GORIŠKI SLOVENEC
Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto......................
Pol leta ......................
Tri mesece.....................
En mesec	^	.
Lir 10.— *	5.
„	2.50
„ 1.-
i
Oglasi:
Oglasi na Iretji strani	. .	. .	Lir	L—	za	vrsto
Oglasi na četrti strani	....	„	0.75	za	vrsto
Mali oglasi.........................„	0.05	za	besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, il. nad.
Anglosaksonska politika.
Ako smo sploh kedaj dvomili, in dvomili smo mnogo o delavnosti pariž-ke konference, danes moramo svoje prepričanje premeniti. Od štirih neplo-dovitih delavcev so ostali trije, ki so delavni in celo jako delavni. Ćita-joč konferenčna poročila moramo danes priznavati, da parižka konferenca deluje. Le pojem te konference se je nekoliko premaknil. Oglejmo si namreč početek te mirovne konference v Parizu. Prve mesece so delovale komisije in je proučevala desetorica Bilo je v obče delo proučevanja, do kojega so imele pravico seveda le velevlasti, dočim so se smeli manjši narodi komaj prikazati v komisijah. Brez dvojbe je bilo jako živahno in obžalovati je-le, da je jeden govoril preko drugega naslanjajoč so vsak na svoje močnejše prijatelje. Posledica je bila, da ni mogla ta mirovna konferenca roditi nikakega sadu. A formeloo vsaj so bili zastopani vsi narodi sveta, ki so stopili v zvezo proti Nemčiji.
In danes? Kakor zmagovalci velikanske borbe se dvigajo v nebo trije stebri: Wilson,'Lloyd George, Clemenceau. Vse je moralo umakniti se od njih, kakoli ni priseglo na njihov politični program. Ne desetorica, ne četvorica ni mogla razvozljati vojne, pridržano je triumviratu urediti novi svetovni položaj. Kako, ne praša nihče več. Saj je očividno, da tudi odpor velike države, kakor je Italija, ne pomaga ničesar, ampak celo vtrjuje položaj modernega triumvirata. Danes je vže več kot jasno, da je Wilsonu naravnost všeč, da ne sodeluje več Italija pri mirovnih pogajanjih. Tako ni podvrženo debelo prijateljstvo «treh stebrov» nobeni kontroli. Ti trije državniki vrede svet brezdvomno po svojem vkusu. Ta vkus je anglo-ame-rikanski. Analizirati ta okus se nam zdi pretežko, zadostuje, da namignemo čitateljem, kako se izraža. Poglejmo si sporno točko, ki stoji danes v središču javnega interesu, Reko.
Prvotno je bila prepuščena Jugoslaviji. A radi italijanskega prebivalstva v Reki jo zahtevajo tudi Italijani, Postala je potemtakem naenkrat sporna točka. In kaj reče k temu Wilson ? Ne prisodi je ne Jugoslovnnom, ne Italijanom. Vtakne si jabolko sam v žep s tem, da proglasi Reko kot prosto luko. Zakaj pa prosto luko? No
zato, da lahko investirajo Amerikanci in Angleži svoje kapitale, kakor so to vže davno storili. Znano je, da so takoj po določitvi premirne crte došli na Reko amerikanski in angleški kapitalisti, ki so pokupili zemljišča in stavbe, ki bodo služile za napravo obširnih ladjedelnic in skladišč.
Zato Wilson noče prepustiti Reke Italijanom, pa tudi Jugoslovanom ne, ker inače bi lahko splavali -po vodi mastni dobički. No, naš Yankee kaj takega pač ne bode storil. Svoje dobičke si mora trajno in dobro zagotoviti. In prosta luka! Kak raj za kapitaliste! Neodvisna kapitalistična država v upravi kapitalistov iz Anglije in Amerike. To bo denarja in zaslužka. Kedo bode mogel konkurirati z blagom v reških skladiščih, ki imajo namen zalagati Avstrijo, Jugoslavijo, češko in Ogersko? öicer se bi m-glo prepuštiti Jugoslaviji, da b' kupčevala sama, a to bi bila brez dvojbe prevelika škoda. Bolje je pač, kakor pame-tujejo Amerikanci, da si Jugoslovani ne grade nikakih trgovskih ladiji. Saj jih jim lahko posodijo zavezniki svoje, ki so se z nemškimi celo pomnožilo. Bojnih ladiji si ni treba graditi Jugoslaviji, ker bodo izvrševale policijsko službo v jadranskih vodovjih anglo-amerikanske ladije. Mesto nekdanje črnorumene flotilje, bode križarilo po jadranskem morju mogočno anglo-amerikansko brodovje pod naslovom kakega mandata «Zveze narodov», a v resnici edinole, da prepreči vsako tekmovanje v svoji bližini. Nič jim ni ljubše, nič ni prišlo Anglosaksoncem priložnejše nego jugoslovansko-italijan-ski spor. Najbolji povod za nadzorovanje jadranskega vodovja, za proglašenje Reke kot proste luke in za zgradbo brodarskega oporišča. Takp bode Reka trajno «prosta» jugoslovanske in italijansko suverenitete, ker bode uživala anglo-amerikansko svobodo. Kaj je mar Rečanu potem narodnost. V okrilju amerikanskega orla in angleškega leva postane gospod, ker plačujejo Amerikanci in Angleži povsod ne dobro, ampak izvrstno.
