64
Razne stvari.
«
Ruska književnost.
Ruski narod žaluje nad smrtjo jednega izmed pesnikov prvakov, kateri je bil z Majkovom in Fetom po smrti Puškinovi glavni zastopnik lirskega pesništva ruskega. Ta je I. P. Polonskij, kateri je umrl dne 30. vinotoka m. 1. Polonskij spada v krog moskovskih idealistov; on je pesnik mini, dobrote in ljubezni do bližnjega, zavzet za oliko naroda in pravo religijozno čuvstvo. Jakov Petrovič Polonskij se je rodil dne 6. grudna 1. 1820. v Rja-zanu, kjer je prebil svoja otroška in mladeniška leta. L. 1830. je izgubil mater in s petero brati ostal v skrbi svoje sorodnice; oče mu je pa odšel v Je-
Razne
Naše  slike.
Lansko leto je obhajal nam Slovencem dobro znani in prijazni dr. Vatroslav jfagič, profesor slovanskega jezikoslovja na Dunaju, 60 letnico. Dokler nam ne dojde obširnejši spis o tem znamenitem učenjaku, naj zadostujejo z ozirom na našo sliko te-le črtice. Jagič se je porodil v Varaždinu dne 6. mal. srpana 1. 1838. Srednje šole je pohajal v Zagrebu, vseučilišče na Dunaju in poslušal Miklošiča? čegar naslednik je sedaj. Od 1. 1860. —1867. je učite-ljeval na zagrebški gimnaziji, 1. 1872.—1874. na vseučilišču v Odesi, potem nekaj časa v Berolinu in v Petrogradu,  odkoder je 1. 1886. prišel  na Dunaj.
—  Jagič ie mnogo pisal. V tem listu smo že večkrat poročali o njegovem „Archiv fiir slavische Philo-logie". — Str. 41. nam kaže posnetek Rafaelove slike, imenovane: Madonna con figlio frosfe-rare. Rafael jo je slikal 1. 1516., izvirna slika je v Napolju. Jezušček blagoslavlja sv. Janeza Krstnika, a za ročico ga ljubeznivo drži Mati Janezova Elizabeta. Kakor v drugih Rafaelovih slikah, tako občudujemo tudi na tej lepoto svetih oseb. — Na str. 48. in 49. vidimo dvoje slik iz razstave našega domačega umetnika ga. Jos. Germa. O tej razstavi še nismo govorili, ker smo želeli podati nekaj dobrih posnetkov, kar se bo zgodilo v naslednjih številkah.
—  Na str. 56. se nam predstavljajo „pifferari", laški piskači, kateri so došli tudi v naše kraje, kjer jih je (v Vrbpoljah pri Vipavi) fotografiral gosp. H. D. Njih godba ni posebno prijetna,  a zanimiva  zaradi
rivan v službo. L. 1831. je stopil v rjazansko gimnazijo, kjer je že zgodaj pokazal pesniški talent. Kot učenec šestega razreda je dobil za dar zlato uro od carjeviča, kateremu je ob priliki poklonil svoje^ pesmi. Po dokončani gimnaziji je vstopil na pravoslovno fakulteto v Moskvi. Tukaj seje vzdr-žaval sam, ker je poučeval druge. L. 1844. je dovršil pravo in proti koncu tega leta izdal zbirko pesmij, nazvano „Gammy", katero je kritika sploh (tudi sam strogi Bjelinski) sprejela dobrohotno.
Sedaj se je začelo za Polonskega nemirno življenje, z raznovrstnimi težavami in skrbmi za vsakdanji kruh, skrb za očeta in vso rodbino, katero je moral sam vzdržavati.                                 (Dalje.)
stvari.
narodnega značaja. Godala je lahko spoznati iz slike. — Str. 55. pa nam kaže v sliki pok. Jurija Šubica dobro znano navado, katero imenujejo na Notranjskem „ofreht% za katero besedo smo skovali domačo: „predgodnica". Na večer pred godom kakega domačina pobero otroci ali drugi nagajivci razne stvari, ki imajo kak glas, bodisi piščal, ali zvonec, ali tudi lonec, ali za silo škaf namestu bobna. Z vsem tem orodjem napravijo pred vrati ali tudi v veži glušečo muziko. Kak drug neporednež (ali godovnjak sam) jih včasih počaka pri vratih s korcem vode, da jih malo oblije, vendar pa ne sme drugi dan izostati na mizi kak priboljšek.
Glasba.
II redni koncert „ Glasbene Matice" v Ljubljani je bil dne 6. t. m. in pripravil mnogoštevilnemu občinstvu krasen užitek. Glavna točka je bila P. I. Čajkovskega Simfonija v E-vao\ za veliki orhester. Tako obširnega in divnega glasbenega umotvora še ni izvajal orhester v Glasbene Matice koncertih. Občinstvo je z največjim zanimanjem sprejelo dve Mokranjčevi srbski narodni pesmi, kateri je zbor pel res izborno. Dvofakov „Te Deum" je zaključil dostojno ta prelepi večer, na katerem so si — to rečemo brez obotavljanja — vsi sodelavci, kakor koncertni vodja gosp. M. Hubad, tako tudi veliki orhester, solista gosp. J. Nolli in ga. dr. Linhartova s pevskim zborom vred zaslužili vso pohvalo.