 5. mesto. V moški konkurenci je
zmagal domačin Patxi Usobi-aga pred Avstrijcem Jakobom Schubertom in Američanom Chrisom Sharmo.
Markovičeva je lep uspeh vpisala že 6. septembra, ko je na mastru v italijanskem Arcu, prav tako v težavnostnem plezanju, osvojila drugo mesto, kar je bila takrat njena najboljša uvrstitev na master tekmovanjih. A že čez teden dni je v Španiji popravila svoj dosežek in vknjižila prvo zmago na tovrstnih tekmovanjih.
sta
Ptujčanka Mina Markovič je prvič slavila na mastru; na teh tekmovanjih nastopajo le najboljše povabljene tekmovalke in so pravi spektakli.
Namizni tenis •
Evropsko prvenstvo
Na letošnjem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v nemškem Stuttgartu so naši fantje in dekleta pričeli z ekipnim delom. Dekleta igrajo v drugi kakovostni skupini in so v prvem krogu premagale Moldavijo 3:0, v drugem pa izgubile proti Srbiji z enakim rezultatom. Ptujska člani-
ca te ekipe Vesna Rojko je bila zelo blizu zmage v dvoboju proti Srbkinji Mariji Galonja, a je morala po vodstvu 2:0 v nizih na koncu priznati premoč tekmice z 2:3.
V navidez gladkem porazu proti Srbiji je slovenska trojka s svojim pristopom in tudi igro nakazala, da se vendarle ni bati, da bi letos slovenske namiznoteniške igralke izpadle iz druge evropske kakovostne skupine.
DK
Padalstvo • 31. Ptujski padalski pokal
1. Flycom, 2. Elan, 3. AK Ptuj 1
Tudi ta vikend je bilo na letališču v Moškanjcih veselo. Kljub napovedanemu deževnemu vikendu je organizatorjem uspelo kljubovati vremenu in speljati tradicionalni, tokrat že 31. ptujski padalski pokal. Tekma je bila predvsem v prijateljskem in družabnem duhu, saj sama tekma ne prinaša točk za svetovni pokal in je izkušnja več za mlade padalce, ki drugače nimajo priložnosti tekmovati.
Po dveh dneh vetrovnega vremena, so bili rezultati ekip razporejeni takole: prvo me-
sto je zasedla ekipa Flycoma, drugo, njihovi klubski kolegi, ekipa Elan, na tretjo stopničko pa so stopili gostitelji iz ekipe Ptuj 1. V moški konkurenci so slavili Leščani: Domen Vodi-šek (1.), Uroš Ban in Gorazd Lah (oba 2.). Na nehvaležnem 4. mestu sta bila domačina Boris Janžekovič in Gorazd Vindiš.
Med ženskami so ponovno dominirale Maja Sajovic (zlato), Veseljka Klobučarič - Pirc iz Hrvaške (srebro) in Irena Avbelj (bron). Tudi med ženskami so domačini morali
biti zadovoljni s četrtim mestom Anje Čuš. Njen rezultat je obenem pomenil tretje mesto med mladinci. Prvo mesto med mladimi upi je zasedel Hrvat Marko Premužič, drugo Dejan Veselič, četrto pa Matevž Cestnik.
Tekmovalo je sicer 6 ekip, a pri tem seveda ne gre očitati organizatorjem, da jim je uspelo pritegniti premalo ekip. Aleksander Čuš nam je pojasnil: »Če bi bilo več ekip, nam z enim klubskim letalom, kolikor jih imamo na voljo, ne bi mogli speljati tekme v dveh
dneh. Zato smo morali število ekip omejiti. Upamo, da nam bo za naslednje leto uspelo pridobiti za tekmo vojaška letala pilatus, kar bi pomenilo večje število udeležencev, vsekakor pa bi zelo olajšalo tudi potek same tekme.«
Kot je odlika pravih športnikov, pa so tekmovalci v mislih že na naslednji tekmi. Tokrat na finalni tekmi Svetovnega padalskega pokala, ki bo v Švici zadnji vikend tega meseca.
Vesna Osterc
Skupinski posnetek nastopajočih na 31. ptujskem padalskem pokalu v Moškanjcih.
Teniške novičke
Ekipa TK Terme Ptuj državni prvak
Državno ekipno prvenstvo U-12
V sredo in četrtek, 9. in 10. 9., je na igriščih v Termah Ptuj potekal zaključni turnir DP za ekipe do 12. leta starosti. Poleg domače ekipe so nastopile še As Litije, Max tenis club Ljubljana in ŽTK Maribor.
Polfinalna obračuna sta zasluženo pripadla igralkam in igralcem TK Treme Ptuj in Max cluba iz Ljubljane, ki sta že pred začetkom veljala za favorita za končno zmagoslavje. V izenačenem tonu je potekal tudi finale, v katerem je odločitev padla šele v zadnji igri dvojic. To sta prepričljivo dobili Nina Potočnik in Tamara Zidanšek in tako domačemu klubu prinesli naslov državnih prvakov. »Čeprav smo vedeli, da lahko na tem turnirju tudi zmagamo, pa smo imeli zaradi poškodb velike težave s sestavo
Člani ekipe U-12 TK terme Ptuj so se zasluženo veselili naslova državnih ekipnih prvakov.
ekipe. Kljub temu se je na koncu srečno izšlo v našo korist in tako je naslov ostal na Ptuju.
Rezultati finala:
TK Terme Ptuj - Max tenis club Ljubljana 4:3
Filip Jakob Zupančič - Miha Okorn 6:1, 6:2
Žiga Drobnič - Bor Schweiger Mužar 2:6, 2:6
Sven Lah - Grega Boh 23 (predaja Lah)
Nina Potočnik - Manca Pislak 6:1, 6:2
Sara Mitrakovič - Sara Sirše 6:1, 7:6(5)
Zupančič/ Drobnič - Okorn/ Schweiger Mužar 4:6, 3:6
Potočnik/Zidanšek - Pislak/Sirše 6:4, 6:0.
Vsi tekmovalci so skozi celotno sezono prispevali svoj delež k temu uspehu,« je svoje varovance pohvalil Luka Hazdovac, trener ekipe.
Ptujski teniški klub je zaradi brezhibne izvedbe zaključnega turnirja prejel številne pohvale predstavnikov vseh sodelujočih ekip.
Blaž Rola z brani-kovci do naslova
Ptujčan Blaž Rola, ki je v lanski sezoni postal član TK Branik Maribor, je na finalu ekipnega državna prvenstva v Kranju svoji ekipi pomagal do naslova državnih prvakov. V izredno izenačenem in razburljivem finalnem obračunu proti ekipi kranjskega Triglava, v katerem ni manjkalo »visoke napetosti«, je namreč najprej
slavil med posamezniki, za konec pa v odločilnem dvoboju dvojic še skupaj s Tadejem Turkom. Mariborska dvojica je ugnala Gregorja Žemljo in Nejca Podkrajška šele v odločilnem tretjem nizu, v katerem sta povsem prevladovala (10:2).
Vidovič 1. v Mariboru
Na turnirju v Mariboru, kjer so nastopili dečki in deklice v kategoriji od 8 do 11 leta starosti, se je odlično odrezal član TK Terme Ptuj Blaž Vidovič. V kategoriji mini tenis je zmagal v vseh treh dvobojih, s čimer je postal zmagovalec turnirja.
V kategoriji dečkov do 10. leta starosti je Martin Domanj-ko zmagal v tolažilni skupini: po porazu v prvem krogu je nanizal tri zmage.
JM
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Izredna izenačenost v 3. SNL - vzhod
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Holermuos Ormoža (modri dresi) so se s tretjo zmago zavihteli na tretje mesto lestvice.
3. SNL - vzhod: med prvim in predzadnjim le tri točke razlike
Letošnje tekmovanje v 3. slovenski vzhodni ligi je zelo izenačeno, saj ekipe od 1. do 13. mesta ločijo samo tri točke. Zato tudi ni prevelike panike v klubih, ki jim je do sedaj spodrsnilo na kakšni tekmi, saj bo še dovolj priložnosti za popravni izpit. Peti krog ni prenesel večjih presenečenj. V derbiju kroga sta re-mizirala Simer šampion in Koroška Dravograd, prvi poraz so doživeli nogometaši iz Zreč. Malečnik je slavil v Pesnici, Odranci pa so se z zmago proti Kovinarju iz Štor prebili na drugo mesto.
V Stojncih so domači nogometaši proti Tromejniku iztržili le točko, kljub temu da so pričakovali zmago. Povedli so z zadetkom Janžekoviča, za izenačenje pa je na začetku drugega polčasa poskrbel Vršič.
REZULTATI 5. KROGA: Stojnci - Tromejnik G Kalamar 1:1 (1:0), Mons Claudius - Tehnostroj Veržej 0:4 (0:2), Tehnotim Pesnica - Malečnik 1:3 (0:2), Odranci - Kovinar Štore 1:0(1:0), Šmartno - Paloma 4:2 (3:1), Simer šampion - Koroška Dravograd 1:1 (0:1), Čarda - Zreče 1:0 (0:0).
1.	K. DRAVOGRAD 5 2 3 0 13:6 9
2.	ODRANCI 5 2 3 0 9:4 9
3.	SIMER ŠAMP. 5 2 2 1 10:5 8
4.	TROMEJNIK 5 2 2 1 11:9 8
5.	ZREČE 5 2 2 1 3:2 8
6.	ŠMARTNO 5 2 12 13:10 7
7.	STOJNCI 5 2 12 11:10 7
8.	T. VERŽEJ 5 2 1 2 9:9 7
9.	ČARDA 5 2 1 2 3:4 7
10.	MALEČNIK 5 2 12 11:13 7
11.	KOV. ŠTORE 5 2 0 3 12:9 7
12.	T. PESNICA 5 2 0 3 7:10 6
13.	MONS CLAUD. 5 2 0 3 9:19 6
14.	PALOMA 5 0 1 4 7:18 1
STOJNCI - TROMEJNIK G. KALAMAR 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Janžekovič (36), 1:1 Vršič (51)
STOJNCI: Simonič, Janžekovič, Golob, Pečnik (od 66. Pernek), Fri-dauer, Topolovec, Meznarič (od 37. Kokot), Lah (od 46. Nežmah), Zagor-šek, Milošič, Klinger. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Bistričani v prepričljivem vodstvu
Po samo petih krogih so si nogometaši iz Slovenske Bistrice priigrali pet točk prednosti pred prvimi zasledovalci na prvenstveni lestvici. Tokrat so suvereno opravili z nogometaši iz Rogaške Slatine. Do pomembnih zmag so prišli tudi nogometaši Holermuosa Ormoža, Podvincev in Gerečje vasi. Slednji so na svojem igrišču premagali novinca v ligi iz Poljčan. Nikakor pa do zmage ne morejo nogometaši iz Bukovcev, ki so v tem krogu tesno izgubili v Slovenj Gradcu. Do točke jih je ločilo samo sedem minut.
REZULTATI 5. KROGA: LKW Jack Gerečja vas - Boč Poljčane 3:1 (1:0), Podvinci - Šoštanj 2:0 (2:0), Trgovine Jager - KIV Vransko 1:1 (0:1), Pohorje - Peca 3:5 (3:2), Partizan Fram - Holermuos Ormož 0:3 (0:1), Koroške gradnje - Bukovci 2:1 (1:1), AHA EMMI Bistrica - GIC Gradnje Rogaška 3:1 (2:0).
1.	A. E. BISTRICA 5
2.	PECA	5
3.	HOLER. ORMOŽ 5
4.	PODVINCI 5
5.	KOROŠKE GRA. 5
6.	ŠOŠTANJ
7.	POHORJE
8.	LKW JACK
9.	GIC ROGAŠKA
10.	PART. FRAM
11.	TRGOV. JAGER 5
12.	BOČ POLIČ. 5
13.	BUKOVCI 5
14.	KIV VRANSKO 5
5 0	0
3 1	1
3 1	1
3 1	1
3 0	2
2 2	1
2 1	2
2 1	2
2 0	3
2 0	3
1 2	2
1 0	4
0 2	3
0 1	4
17:5	15
14:9	10
9:4	10
12:8	10
8:6	9
10:6	8
9:9	7
5:8	7
7:7	6
4:1	6
6:4	5
3:10	3
6:12	2
4:14	1
PODVINCI - ŠOŠTANJ 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 D. Pretrovič (3), 2:0 Modrič (11)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Kuserbanj (od 70. Zorko), Brumen, Kupčič, Lah, Marinič (od 78. Toplak), Modrič, D. Petrovič, R. Petrovič (od 90. Slodnjak), Mori (od 57. Benko). Trener: Damjan Bezjak.
LKW JACK GEREČJA VAS -BOČ POLJČANE 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Emeršič (4), 2:0 M. Hertiš (50), 3:0 D. Hertiš (82), 3:1 Marzidovšek (86)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kaises-berger, Draškovič, Petek, Medved,
Kokot, Miha Lešnik, R. Sagadin, M. Hertiš (od 72. Miha Lešnik), Šešo, Emeršič, Vtič (od 65. D. Hertiš). Trener: Franc Žitnik.
KOROŠKE GRADNJE -BUKOVCI 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Stopajnik (25), 1:1 Kokot (40), 2:1 Bilič (83)
BUKOVCI: Hrženjak, Herga, Mulej (od 87. Dizdarevič, Korez, Belšak, Petek (od 78. Cebek), Kokot, Rojko, Antolič (od 67. Habrun), Meznarič (od 85. Vajda), Kozel. Trener: Rudi Habjanič.
PARTIZAN FRAM -HOLERMUOS ORMOŽ 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Mihalič (29), 0:2 Košnik (76), 0:3 Mihalič (90)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kirbiš, Štiberc, Druzovič, Habjanič, Mlinarič, Piberčnik (od 83. Ivanuša), Mihalič, Novak, Prapotnik, Košnik. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj: toča golov na Hajdini in v Skorbi
REZULTATI 3. KROGA: Apače
-	Dornava 2.0, Markovci - Gorišnica 0:3, Pragersko - Zavrč 2:5, Hajdina
-	Središče 8:3, Skorba - Videm 4:5, Oplotnica - Rogoznica 2:1.
1.	ZAVRČ	3	3	0	0	12:3	9
2.	APAČE	3	2	0	1	6:3	6
3.	HAJDINA	3	2	0	1	11:9	6
4.	OPLOTNICA	3	2	0	1	5:4	6
5.	ROGOZNICA	3	1	1	1	7:4	4
6.	SKORBA	3	111	9:8	4
7.	VIDEM	3	1	1	1	7:7	4
8.	GORIŠNICA	3	1	1	1	4:4	4
9.	SREDIŠČE	3	1	1	1	9:13	4
10.	DORNAVA 3 1 0 2 4:7 3
11.	PRAGERSKO 3 0 1 2 6:10 1
12.	MARKOVCI 3 0 0 3 2:10 0
2. liga MNZ Ptuj: Spodnja Polskava še tretjič remizirala
REZULTATI 3. KROGA: Podlehnik
-	Lovrenc 1:2, Cirkulane - Makole 2:1, Slovenja vas - Tržec 2:2, Spodnja Polskava - Hajdoše 1:1, Grajena
-	Leskovec 4:1. V tem krogu je bila prosta Zgornja Polskava.