Italija je vboga in obsovražena. Izčrpana od vojne nima za Anglo-ame-rikance nikake privlačnosti. Posebno tudi radi tega ne, ker se mora računati na to, da se Italija sama reorganizira in tako prepreči uvoz tujega kapitala. Ker ni torej kost za Anglo-saksoca, se udari politiko preziranja 40 miljonskega naroda, ki je do zad-
njega vstrajal v anglosaksonski družbi. Anglosaksonec je namreč danes preračunal, da leže njegovi bodoči dobički v državah bivše Avstrije, kamor ne more več segati nemška moč, ki je danes razbita. Zato je treba tako rahlo postopati z bivšim avstrijskim cesarjem Karlom I, zato prilizovati se istodobno Čehom, Jugoslovanom in Ogrom. Avstrijo tje treba v interes Anglosakscn-cev zopet oživeti, ker drugače bi ostal Anglosaksonec po vojski preveč oškodovan.
Jugoslavijo je treba pred vsem financirati, vzdržati strastno sovraštvo med Italijo in Jugoslavijo in tako onemogočiti velike trgovske stike, da, v prospeh anglo-amerikanske Industrije bi kazalo celo dobro, držati Jugoslavijo v vojnem stanju v svrho, da bi zaslužila še kaj vojna industrija. V Jugoslaviji se bodo pridno učili francoščine in angleščine in anglo-amerikansko trgovstvo se bode širilo od Vrhnike do Vardarja. Za to pa naj bodo Jugoslovani hvaležni in naj se raje vsužnijo neusmiljenemu kapitalističnemu anglo-amerikanskemu narodu nego, da bi kot svobodna in neodvisna država gledali nato, da obranijo svoj narod proti lakomnim tujcem in da iščejo dobrih razmer s svojimi sosedi. Danes vže lahko odkrito rečemo, da Italija ni nevarna nobeni državi, ker so njeni prebivalci skrajno miroljubni in željni mirovnega dela, dočim se razvija v Jugoslaviji struja, ki gode anglo-amerikanske gosli. Kot goriški Slovenci obžalujemo, da stojimo danes še daleko narazen v vnanji politiki Jugoslavije, kajti reperkusije te narekovano politike občutimo danes na lastni koži in naše stremljenje za varstvo slovensko narodnosti v zasedenem o-zemlju bode vedno bolj otežkočeno.
Dasi moramo danes presojati septično politični položaj, ako si hočemo biti odkritosrčni, po drugi plati ne maramo in ne moremo omahniti, ker pričakujemo zanesljivo tudi v Jugoslaviji preobrat političnega mišljenja in nastop struje, ki bodo gledala položaj iz drugačnega stališča.
Ta politični preobrat mora priti iz one mase, ki je prenehala biti predmet politične trgovine in se zaveda silne potrebe sporazuma med vsemi narodi na svetu v znamenju socijalističnega mišljenja.
