Ameriška Domovina gnri m i NO. 111 PREDSMRTNO RAJANJE V HAN08-JU Okoli mesta grme topovi, v mestu pa ljudstvo ob veseli muziki raja in pleše. HANOI, Indokina. — Tri a-meriška letala, ki so odletela od tukaj, so bila komaj iz vidika, ko se je v mestu že slišalo tres-kanje njihovih 500 - funtnih bomb in streljanje francoske ar. tilerije v predmestjih. Iz tega je razvidno, kako blizu je vojna temu mestu. Toda pros jaku na vogalu, ženski, !ki prodaja cvetlice na ulici, in trem francoskim vojakom, ki so se ob mizi pred kavarno' na pločniku krepčali s konjakom, se ni zdelo niti vredno, pogledati kvišku, kaj šele, da bi se vznemirili. Indijski trgovec je pazljivo1 proučeval filmski program v časopisu ter se ni niti zmenil za poročilo prve strani, ki je vedelo povedati, da 40,000 po komunistih vodenih upornikov obkoljuje mesto. AM€RiCAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGE ONLY POVODENJ V SLOVENIJI |. pmj|j|ED|| LJUBLJANA, 6. junija. — I V rllllVlCIiU Ti jTbL^Sj^ BOMBNIH zahtevala 20 človeških žrtev^ ■■■ ■ ■■ ter povzročila nad 50 milijonov dolarjev škode. CLEVELAND 3, Q.s TUESDAY MORNING, JUNE 8, 1954 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LIV —VOL. LIV NAPADOV Sv. oče je govoril po televiziji osmim narodom Evrope |v 1,500 milj oddaljeni škotski so natančno videli vsak izraz njegovega obraza. RIM. — V nedeljo zvečer je I papež Pij XII. blagoslovil potom televizije narode osmih držav. To je bil največji televizijski prenos v zgodovini te nove čudovite iznajdbe. Papež, ki je bil belo oblečen in čigar obraz je imel utrujen izraz vsled dolge bolezni, od katere je komaj 'dobro okreval, je bil razločno viden vsem onim, ki so gledali televizijo, vse od sončne Italije do škotskih gora, [ki leže 1,500 milj od Rima. Pred tem je bil oddajan po televiziji Festival narcis v Mont-reauxu, Švica. Tudi ta oddaja je bila tako brezhibna, da so gledalci razločno videli trepeta- Od 60,000 oseb v Hanoiju je po nej strun na kitarah, na katere vsej priliki samo francoska vi- j so brenkali na festivalu, sika komanda tista, ki se zave- j Papež, ki je imel okoli vratu da nevarnosti komun, obkolitve j na zlati verižici z biseri posejan in zavzetja Hanoija, ki utegne križ, je govoril 15 minut pred pasti v komunističnio oblast v te- dvema televizijskima kamerama ku tridesetih dni. Ljudstvo v Jv Vatikanu. Dejal je, da je zna-rnestu si za to ne dela najmanj-Jčilno, da govori po televiziji ših skrbi. ljudstvom Italije, Velike Brita- Ko napoči dan velike bitke, |nVe> Francije, Belgije, Holand-živa duša ne ve, koliko tisočev ske> Švice, Danske in Zapadne domačinov v Hanoiju se bo pri- Nemčije vprav na binkoštno me-družilo upornikom bodisi iz re- P61!0’ ko Je apostole razsvetlil snične simpatije, bodisi iz opor- sv- Duk- taoizma, Telekast je bil viden tisoče Francoski častniki in uradni- |mi^ dalec-‘-ki pravijo, da je v delti danes “Blis,k0V!ni center” televizije je najmanj 100,000 uporniških red- bil v mestu Lille na Francoskem nih vojakov, gerilcev in inf litri- Ikjer so inženirii Priredili vse po-to je onih. ki so se nri- trebn!° za spojitev in križanj e “bliskov”. rančev, to je onih, huljili tja. Ako se upornikom posreči za L y vLo™Jonu> ki ležl hl00 milj Preti svoje klešče za Hanoijem f &C 0d Rlma’ S° 'natančno vi' - in mnogi častniki menijo, da ^1 ?ak izf! Prvega obje to samo vprašanje časa - te- 1CJa r razlocno sllsali njeg°v daj bo mestu pretila prav tako ki,.fa .je gOVOril naiPrej velika notranja kakor zunanja !,.ltallJaascvinb .Potem v franco-hevarnost scim, nemščini, angleščini in Med tem pa teče živlieme ka 'h.ola,ld*i,li; . v kor običajtie, ie z rjiko, ^jpSCInl £ovorJ m podelil blagoslov. ^ večjem in boljšem obsegu. — Trgovci dvigajo cene svojemu bIa'gu, iz natrpanih nočnih zabavišč in kabaretov pa hrešči mu-Zlka, ob katere zvokih se vrte Plesalci ko nori. . . (Nemec ima za tako priliko irek: “Nobel geht die Welt zu-grunde”, kar bi se prosto prevedeno po naše reklo: Nobel gre svet k vragu . . . Ured.). Pozabljena v ječi Amerikami zahtevajo oprostitev v Kitajski ujetih svojih ljudi [Med zajetimi sta tudi dva časnikarja in vojna poročevalca. ŽENEVA. — V soboto so se na konferenci prvikrat osebno in neposredno sestali ameriški in Mexico CITY. — Dne 7 ju .kitajski uradniki; Amerikanci dija je bila izpuščena iz ječe ne- so zahtevali °d Kitajcev, naj iz-ka ženska, ki je bila pred dve- puste 93 Amerikancev, ki jih 1111 leti. tremi meseci in deveti- drže v uietništvu. Doslej so se srečavali oz. videli Amerikanci in Kitajci samo preko polno zasedene konferenčne mize; pri tem so se Amerikanci skrbno izogibali vsakega neposrednega stika z njimi, da 17 r ,|ne bi Pokazali najmanjšega zna-r Temenski lka> da priznavajo pekinški režim. Med zajetimi Amerikanci v Kitajski sta tudi Richard Apple, gate, oznanjevalec Nat. Broadcasting Co., in bivši vojni poročevalec United Pressa v Koreji, Vladna agencija svari pred “knockout” napadom z atomskimi in vodikovimi bombami. WASHINGTON. — Federal Civil Defense Administration (FCDA) je v svojem prizadevanju za načrtno obrambo Zdf. držav izrazila mnenje, da če bo ta dežela napadena, ji bo sovražnik poizkušal zadati tako imenovani “knockout” udarec z a-tomskimi in tudi nekaterimi vodikovimi bombami, s katerimi bo napadel 70 kritičnih okrožij. ‘Dalje je domnevano', da bo sovražnik uporabil silno eksplozivne in vžigalne bombe ter da se bo posluževal sabotaje ka kor tudi kemičnega in biološkega orožja.” FCDA je izjavila, da so postavljene te domneve za bodočih dvanajst mesecev na ofici-elno znane sovjetske napadalne sposobnosti. FCDA pa posebej poudarja, da teh domnev ni smatrati za napovedi napadov. Daši je izpopolnjeno in razširjeno radarsko omrežje in druge varnostne mere zmanjšalo prilike za presenetljiv napad, je tak napad še vedno mogoč. Pred 1. julijem 1955 bo vsako mesto, ki je smatrano za tarčo bombnega napada, že lahko posvarjeno eno uro pred napadom. V tem času bi se lahko večino ljudi, ki žive v koncentriranih okrajih, premestilo vsaj dve milji daleč v predmestja ali celo izven njih. Daši bi bili ti ljudje na, potu tja zaloteni skoraj brez zaklonišč, je vendar pričakovati, da bi bilo manj žrtev kot če bi se jih sploh ne poizkusilo premestiti iz gosto obljudenih središč. [Napovedani padec francoske vlade j clevfland — v nedeljo Sovjetski minister Molotov bo imel danes v Ženevi mah so govor, ki naj bi imei za posledico padec Lani-elove vlade v Parizu in odstavitev zunanjega ministra Bidaulfa. v zgodnjih jutranjih tatovi predrli zid trgovine z oblekami Robert Hal Clothes, — 15229 St. Clair Ave., ter odnesli za $12,000 oblek. Dva lopova posilila in ubila sedem žensk v New Yorku [Policiji sta priznala svoja strahotna dejanja, ki ju bodo spravila na električni stol. Visoke politične osebnosti v Parizu napovedujejo padec vlade, ako ne bo imel Zapad zaznamovati v Ženevi naglega in učinkovitega uspeha. NEW YORK. — Dva lopova, ki sta posilila in umorila sedem žensk, bosta obtožena umora po prvem redu. Glavni morilec in lopov je Fr. Roche, 27 let stari “plumber” ki ima za seboj že lOleten kriminalni rekord. Njegova četrta žrtev, 14-letna Dorothy West-water, je umrla v nedeljo za ranami, ki jih ji je zadal divjak V nedeljo pa so prijeli Normana Roye, ki je star komaj 18 let, pa je od 2. januarja posilil