3
1.	LOVRENC
2.HAJDOŠE
3.	SLOVENJA VAS 3
4.	CIRKULANE
5.	GRAJENA
6.	PODLEHNIK
7.	MAKOLE
8.	ZG. POLSKAVA 2
9.	SP. POLSKAVA 3
10.	TRŽEC 3
11.	LESKOVEC 3 0 12
3
2 1	0
2 1	0
1	1
1	0
1	1
0	2
0	1
0	1
0 3	0
0 1	2
Veteranske lige MNZ Ptuj: le še štiri ekipe s popolnim izkupičkom
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 2. KROGA: Dornava
-	Grajena 0:2, Gorišnica - Bukovci 3:0, Markovci - Ormož 2:1, Podvinci
-	Stojnci 0:4.
1.	STOJNCI 2 2 0 0 11:1 6
2.	GORIŠNICA 2 110 5:2 4
3.	GRAJENA 2 1 1 0 3:1 4
4.	MARKOVCI 2 1 0 1 3:8 3
5.	ORMOŽ 2 0 1 1 3:4 1
6.	DORNAVA 2 0 11 1:3 1
7.	BUKOVCI 2 0 1 1 1:4 1
8.	PODVINCI 2 0 1 1 1:5 1
SKUPINA CENTER
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj
-	Leskovec 5:1, Tržec - Podlehnik 1:0, Apače - Videm 3:5. V tem krogu je bila prosta Skorba.
1.	DRAVA PTUJ	2	2	0	0	9:2	6
2.	TRŽEC	2	1	1	0	2:1	4
3.	SKORBA	1	1	0	0	2:1	3
4.	VIDEM	2	1	0	1	6:7	3
5.	LESKOVEC	2	0	1	1	2:6	1
6.	APAČE	1	0	0	1	3:5	0
7.	PODLEHNIK	2	0	0	2	1:3	0
SKUPINA - ZAHOD
REZULTATI 2. KROGA: Boč - Pre-polje 1:1, Pohorje Oplotnica - Polskava 1:1, Lovrenc - Hajdina 1:3, Zgornja Polskava - Pragersko 1:
1.	HAJDINA	2
2.	PRAGERSKO	2
3.	ZG. POLSKAVA	2
4.	PREPOLJE	2
5.	POHORJE-OPL.	2
6.	BOČ	2
7.	POLSKAVA	2
8.	LOVRENC	2
2 0 1 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0 1 0 1
Danilo Klajnšek
Futsal • 1. SFL
Favoriti upravičili svojo vlogo, novinci niso razočarali
REZULTATI 1. KROGA: Litija - Krona bar Ptuj 4:3 (2:0), Pekarna Duh
-	Dobovec 2:3 (2:0), Izola - Puntar Casino Safir 2:5 (2:3), KMN Gorica
-	KMN Sevnica 4:1 (1:0), Oplast Kobarid - Tomi Presss Bronx 9:2 (5:2).
1.	OPL. KOBARID	1 1	0	0	9:2	3
2.	PUNTAR SAFIR	1 1	0	0	5:2	3
3.	KMN GORICA	1 1	0	0	4:1 3
4.	LITIJA	1 1	0	0	4:2	3
5.	DOBOVEC	1 1	0	0	3:2	3
6.	PEKARNA DUH	10	0	1	2:3	0
7.	KRONA PTUJ	10	0	1	2:4	0
8.	IZOLA	10	0	1	2:5	0
9.	SEVNICA	1 0	0	1	1:4	0
10.	TOMI BRONX 10 0 1 2:9 0
Litija - Krona bar Ptuj 4:2 (3:0)
Strelci: 1:0 Osojnik (12), 2:0 Vrho-vec (15), 3:0 Pertič (16), 4:0 Simič (32), 4:1 Emeršič (37), 4:2 Emeršič (38).
Krona bar Ptuj: Trop, Miklašič, Petek, Emeršič, S. Kupčič, Gajser, Hebar, Belšak, Lovrenčič, B. Kupčič, Cebek, Pislak.
Litija je pričela odločno, s tesnim pokrivanjem pa so pritisk na goste vršili že v njihovem kazenskem prostoru. Po nekaj zapravljenih priložnostih se je mreža gostov prvič zatresla v dvanajsti minuti: natančno odmerjeno podajo kapetana Kristana je z močnim volejem v zadetek spreme-
nil Osojnik - 1:0. Litija kljub vodstvu ni popuščala v svojem ritmu in je v nekaj minutah še dvakrat zatresla mrežo vratarja Tropa. Izmed Ptujča-nov je bil najbližje zadetku pred premorom Emeršič, a je žogo z golove črte izbil D. Simič.
V drugem polčasu so novinci v 1. SFL pokazali popolnoma nov obraz; ob visokem zaostanku jim je preostala le še napadalna igra, s katero so poskušali znižati zaostanek. V 32. minuti so domačini po vzpostavitvi ravnotežja znova dosegli gol. Ptujčani kljub visokemu zaostanku niso popuščali. Igralcem Ptuja ni uspelo niti po prostem strelu, ko je Emeršič meril naravnost v Tokiča. Ian je v 37. minuti uspešno izvedel kazenski strel z dvanajstih metrov in znižal na 1:4. Naslednjo minuto je imel Emeršič še eno podobno priložnost, tokrat je bil uspešen iz drugega poskusa. Do konca tekme se izid ni spremenil; Litija je, nekoliko težje od pričakovanega, porazila novinca v ligi z izidom 4:2.
DK, JM
Športni napovednik
Nogomet
POKAL HERVIS
Pari 1. kroga pokala Hervis - SREDA ob 16.30: Stojnci - Bela krajina, Železničar - Labod Drava, Triglav Gorenjska - Aluminij, Gostilna Lobnik Slivnica - Mura 05, Koroška Dravograd - Domžale, Kalcer Vodoterm - Olimpija, Zreče - CM Celje, Idrija - Luka Koper, Ankaran Hrvatini - Primorje, Jadran Dekani - Nafta, Črenšovci - Tolmin, Odranci - Dravinja Kostroj.
POKAL MNZ PTUJ
V	sredo bodo odigrana srečanja osmine finala za pokal MNZ Ptuj. Srečanja se bodo pričela ob 16.30. Pari so naslednji: Pragersko - Gorišnica, Slovenja vas - Hajdina, Središče - Ormož, Dornava - Markovci, Podvinci - Cirkulane, Grajena - Oplotnica.
Rokomet
PRIJATELJSKA TEKMA
V	sredo,16. 9., ob 19.00 bodo rokometaši ptujske Drave v športni dvorani Center igrali prijateljsko tekmo s Pomurjem.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Tretji poraz Dornave
Po treh odigranih krogih v 1. slovenski ženski nogometni ligi so na vrhu dekleta Krke iz Novega mesta in Slovenj Gradca, ki imata po pričakovanjih stoodstotni izkupiček. Nogometašice Krke so visoko slavile v Prekmurju, Korošice pa so se morale za zmago proti Mariborčankam precej potruditi.
Žal tudi tretji nastop ni bil uspešen za dekleta iz Dornave, saj so bile tokrat od njih boljše igralke iz Velenja.
REZULTATI 3. KROGA: Dornava - Rudar Škale 0:7 (0:3), HV TOUR Slovenj Gradec - Maribor 4:2 (2:0), Jevnica - Velesovo 9:1 (6:1), Pomur-je Bakovci - Krka 0:6 (0:3).
1.	KRKA 3 3 0 0 27:1 9
2.	SLOV. GRADEC 3 3 0 0 15:2 9
3.	POMURJE - BEL. 3	2	0	1	13:7	6
4.	JEVNICA 3	2	0	1	12:6	6
5.	RUDAR - ŠKALE 3	1	0	2	10:6	3
6.	MARIBOR 3	1	0	2	8:9	3
7.	VELESOVO 3	0	0	3	1:27	0
8.	DORNAVA 3	0	0	3	2:30	0
Dornava - Rudar Škale 0:7 (0:3)
DORNAVA: Alenka Murko, Patri-cija Golob, Gabrijela Milec, Nuša Kukovec, Romana Behrami (Nina Vindiš), Saša Ljubec, Saša Fras (Anja Križan), Teja Šmintič, Maja Skaza, Katja Nežmah, Nina Kovačič (Metka Špurej). Trener: Mitja Serdinšek
Danilo Klajnšek
Reportaža
Najboljši slovenski plavalci »okupirali« ptujske Terme
Prejšnji teden se je v ptujskih Termah zbrala najštevilčnejša zasedba slovenskih plavalnih reprezentantov doslej. Pod vodstvom trinajstih trenerjev, vključno s selektorjem Ronijem Pikcem, je vadilo 48 naših najboljših tekmovalcev in tekmovalk z izjemo treh študentov ameriških fakultet: Sare Isakovič, Jerneja Godca in Damirja Dugonjiča. Pikec je v pol leta uvedel nekatere spremembe, ki naj bi v prihodnosti postale stalnice.
Na Ptuj neposredno s počitnic
Od srede do nedelje so člani kadetske, mladinske in članske reprezentance izvedli osem vodnih treningov. September, ko zunanji termalni kompleks ni več polno zaseden s turisti in rekreativnimi plavalci, jim je omogočil polni izkoristek kapacitet olimpijskega bazena. V štirih urah, ki so jih dnevno prebili v vodi, so družno vadili v treh skupinah. Sprinterje je usmerjal sam Pikec, sred-njeprogaše bivši trener Isako-vičeve Miha Potočnik, dolgo-progaše pa Pikčev predhodnik na selektorskem stolčku Vlado Čermak. Med najbolj uspešne slovenske plavalke letošnjega poletja spada Jeseničanka Anja Klinar, ki se je na Ptuj pripeljala direktno s počitnic. Dobitnica dveh medalj na letošnjih Sredozemskih igrah, šestih na avgustovskem vojaškem svetovnem prvenstvu in 14. (400 m mešano) ter 25. uvrščena (200
m mešano) na julijskem svetovnem prvenstvu je povedala: »Na Ptuju sem bila že večkrat in tudi tokrat se odlično počutim. S starejšimi plavalci se dobro razumemo, mlajših pa ne poznam veliko. Sicer je spoznavanje namen tega druženja in mislim, da nam kar dobro uspeva. V zadnjih treh tednih, ko sem bila na počitnicah, sem izgubila nekaj kondicije, ki si jo bom poskušala povrniti. Sem si pa v tem času napolnila baterije in sem z mislimi že povsem
v novi sezoni. Ker nekaj časa nisem bila v vodi ne pretiravam, za uvajalni del sezone pa so treningi kar naporni. Še največ težav mi povzroča jutranji tek.«
Naskok na jubilejni naslov
V polnem zagonu je naš naj-izkušenejši plavalec Peter Man-koč. Ljubljančan bo decembra v Carigradu naskakoval deseti zaporedni evropski naslov v disciplini 100 m mešano v kratkih bazenih. Priprave je pričel pred ostalimi. »23. avgusta se je začelo. Imam svoj individualni program, zato nisem bil ves čas na Ptuju,« je povedal Mankoč. Njegovo znanje in izkušnje pridejo še kako prav mlajšim plavalcem, ki pa ga vsaj na Ptuju niso jemali preveč resno, ko se je na prosto sobotno popoldne postavil v trenersko vlogo. »Včasih lahko plavalec plavalcu dosti boljše razloži kakšno zadevo, saj točno pozna občutke. A zaenkrat me kaj dosti ne poslušajo. Večino sploh prvič vidim. Vseeno upam, da bodo
Foto: Uroš Gramc
Selektor slovenske reprezentance Roni Pikec (desno) je skupaj s Petrom Mankočem delil nasvete mlajšim članom reprezentance.
Rokomet • Turnir mladih v Ormožu
Zmaga pripadla Jeruzalmečkom
Športna dvorana Hardek je v organizaciji RK Jeruzalem Ormož in Televizije Ormož gostila močan mednarodni turnir za mlajše dečke B, letnike 1998 in mlajše. Na turnirju so nastopili: RK Zagreb, RK Karlovac, RK San sport Čakovec, RK Duplje Tržič, RK Mokerc Ig in Jeruzalem Ormož. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim po 20 minut. Zmaga je zasluženo ostala doma, saj so Jeruzalemčki suvereno premagali vse svoje nasprotnike. Z drugim mestom so presenetili rokometaši Mokerca Iga, tretje mesto je zaradi boljše gol razlike od Zagreba pripadlo ekipi Karlovca. V idealno sedmerico turnirja so se uvrstili trije Ormožani, Gašper Horvat je postal najboljši igralec turnirja.
Rezultati turnirja: Jeruzalem - San sport Čakovec 16:6, Duplje Tržič - Zagreb 6:13, Karlovac - Mokerc Ig 6:7, San sport Čakovec - Duplje Tržič 6:8, Zagreb - Karlovac 7:7, Jeruzalem - Mokerc Ig 12:7, Karlovac - San sport Čakovec 15:5, Mokerc Ig - Zagreb
8:7, Jeruzalem - Duplje Tržič 9:7, San sport Čakovec - Mokerc Ig 7:10, Duplje Tržič - Karlovac 1:16, Jeruzalem - Zagreb 11:6, Mokerc Ig - Duplje Tržič 11:2, Zagreb - San sport Čakovec 16:3, Jeruzalem - Karlovac 10:5.
Končna uvrstitev: 1. Jeruzalem Ormož, 2. Mokerc Ig, 3. Karlovac, 4. Zagreb, 5. Duplje Tržič, 6. San sport Čakovec.
Idealna sedmerica: Vratar: Mateo Radočaj (Karlovac), levo krilo: Josip Člekovic (Karlovac), desno krilo: Martin Hebar (Jeruzalem), levi zunanji: Gašper Horvat (Jeruzalem), desni zunanji: Luka Ambrož (Mokerc Ig), srednji zunanji: Tilen Kosi (Jeruzalem), krožni napadalec: Erik Židanek (Mokerc Ig). Naj strelec: Leon Strbad (Zagreb) Naj vratar: Mateo Radočaj (Karlovac) Naj igralec: Gašper Horvat (Jeruzalem) Postava Jeruzalem Ormož: Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Žan Firšt Šeruga, Tilen Kosi, Rene Plavec, Nino Ulaga, Gašper Horvat, David Lukner, Timon Grabovac, Dominik Ozmec, Filip Luci, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Matej Niedorfer, Lan Vor-šič, Renato Kozel, Kristjan Petek, Anže Horvat, Gašper Hebar, Ivo Belec, Aljoša Munda, Matej Vrankovečki, trenerji Mladen Grabovac, Aleš Jurčec, Uroš Krstič.
KU
kaj odnesli od teh priprav, da bodo imele pozitiven učinek za naprej.«
Plavalci sledijo nogometašem
Glavni postojanki prihajajoče sezone bosta dve. Ob Carigradu se bodo plavalci in plavalke za evropske naslove pomerili še avgusta v olimpijskem bazenu v Budimpešti. Sicer Pikec mlade tekmovalce vključuje v program za OI 2012 v Londonu, ko mu tudi poteče mandat selektorja. V pol leta, kolikor je Kranjčan do sedaj preživel na čelu reprezentance, je uvedel nekatere novosti. Med pomembnejše
Zanimivosti
sodi nova klasifikacija in uvrščanje tekmovalcev na podlagi rezultatov po točkovanju mednarodne plavalne organizacije (FINA) v »vrhunski razred« ter članske A-, B- in C-razred. »Top« razred trenutno šteje 9 članov, ti plavalci in plavalke pa bodo največji prejemniki sredstev iz proračuna Plavalne zveze Slovenije (PZS). Koliko denarja bodo prejeli za tekmovanja in priprave, nam direktor PZS Borut Poje ni znal povedati, saj pogovori za podpis sponzor-skih pogodb še potekajo. Recesija se pozna tudi v plavanju, zraven tega se je bivša vodilna struktura po besedah zdajšnjega predsednika zveze Darjana Petriča zadolžila v višini približno desetino proračuna zveze, kar zna prav tako vplivati na omejevanje nekaterih vsebinskih postavk.