■ ■	1	Got*.,.—--
«Proglas pravic izkoriščanega delavskega prebivalstva», ki ga je razposlala svoietska republika, določa med drugim to-le: «Vsi gozdovi, rudokopi in večje vode, kakor tudi živi in neživi predmeti, vsa poljedelska podjetja so proglašena narodnim premoženjem». V treh spisih M. Gorkija glede velike revolucije v Rusiji, koje je objavil italijanski časopis «Avanti», da dokaže, kako se je uživel ta veliki pisatelj v pojmovanje nove dobe, potem ko se je otresel vseh pomislekov, najdemo tudi lep slučaj, kako se sovjetski zakoni praktično uveljavljajo. Dogodek se tiče baš «vodnega zakona» in je izboren dokaz, kake se «proglašene pravice» tolmačijo. Znano je, da se v sedanjih državah vodnih pravic ne more vsakdo posluževati, kajti imeti mora višjeoblastno dovoljenje, plačati mora takse in najemnine, kar vse dokazuje dovolj, da se smatra voda kot javna last. Gorki pa nam pripoveduje, da je njegov dogodek smešen, a gola resnica.
Tako je došla vest o ruski revoluciji v neko oddaljeno rusko vas v sibirski pustinji. Sovjetska vlada v Omsku, pod- koj je spadal tudi okoliš, o kojem govorimo, je odposlala svoje emisarje povsod. V imenovano vas dojda tudi vojak bolševik, da prinese novice in navodila; ukaže sestaviti sovjet in pravi: ako smo boljševiki, moramo rekvirirati; je-li imate tu gospode ? Ne tega pa nimamo, pri nas ne poznamo gospodov. «Tedaj jih je treba poiskati drugod». Gre se v neki večji oddaljeni kraj po talnike. Le-ti se obvežejo plačati večjo vsoto. Denar je torej na razpolago. A kaj naj se sedaj zgodi s tem denarjem. Ali kupiti avtomobil za sprehajalne namene ? Ni ceste. Bolševik pa nasvetava: Vzemimo stroj za proizvajanje električne luči. Kupi se stroj in se ga postavi na pripravnem kraju; reka dovaja eneržijo in kmalu imajo vse hiše krasno luč.
Seveda bi jo radi imeli tudi sosedje. A bolševik pravi: Ustanovite poprej pokrajinske sovjete. Vsa starešinstva v bližnjih občinah se preleve v sovjete, a vendar niso deležni bratskega postopanja. Njih se ne pouči o skrivnosti in tudi se jim ne dovoli udeležiti se nove dobrote; vodo in stroj se monopolizira in tako se tudi sosedni boljševiki bratski izkoriščajo.
In tu se čita dobesedno: «Sosedje so iskali primerne gospode, kojim so odvzeli 60000 rubljev. S temi so zgradili šolo za otroke in odrastle, poslali so po dobrega učitelja in so dali obesiti štiri električne svetiljke. Eden naših nadzoruje, da ne puste luči proti predpisom goreti. Cela zadeva je kakor en zaklad, ker naši dobički ne bodo baš mali». Tako piše boljševiški časopis v zadevi in podaja tako jasno sliko o socijalnih razmerah v novi bolševiški državi. Nedvojbeno ima ta dogodek tudi humoristično plat, ako pomislimo, koliko stoletij je živelu vas v miru brez nikakih teženj in brez nikake pomoči. Kar naenkrat pride boljševizem, pride zastopnik nove vere in po-
kaže ljudem pot do monopola in trgovskega okoriščevanja.
Istodobno pa imamo tudi pred nami jasen dokaz, da izkorišča bolševiški
Razgled
Mirovna konferenca.
V Italiji se premišluje in kritizira naprej. Iz časnikov ni možno posneti, ali namerava storiti vlada kak korak iz svoje reserve. Očakuje se z nervoznostjo nadaljnega razvoja. Nekateri listi presojajo položaj jako kritično. Tako piše na pr. „Resto del Car-lino“: „Vsaka ura, ki steče, je za Italijo zgubljena; državljani to vedo, a Vlada, zdi se, tega ne umeva, Položaj je tak, da ga zamore pričakovanje na spravljivo besedo Wilsona ali^zaveznikov le poslabšati in ne poboljšati. Česa se pričakuje ? Zveza med Francijo, Anglijo m Ameriko rabi Reko za svoje finančno in trgovsko gospodstvo nad Evropo in za uresničenje svojih političnih načrtov v donavsko-balkanskem odseku, radi česar odreka odločno navzlic vsem pravnim naziranjam Reki pravico samoodločbe oziroma priklopitve k Italiji. Domišlija, da bi amerikanski kongres položaj drugače presojal, je bedastoča.