in zadavil že tri ženske. Njegova zadnja žrtev je bila 66 let stara Mrs. Isadora Goomes, ki so jo našli v nedeljo v njenem stanovanju zadavljeno z vrvjo. Povedal je policiji, ia je dobil pri njej pet centov, žl katere je kupil “candy”. Detektivi so hoteli odpeljati v nedeljo oba lopova na kraj njunih zločinov, da bi pokazala, kako sta izvršila umore, toda ljudstvo v dotičnih soseščinah je bilo tako razburjeno in razkačeno, da so detektivi opustili niisel, da bi privedli zločinca med to množico. Zločinca sta uganjala svoje zločine posamezno in ne skupno ter se najbrž niti ne poznata. —, ..--...i iiiTOCtei xn ueveu-i dnevi obsojena na deset dni fee zaradi beračenja. Ves ta je presedela v ječi, kjer so rjetno pozabili nanjo. prerok pravi: Deset oseb ubitih v eni prometni nesreči DUNKIRK, Md. — V eni sami nesreči, ko sta kolidirala dva avtomobila, je bilo ubitih deset oseb, — osem moških in dve ženski. Od vseh oseb v avtomobilih ni ostal nihče živ. V enem avtomobilu so bili u-biti štirje mladeniči iz Silver Spring, Md. in neka neidentificirana ženska. V drugem avtomobilu pa je bla ubita mlada zakonska dvojica iz Baltimore, in dva moža ter ena ženska iz Oli-veta. Farmar, bivši pacient v umobolnici, je ubit šolskega učitelja COSHOCTON, O. - Neki biv ši pacient zavoda za umobolne je bil tukaj obtožen, da je ubil nekega 28 let starega šolskega učitelja, kateri mu je hotel prodati avtomobil. Truplo učitelja, ki se je pisal Clyde Patton, so našli v nekem razoru na njivi v Castle Township, kateri' kraj leži 12 milj severno od tu. Patton, ki je oče štirih otrok, se je v svojem prostem, času ba-vil s prodajo avtomobilov. Ubijalec, 36-letni Cletus Reče je priznal uboj ter dejal, da ga Slovenska pisarna 5116 Glass Are., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 Sestanek vseh članov in igral, cev Slovenskega odra v sredo eb 7:30 zvečer v Slovenski pisarni. Prosim pridite točno in polnoštevilno! — Predsednik. ŽENEVA. — Neki visok za-padni diplomat je v nedeljo napovedal, da bo sovj. zunanji minister Molotov v torek (danes) s svojim govorom o Indokini prekucnil sedanjo francoska vlado premierja Daniela. Če bo v svojih namenih uspel, bo to utegnilo privesti do dejanske kapitulacije Indokine po komunistih vodenim upornikom ter do nove in usodne zavlačit-ve francoske akcije z ozirom na Skupno" evropsko obrambno armado, v kateri bi bile vključene tudi nemške čete. Molotov — pravi ta diplomat — bo obtožil francoskega zunanjega ministra Bidauilta za dosedanje izjalovitve ženevske konference, da se slednja ne more zediniti za poravnavo korejskega in indokitajskega spora — zlasti indokitajskega. Ta obdolžba naj od svoje strani pomore do razsula Danielove koalicijske vlade v Parizu ter za odstranitev Bidaulta od usmer-jevanja francoske zun. politike. Pretekli teden je Molotov zahteval in tudi izvojeval plenarno sejo konference glede Indot-kine, katera seja se bo vršila danes. To bo prva plenarna seja. po šestnajstih tajnih sejah. Plenarna seja pomeni, da bodo sme-. delegati svobodno povedati .časnikarjem, kaj ,se je govorilo in sklepalo in da jim bodo sme-izročiti tekst ali vsebino govorov. Z Danielovim odstopom se u-tegne pojaviti v Franciji vladna kombinacija, ki bi hotela imeti mir za vsako ceno. Francoska vladna kriza v tem času pa bi zavlekla francosko akcijo glede ratifikacije ali odobritve Skupne evropske armade do konca tega meseca, ko bo ameriški kongres odločeval o svojih zunanjih vojaških programih. PADEC FRANC. KABINETA PARIZ. — Visoke in odgovorne politične osebnosti napovedujejo padec francoskega kabineta še tekoči teden, ako ne bo na ženevski konferenci dosežen