»Lahko smo zelo zadovoljni, da so nam v ptujskih Termah v obliki sponzorstva znižali stroške za izvedbo tokratnih priprav. V jesenskem času je ptujski bazen idealen za treniranje, saj lahko vzdržujejo optimalno temperaturo vode. Upam, da bomo letos izvedli načrtovano, v tem primeru se ponovno vidimo meseca maja. Sicer načrtujemo, da bi se celotna reprezentanca za en teden zbrala trikrat na leto. Zimsko lokacijo še iščemo,« je Pikec namignil, da bi po slovenski nogometni reprezentanci Terme Ptuj lahko postale pripravljalna baza tudi plavalcem.
Preko celega leta večina stroškov pade na pleča klubov in posameznikov. Pikec vzporedno opravlja tudi trenersko vlogo pri kranjskem Triglavu, pod
Nepozabni Wembley
Nogometaši Hajdine, člani Športnega društva Hajdina in društva MSM Iternational (na fotografiji) so doživeli nepozabne trenutke na zgodovinskem nogometnem srečanju
angleške in slovenske izbrane vrste na slovitem londonskem Wembleyju. Četica 52 ptujsko-hajdinskih navijačev v Londonu je bila med 2500 slovenskimi navijači zelo glasna. Športno
njegovim budnim očesom vadi Klinarjeva ter najuspešnejša slovenska plavalca iz letošnjega svetovnega prvenstva, Matjaž Markič in Emil Tahirovič, ki sta v disciplini 50 metrov prsno osvojila šesto in sedmo mesto. »Priprave v klubih so prav tako vezane na finančno stanje. Če bo to dopuščalo, se bom z vso trojico za tri tedne odpravil nekam na višinske priprave. Ponavadi zaradi zmanjšanja stroškov potujemo skupaj z Mihom Potočnikom in njegovimi varovanci, drugače pa imamo doma kar dobre pogoje za trening,« je dejal Pikec.
Korak naprej k starim kopalkam
Pogovoru o kopalkah se niti tokrat nismo mogli izogniti, revolucionarna oprema še vedno buri duhove. 43 svetovnih rekordov v Rimu je preseglo vsa dosedanja prvenstva, ukrepi za zajezitev »tehnološkega« plavanja so nujni. PZS je za kategorije dečkov in deklic »plavajoče« kopalke s prvim septembrom že prepovedala, FINA bo za vsa tekmovanja pod njenim okriljem to storila s pričetkom prihodnjega leta. Na potezi je evropska zveza (LEN), ki razmišlja o prepovedi na decembrskem evropskem prvenstvu. Pikec pričakuje, da bodo končno odločitev sporočili po kongresu LEN, ki se bo v danskem Kopenhagnu odvijal 18. in 19. septembra. Plavalci si s tem ne belijo glave, saj vseskozi trenirajo v navadnih' kopalkah, tako imenovanih zaviralkah.
Uroš Gramc
so navijali čez vso srečanje in se veselili prvega slovenskega zadetka na Wembleyju. Projekt ni bil mali zalogaj. Pri njem so pomagali Občina Hajdina, podjetje Freesal in člani sami. "Bilo je fantastično. Vzdušje na tekmi je bilo enkratno, še posebej, ko smo ga zabili Angležem," pravi predsednik ŠD Hajdina Primož Brodnjak.
NFM
Ljubstava • Drugo srečanje sedanjih in nekdanjih Haložanov
Tukaj so ostala vsa otroška leta ...
Prvi vikend v septembru je bil že drugi piknik tistih, ki živijo in ki so nekoč živeli v Halozah - z Majskega Vrha, Dravinjskega Vrha in iz Ljub-stave. Organizatorji smo bili tisti, ki kljub temu da ne živimo več v Halozah, radi zahajamo tja, saj so tukaj ostala vsa otroška leta, vsi lepi spomini. Nekateri so šli iskat srečo in boljši kruh drugam, vendar so jih čudovite Haloze zvabile nazaj v rodni kraj, kjer so njihove korenine.


Domačija Vindiševih iz Ljubstave nam je že drugič odstopila prostor okrog domačije. Čeprav deževno dopoldne, organizatorjev in vseh tistih, ki so željno čakali, da se srečajo, ni odvrnilo od dejstva, da srečanje oziroma piknik bo.
Bolj se je bližala ura srečanja, bolj smo bili vsi nestrpni. Ne vem, kako sploh naj začnem ob takšni nostalgiji čustev, ki sem jih doživela sama, saj sem nekatere srečala po mnogih letih, nekaterih se niti spominjala nisem več, zelo dobro pa sem se spomnila imen.
Skupaj s predstavnico organizatorjev, ki je prisotne nagovorila, so nam spomini zatava-li za veliko let nazaj, spomnili smo se, kako smo izgledali kot kratkohlačniki, kako smo preživljali skupaj otroška leta, kakšni so bili naši domovi. Ni bilo televizorjev, ni bilo avtomobilov, še elektrike do leta 1959 ni bilo. In ko je končno v hiši zasvetila žarnica, smo ob medli svetlobi doživeli ponovno rojstvo. Po hišah nekoč še črne kuhinje s kmečko pečjo, ki so bile izključno prostor za gospodinje, so danes zamenjale nove sodobne kuhinje. Domače jedi, čeprav najbolj preproste, so naše mame in babice znale pripraviti na prav poseben način. Po bregovih so bili posejani vinogradi, škropili so se s škropilnicami (telegami), ki so jih nosili naši očetje in dedje, pa vleka šlauha gor in dol. Škropivo pa samo galicija. Pod vinogradi pa so bili sadovnjaki.
V mislih smo se spomnili zvoka brušenja kos, saj so kosci, še preden je začel peti
Urad za delo Ptuj
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330 049.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOZNIK POTNIKOV NA MINIBUS-AVTOBUS + TURISTIČNI VLAKEC, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit A-, D-kategorije. CIDA STORITVE, prevozništvo, trgovina in druge storitve, d. o. o., DESTR-NIK 17, 2253 DESTRNIK, CIZERL DANILO, 051/671-500.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; BREZ POKLICA, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje
prvi petelin, že kosili. Ko so se vračali s košnje, pa so imeli za klobukom namesto cvetja zataknjene jagode, ki so jih z veseljem razdelili otrokom.
Kasneje nekje med letoma 1970 in 1975 pa vse tja do 1980 se je začela obnova starih vinogradov in tako je po haloških bregovih zabrnel buldožer in rezal terase. Vinogradi stojijo še danes, nekoliko obnovljeni, vendar v veliko slabšem stanju kot nekoč.
Spomin je zataval tudi na šolsko pot, saj je bila cesta tako prašna, da si je večina otrok ob potoku umila noge, da so lahko nadaljevali pot v šolo. Pa starega lesenega mostu, ki je bil ves trhel, in ko je Dravinja narasla, smo imeli občutek, da čaka prav na nas, da nas z mostom vred odnese po dolini navzdol.
S spomini smo zatavali v čas, kdo je imel prvi radio, kako se je polnil. Prvi televizorji so se pojavili v Halozah nekje v letih 1967 in 1969, z dvema ali tremi programi, pa spomin na prvi pralni stroj, ta je segal vse do leta 1973 in nekateri so takrat že lahko rekli adijo škaf in žehta.
Po pitno vodo so prebivalci Haloz seveda hodili v studence v grape, le-te pa je bilo potrebno vsako leto čistiti. Tu in tam je tudi kakšen presahnil, predvsem po tem, ko so se začeli graditi novi vinogradi, oziroma rezati terase. Ostala voda se je uporabljala iz cistern, in če ni bilo zadosti dežja, je tudi te kmalu zmanjkalo, zato še danes cenimo vsako kapljico vode.
Vodovod se je pričel graditi v Halozah leta 1986, izkop pa se je delal v večini ročno z
dobro, pisanje dobro. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 B, 2282 CIRKULANE, MILOŠIČ MIRAN, 070 284 200.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; POSLOVNA SEKRETARKA, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 B, 2282 CIRKULANE, MILOŠIČ MIRAN, 070 284 200.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BLA-GAJNIK-RECEPTOR - M/Ž; DELO Z BLAGAJNO V IGRALNEM SALONU IN DELO NA RECEPCIJI V HOTELU, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik , govorjenje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnov-
Mladinskimi delovnimi brigadami.
Prva prevleka asfalta iz Vidma do Koletnikovih v Dravinjskem Vrhu pa je bila zgrajena nekje v 80. letih, nekje pet let kasneje pa do križišča (do Maroha), veliko kasneje pa v Ljubstavo.
Večina prisotnih se je rodila na težki haloški grudi, večina je s teh bregov zbežala na lepše in boljše, vendar ko leta minevajo, vedno bolj ugotavljaš, kje so tvoje korenine in naše so prav gotovo v Halozah. Čudovite so te naše Haloze, v njih najdeš smisel življenja,
no, računalniško oblikovanje -osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, 0.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRIKAR - M/Ž; POZNAVANJE ELEKTRONAČRTOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKO-TEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGER-SKEM 30, 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@triera.net.
PRODAJALEC, PRODAJALKA TEKSTILA - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IN VSEH DRUGIH TRGOVSKIH IZDELKOV , SKLADIŠČENJE LE TEH, ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BLAGA , SKRB ZA ČISTOČO PRODAJALNE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER
v njih najdeš prijazne ljudi, si napolniš baterije za nove podvige in ni več daleč, ko se bodo gozdovi odeli v škrlatne barve in ni ga slikarja, ki bi risal lepše kot narava.
Srečanje in vzdušje je postajalo vedno bolj veselo, sreča je kar žarela iz obrazov. Najstarejši obiskovalec piknika je štel 92 let (sorodniki pa so ga pripeljali iz doma upokojencev), najmlajših niti nismo šteli. Število prisotnih je iz ure v uro naraščalo in številka je hitro presegla stotico.
Organizatorji pa so poskrbeli za dober bograč, kasneje
FRANC, 03 812 10 64.
VARILEC, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VARILEC - ELEK-
TRO - M/Ž; VARJENJE PO ELEK-TRO POSTOPKU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. MP PTUJ PODJETJE ZA INŽENIRING, MONTAŽO IN PROIZVODNJO STROJNIH NAPRAV D.O.O., DORNAVSKA CESTA 7 B, 2250 PTUJ, KOLARIČ ROBERT, 02/ 787 13 20, kadrovska@mp-ptuj.si.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO-INSTALATER - M/Ž; ELEKTROIN-STALACIJSKA DELA, NA TERENU V SLOVENIJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ, družba za gradbeništvo, inštalacije in druge storitve, d.o.o., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 02 748 16 63, iztokm@elektro-tehnika-sp.eu.
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE, DODIPLOMSKI, VETERINAR- DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE - M/Ž; ZDRAVLJA-NEJ ŽIVALI V AMBULANTI, DELO V AMBULANTI, določen čas 12 me-
pa jedi z žara.
Vsaka prisotna članica nežnejšega spola ni pozabila na pecivo, tako da smo proti koncu organizatorji imeli že občutek, da imamo razstavo slaščic. Drage gospodinje, hvala za vašo skrb.
Običajno so prireditve samo v dolini; čeprav nekateri več ne živimo v občini Videm, radi prihajamo v kraj, kjer smo se rodili, kjer je ostalo naše otroštvo, nekaterih tudi mladost, v kraj, kjer se je rezala tanka skorja kruha, da so lahko naši očetje in matere preživeli svoje številčne dru-
secev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-katego-rije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	osnovno. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DAMIJAN PEKLAR S.P., SLOVENJA VAS 2 B, 2288 HAJDINA, PEKLAR DAMJAN, 041/537439, damjan.peklar@gmail.com.
ELEKTROTEHNIK, STROJNI TEHNIK, PRODAJALEC IN VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME
-	M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM V ZVEZI S PRODAJNIM PROGRAMOM, OPRAVLJANJE PRODAJE REZERVNIH DELOV, SVETOVANJE STRANKAM V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM, ITD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 740 EUR bruto / mesečno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D.,
Foto: JJ
žne.
Srečanja se je v poznih popoldanskih urah udeležil tudi župan občine Videm g. Friderik Bračič in bil presenečen nad udeležbo nekdaj rojenih v Halozah in tistih, ki tam še vedno živijo, so živeli ali pa so se ponovno vrnili. Skupaj z udeleženci je zapel, nekdaj živeče v Halozah pa je spoznaval preko tistih, ki v Halozah živijo še danes.
Ob koncu smo si obljubili, da bo to srečanje tradicionalno. Pa nasvidenje na prihodnjem srečanju.
Jana Janžel
OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi.ptuj@hafi.si.
NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR -M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VUK JANEZ S.P. - PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK.
KUHAR, POMOČ V KUHINJI- PICO PEK - M/Ž; POMOČ V KUHINJI- PICOPEK, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BLANKA PUKLAVEC S.P. OKREPČEVALNICA PIZZERIJA KLARA, SPODNJE JABLANE 42 F, 2326 CIRKOVCE, KAC JANKO, 051310 579.
VOZNIK, POKLICNI VOZNIK
- M/Ž; PREVOZ TOVORA V DOMAČEM IN TUJEM PROMETU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit C-, E-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN.
Okoli sveta (9) • Piše: Filip Kovačič
Silvestrovanje nad Indijskim oceanom
("Ali razmišljanje popotnika visoko nad oceanom o vprašanju, kako proslaviti prehod v novo leto brez šampanjca")
Na predvečer silvestrovega sem odletel z Madagaskarja, ki je bil moj dom zadnjih 25 dni. Zgodba Madagaskar je končana, moje misli so bil še neurejene, občutki mešani. Morda zato, ker moje potovanje ni bilo končano, pravzaprav je bilo šele nekje na začetku, končana pa je nepozabna dogodivščina na velikem afriškem otoku.
Po prihodu nazaj v največje mesto Južne Afrike, Johannesburg, sem si našel prenočišče blizu letališča, saj me samo mesto ni zanimalo. Poleg vseh grozljivih zgodb in legend, ki obdajajo Johannesburg, pravijo najnevarnejše mesto na svetu - mesto z največ umori, nisem imel posebnega motiva izzivati usode. Pa še slabo počutje se me je lotevalo in za osemurno dolgo 'slavnostno' novoletno večerjo nad morjem sem želel biti kar se da spočit.
Ko se je kazalec približal pol ure do polnoči po singa-purskem času, sem pogledal na ekran na mojem udobnem sedežu Boeinga 777, družbe
Singapore Airlines. Trenutna višina je bila 11.300 metrov, temperatura zraka -49 °C.
Pravzaprav pa me je že nekaj časa zelo mučilo vprašanje, kako bo potekal skoraj enajsturni sil-vestrski polet čez šest časovnih pasov z najboljšo letalsko družbo. Kdaj bomo sploh praznovali prihod novega leta? Po singa-purskem času ali po južnoafriškem, mogoče po obeh, ali celo vsako uro, ko bomo preleteli nov časovni pas? In teh je bilo kar šest!