Vlada ima vsled tega predseboj dve poti: ali postati anglo-saksonska kolonija ali pa V brk anglosaksonski sili priklopiti si vse, kar je bilo v londonskem paktu Italiji zagotovljeno. V prvem slučaju mora pustiti Italija Reko in Dalmacijo, v drugem slučaju pa mora anektirati Dalmacijo in Reko, koja poslednja ji pripada po narodnem glasovanju. A Orlando se mora takoj odločiti; obotavljanje prav gotovo ne premeni mnenja in razpoloženja zaveznikov, ampak premakne celo dosedanje meje tega vprašanja tako, da bode naša podreditdv Ameriki in Angliji še trša in popolnejša, kedar bi poteh biti popustjivi, gospodje Wilson, Lloyd George in Clemenceau raztrežejo vse pogodbe, kedar se jim posreči utrditi svoje gospodstvo V Mali Aziji, V Afriki in na Balkanu in streti vse zapreke. Tako bode zabranjeno Italiji poiskati si sami pravice“.
Drugi časopisi silijo očitno k aneksiji. Tako piše „Popolo d’Italia“: „Ako nam zavezniki ne pripoznajo londonske pogodbe in pravice do Reke, se Italija ne more vrniti v Pariz. In ako se Italija ne vrne v Pariz in otvo-rijo med tem časom zavezniki mirovna pogajanja z Nemčijo z namenom, da vres-ničijo njih stari načrt, namreč: pred vsem mirovni sklep z Nemčijo, potem z Avstrijo oziroma z iz Avstrije nastalimi državami, ima Italija pravico priobčiti zaveznikom, da smatra sklenjen mif ničevim in da si radi tega anektira zasedena ozemlja. Mi smo namreč naziranja, da bi bila Italija takoj zopet pozvana na konferenco, ako bi bila proglasila svojedobno aneksijo. Mislimo tudi, da vlada nikakor ne odvrača misli aneksije ampak da zavlačuje objavo tega sklepa le iz razlogov notranje politike V bojazni, da se bi te aneksije ne tolmačilo napačno“.
„Corriere della sera“ povdarja potrebo, da se vrnejo italijanski poslaniki v Pariz in se čudi vesti iz Rima, da ne namerava Vlada udeležiti se mirovne konference, dokler ne bode zadoščeno ilalijanskim aspiracijam. Povdarja, kako potrebno bi bilo, da bi bili italijanski delegati navzoči pri mirovnih pogajanjih z Nemčijo. Konečno opozarja „Corriere della sera“ na diploma-tične nevarnosti, ki zamorejo nastati V slučaju, da bi prišlo do kakih spopadov na premimi črti In to v dobi ko je pretrgala Italija diplomatičen stik s svojimi zavezniki. *
Po zadnjih vesteh išče Francija izhoda iz sedanjega političnega položaja. Predvidevati je toraj, da se 'bode politično ravnotežje zjasnilo. Ne glede na to, da se kaže Clemenceaujevo glasilo nasprotno italijanskim aspiracijam, dela večjidel francoskega časopisja propagando za italijanstvo stvar.
komunizem javno last ravno tako, kakor današnje države, le z razliko da so več krat izkoriščane! tudi komunisti sami.
po svetu
Nekateri listi poročajo o daljših konferencah z francoskim in amerikanskim poslanikom. Ni pa mogoče iz istih posneti, je-li je prišlo do kakega sporazuma.
*
Med tem dohaja poročilo, da se razpravljajo med zavezniki mirovni pogoji, ki se vroče nemškim poslanikom.
Le-ti so imeli vže prvi sestanek z zavezniškimi pooblašsenci. Prvemu sestanku je načeloval Jules Cambon, bivši poslanik v Berlinu. Poleg njega so sedeli ostali člani komisije: Hardinge, Whide in Mapsui. Kedar so stopili nemški poslaniki V dvorano, je bil načelnik nemške misije grof Brock-dorf-Rantzau vidno ganjen. A jules Cambon ga nagovori stoje: „Gospod grof! kot predsedniku verifikacijskega odseka, imenovanemu od zveznih držav, mi je bilo naročeno, da Vas skličem V svrho, da sprejmem in pregledam Vaša pooblastila, predno preidemo k razpravam, ki dovedejo, kakor moramo upati, do miru“. Grof Brockdorf-Rantzau predstavi svojega tovariša gospoda Lands-berga. Cambon mu istotako predstavi svoje tovariše, pregleda pooblastila, ki so bila podpisana od Eberta in Scheidemanna in mu konečno Vroči poobiastila zVezniških držav, med kojimi manjkati do sedaj pooblastili poljske in italijanske države.