Leteli nad Mauriciusom, Madagaskar smo že preleteli, z nekaj turbulencami vmes, vendar nič hujšega. V Mauriciusu je ura 6 minut do osme zvečer, v Jo-hannesburgu še ni šest, medtem ko so se v Sloveniji priprave šele prav začele, ura je bila namreč 6 minut do pete ure popoldan.
Pomislil sem: »Zdaj gre zares! Samo še minuta do polnoči v Singapurju. Upam, da bomo nazdravili s šampanjcem ... in potem vsako uro znova. Le kakšno ugodno presenečenje pripravi najboljša letalska družba
Foto: F. Kovačič
Plaža z uvoženo mivko v Singapurju
Foto: F. Kovačič
Silhueta Singapurja
svojim potnikom ob prihodu novega leta? No vsaj upam lahko. Pa kaj, če me rahlo peče grlo. Ne vem, kaj pomeni to, da so ugasnili luči v kabini. Da naj čim hitreje zaspimo?
Pravkar je kapetan po zvočnikih zaželel vsem srečno novo leto! Po singapurskem času, jasno! Kje pa je šampanjec? Mogoče, ko bomo po realnem času preleteli v novo leto? Nekje nad Sri Lanko? Čez dve uri?
Po slušalkah vrtijo Sveto noč ..., kar primerno, sem si mislil. Kmalu za tem mi je osebno voščil tudi kopilot in nato sem dobil še sadni sok, ki ga nisem naročil. Sem mislil, da je vsaj z vodko, pa nič ... Še vedno se zahvaljujem z mersi. Nekaj pa mi je le ostalo od francoščine na Madagaskarju.
Še zmeraj razmišljam, le zakaj so postregli samo meni s sokom. Sele zdaj so začeli streči vsem... Vino? No, dobro.
Vstop v novo leto ni bil spek-takularen, vsaj ne tako, kot sem
si zamišljal, mi bo pa zagotovo ostal nekje v spominu. Kot posebno. Vsako leto pa le ne pričakaš novega leta pri hitrosti skoraj tisoč kilometrov na uro in enajstih kilometrih višine.
Skoraj natančno ob sedmi uri zjutraj sem pristal na enem najmodernejših letališč na svetu. In ravno v istem trenutku so v velikem delu Evrope pokali šampanjci ...
Po celonočnem silvestrskem poletu in dopoldanskem posedanju na modernem Changi letališču v Singapurju je končno napočilo pet popoldan, ko sem imel polet v tajsko mesto Krabi. Zelo utrujen sem prispel v zanimivo obmorsko mesto. Sklenil sem, da bom ostal vsaj šest dni, da se malo spočijem ter obnovim svojo spletno stran, ki sem jo v Madagaskarju pošteno zanemarjal. Zaradi obilice dogodivščin, slabih internetnih povezav in malo tudi moje lenobe.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj me ljudje sovražijo?
Pred nekaj meseci sem se prvič zaposlila. Stara sem 25 let. Izkazalo se je, da mi ne gre tako slabo. Kljub začetnemu strahu sem se razumela tudi s sodelavci. Ne dolgo zatem pa se je s strani nekaterih (navadno tistih, ki so že prej veljali za problematične) začelo dogajati nekakšno sovraštvo. Sprva sem mislila, da je to ljubosumje zaradi diplome, potem pa mi ni bilo več jasno, kajti v tem podjetju nisem edini diplomant, zakaj se torej spravljajo ravno na mene?
Tako se dogaja, da prihajam v službo in odhajam iz nje pod stresom, posledično temu pa z veliko utrujenostjo, saj me določene izjave o meni za hrbtom zelo zbi-jejo. Trudim se biti močna, predvsem pa se zavedam, da je ljubosumje in sovraštvo do mene njihov problem in se zato nimam kaj sekirati. A dejstvo je, da me nekje znotraj vendarle žre. Zakaj ravno jaz? Tako mi je hudo, saj jim nisem storila nič ža-lega, kvečjemu sem prijazna do njih, mogoče še preveč
prijazna!
To pa ni edini primer. Kolikor zadnje čase razmišljam, opažam, da je kar nekaj takih, ki v meni vidijo nekoga, ki ga lahko teptajo. To so lahko čisto mimoidoči ljudje, ljudje na uradih, za pultom, starejši ipd. Posebno tisti, ki so starejši od mene, mislijo, kakor da so zaradi svojih let večvredni in da sem jaz navadna »šmr-klja«. To me tako jezi, da bi včasih sama sebe pojedla! Sicer se postavim zase, a potem se vname prepir. Kajti ne dovolim, da se tako obnašajo do mene! Če pa svojih misli ne povem glasno ali če jih povem preveč prijazno, pa se tudi ne počutim v redu, ker se mi zdi, da čustva v meni še vedno vrejo, medtem ko se drugi ob izbruhu do mene verjetno popolnoma umirijo.
Kaj sem jaz, da morajo z mano tako ravnati? Kaj sem jim naredila? Zakaj me sovražijo? Predvsem pa me zanima, kaj naj naredim, kako naj reagiram v trenutkih, kot sem jih omenila. Ne ma-
ram, da kdo tolče po meni.
Pozdravljeni!
Veliko ljudi gre skozi to fazo, ko se prvič zaposlijo. Čez čas dobiš »trdo kožo«, kot pravijo. V resnici je pa tako, da je vsak mlad, ki prihaja na novo delovno mesto, odprt, ranljiv in negotov. Kjer koli bi se zaposlili, bi se v veliki možnosti našel kdo, ki bi vas obrekoval in bi mu bili trn v peti. Višje delovno mesto kot imate, bolj se bodo ljudje ob vas spotikali. Podjetje je sistem, kjer se prebuja vsakemu posamezniku veliko tega, kar je prinesel od doma. Če ste imeli zelo avtoritarnega očeta, imate veliko možnosti, da bo tudi vaš nadrejeni tak.
Vprašanje je, zakaj vas to tako moti. Kje ste se že srečali s tem svetom in je bil boleč? Vaš zadnji odstavek izraža veliko bolečine, ki je nosite v sebi. Zakaj bi vas kdo sovražil? Ljudje pač reagirajo iz svojega sveta, vi pa njihove reakcije doživljate kot sovraštvo, ki je namenjeno vam. Tukaj pa je vprašanje, zakaj vi tako doživljate, zakaj se to lepi na vas. Od kod vam ta svet?
Morda pa je smiselno, da se v sebi malo umirite in poiščete
punčko v sebi, ki je najverjetneje veliko jokala. Potolažite tega otroka v vas in si dajte priznanje, da ste v redu. Sedaj ste odrasla ženska, ni vam potrebno več na tak način. Malo nežnosti, sočutja in ljubezni do sebe, pa se bo vaš svet od znotraj počasi začel spreminjati. Nekatere stvari so tako močno zavezujoče v nas samih. Pa vendar se da, z vztrajnostjo in potrpežljivostjo do sebe. Veliko besa in sovraštva ste usmerili do sebe. Ne vem, na koga bi morali biti besni, pa ni bilo dovolj varno. Vrnite ta bes tja, kamor spada, spustite te solze, ki jih držite in si recite kakšno lepo in spodbudno besedo.
Pa srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 15. september
Danes goduje Nikodem.
Danes praznuje Žalostna Marija božja.
1789 se je rodil James Fenimore Cooper, začetnik ameriškega zgodovinskega romana.
1830 se s progo Liverpool-Manchester začne v Britaniji obdobje železni-
1875	se je rodil v Ljubljani slovenski gradbeni inženir za visoke gradnje in univerzitetni profesor v Ljubljani Jaroslav Foerster.
1890	se je rodila angleška pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie.
1891	se je rodil v Latkovi vasi v Savinjski dolini slovenski pripovednik Janko Kač.
1907	so odprli v Ljubljani dekliški internat Mladika.
1917 so v Ljubljani podpisali Ljubljansko, oziroma septembrsko izjavo, s katero so se pridružili državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Sreda, 16. september Danes goduje Ljudomila.
Danes je mednarodni dan varstva ozonske plasti.
1736 je umrl je nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit, izumitelj prvega resnično zanesljivega termometra.
1745 se je rodil ruski vojskovodja, zmagovalec nad Napoleonom, Mihail
Ilarijonovič Kutuzov, smolenski knez in ruski feldmaršal.
1849 so odprli so železniško progo Celje-Ljubljana.
1859 je škof Anton Martin Slomšek dosegel premestitev sedeža lavantin-
ske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor.
1859 je angleški raziskovalec David Livingstonee odkril jezero Njasa v
Afriki.
1908	je nastal mogočni ameriški avtomobilski koncern General Motors. 1934 je bila v škofijskem dvorcu v Goričanah pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo, ki se jo je udeležil tudi Josip Broz Tito.
Četrtek, 17. september Danes goduje Frančiška.
14 je rimski senat pokojnega cesarja Oktavijana Avgusta uvrstil med bogove.
1787 so sprejeli prvo ustavo ZDA.
1877	je kemik William Henrv Fox Talbol iznašel negativ in kopiranje z njega v pozitiv, kar je prvič omogočilo razmnoževanje in povečevanje negativa. 1939 so sovjetske čete napadle Poljsko.
1942	je visoki komisar Ljubljanske pokrajine izdal naredbo o ureditvi šolstva v pokrajini.
1958 se je rodil v Ljubljani slovenski publicist, politik in bivši predsednik slovenske vlade Janez Janša. Petek, 18. september Danes goduje Irena.
53 se je rodil rimski cesar Trajan. 1739 so sklenili beograjski mir.
1807 je papež Pij VII. ukinil metropolijo v Ljubljani in jo kot navadno škofijo podredil neposredno Svetemu sedežu.
1837 se je rodil v Šoštanju slovenski železniški strokovnjak, gospodarstvenik in politik Mihael Vošnjak.
1851 je dunajsko ministrstvo sprejelo zamisli slovenskega matematika in pisca učbenikov Franca Močnika o ureditvi glavnih šol na Kranjskem.
1869	je bila v trgovinski register v Ljubljani vpisana Kranjska industrijska družba.
1873 je na Slapu pri Vipavi začela delovati prva slovenska kmetijska šola.
Sobota, 19. september
Danes goduje Suzana. Danes je mednarodni dan miru.
1693 je umrl v Krškem slovenski plemič, znanstvenik, polihistor, topograf in založnik ter eden najpomembnejših predstavnikov baroka na naših tleh Janez Vajkard Valvasor. 1851 se je rodil slovenski politik in javni delavec, dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar, eden najbolj znanih ljubljanskih županov.
1928 je tržaški prefekt razpustil Politično društvo Edinost v Trstu z dnevnikom Edinost. 1928 so prvič predvajali film Walta Disneya Parnik Wilie, v katerem je imela glavno vlogo Miki Miška.
1941 sta se pri Valjevu sestala poveljnik glavnega štaba NOVJ Josip Broz Tito in komandant četnikov, oziroma uradne starojugoslovanske vojske, Draža Mihajlovic.
1943	je Prešernova brigada po tednu hudih bojev zavzela močno utrjeno postojanko Turjak.
Nedelja, 20. september Danes goduje Svetlana.
1870	se je na Verdu rodil slovenski slikar, grafik, risar in restavrator Matej Sternen.
1870 je postal Rim prestolnica združene Italije.
1876	so odprli železniško progo Divača-Rakitovec-Pulj.
1878	se je rodil ameriški pisatelj Upton Sinclair.
1890 se je rodil v Gornji Radgoni slovenski filozof France Veber.
1892	se je rodil v Trstu slovenski skladatelj in glasbeni pisec Marij Kogoj.
1893	se je rodila v Novem mestu altistka, operna in koncertna pevka ter pedagoginja Zora Ropas.
Ponedeljek, 21. september Danes goduje Matej.
Danes je svetovni dan alzheimerjeve bolezni.
1756 se je rodil škotski inženir John London McAdam, ki je namesto blatnih kolovozov začel graditi ceste iz tolčenca - makadamske ceste. 1832 je umrl škotski pesnik in pisatelj Walter Scot, začetnik romantičnega zgodovinskega romana.
1866 se je rodil eden najvidnejših pisateljev znanstvene fantastike Anglež Herbert Wells.
1878 se je rodil v Glinjah pri Kranju slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Franc Kimovec.
1905	so odprli v Šentvidu pri Ljubljani Zavod svetega Stanislava in popolno slovensko gimnazijo.
1906	se je rodil v Škofji Loki slovenski mladinski pisatelj, dramatik in publicist Lojze Zupanc.
1927 je Velja Vukičevic sestavil novo jugoslovansko vlado, v kateri je SLS sprva imela le enega ministra dr. Andreja Gosarja.
AvtottSOM
Peta generacija pola
v	■ ■■■	•	V	I v
zeli biti najuspešnejša
Skozi pet generacij je polo dobil več kot 10,6 milijona lastnikov po vsem svetu in danes predstavlja tretjino prodaje celotne znamke. Novi model je večino oblikovnih detajlov povzel po večjem golfu, s katerim sta si podobna kot še nikoli doslej, vsi so serijsko opremljeni s sistemom ESP, motorji pa ustrezajo Euro 5 normativom, pri čemer je nekaterim v pomoč neposredni vbrizg goriva po skupnem vodu. Mali golf zaradi okoljskega, varnostnega in tehničnega napredka pomeni velik korak naprej.
Šef oblikovanja pri Volkswagnu Walter de Silva je izbral enostavne linije, ki povzemajo hišno podobo. Oblikovno polo, zaradi značilnega sprednjega dela, marsikoga spomni na golfa, a to avtomobilu štejemo v dobro. Neke drznosti tako ni na pretek, četudi naj bi polo iskal kupce tako med mladimi in starejšimi navdušenci nad Volkswagnovimi vozili. Oblikovalci se izgovarjajo, da takšna oblika skozi čas manj zastari, kar je po njihovem prepričanju dobro tako s stališča kupca kot znamke. Trivratna različica je v primerjavi s petvratno videti nižja in širša, razlog za to pa sta skriti B- in ožji C-stebriček, ki navidezno podaljšujeta predel stranskih stekel.
Pri novih generacijah avtomobilov je v navadi, da v primerjavi s predhodno nekoliko „zrastejo" in tudi pri polu je tako. V dolžino sedaj meri 397 centimetrov, v širino 168 centimetrov, kljub temu da je za dober centimeter nižji in ima za pol
Zdravstveni nasveti
Vrbovec (Epilobii herba)
centimetra krajše medosje, pa je prostora približno toliko kot prej. Na zadnji klopi ga je presenetljivo veliko, enako velja za prtljažnik, ki je dvonivojski in v osnovi ponuja 280 litrov prostora, pri podiranju asimetrično deljive zadnje klopi pa 952 litrov.
Novi polo je dobil kvalitetneje izdelano notranjost in veliko novih tehničnih rešitev, med katerimi je treba omeniti serijski ESP in doplačljivi sedemstopenj-ski DSG menjalnik. Kupci lahko izbirajo med poznanimi opremskimi paketi trendline, comfortline ter highline. Trendline ponuja ESP, klimatsko napravo, radijski sprejemnik, šest varnostnih blazin, električni pomik sprednjih stekel, centralno zaklepanje in voznikov sedež nastavljiv po višini. Comfortline omenjeno nadgrajuje z deljivo zadnjo sedežno klopjo, dvojnim prtljažnim dnom, daljinskim centralnim zaklepanjem in z električnim pomikom stekel v vseh vratih. Najdražji paket opreme highline ponuja še 15-palčna aluminijasta platišča, sprednji meglenki, usnjen večfunkcijski volan, sredinski naslon za roke, športna sprednja sedeža, potovalni računalnik, predala pod sprednjima sedežema in osvetlitev prostora za noge spredaj.
Tudi spisek dodatne opreme je dolg:
med drugim si kupci lahko za dodaten denar omislijo kakovostnejši avdio sistem, navigacijsko napravo, samodejno klimatsko napravo, multimedijski vmesnik, napravo za prostoročno telefoniranje, kasneje pa bosta kupcem na voljo še panoramsko okno in biksenonski žarometi. Žarometi se po vzgledu Audi-ja razlikujejo glede na stopnjo opreme, med drugim so lahko dnevne luči tudi v meglenkah.
Osnovo obširne ponudbe bencinskih strojev predstavljajo bencinski atmosferski motorji: 1,2-litrski MPI s 60 oziroma 70 KM, stopnico višje je 1,4 litrski s 85 KM največje moči. Vrh ponudbe predstavlja najmočnejši bencinski TSI agregat, ki iz 1,2 litra prostornine iztisne 105 KM. Na dizelski strani je izbire ravno tako dovolj: vstopni TDI je 1,6 litrski agregat s 75 KM, enako velik je tudi TDI s 90 KM ter 1,6-litrski dizel, ki zmore 105 KM. Novembra letos naj bi pri Volkswa-gnu ponudili še izvedbo bluemotion s 90 KM, ki bo v povprečju porabila le 3,6 litra plinskega olja in v ozračje izpustila 96 gramov ogljikovega dioksida. Večina motorjev je povezanih s petstopenjskimi ročnimi menjalniki, pri nekaterih je mogoče izbrati tudi omenjeni sedemsto-penjski samodejni menjalnik DSG. Vsi motorji ustrezajo Euro 5 normativom o čistosti izpuhov, vsi dizli pa so opremljeni s filtrom trdih delcev.
Po zaslugi sodobne gradnje vozil in novih tehnologij so Nemci zmanjšali skupno maso avtomobila za 2,5 odstotka, zato se je pri nekaterih motornih izvedenkah poraba znižala za do 20 odstotkov.
Tik pred odprtjem najodmevnejšega salona vozil v Frankfurtu je polo pete generacije že zapeljal na slovenske ceste, naši trgovci pa od njega (upravičeno) veliko pričakujejo, saj naj bi še naprej predstavljal tretjino celotne prodaje te znamke pri nas. In če ta pričakovanja prevedemo v številke, to letos pomeni okoli 1100 vozil, najbolj pa naj bi kupci posegali po 1,4-litrskem bencinskem motorju in po paketu opreme comfor-tline.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Ljudska imena: ni podatka
Opis: Ime vrbovec se nanaša na podobnost semen te rastline s semeni vrbe. Pri nabiranju in uporabi moramo biti pazljivi, saj obstaja veliko vrst vrbovca, a niso vse zdravilne. Med zdravilnimi poznamo drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum), uporabljamo pa lahko tudi ozkolistni, rožnati, temno zeleni, gorski, hribski, močvirski, prodnati ali alpski vrbovec. Kosmati in gozdni vrbovec sta škodljiva. Od drugih se ločita po tem, da zrasteta do 150 cm visoko, imata velike, škrlatno rdeče cvetove, mesnato steblo in liste, ki so na spodnji strani
kosmato dlakasti.
Drobnocvetni vrbovec najdemo najpogosteje v vlažnih gozdovih, ob potokih in izvirih. Ozkolistnega najdemo na pogozdenih posekah, med grmovjem, ob poteh, na obrežjih in gozdnih jasah. Zraste do višine 80 cm. Cveti od junija do avgusta.
Zdravilni vrbovec spoznamo po njegovih majhnih cvetovih v rdečkasti, bledo rožnati ali skoraj beli barvi. Cvetovi so na podolgovatih semenskih strokih, iz katerih po razprtju gledajo semena, ki imajo bele, bombažu podobne laske. Pri zdravilnih vrstah nabiramo celo rastlino - steblo z listki in s cvetovi. Rastlino poskušamo odtrgati v sredini, da lahko kasneje požene stranske poganjke. Po trganju zraste še dva- do trikrat. Nabrane liste še sveže razrežemo.
Zdravilne snovi in učinkovine: Vrbovec vsebuje fla-vonoide, čreslovine, pektine, rastlinske hormone in tanine.
Delovanje in uporaba:
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Učinkovine v vrbovcu delujejo protivnetno in protibakte-rijsko. Preko vpliva na encimske mehanizme, ki imajo pomembno vlogo pri povečanju prostate, blažijo težave pri povečani prostati. Te se kažejo kot pogosto uriniranje, ki je lahko boleče in neprijetno, nočno tiščanje na vodo, nepopolno praznjenje mehurja. Pri pitju čaja se prostata zmanjša in zmehča, čeprav še ostane nekoliko povečana. Težave pri mokrenju se izboljšajo, kapljanje seča preneha. Pri težavah s prostato naj moški
čaj pijejo tri tedne, nato pa za nekaj časa prenehajo s pitjem. Vsak dan naj spijejo dve skodelici čaja, eno zjutraj na tešče, drugo pol ure pred večerjo.
Zdravilni vrbovci se uporabljajo tudi kot blagi diuretiki pri težavah z mehurjem. Vr-bovčev čaj čisti sečna izvodila, dobrodejen je za ledvice.
Zdravilni pripravki: Vr-bovec uporabljamo v obliki čaja, ki ga pripravimo tako, da dve čajni žlički zeli vrbov-ca prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, nato precedimo. Pijemo vedno sveže pripravljenega.
Sklepne misli: Pripravke z vrbovcem lahko uporabljate pri zdravljenju prostate in pri boleznih ledvic ter mehurja.
Pri težavah z izločanjem urina, tudi če so blažje, se vedno posvetujte z zdravnikom, da izključi možnost drugih obolenj. Obisk zdravnika je nujen pri pojavu krvi v urinu ali pri akutnem zastoju urina v telesu. Pri povečani prostati so potrebni redni zdravniški pregledi. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm., Lekarne Ptuj
Trgatve so pred vrati
Poletja je, kot vse kaže, dokončno konec. Šolarji so se skoraj že navadili na šolske klopi, potrgano pa je tudi najbolj zgodnje grozdje. Tudi na zelenjavnem vrtu je treba vsak dan kaj pobrati in shraniti. Tako je okrasni vrt sedaj malo v ozadju. Pa vendar prihaja sedaj čas sajenja novih gred, tudi o jesensko/zimski preobleki balkonov in oken bomo morali počasi razmisliti. Mnogi pa bomo seveda morali urediti tudi poslednja počivališča naših rajnih. Ker je še dovolj časa, lahko deževne dni, in naslednji dnevi naj bi bili bolj deževni kakor sončni, izkoristimo tudi v ta namen.
Sobne rastline
Verjetno ste v času od pomladi do sedaj tudi nabavili kakšno novo lončnico. Vse nove rastline je pred zimo zelo dobro presaditi v novo, svežo prst in običajno tudi v večje posode. Zaradi prevoza in lažjega ravnanja jih vrtnarije v cvetličarne pošljejo v zelo rahli, a večinoma šotnati zemlji. Ta pa slabo zadržuje vlago, ima pa tudi zelo malo hranil. Takšna prst pa bo v suhem zraku povzročala veliko težav. Težko je pravilno zalivati, saj se prst hitro izsušuje, po drugi strani pa pozimi ne smemo pogosto zalivati. Rastlin pozimi ne dognojujemo, vendar nekaj hranil kljub vsemu potrebujejo. V šotnati prsti jih ni. Spet smo v težavah. Čeprav jesen res ni čas za presajanje, je te, na novo kupljene rastline le bolje presaditi. Edina izjema so orhideje.
Počasi prenehamo dognojevati preostale rastline in tudi nekoliko zmanjšujemo zalivanje. Tako bomo rastline počasi pripravili na zimsko počivanje. Tega potrebujejo tudi rastline v stanovanjih.
Jesenske lepotice v koritih na balkonih
m mm- ^
■ vmiw •
Foto: Miša Pušenjak
Čeprav je letos večina balkonskih rastlin res prekrasnih, jih bodo počasi zamenjale jesenske lepotice. Že nekaj let so v koritih obvezne mačehe, zelo pogoste so tudi vrese. V današnjem času pa jih lahko kombiniramo še z mnogimi drugimi rastlinami. Omenila sem že, da v koritih pustimo bodalico, da pa so v njih zelo lepi tudi okrasni šaši.
Danes pa naj vam predstavim še eno prekrasno rastlino tako za gredice s trajnicami, pokrivanje, pa tudi za jesenske zasaditve korit, posod ali grobov. To je skrečnik ali latinsko Ajuga reptans. Ta rastlina je trajnica, letos vam bo krasila korita ali posode, v naslednjih letih pa bo uporabna za prekrivanje tal na gredicah v polsenci. Spomladi nas razveseli z modrimi cvetovi. Rastlina, o kateri govorim, raste v posodi na desni strani in ima na sliki temno rdeče liste. Listi so lahko tudi pisani, roza beli, v tujini pa tudi rdeče oranžni. Poleg nje je v posodi posajena tudi bodalica, ki se sicer posuši, a je vseeno tudi pozimi suha lep okras korit in posod. V jeseni se v tej posodi najbolj bohoti vresa in so mačehe dokaj neopazne, spomladi pa bodo glavno vlogo prevzele mačehe. Vreso pa porežemo in bodo njeni zeleni listi samo ozadje rumenim mačeham. Ker imamo vsi raje žive barve, jesenske zasaditve popestrimo s koruzo, kot na tej sliki, ali pa okrasnimi bučkami.
Podobno lahko naredimo tudi na gobovih. Cvetja je vedno manj, denarnice pa so bolj tanke in je kupovanje precej drago. Zato mi je prav hudo, ko v mnogih vazah na grobovih vidim plastično cvetje, poleti, ko je izgovor vročina, v jeseni, ker cvetja na vrtu že primanjkuje, in seveda pozimi. Namesto rezanega cvetja lahko ravno tako postavimo posodo, ki jo podobno zasadimo in okrasimo in bo v okras tako v jeseni kot pozimi, pa še dolgo v pomlad, dokler ne bomo spet imeli cvetja na domačem vrtu. Dovolj bo zalivanje enkrat tedensko, pogosto pa bo zanj poskrbela sama narava, saj je padavin v jeseni navadno veliko. Tako si že dolgo pomagajo v tujini.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
V petek, 16. oktobra, bodo v ljubljanski Hali Tivoli kon-certirali legendarni rokerji ZZ TOP. Bradati teksaški trio je zaslovel že v začetku sedemdesetih s skladbo La Grange. ZZ Top je ameriška rock skupina, ki že vse od leta 1969 deluje v nespremenjeni zasedbi: Billy Gibbons(kitara, orglice), Dusty Hill(bas kitara) in Frank Beard( bobni), poleg tega pa jih že od začetka njihove poti spremlja tudi producent Bill Ham. Prvo ploščo je skupina izdala leta 1971, poimenovala pa jo je kar ZZ Top's first album. V treh desetletjih so izdali nekaj nepozabnih svetovnih uspešnic, kot so Gimme All Your Lovin, Rough Boy, Viva Las Vegas, Sharp Dressed Man in številne druge. Svoj zadnji
studijski album Mescalero so izdali leta 2003. Lani pa so izdali tudi koncertni album
Live From Texas.
®®®
Ameriški blues rocker Chris Rea bo v kratkem izdal zbirko svojih največjih uspešnic. Na kolekciji bo tudi novi singel pod naslovom Come So Far, Yet Still So Far To Go, ki bo uradno objavljen 28. septembra, medtem ko bo novi album pod imenom Still So Far To Go - The Best Of Chris Rea objavljen 5. oktobra. Kolekcija bo vsebovala dve zgoščenki, na katerih bomo lahko slišali vse največje hite tega legendarnega pevca. Spomnimo se nekaterih velikih uspešnic, kot so The Road to Hell, Fool (If You Think It's Over), On The Be-
Chris Rea
Pošljite ^
señsoT
Za Ghost Sensoi, pošljite
TD DUH na 3030
Mi
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÄGE
IAWN&DM04
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögojt uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - prewrite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveiaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debitel], etna povratnega sms-a je 1,88 EUR. I up«abo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na wvw.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev m Lpcratoken prmaia 5 spwoä na möK i wap povezavo aatefljje, 12 katere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedež« podjetja, je možno odstopit? kadaritoft Odjava td $iop na 3030, ReWamaoje 02-46-14-5Q5, reklamadj^smscrt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghost Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
ZZ Top
ach, let's Dance, Josephine, Auberge, Julia in I Can Hear Your Heartbeat. Že v začetku prihodnjega leta se bo Chris Rea vrnil na koncertna prizorišča po Evropi in Združenih državah Amerike z veliko turnejo, v sklopu katere se bo 22. februarja ustavil tudi v Ljubljani. V svoji tridesetletni karieri je v Middlesbroughu rojen Chris Rea prodal več kot 30 milijonov albumov. Albuma The Road To Hell iz leta 1989 in Auberge iz 1991 pa sta se povzpela na prvo mesto v Veliki Britaniji in dokončno
utrdila njegov sloves.
®®®
Ameriška R&B diva Mary J Blige obljublja še za letos novi studijski izdelek. Njen že deveti album bo nosil ime Stronger. Na ameriških radijskih postajah pa je že predstavila prvi singel z novega albuma The One. Skladbo The One je posnela skupaj z rap glasbenikom Drakeom inpro-ducentom Rodneyem Jerkin-som. Prav tako pa je že predstavljena naslovna skladba Stronger, ki se nahaja v sklopu dokumentarnega filma o ameriški košarki More Than a Game.
®®®
Po več kot štirih letih se na glasbeno sceno vrača provo-kativna ameriška zasedba Scissor Sisters. Kot je dejal pevec in vodja skupine Jake Shears bo album zvenel zelo umazano, saj je navdih za nove pesmi dobil v času dvomesečnega bivanja v Berlinu, ko se je, kot sam pravi, predajal drogam in vročim zabavam. Album naj bi izšel v začetku prihodnjega leta. Največja uspešnica skupine Scissor Sisters, ki je osvajala tudi svetovne glasbene lestvice, je skladba I don't Feel Like Dancin'.
®@®
Na površje pa počasi prihajajo tudi pravi razlogi, zaradi
katerih je prišlo do težav in prekinitve dela legendarne britanske zasedbe Oasis. Vzrok za prepir med bratoma Gallagher je Liamova odvisnost, ki je Noel ni mogel več prenašati. Oasis bi morali nastopiti na velikem festivalu v Chelmsfordu, ki pa so ga odpovedali. Prepir med bratoma Gallagher se je pričel že
med njihovo turnejo po ZDA.
®®®
58-letna pevka Susan Boyle je kljub končnemu porazu v britanski oddaji talentov Britain's Got Talent še naprej v središču pozornosti. Njen album, ki naj bi pri založbi Amazon Records izšel 23. novembra, je namreč po naročilih prehitel težko pričakovan album Whitney Houston. Na omenjenem albumu bomo lahko slišali tudi priredbo
Madonine skladbe You'll See.