*
Iz Švice poročajo: Delavski zastopniki V nemški delegaciji so bili razočarani, ko so dobili vpogled V seznamek svojih nasprotnikov. Med temi ni niti jednega zastopnika delavskih slojev.
Korispondent socijalitičnega lista „Vorwärts piše radi tega: Odrezani smo od celega sveta. Ne dobivamo ne obiskov, ne poročil razun časnikarskih. Danes prvega maja je vsamljenost še strožja. Cela delegacija mora ostati danes od 2. do 6. po-poludne V gostilni. Potem ima dovoljenje sprehajati se po parku. Iz vsega tega izhaja, da ni nikakega stika med parižkimi sodrugi in nemškimi socijalisti.
*
Med zadnje vspehe parižke konferennce je računati rešitev kitajsko-japonskega spora. Rešen je tudi ta spor povsem v prilog Japoncev. Wilson je odnehal od svoje prvotne zahteve, da imajo Japonci vrniti ki-tajcem nemško kolonijo Kiao-Ciao. Vstraj-nosti Japoncev se je posrečilo prepričati Wilsona, da Japonci ne morejo pustiti te posesti Kitajcem, dokler je V veljavi pogodba, ki ste jo podpisale Anglija in Francija. Tako je zopet prodrlo načelo, ki je
V	očividnem nasprotstvu z Wilsonovimi načeli, ki obsojajo vsako nasilno gospodstvo tujih rodov in dežel.
*
Največja nemška Vojna luka je, kakor znano, Kiel. Iz te luke je vodil kanal preko danskega polutoka, tako da je bilo Nemcem igrača obvladati „severno nemško morje“ in Vzhodno ali „baltiško“ morje. Radi tega ni jim bilo potreba brodariti okoli Velikanskega danskega polutoka in skozi dan sko-skandinavskö mors^o-ožino. Triumvirat
V	Parizu je sklenil, da ostane odslej ta kanal pod mednarodno kontrolo.
*
Vsled nemirov, ki so izbruhnili 1. maja v Parizu in ki so povzročili mnogo žrtev med ljudstvom, grozijo delavci z generalno stavko V protčst proti vladi, ki je hotela nasilno vdušiti socijalistične manifestacije.
V	zvezi s tem stoji tudi demisija tajnika delavske konfederacije na mirovni konferenci.
Nov atentat proti Clemenceauju.
Po Cottinovem napadu je policija pomnožila vse varnostne odredbe, da zabrani
vsak nov atentat na Clemenceau-ja. Tretjega maja popoludne je aretirala policija mladeniča, ki ga je že več dni opazovala, ker se jej že zdel sumljiv.
Pri njem so našli dolgo bodalo, kojega ročaj je molil mladeniču iz žepa. Isti je izjavil, da se zove Rajmond Cornillon in da je doma v neki vasi pri Parizu. Priznal je svoj namen napasti Clemenceau-ja, toda trdil je, da ga je hotel le raniti in nikakor ne umoriti. Pri njem so našli dokumente, spise in knjige, iz kojih se sklepa, da je pripadnik anarhistične organizacije. Cornillon je priznal tudi svoje zveze s Cottinom. Po zaslišanju so ga odpeljali v zapor Santč.
Prekoračba premim« črt«.
Srbohrvati so nepričakovano podvzeli napad proti Nemški Avstriji in iznenađene nemške čete pojisnili iz Beljaka in Celovca. Po zadnjih versteh so se pa morali po tridnevnem, krvavem boju zopet umakniti na svojo staro črto. Pri tem so zgubili mnogo ljudi, ki so padli v boju ali so bili zajeti.
Sodi se, da je smeril ta napad na osvojitev dela Koroške. Danes se ne pozna še vseh razlogov, ki so dovedli Jugoslavijo do prerušenja premirnih pogojev. Znano je le, da je stremila Jugoslavija vže iz prvega početka po mestih Beljak in Celovec in ' sploh po, zasedbi nekdaj slovenskega dela ziljske in dravske doline. Sicer se ne more prezreti pri tem tudi očividnega namena, dospeti do trbiške železnice, ki veže neposredno Italijo in Nemško Avstrijo. Zato je danes še dvomljivo, je-li bilo to Vojno dejanje naperjeno proti Nemški Avstriji ali pa tudi proti Italiji. Gotovo pa je, da bi V slučaju posrečenega napada zadobili Jugoslovani v svojo oblast važne strategične točke, od koder bi zamogli obvladati nekaj alpskih prehodov.