®@®
Na novem albumu pevca Michaela Boltona bomo lahko slišali, kako zveni sodelovanje med tem glasbenim veteranom in pop zvezdnico Lady Gaga. 56-letni Bolton bo namreč na svojem novem albumu One World One Love zapel skladbo Murder My Heart, ki jo je napisala Lady Gaga.
®®®
Na veliko veselje ljubiteljev avstralske skupine Bee Gees se le-ti ponovno vračajo na glasbeno sceno. Brata Robin in Barry Gibb bosta odslej nastopala kot duet. Skupina Bee Gees je razpadla leta 2003 po nenadni smrti Maurica Gi-bba. Bratje Robin, Barry in Maurice so v več kot 40-letni karieri s svojimi skladbami zasloveli po vsem svetu. Spomnimo se njihovih velikih uspešnic, kot so Night Fever, More Than A Woman, How Deep Is Your Love, Words, Don't Forget to Remember in številne druge.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
3.	PARTY IN THE U.S.A. - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	RUN THIS TOWN - JAY-Z FT. RIHANNA & KANYE WEST
2.	GET SEXY - SUGABABES
3.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
NEMČIJA
1.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
2.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID GUETTA FEAT KELLY ROWLAND
3.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
Invazija vesoljcev
O ja, napadajo nas z vseh strani. Pa pri tem se ne konča! Ljudem uničujejo pšenico, jih ugrabljajo, jim vstavljajo čudne čipe, preko katerih z njimi manipulirajo, ter in-filtrirali so se v sam vrh družbe - vlado. In tako smo mi, ljudje, postali žrtve njihovega zlonamernega načrta. No, to mislijo butlji, ki v življenju nimajo pametnejšega dela, kakor da se ukvarjajo s teorijami zarote. Glede vesoljcev si mislim, da nekje vsekakor so, saj je drugače celotno vesolje ogromna potrata prostora, ne verjamem pa, da prihajajo na Zemljo in rišejo žitne kroge. To je preprosto neumno verjeti.
Ampak tisti, ki hočejo, bodo v to tudi verjeli, ne glede na vse obrazložitve in kaj vem kaj še vse. Teorije zarote in pravljice, da vlade nekaj prikrivajo, so pač veliko bolj zanimive kakor suhoparna stvarnost in dejstvo, da kroge delajo povsem navadni ljudje s smislom za umetnost. To - umetnost - krogi vsekakor so, zdi se mi pa neumno, da zaradi tega uničujejo kar precejšnje količine žita. Vendar ti imajo za razliko od vesoljcev vsaj motiv za takšno početje, povsem navadno izražanje samega sebe skozi umetnost. Motiva pri vesoljcih nisem našel in po mojem niti zagovorniki teh neumnosti ne poznajo kakšnega. Potrebno se je vprašati, čemu bi Nezemljani risali kroge v žito. Že če človek samo malo pomisli, ugotovi, da je kaj takšnega povsem nelogično. Ta bitja, ki imajo tehnologijo, da s svetlobno hitrostjo preletijo nekaj galaksij, pridejo na Zemljo, in ker so tako visoko razviti, gredo polagat pšenico. Seveda njihovi zagovorniki tudi za to najdejo odgovor. Kako pa, sporazumevati se hočejo z nami! Seveda, pri vsej tehnologiji, ki jo premorejo, se bodo z nami sporazumevali preko pšenice.
Če hočejo navezati stik z nami, zakaj potemtakem preprosto ne pristanejo pred Belo hišo ali Vatikanom in rečejo: »Tu smo.«? Čudna se mi zdijo tudi vsa ta videnja NLP-jev. Zakaj jih ljudje videvajo. Mar nimajo kakšne tehnologije, s katero bi lahko postali nevidni? In če bi se hoteli pokazati, zakaj potemtakem ne pristanejo na nekem javnem mestu, kot sem zapisal že zgoraj. Pa dobro, recimo da res blagovolijo priti na Zemljo ... Čemu neki smo ljudje tako močno prepričani, da bi vesoljci na vsak način hoteli komunicirati z nAMi. Pri milijonih različnih živih bitij, ki živijo na tem zelenem planetu? Kaj če bi se prišleki hoteli pogovarjati s pikapolonicami ali ščurki? Velika verjetnost obstaja tudi, da bi želeli komunicirati s kiti ali delfini, ki imajo mnogo bolj dodelan in razvit jezik kakor mi. Skratka možnosti je neskončno.
Ko pa tako razmišljam o vseh teh rečeh, ne morem, da ne bi pomislil, od kod sploh prepričanje, da so vesoljci čudna zelena bitja, po strukturi prav zastrašujoče podobna ljudem? Zakaj ljudje mislijo, da bi vesoljci morali imeti glavo in par rok ter nog, trup, dvoje oči, ušesa in tako dalje. Kaj pa mi vemo, kaj vse lahko živi kje v vesolju? Prav zaradi tega se mi zdi neumno tudi iskanje planetov, na katerih bi lahko bilo življenje. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem, namreč iščejo po ključu, ki nam je še predobro znan. Planet mora biti velikosti Zemlje, mora imeti vodo, atmosfero in krožiti mora okoli zvezde, približno tako močne in velike, kot je naše Sonce. Zakaj? Takšni pogoji so potrebni za razvoj življenja, kot ga poznamo na našem planetu. Na Zemlji bitja potrebujejo na primer vodo. Bog si ga vedi, kakšna čuda vse lahko živijo v prostranem vesolju. Morda tista bitja za obstoj potrebujejo kak element, ki ga na Zemlji sploh ne poznamo! Morda osnovni gradnik ni celica, mogoče živijo od kozmičnega sevanja in tako naprej. Tako je to . kot pri vseh ostalih rečeh se tudi pri tej vse preveč omejujemo. Glede vesoljcev, videnj NLP-jev in raznoraznih ugrabitvah, pa vse do vladnih zarot in takšnih bedarij pa je reči samo eno stvar - če je verjetno več rešitev, je ta prava najpreprostejša.
Matic H
Le s t v i
1.	I GOT
2.	WHE
N AJ Cy
PEAS GUETTA
JTTA FELLING - THE BLACK EYED I I EN LOVE TAKES OVER - DAVID FEAT KELLY ROWLAND
3.	CELEBRATION - MADONNA
4.	FUNHOUSE - PINK
5.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
6.	HUSH HUSH - PUSSYCAT DOLLS
7.	PAPARAZZI - LADY GAGA
8.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRIf
9.	WE ARE GOLDEN - MIKA
10.	SHE WOLF - SHAKIRA
11.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILL
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
dušeno mleto meso, njoki, solata SREDA
gobova juha s krompirjem, kruhov
narastek s skuto*
ČETRTEK
piščančja enolončnica z ajdovimi
žganci
PETEK
kumarična omaka s krompirjem,
koketi
SOBOTA
paprikaš, testenine NEDELJA
cvetačna juha z rižem, oslič s pršutom**, pečen krompir, solata PONEDELJEK
testenine z zeliščnim maslom in drobtinami, solata
*Kruhov narastek s skuto
1/2 kg pretlačene skute, 10 dag staljenega masla, 2 dl sladke smetane, ščepec soli, 2 jajci, 2 žlici sladkorja, 8 dag na kockice narezanega belega kruha, 1 žlička moke.
Skuto damo v skledo, primešamo maslo in smetano, malo osolimo, nato zamešamo stepeni jajci, sladkor, kruh in moko. Testo naj počiva 30 minut, da se kruh navlaži. Testo damo v namazan narastkov pekač in pečemo okoli 35 minut pri 2000 C.
**Oslič s pršutom
4 osličevi fileji, 5 dag staljenega masla, 4 rezine pršuta.
Osličeve fileje namažemo z mehkim maslom, nato jih zavijemo v eno ali dve rezini pršuta in ponovno premažemo z mehkim maslom. Pripravljene fileje položimo v pekač in damo za 15 minut v pečico, razgreto na 2000 C.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kdor nima v glavi, ima v nogah.
-k-k-k
Če želiš biti lubljen, lubi!
•k-k-k
Klin se s klinom izbija.
-k-k-k
Najboljše zdravilo za jezo je odlog.
-k-k-k
Vrana vrani ne izkljuje oči.
-k-k-k
Čas beži.
-k-k-k
Če želiš mir, pripravljaj vojno.
-k-k-k
Nemo propheta in patria.
-k-k-k
Nihče ni prerok v domovini.
-k-k-k
Kdor seje veter, žanje vihar.
-k-k-k
Lakota je najboljša začimba.
-k-k-k
Čista vest velja toliko kot tisoč prič.
-k-k-k
Dajati je božansko, prejemati človeško.
-k-k-k
Roka roko umije.
-k-k-k
Kogar bogovi ljubijo, umre mlad.
Po treh mesecih ohanja in ahanja reče ona njemu: »Čas bi bil, da me predstaviš družini ...«
»To je pa trenutno nemogoče: otroci so v šoli, žena pa v službi.«
Vprašanje za zaupno rubriko: »Ali lahko občujem z zaro-
SESTAVIL
EDI KLASINC
HLEV ZA ŽIVINO
Štajerski TEDNIK
FINSKI AVTOMOB. DIRKAČ ROSBERG
STIČNA MLADINSKA ZVEZA V SZ
(NAREČNO)
SORTA SLIV
100
OLGA REMS
MEDLOBA, MOTNOST
ZAHODNI MONGOLI
NASA DRŽAVNA SEKRETARKA (KATJA)
AFRIŠKA DRŽAVA
BARVA IGRALNIH KART
REŽISERKA (NATAŠA)
VRH NAD CHAMONIXOM
GLAVNI ŠTEVNIK
LESENA OGRAJA
BOŽANSKI NAUK
O BAN
CERKVENO SODIŠČE
OSJE GNEZDO
PRISTAŠ REALIZMA
PREBIVALEC VRAT PRI LITIJI
JAHVEJEVI ANGELI
PISANE TROPSKE PAPIGE
AMERIŠKI F. IGRALEC
META VRANIC
FRANCOSKI
PEVEC ŠANSONOV (CHARLES)
UČENJAK
NAŠ DJ KONČAR
SIDRO, KOTVA
SPOJINE AMONIJAKA
SUHA KRAŠKA SLANINA
NAŠ DIRIGENT
NAŠA PEVKA DEŽMAN
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ARTHUR (KRAJŠE)
EVROPSKA DRŽAVA
ENOTA ZA ZRAČNI TLAK
HRUP, TRUŠČ
BRAZILSKA DRŽAVA
KRAŠKO VINO
NAS ROCK PEVEC (MATIC)
PEVKA SAGADIN
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
CMERAV OTROK
BOLGARSKI CAR
čenko kar na pločniku?«
»Načelno lahko. Le utrujali vas bodo z nasveti.«
»Kakšna se vama zdi moja nevesta?« vpraša zdomec starša.
»Lepa ravno ni, je pa uvožena.«
»Požrl si obljubo, ki si mi jo dal!«
»Nič ne de, ti bom dal še eno.«
Dekle se spre s fantom in zaradi pomanjkanja izkušenj poišče nasvet pri najboljši prijateljici - svoji materi: »Mami, Tone je rekel, da sva opravila, če bom trmasto vztrajala pri svojem. Povej mi, kdo mora popustiti?«
»Darinka, čisto preprosto je: pred poroko ti, po poroki pa on.«
»Zakaj jokaš, hčerka?«
»Zaročenec me je zapustil.«
»Jokaš za zaročencem, ki se ni hotel poročiti s tabo? Pojdi no, pojdi, takih lahko najdeš na vsak prst po deset!«
»Tone, kdaj se bova poročila?«
»Prihodnje leto.« »Zakaj pa ne letos?« »Letos sem že Francki obljubil .«
Ko je Janez povedal Marič-ki, da se bo oženil z drugo, ga je Marička vprašala: »A ta druga kuha bolje kot jaz?«
»Ne.«
»A bolje šiva?«
»Ne.«
»A se bolje ljubi?«
»Ne.«
»Kaj pa potem zna?«
»Zna me spraviti pred sodišče zaradi nezakonskega otroka ... «
»Svetuj mi, prijatelj, a1i naj vzamem bogato vdovo, ki je ne ljubim, ali revno deklico, ki jo obožujem, ona pa mene?«
»Ravnaj se po srcu, fant moj!«
»Prav imaš, denar ni vse ...«
»Tako je! - Kje pa stanuje tista vdova?«
Bralka piše časopisu, zaupni rubriki: »Moj mož je rekel, da gre kupit vžigalnik, pa se ni več vrnil. To se je zgodilo že pred dvema letoma. Kaj naj storim?«
»Uporabite pač vžigalice.«
»Lani si mi pravil, da se boš oženil z zelo simpatično vdovo. Kaj je s tem? Sta se razšla?«
»Ne.«
»Kaj pa potem čakaš?« »Mož še ni umrl.«
»Ko sem se zaročila z Janezom, njegovi starši niso bili posebno navdušeni. Ampak videti bi morala, kako besna je bila šele njegova žena.«
Mladenič opazi prikupno deklico, ki sedi sama na klopi v parku. Približa se ji in jo vpraša: »Ali lahko prisedem?«
»Izvolite.«
Čez nekaj časa jo spet ogovori: »Verjetno čakate na moža?«
»Da, že nekaj let.«
Ugankarski slovarček: AKAN = jezik v Gani; DRU = vrh nad Cha-monixom; ERMAN = ljudsko ime za zdravilno rastlino rman; OJROTI = Zahodni Mongoli; PROSENC = slovenska filska rezižerka in videastka (Nataša, 1966-); REINA = španski nogometni vratar (Jose, 1982-); SERAFI = Jahvejevi angeli; VEIT = nemški kipat Stoss.
■ue>je 'uegieJA 'je}ne~| 'ejef 'e>ju}eiu 'noj 'seAeey nueey '}so|peiu 'ePieg 'ouesojj 'yo 'JJ°1 'oeuej| 'o;s 'ejeeo 'ueiv 'e|eqej| 'jo}s -!4!|od 'eomejo VlS 'uel°q '1!9A '9>!9>i 'wezjapo 'euuy 'eujsy 'ueiuje 'eie}s :ouAejopoA :a)|uezjj)| a) Aaijsau
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da so prve vrste mariborskega narečnega festivala poleg nekaterih direktorjev letos zapolnili tudi nekateri politiki in poslanci. In nikomur ni jasno, ali zato, ker jim je ta glasba tako pri srcu, ali zato, ker so dobili vstopnice podarjene.
... da bo kolegij županov Spodnjega Podravja po dolgem času spet izven Poetovi-one. Tokrat se bodo zbrali v osrčju Slovenskih goric, kot se spodobi za čas trgatve.
... da po sprejetju občinskih odlokov o ja vnem redu in miru tudi gasilske veselice niso več, kar so bile. Nič več špricarjev na metre, nobene štajerske ikebane, nobenih polomljenih šankov, da o kosteh ne govorimo.
... da se nekateri neupravičeno jezijo nad neurejenostjo turniškega polkrožišča, saj siroteki ne vedo, da gre za nasad avtohtone orjaške lo-
bode (lat. Loboda gigantea), s katero menda želi mestna občina v Knjigo rekordov.
. da je nek Poetoviončan, potem ko je prebral, da so japonskemu premierju Marsovci vrnili ženo, obupano zavzdihnil: »Ja, saj meni bi mojo tudi vrnili. Še hitreje ...«
... daje žoga še vedno okrogla, goli na naketerih žogo-brcarskih igriščih pa oglati.
Baje daleč preveč oglaaaa-ati.
Vidi se ...
. da se televizijska novinarska doktorica očitno pripravlja še na en doktorat - o fotografiji. Ker menda ja ne želi menjati službe, kajti tudi sama je nekoč ugotovila, da ne gre nikomur tako lepo kot „holivudarjem".
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Daniela Cartl
Foto: Tajno društvo PGC
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1 : Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Daniela Cartl s Hajdine in zapisala: »To poletje sta moji nečakinji Larisa in Luna uživali v termalni vodi Vrnjačke Banje in tako nabirali energijo tudi malo drugače...«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4		2	S			e		s
								
	1					2		
	5	1		e	s	e	2	
		4		2				
				5	7	i		
								7
				4			e	
		S	2		5			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	C	ooo
Bik	V	©©©	CCC	oo
Dvojčka	VVV	©©	C	ooo
Rak.	VV	©©©	C	o
Lev	VVV	©©©	CC	o
Devica	VV	©	CCC	oo
Tehtnica	V	©©	C	ooo
Škorpijon	VVV	©	CC	oo
Strelec	VVV	©©©	C	oo
Kozorog	VV	©	CCC	o
Vodnar	VVV	©©	CC	o
Ribi	VV	©	CCC	ooo
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Anej Vaupotič, Vareja 1, 2284 VIDEM-PTUJ.
Anekdote slavnih
Vsak dan je ob določeni uri prišel k avstroogrskemu cesarju Francu Jožefu I. njegov zdravnik, dvorni svetnik Kerzl in sta malo poklepetala in pokadila.
Nekega dne pa komorni strežaj zdravnika ni spustil k cesarju: »Danes ne smete naprej, gospod dvorni svetnik,« mu je rekel,
»ker se njegovo veličanstvo ne počuti dobro.«
***
Zaradi političnih pesmi proti režimu je moral francoski pesnik Pierre-Jean de Beranger večkrat na sodišče. Za procese proti njemu je vladalo veliko zanimanje in nekoč se je moral tričetrt ure prebijati v sodni dvorani, da je prišel do svojega prostora. Pri tem je ponavljal besede nekega obsojenca na smrti, ki se je prav tako težko prebijal do morišča: »Prostor, gospodje, prostor,
brez mene ne boste mogli začeti!«
***
Ko je francoski državnik in kasnejši predsednik Francije Raymond Poincare trideset let star postal minister, je njegova mati razočarano vzkliknila: »Dobro, vendar v tem poklicu ne moreš i
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. septembra do 21. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
V družbi so se pogovarjali o stiskaču, ki ga delo ni preveč zanimalo.
»Kaj pa zdaj počne?« je vprašal francoski pripovednik in pisec komedij Pierre Veber Veber.
»Začel je delati.«
»Torej sem imel prav, ko sem trdil, da je pripravljen za denar
narediti vse!« je ponosno povedal Veber.
***
Francoska modna ustvarjalka Gabrielle Chanel - Coco Chanel je priznala, zakaj se ni nikoli poročila: »Bog ve, da sem si želela ljubezni, ampak tisti hip, ko sem morala izbirati med moškim, ki ga ljubim, in svojimi oblekami, sem se določila za obleke.«
***
Neki bančnik je napisal tragedijo v verzih. Francoskemu skladatelju Claudu Debussyju jo je dal uglasbiti z besedami: »Gospod, ponujam vam polovico svoje slave!«
Ko je Debussy prebral napisano, je vrnil besedilo s pojasnilom: »Gospod, prosim, če obdržite vso svojo slavo zase!«
Haloze • Z okrogle mize Društva rejcev drobnice
Prihodnost reje drobnice
Društvo rejcev drobnice (DRD) Haloze, ki je veliko pripomoglo k razširitvi ljubiteljske reje drobnice, je z raziskavo pod naslovom Ekonomska upravičenost izgradnje obrata za predelavo in konfekcioniranje mesa drobnice načelo tudi vprašanje prihodnosti omenjene panoge z namenom ugotoviti, kolikšne so danes pravzaprav možnosti za profesionalno rejo in kje so zapreke oz. težave.
Rezultate raziskave, ki je bila sofinancirana iz programa Leader, so prestavili na okrogli mizi. Ob ugotavljanju perspektive reje v Halozah, so, kot je bilo slišati, posebno pozornost namenili tudi ugotavljanju potreb rejcev, zahteve in možnosti za izgradnjo obrata za prirejo ter predelavo in seveda čim uspešnejše ter sistematično trženje in prodajo.
»Treba se je zavedati, da se bo proizvodnja še naprej povečevala in da je pravzaprav le še vprašanje časa, kdaj bo reja drobnice v Halozah postala ena najpomembnejših panog, ki bo tudi prinašala zadovoljiv prihodek. Kolikor prej bomo rejcem ponudili prodajo tržnih viškov, toliko prej se bo napovedano tudi zgodilo,« je poudaril predsednik DRD Haloze Janko Lorbek.
V Halozah oz. občinah, od koder prihajajo člani društva, letos beležijo preko 1500 glav drobnice, ki jo redi 114 članov; od tega je 20 rejcev nekoliko večjih, ki so že vključeni v sistem kontrole, približno 30 %
Na okrogli mizi so rezultate raziskave ter možnosti nadaljnje reje drobnice predstavili (od leve): Stanislav Golc, Marjeta Ženko, Matjaž Golc in Janko Lorbek.
je majhnih, čisto ljubiteljskih rejcev z nekaj glavami v čredi, večina pa je srednje velikih in prav ti iščejo priložnosti in odgovore na vprašanja o rentabilnosti profesionalne reje drobnice.
V opravljeno raziskavo se je vključilo sedem od devetih občin, iz rezultatov pa je razvidno, da je reja drobnice zaenkrat med manj pomembnimi kmetijskimi panogami, ki prinašajo dohodek, pač pa je opredeljena
bolj kot dejavnost, ki ohranja pokrajino. Zanimivo je, da je večina odgovorov iz šestih občin pokazala, da pa vseeno vidi v reji drobnice razvojno priložnost, daleč najbolj v t. i. ekološki reji, za katero so zla-
THiMOSMO
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
Torek 15.9.2009 08.00-09.00	Zetale - Kmetijska zadruga
09.30 -10.30	Podlehnik - Kmetijska zadruga
11.00 -12.00	Jurovci - avtoelektrika Bračič
13.00 -14.00	Zg. Hajdha - pri pokopališču
14.30 -15.30	Gerečja vas - gasilski dom
Sreda 16.9.2009 08.00 - 09.00	Zamušani - Guma bar
09.30 -10.30	Stonjci - gasilski dom
11.00 -12.00	Grajena - Gasilski dom
13.00 -14.00	Drstelja - kmečki turizem Lacko
14.30 - 15.30	Janežovci - pri Mici
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.	Se prip0ročamo!
Četrtek 17.9.2009
08.00 - 09.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga
09.30 - 10.30	Gabrnik - Trgoviia Hrga
11.00 -12.00	Juršhci - avtoservs Žajdela
13.00 -14.00	Zagorci - gasilski dom Grabšviski breg
14.30 -15.30	Lasigovci - kmetija Kukovec
16.00 -17.00	Polenšak - gostilna Šegula
Petek 18.9.2009 08.00-09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30 -10.30	Majšperk - gostilna Dolhca
11.00 -12.00	Jablane - bar Cezar
13.00 - 14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
14.30 - 15.30	Lovrenc na D. p. - Društvo upokojencev
16.00 -17.00	Apače - Gasilski dom
Sobota 19.9.2009
08.00 -10.00 10.30- 11.30 12.00 - 13.00
Informacije na telefon: 02/ 788 11 68.
Crkulane - bar Marrika Leskovec - pri pokopališču Videm - Market Žerak
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8,2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji In po svetu.
sti v Halozah dane vse možnosti, potrebno je le še pridobiti ustrezne certifikate.
Prav tako je raziskava pokazala, da v občinah menijo, da bodo potrebne za vzpodbujanje reje dodatne vzpodbude. »Iz odgovorov občin je tako razvidno, da ocenjujejo rejo drobnice kot velik, a neizkoriščen potencial. Da bi ta potencial lahko razvili in izkoristili, je potrebno zgraditi ves sistem od reje preko predelave do prodaje in uspešnega marketinga. In to ne le v lokalnem okolju Haloz, ampak na področju celotne države. Potencialni večji rejci namreč želijo in tudi morajo imeti na voljo organizirane možnosti predelave in tudi prodaje, na osnovi česar si lahko naredijo poslovne načrte in predvidijo rentabilnost reje,« je o namenu in rezultatih raziskave povedal Stanislav Golc, sicer koordinator projekta raziskave. »Danes imamo zlasti na področju predelave in prodaje še precejšnjo sivino, marsikaj se izvaja 'na črno', se pa zavedamo, da tako ne bo več dolgo šlo. Kupci, potrošniki so vedno bolj ozaveščeni in jasno je, da hočejo imeti varno hrano. Tržno nišo vidimo tudi v ekološki smeri, saj je v Halozah reja praktično že bolj kot ne ekološka, je pa treba vzpostaviti skupen sistem in pravila ter pridobiti certifikate. Posledično se potem lahko oblikuje tudi višja cena mesa in ostalih izdelkov iz drobnice,« je pojasnil Golc in v nadaljevanju še povedal, da je eden ključnih izzivov za profesionalno rejo drobnice tudi vzpostavitev ustrezne klavnice; čeprav so najprej razmišljali o projektu stacionarne klavnice, se je kaj kmalu izkazalo, da to ne bo najboljša rešitev. Klavnic za drobnico je namreč v državi že 30, rejci pa imajo več logistično transportnih težav, ki bi jih veliko lažje rešili s premično oz. mobilno klavnico. Ena takšnih, zaenkrat sicer še poskusnih, je bila predstavljena tudi na radgonskem sejmu, sicer pa se je že izkazala kot uspešna v Avstriji: »Seveda pa moramo počakati na ustrezno evropsko zakonodajo, ki bi delovanje takšnih klavnic tudi omogočila.
Predvidoma naj bi bila sprejeta do leta 2012. Zbrana mnenja rejcev so takšni klavnici zelo naklonjena, pripravljeni bi bili tudi investirati vanjo, naložba pa bi zahtevala od 50.000 do največ 120.000 evrov.«
Še pred tem pa, kot je bilo slišati na okrogli mizi, bi bilo nujno vzpostaviti sistem pitanja in prodaje mesa drobnice, da se na trgu ne bi pojavljali viški in primanjkljaji, kot je to praksa dandanes. »Prvi korak k celoviti rešitvi uspešne in rentabilne reje drobnice je tako organizacija pitališč, kamor bi pogodbeno vezani rejci oddajali mesec dni stara jagnjeta za dopitanje in kasneje količinsko določen zakol, nato pa bi se v skladu s pogodbo odločali bodisi za nadaljnjo količinsko določeno odprodajo mesa bodisi bi meso
Reja drobnice se v Halozah in obrobju iz leta v leto povečuje; za kvalitetni preskok iz večinoma ljubiteljske dejavnosti v profesionalizem pa bo potrebno urediti še marsikaj.
odkupili rejci nazaj sami za svoje kupce. Seveda bi vse te odnose morali doreči s pogodbami, morda v okviru kakšne specializirane drobničarske zadruge ali pač druge pravno-formalne oblike organiziranosti,« je še pojasnil Stanislav Golc. V državi bi, glede na sedanje stanje reje drobnice, bilo potrebnih pet ali šest tovrstnih pitališč.
Vsi zbrani na okrogli mizi so se sicer ob koncu strinjali, da je reja drobnice ena večjih razvojnih priložnosti Haloz, vendar pa bo za profitabilnost te panoge, ki bi lahko postala donosna glavna dejavnost kmetij, potrebnega še precej napora, zlasti v opisani smeri organizacije celovitega sistema predelave in prodaje.
SM
šolski @enterptuj
strojna šola
Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj Tel.: 02 787 17 20, fax: 02 787 17 11
iX
VABILO NA INFORMATIVNI DAN ZA ODRASLE
Vse zainteresirane za nadaljevanje izobraževanja (v srednjih poklicnih, srednjih strokovnih, poklicno-tehniških programih) za pridobitev različnih poklicnih izobrazb in drugih neformalnih znanj na ŠC Ptuj, Strojna šola, vabimo na informativni dan v četrtek, 17. 9. 2009, ob 17. uri v našem zavodu v sejni sobi 206. Informacije: tajništvo strojne šole na tel. št. (0)2 7871720 ali pri vodji izobraževanja odraslih Jožetu Tranturi (0)2 7871723 ali 051 608 106, joze.trantura@guest.arnes.si. Vabljeni!
ŠC Ptuj, Strojna šola
Foto: SM
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 15. september
20.00 Maribor, SNG, drama, Derviš in smrt, StaDvo, za izven Sveti Tomaž, v osnovni šoli poteka Teden kiparstva, zato ste vabljeni k ogledu, razstava izdelkov bo v petek, 18. septembra, v telovadnici šole Ptuj, Center za socialno delo, vabi k sodelovanju v projektih: prostovoljno delo z osnovnošolci, mladinske delavnice
Sreda, 16. september
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura, prisluhnili
boste pravljici »Bilko pomaga čebelici Eli« 19.00 Maribor, galerija Društva likovnih umetnikov v Židovski 10, odprtje slikarske razstave Adrienne Jalbert iz Francije
Četrtek, 17. september
10.00 do 19.00 Turnišče, razstava ročnih del in kulinaričnih dobrot članov DU Turnišče
17.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, osrednja proslava ob 110-letnici
organiziranega kulturnega delovanja 17.00 Ptuj, Šolski center, strojna šola, informativni dan za odrasle za nadaljevanje izobraževanja (v srednjih poklicnih, srednjih strokovnih, poklicno-tehniških programih) 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, predstavitev publikacije z naslovom Petdeset odplesanih, Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj praznuje 50 let
19.30 Maribor, SNG, balet, 1. koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfornični ciklus in izven 20.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstavitev knjige Ptujčana in dolgoletnega profesorja na ptujski gimnaziji dr. Adolfa Žižka Kompleksni sistemi 2
LEKARNA ORMOŽ Ptujska cesta 25 2270 ORMOŽ
LEKARNA ORMOŽ objavlja
na podlagi 21. in 22. člena Statuta Javnega zavoda Lekarna Ormož, sprejetega dne 28. 4. 2008, Uradni vestnik občine Ormož (št. 11/2008)
razpis za delovno mesto direktorice Lekarne Ormož.
Kandidat/ka mora za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Splošni pogoji:
-	državljanstvo RS,
-	aktivno znanje slovenskega jezika,
-	vozniški izpit B-kategorije,
-	ne sme biti pravnomočno obsojen/a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen/a na nepogojno kazen zapora,
-	ne sme biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.
2.	Posebni pogoji:
-	ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri,
-	strokovni izpit,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti.