Nemška Avstrija protestira proti Wüsonovi spomenici.
Iz Dunaja se poroča: Gabinetni svet je sklenil včeraj odposlati na Wilsona sledeči protest:
Predsednik Zjedinjenih držav je priobčil predsedniku italijanskega ministerstva, da odobruje londonski dogovor v kolikor zadeva isti začrtanje meje med Italijo in Nemško-Avstrijo, torej VtelesiteV južne Tirolske v italijansko kraljestvo. Vlada Nemške Avstrije opaža v tem oziru, da je izjava predsednika Zjedinjenih držav v nasprotju z demokratičnimi načeli, ki jih je predsednik tekom vojne svečano proglasil in na podlagi kojih se je ustavilo bojevanje. Premirje je bilo sklenjeno baš na podlagi načel, ki jih je objavil predsednik V svoji poslanici z dne 8. januarja 1918. Res je, da je bila deseta izmed štirinajstih točk Wilsonovih vsled naknadne izmenjave not prenarejena, a prenarejena ni bila deveta točka, ki se glasi, da se morajo določiti italijanske meje po strojo narodnih mejah, dočim opravičuje italijansko kraljestvo svoje zasedbe na Tirolskem izključno iz strategičnega stališča.
Ta izvajanja pa nikakor ne zamorejo opravičiti priklopitve izključno nemških krajev Italiji, ker govore proti temu dvojni razlogi. Pred vsem bi etnografična meja med Nemci in Italijani na Tirolskem odgovarjala izključno strategičnim interesom Italije. Drugič morajo temeljem nepremakljivega načela, ki ga je proglasil Wilson dne 4. julija 1918 na grobu Washingtona, biti rešena vsa vprašanja, bodisi teritorijalna, ekonomična ali politična, popolnoma svobodno od naroda, ki je neposredno interesirali in ne na podlagi gmotnih koristi ali v korist kakega drugega naroda, ki zasleduje drugačno rešitev v sVrho, da poveča svoji upliv in svojo silo. Kljubu temu je stopila vlada Nemške Avstrije pred italjian-sko vlado s predlogi, ki bi V slučaju sprejema zadostile v široki meri strategičnim zahtevam Italije, ne da bi bilo potreba podvreči italijanskemu gospodstvu južno nemško Tirolsko.
Iz Og«rske.
Preko Londona poročajo, da je sprejela ogerska vlada pogoje zaveznikov, ki zahtevajo med drugim tudi takojšno kapitulacijo vlade, izročitev Vsega orožja in municije in zasedno mesta Budimpešte potom zavezniških čet.
*
Iz Prage poročajo: Uradno poročilo pravi, da nadaljujejo rumunske čete svoje prodiranje na Ogersko kljubu kapitulaciji ogerske Vlade, in da niso Več nego 50 km oddaljeni od Budimpešta.
Iz flm«rik«.
Glasom v Pariz došlih brzojavov namerava sklicati Wilson kongres za dne 1. junija t. 1.
Obtožnica proti bivšemu nemškemu cesarju.
Komisija, ki je pripravljala materijal za sestavo obtožnice proti nemškemu cesarju Viljemu II, je sestavila sledeči načrt obtožnice:
I.	Zvezne države obtožujejo bivšega nemškega cesarja in sicer ne radi pregreh proti kazenskemu zakonu, ampak radi najvišjih kršitev mednarodne morale in svetosti pogodb.
II.	Petero sodnikov Amerike, Francije, Anglije, Italije in Japonske tvorijo sodni dvor, ki dovoli obtožencu vse pravice zagovarjanja.
III.	Holandska vlada se formalno naprosi, da izroči bivšega cesarja velesilam.
IV.	Najvišji sodni dvor določi kazen, proti koji ni dopusten nikak priziv.
V.	Ker ni obsodila nemška vlada oseb, ki so zakrivile dejanja proti vojnim običajem, se postavijo te osebe pred zastopnike zveznih držav. Obtoženci imajo pravico posluževati se zagovornika v osebi odvetnika.
VI.	Nemška vlada dä na razpolago listine in dokaze, s kojhni so spričana dejanja, ki tvorijo zločin.
Iz Rusije.