3.	Kandidat/ka mora predložiti poleg dokazil o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev program dela in razvoja Lekarne Ormož. Dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih morajo kandidati priložiti prijavi za zasedbo delovnega mesta:
-	življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj,
-	fotokopijo potrdila o izobrazbi,
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu RS,
-	fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu,
-	fotokopijo delovne knjižice ali drugega ustreznega dokazila, iz katerega je razvidna delovna doba in s tem delovne izkušnje na ustrezni stopnji zahtevnosti,
-	pisna izjava kandidata, da ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja,
-	pisna izjava o tem, da zoper kandidata ni sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja.
Izbrani kandidat/ka bo delo opravljal/a v Lekarni Ormož. Kandidate/ ke vabimo, da pošljejo pisne prijave z zahtevanimi dokazili v osmih dneh po objavi na naslov Lekarna Ormož, Ptujska c. 25, 2270 Ormož.
Vloge, ki ne bodo popolne, ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Razpisna komisija bo strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi dokazil, priloženih k prijavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 15.9.
8.00 Kronika ¡2 občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 80 let PGD Desenci, dan gasilca 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SIP
SREDA 16.9.
8.00 Kulturni večer v občini Hajdlna 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Srečanje ljudskih pevcev 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
CEIRTEK 17.9.
8.00 Kronika iz občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Praznovanje Srebrnomašnika 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 18.9.
8.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
	
Mali oglasi j	l PRODAM belo grozdje, mešano. 1 Tel. 768 5471.
KMETIJSTVO	■ NEPREMIČNINE
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
PRODAM pujske od 25 do 45 kilogramov. Telefon 781 03 71.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
ODKUPUJEMO sveže, mokre buč-nice, Oljarna Veselič, Moškanjci 91, tel. 740 82 22.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late opaže ter bruno z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055.
PRODAM krompir za ozimnico z dostavo. Tel. 041 363 947.
PRODAM ladijski pod, 3,40 €/m2, deske, 1300 €/m3, bruna, late, žagan les, drva, cepljena, možna dostava. Tel. 041 833.781, Ivan.
PRODAM SILOS KOMBAJN SK 80 in sejalnico za pšenico, 2 m. Tel. 041 954 115.
PRODAM 3000 l mešanega vina, laški rizling, šipon, sovinjon, z analizo, skupaj po 0,70 € za liter. Tel. 041 328 515.
PRODAM mošt ter grozdje sort rumeni muškat, renski rizling. Tel. 031 412 109. Konrad Zelenik, Gru-škovec 98.
LES za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM belo mešano grozdje, okrog 1000 kg, lahko tudi mošt, trgatev v soboto, 19. 9. Tel. 740 40 66 ali 051 371 572.
PRODAMO grozdje laški rizling. Tel. 031 801 527.
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
A t
K POSKOČNIH
1.Ans.	DONAČKA - Preden ugasne dan
2.	VESELI SVATJE - Svet je že od pamtiveka tak
3.	Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti
4.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Naša dežela praznuje
5.	Ans. ZDOMARJI - Na okence ti trkam
6.	Ans. MODRI VAL - Pesem iz srca
7.	Ans. ISKRICE - S teboj, pomlad
POP 7 TOP
1.	MAJA-Mavrica
2.	ATOMIK HARMONIK-Julie
3.	KORADO & BRENDI - Med in mleko
4.	STANE VIDMAR - Babici za rojstni dan
5.	OBJEM-Nisi ti moj tip
6.	ROK KOSMAČ-Kadar odhajaš 7.4 PLAY-Noro
šopek poskočnih
pop 7 top
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pofiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano, z balkonom, klet, KTV, telefon, lepo ohranjeno, vzdrževano. Tel. 031 244 748.
GOSTINSKI LOKAL na Ptuju, 70 m2, v obratovanju, dam v najem.
Tel. 041 740 813.
NA MIRNI LOKACIJI v Ptuju prodam novo urejeno stanovanje. Tel. 030 396 757.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 298 312.
NA PTUJU v bloku kupim stanovanje z balkonom, pokličite, vsak dan, tel. 031 557 343.
PRODAM poslovni prostor - lokal - 2 x krat 45 m2 na Osojnikovi ul. 22. - zraven trgovine Tuš. Tel. 031 648 852.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM dam garsonjero na Ptuju, na Volkmerjevi cesti. Tel. 041 764 395.
V	NAJEM vzamem enosobno stanovanje ali garsonjero na Ptuju ali v okolici. Telefon 051 381 241.
V	NAJEM oddamo opremljeno eno-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 915 645.
MOTORNA VOZILA.
KUPIM avtomobil od prvega lastnika, najraje diesel, do 5000 evrov. Telefon 041 677 436.
DELO
Ste pripravljeni sedeti 8 ur na mesec ob telefonu in se popolnoma posvetiti nekomu, ki se mu je nabralo preveč in vam želi o tem pripovedovati? Če bi vam bilo te vrste prostovoljno delo blizu in stanujete v Mariboru, Ptuju ali okolici, nas čim prej pokličite na tel. 041/928470 ali 02/320-04-62 in se prijavite na naše uvodno izobraževanje, ki se začenja v oktobru v Mariboru.
OSMRTNICA
Umrl je častni občan občine Juršinci, upokojeni župnik
Stefan Casar
Pogrebna maša bo v sredo, 16. septembra 2009, ob 15. uri v farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih, pogreb na pokopališču v Juršincih.
Občina Juršinci
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Trinajstega septembra mineva deset let spominov, odkar si nas za vedno zapustila, draga mama, babica in tašča
Anica Klajderič
10. 4. 1949 - 13. 9. 1999
IZ BREZOVCA PRI CIRKULANAH
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Sin Darko, hčerki Marjana in Metka z družinami
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
SPOMIN
Boleč je spomin na 15. september 2008, ko nas je brez slovesa zapustil naš dragi ati, tast, dedek, pradedek in brat
Janez Mikša
IZ GRLINCEV 26, JURŠINCI
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji otroci z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi
Anton Horvat
IZ KICARJA 26, PTUJ
Zadnje slovo od dragega pokojnika bo v sredo, 16. septembra, ob 15. uri iz vežice na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: vsi njegovi
Elizabeta
1927 -1979
Tilcka
1967 - 1988
Maks
1929 - 2003
Stanko
1952 - 2008
SPOMIN Kekčevi
IZ BRATISLAVCEV 43
Ob soju prižganih sveč in vonju svežega cvetja tiho pristopamo h krajem vašega zadnjega počitka
Vaši najdražji
in se spominjamo dni, ki smo jih preživeli skupaj.
Maribor • 40. festival narečne popevke
Zmagoslavje Šantla in Kumra
Letošnji jubilejni, že 40. festival mariborske narečne popevke je v nedeljo, 13. septembra, kljub neposrednemu televizijskemu prenosu veliko dvorano Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru napolnil do zadnjega sedeža; med 15 novimi narečnimi popevkami so slavili Štajerci, saj je strokovna komisija izbrala Rudija Šantla, občinstvo pa Domna Kumra.
Foto: M. Ozmec
Prve nagrade občinstva se je Domen Kumer veselil skupaj z avtorjema zmagovalne skladbe Metko Ravnjak Jauk in Borisom Roškarjem.
Začetki tega najstarejšega slovenskega popevkar-skega festivala segajo že v leto 1962, ko so v organizaciji mariborskega študentskega časopisa Katedra v mariborski unionski dvorani organizirali popevkar-ski festival Katedra 62. To je bil predhodnik kasnejše Popevke vesele jeseni in nato sedanjega Festivala narečnih popevk. Zaradi menjave organizatorjev sicer nekajkrat festivala niso organizirali, kljub temu pa je v dobrih štirih desetletjih slovensko popevkar-sko skrinjo obogatil za skoraj 600 narečnih popevk, med katerimi so mnoge popularne še danes.
Na mariborskem festivalu narečnih popevk so prepevali že skoraj vsi znani slovenski pevci in pevke zabavne glasbe, med njimi Lidija Kodrič, Lado Leskovar, Bor Gostiša, Eva Seršen, Oto Pestner, New swing kvartet, Tatjana Gros, Braco Koren, Karli Arhar, Edvin Fliser, Ivo Mojzer, Alenka Pingterič, Irena Kohont, Tomaž Domicelj, Alfi Nipič in Regina. Skladbe zanje so pisali vsi pomembnejši mojstri, kot so Bojan Adamič, Berti Rodo-šek, Mojimir Sepe, Jože Kreže, Boris Rošker, Edvin Fliser, Dušan Porenta, Igor Podpečan, Emil Glavnik, Dezider Cener in drugi. Med pisce besedil
pa so se zapisali Miroslav Slana, Dragica Škerlavaj, Vinko Šimek, Marjan Stare, Gregor Strniša, Metka Ravnjak Jauk in Feri Lainšček.
Na letošnjem, jubilejnem 40. festivalu narečne popevke Maribor 2009 smo slišali 15 novih narečnih popevk, ki jih je strokovna komisija organizatorjev izbrala med 50 prispelimi na osnovi razpisa. Izvajali so jih Brežiški flosarji, Renata Novak, skupina Dupljak, Gašper Rifelj, Rudi Šantl, ansambel Zapeljivke, ansambel Štrk, Maja Oderlap, Lea Hlebec in Orlek, Lidija Kodrič, Tomaž Domicelj, Alenka Herceg, skupina Malibu in Jože, Anita Kralj ter Domen Kumer.
Po izboru televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev je glavno nagrado za najlepšo narečno popevko 40. festivala s 3.646 glasovi prejela popevka Marička Štajerka; direktor RTV Slovenija Anton Guzej je nagrade in kristalne vaze izročil avtorju glasbe Borisu Roškerju, avtorici narečnega besedila Metki Ravnjak Jauk, avtorju priredbe Lojzetu Krajnčanu in seveda izvajalcu Domnu Kumru, ki je zmagovalno popevko še enkrat zapel.
Drugo mesto je z 2.620 telefonskimi glasovi prejela skladba Mezinček avtorjev Andreja Baša, Matjaža Vrha, Marjana Uljana in Primoža Grašiča ter v
izvedbi skupine Malibu z Jože-tom iz Ilirske Bistrice. Na tretje mesto pa se je s 1.354 glasovi uvrstila popevka Kušnem ga, kušnem, ki so jo zapele članice skupine Zapeljivke.
Strokovna komisija za glasbo v sestavi Urška Čop Šmaj-gert, Tomaž Habe, Ivo Umek, Klemen Kotar in Tone Stu-pan je prvo nagrado prisodila skladbi Vejnec skuznatih rouž, avtor glasbe in besedila je Mišo Kontrec, aranžer Igor Podpečan, zapel pa jo je domačin Rudi Šantl.
Prav ta skladba pa je prejela tudi prvo nagrado za najboljše narečno besedilo po izboru strokovne komisije za besedila v sestavi dr. Zinka Zorko, dr. Mihael Kotnik, prof. Mojca Maučec in Martin Druškovič, nagrado so izročili avtorju narečnega besedila Mišu Kontre-cu. Drugo nagrado za besedilo je prejel Marko Kočar za besedilo skladbe Kajžica na Stari Gori, ki jo je izvedla skupina Štrk, tretjo nagrado za besedilo pa je prejela Metki Ravnjak Jauk za besedilo Zdej angeli so zapeli, ki jo je odlično zapela Lidija Kodrič, pevka, ki je zapela tudi na prvem festivalu
leta 1962.
Letošnji, jubilejni festival je po dveh letih premora s pravo mero iskrivega humorja in v pristnem primorskem narečju vodila odlična Lara Jankovič, vokalne soliste je spremljal Big band RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Lojzeta Krajnča-na, pri izvedbi večine skladb pa so za spremljajoče vokale poskrbeli člani Mariborske opere Dada Kladnik, Marjan Šef, Jaka Feguš ter Robert Fe-guš. Med telefonskim glasova-
njem je občinstvo navdušila skupina Prifarski muzikanti, ki je na mariborskem festivalu narečne popevke sodelovala že trikrat in osvojila tri prestižne nagrade, letos pa so postali absolutni zmagovalci festivala Slovenska popevka. Celotno festivalsko prireditev je neposredno prenašala Televizija Slovenije, posnetek festivala pa bo na sporedu v sredo, 16. septembra, ob 13.20 na drugem programu TV Slovenija.
M. Ozmec
C
Osebna kronika
Rodile so: Anja Bauman Ško-Ijak, Osojnikova cesta 9, Ptuj -Žana; Tatjana Šulek, Potrčeva cesta 50, Ptuj - Jakoba; Katja Zamuda, Spolenakova ul. 23, Ptuj - Tiana; Ines Ostruh, Prnek 17, Rogaška Slatina
-	Gala; Zvezdana Lampret, Trstenjakova ul. 9, Ptuj - Ivo; Daliborka Klasic, Tržec 1/b, Videm pri Ptuju - Nika; Metka Hercog, Mezgovci 61/a, Dornava - Francija; Slavica Kosec, Kukava 15, Juršinci -Filipa; Sandra Križaj, Ribiška pot 20, Ptuj - Hano; Polonca Podgajski, Mala Varnica 16/a, Zgornji Leskovec - Nika; Martina Vogrinec, Hajdoše 25, Hajdina - Jano; Petra Ornik, Podova 58/a, Rače - Neli; Tanja Miško, Vinski Vrh 8, Miklavž pri Ormožu - Lana in Tjana; Dominika Černezel, Go-rišnica 79 - Klaro.
Umrli so: Anton Zajc, Mihov-ce 25, rojen 1956 - umrl 4. septembra 2009; Vincenc Trč-ko, Cirkovce 18, rojen 1923
-	umrl 6. septembra 2009; Ljudmila Rapaic, rojena Cafu-ta, Kvedrova ul. 1, Ptuj, rojena 1930 - umrla 6. septembra 2009; Franc Medved, Zgornje Jablane 10, rojen 1955
-	umrl 7. septembra 2009; Milan Muraj, Svetinci 22, rojen 1936 - umrl 7. septembra 2009; Jožefa Mandelc, rojena Zajšek, Breg 43, rojena 1943
-	umrla 7. septembra 2009. Poroke - Ptuj: Avni Kadrija, Selo Opaje, Makedonija, in Denisa Vrbnjek, Mladinska ul. 10, Kidričevo. Sašo Kafel, Maj-šperk 32, in Janja Kukovec, Markovci 32/b. Branko Pulko, Zakl 12/b, in Nataša Cvetko, Dežno pri Makolah 15. Poroka - Ormož: Leon Ro-škar in Marina Špindler, Velika Nedelja 2/b, Velika Nedelja.
Danes bo oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Ob morju bodo tudi nevihte. Pihal bo severovzhodni veter, v Vipavski dolini in na Goriškem zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem okoli 20 stopinj. Jutri bo v severovzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo oblačno z občasnimi padavinami, na Primorskem tudi nevihtami. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 13 do 18, ob morju in v severovzhodni Sloveniji do 22 stopinj C.
Foto: M. Ozmec
Na letošnjem festivalu sta posebej blestela simpatična Primorka Lara Jankovič in pojoči Štajerec Rudi Šantl, ki je osvojil srca strokovne komisije.
Foto: M. Ozmec
Drugo nagrado za besedilo je prejela skladba, ki jo je predstavila prekmursko-štajerska skupina Štrk, napisal pa ga je ptujski zmagovalec Marko Kočar.
Foto: M. Ozmec
Letos je zapela tudi legendarna Lidija Kodrič, ki je prepevala že na prvem mariborskem narečnem festivalu.
Napoved vremena