Parižki „Temps“ prinaša besedilo brzojavne okrožnice ruskega sovjeta z dne 2. maja, iz koje je razvidno, da so se združili ruski in ukrajinski bolševiki proti Rumuniji. Obe sovjetski vladi zahtevajo med drugim od rumunske Vlade, da izprazni takoj Besarabijo in vrne vse, kar je bilo last ruske armade in kar se je zaplenilo besarabskemu prebivalstvu. Okrožnica zahteva jasnega odgovora v 48 urah v ogib nadaljnih ukrepov, ki jih mislite storiti omenjeni sovjetski Vladi glede Rumunije. Brzojavna okrožnica nosi podpis Čičerina in Bakovskega.
*
Ruski časopisi poročajo, da je napovedala kavkaska republika Georgija vojno generalu Denikiu, kojemu se na ta način prerežejo zveze z zapadnimi zavezniki.
*
Angleška poročila preko Arhangelska se glase, da so pričeli bolševiki napadati ob reki Dvini in Vagi. Posebno na dvinski fronti so se bili srditi boji, kojih so se u-deležile tudi bojne ladije, ki so se pa morale vsled močnejšega angleškega ognja zopet umakniti. Enako so bili tudi odbiti napadi ob reki Vaga.
*
Nadaljna poročila iz Rusije se glase, da so morali zapustiti bolševiki Petrograd in da se je posrečilo admiralu Kolčak-u pomakniti svojo fronto do reke Volge. Ukrajinci so baje zopet zasedli Kiev in Letonci so potisnili bolševike na celi črti nazaj.
Nasproti vsem tem vestem pa stoji dejstvo, da morajo zavezniki izprazniti Sebastopol, ker je ogrožen od bolševikov.
Italijansk,« čete v Koniji.
Iz Carigrada se poroča, da so se izkrcale dne 24. aprila v ismidskem zalivu italijanska čete, ki se stopile takoj V maloazijsko železnico, ki jih je odpeljala v Konijo. Tu se nahajajo sedaj le angleške čete. Baje je bila želja generala Allemby-ja, da se v Mali Aziji skupno nastopa.
TEDENSKI KOLEDAR
7.	Maja	Sreda, Varstvo sv. ložefa
8.	n	Četrtek, Prikazen Mihaela
9.	n	Petek, Gregor nac., Beat.
10.	n	Sobota, Antonia Gordijan
11.	n	Nedelja, 3. povl. Varstv. sv. Joz.
12.	»	Pondeljek, Pankracij
13.	M	Torek, Servacij, Glicerjan
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Ilnitflliira P°duöuje italijanščino-UUllulJlufl nemščino. Naslov pri
uredništvu Goriškega Slovenca.
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE št. 4
Mnogo let asistent pri Dr. PIKI
Zobozdravniöki atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA - Filjalka ulica Teatro 18
: : : : PRODAJALNA :	; : :
s papirjem, črtanjem in knjigo vezjem
------------ EDINA --------------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
_ Zaloga volnenega 1 Zaloga | Zaloga |, I blaga, Sukna, Svile jg fiefirov, Okslorda, Perkala ! Platna, Perila i. t. d. ®
Nova manufakturna trgovina
GORICA - Corso Giuseppe Verdi št. 15 f
Kinematogr.,Edison' i
Cene zmerne
I Nasproti L I kinematogr.,Edison' H
B3|ES!E3lE3lE3lESlE3I^JE3|ESlE3I^l^lE3|Ei3lE3
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
B ■	■
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov
B B B
Prodaja se vse na drobno in na debelo.
j S cenami ne more nihče konkurirati.
j
I Leopold Zakrajšek
Zobozdravnik
flbOLF KOLL
je zopet otvoril svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. II
lil	BOGATO ZALOŽENO : Z VSAKOVRSTNIM : : MANUFAKTURNIM : BLAGOM ZA GOSPE : : IN GOSPODE : : PRODAJA SE VSE PO KONKURENČNI CENI	ili
m m m m m		b ■ a b ■
Bratje CLAIM		: V Vidmu : Via Paolo Ganclanl štev. 5 SO OTVORILI TRGOVINO
Sl ■ H 11 H	PRIPOROČA SE ZA	fl B B B B
1	: : OBILEN OBISK : :	'I1
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
Z H E R N E CENE
Will
l
ZADRUGA IZ niLANA
otvorila je s podporo „goriške občine“ v občinski šoli ulica Giacomo Leopardi
RAZSTAVO
raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta ostane za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop.
gtF* Zelo znižane cene
asa