nagel in učinkovit uspeh za zapadne sile. Danes, v torek, se prične v francoskem parlamentu debata o Indokini in f akcij e, ki so za radi tega vprašanja že dvakrat poizkusile strmoglaviti vlado, so se zdaj organizirale in povezale za svoj tretji poizkus. NEW YORK. — V nedeljo je prispel z letalom z ženevske konference sovjetski ambasador Zarubin, ki pa ni hotel dati časnikarjem nikakega komentarja. Rekel je samo: “Zdaj je sploh težavno kaj reči.” Novi grobovi Joseph Ster V ponedeljek popoldne je v Euclid Gl en vlile bolnišnici umrl Joseph “Whtey” Ster, stanujoč na 854 E. 207. St. Pogreb oskrbuje Mary A. Svetek pogrebni zavod. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! r sr^ sh sr ^ zs va, teplo podnevi m pomoajvice. Imed nastal NAJN0VEJŠE VESTI SAIGON, Indokina. — General Henri Navarre je snoči priznal izjalovitev francoske kampanje, katere namen je bil, streti vietmnhsko moč v centralnem Anamu. BUENOS AIRES, Argentina. — V stavki kovinskih delavcev je hil včeraj neki delavcev u-streljen, nakar so stavkarji z revolverji v rokah prisilili o-ne, ki so hoteli na delo, da se jim pridruižjo v njihovem 18 dni trajajočem štrajku. SEOUL, Koreja. — Predsednik Syngman Rhee je včeraj izjavil, da bi morali Amerika in Južna Koreja nemudoma oditi z ženevske konference. PARIZ. — Vlada premierja Daniela stoji danes pred odločitvijo, ali bo ostala ali bo morala iti, ko nastane v parlamentu debata glede Indokine. PARIZ—Francoska komunistična partija, ki je v sedmih letih izgubila polovico svoje moči, je včeraj odstavila od centralnega odbora dva delavska voditelja in tri poslance v poslanski zbornici. AMERIKA PRIPRAVLJENA NA INTERVENCIJO V INDOKINI avtentičnih virov je poročano, da je zunanji minister Anthony Eden povedal premierju Church-imijn angleškemu kabinetu, da nameravajo Združene države še to poletje pričeti z vojaško intervencijo v Indokini. Dalje so Združene države pripravljene, proglasiti ženevsko konferenco za izjalovitev, če bo do 1. julija ostala še vedno na mrtvi točki. Če bosta^ kongres in ameriško ljudstvo dovolila, bodo Združene države poslale Francozom na pomoč letalsko in pomorsko silo. Predsednik Eisenhower bo vprašal kongres, da mu do voli intervencijo v Indokini. Premier Churchill je povedal svojemu kabinetu, da je ameriško ljudstvo zelo nasprotno vstopu Amerike v indoki-tajske vojno ob tem času, da pa utegne predsednik Eisenhower spremeniti ljudsko mnenje z enim ali dvema apeloma preko televizije. Minister Eden je dalje sporočil kabinetu, da je bil deležen od strani Združenih držav malo podpore in pomoči v svojih poizkusih, da bi dosegel konec bojevanja v Indokini, kakršen je bil dosežen v Koreji. Britansko časopisje je polno špekulacij o možnosti ameriške vojaške intervencije v Indokini. Britanija nasprotuje akciji Prebivalstvo Velike Britanije drastično nasprotuje vsa-kirms.hdabise zdaj poslalo vlndokino letalske, pomorske ah kakršne koli edinice. Rečeno je, da bo angleška vlada so-uelovala pri razgovorih o obrambi južnovzhodne Azije v washingtonu v upanju, da bo vojna obtičala na mrtvi točki. Ako pa bodo komunisti imeli pokazati nadaljna zavoje-vanja in pridobitve, tedaj bo angleško ljudstvo toliko omehčano, da utegne privoliti v omejeno intervencijo. Vplivni in zanesljivi list Manchester Guardian objavlja na svoji prvi strani ižjavo, ki jo je dal senator Wm. Know-land, republikanski voditelj iz Kalifornije, v kateri kaže na potrebo intervencije v Indokini. — (To izjavo je objavil včeraj naš list na prvi strani kot glavno novico. Uredništvo). Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Žalostna vest iz domovine— John Zgonc, 15430 Calcutta Ave. je dobil iz Radleka pri Rakeku sporočilo, da mu je v starosti 82 let umrl tam brat Karel. Doma zapušča ženo, tri hčere in sestro Apolonijo Primožič, tukaj pa poleg Johna še brata Matevža in sestro Katarino Selan. Izlet— Katera izmed članic Podružnice št. 41 SŽZ bi se želela udeležiti izleta k Mus. Kožel na Ricmond Rd. 24. junija, naj pokliče IV 1-6248. Lepa starost— Louis Saje, 8217 Platt Ave., doma iz Goriške vasi pri Novem mestu, je dopolnil zadnjo nedeljo 92 let. V Ameriko je prišel pred 65 leti. Iskreno čestitamo in želimo še več let zdravja in zadovoljstva. Važna seja— V četrtek zvečer ob 7:30 je v navadnih prostorih važna seja Gospodinjskega kluba AJC na Recher Ave. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ i-ma nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Delegatinje— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je izvolilo Frances Macerol, Marjanco Kuhar, Mary Otoničar, Frances Novak in Pauline Stampfel za delegatinje na 23. konvencijo KSKJ, ki bo v avgustu v Jolietu, 111. Za namestnice so določene: Jennie Lavrich, Julia Slogar, Mary Stanonik, Theresa Menart in Anna Rede. Ugodno— Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. vzame ugodno na račun stare pralne stroje ob nakupu novih. Več v oglasnem delu lista! Vina domovine— Mr. John Drenik, predsednik podjetja Drenik Beverage Distributing, Inc. nam poroča, da bo prav kmalu dobil novo pošiljko osvežejočih in priljubljenih vin iz dotaovine. Bilo je vedno povpraševanje po teh vinih od ljudi, ki poznajo ta vina iz starega kraja. Prvo vino je sladki refoško iz Istre, ki spada med steklenična rdeča in črna vina. Drugo vino je laški rizling, ki spada med sladka vina kasne trgatve. Tretje vino pa je najboljše srbsko rdeče vino proku-pac iz pokrajine Zupe v vzhodni Srbiji. Prijavite vaša naročila takoj, dokler ne poide dospela pošiljka. Poleg navedenih vin lahko dobite pri Dreniku šipon iz Ljutomera, rizling iz Haloz, traminec in silvanec iz Ljutomera, kakor tudi vedno kraški teran, kabernet in modri pinot iz Slovenskega primorja. Mr. Drenik pravi, da se zavaljuje za vsa naročila v preteklosti ter bo skušal postreči tudi v bodočnosti vsem narodnim domovom, gostilničarjem, trgovcem in posameznikom. Pokličite RE 1-3300. Seja— Podružnica št. 15 SŽZ bo imela jutri, v sredo ob osmih zviečer aejo v navadnih prostorih. Članice so vabljene. ------o------ Podmornico si je ogledalo mnogo ljudi CLEVELAND. — Nemško podmornico, ki se je nahajala nekaj dni v Clevelandu, si je v nedeljo ogledalo kakih 15,000 ljudi, med njimi tudi governer Lausche. Ameriška Domovina mtSVSJUKLm 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio -r- Pubiished daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec_____ NAROČNINA Za Zf»d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta R0Q. 2a Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for •1 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878. No. Ill Tues., June 8, 1954 Ali McCarthy spodkopava predsednika? Naj nihče ne pričakuje, da bomo odgovorili na gornje vprašanje z da ali ne. Vemo sicer, da je mnogo Amerikan-cev, ki so pripravljeni gladko odgovoriti z da ali ne, pa nam ne gre za kaj drugega kot. da to dvojno mnenje registriramo in nekoliko komentiramo. Odločitev mirno prepuščamo drugim, ki so za to bolj poklicani. Prav za prav bo vprašanje rešila šele bodočnost sama. Nas zanima dejstvo, da je Amerika široko razklana ob gornjem vprašanju in z svo Ameriko vred so razklani tudi rJeni katoličani. Imamo v deželi razna katoliška glasila, ki skušajo bralce do dna uveriti, da ima McCarthy zmerom prav, pa naj zine tako ali tako. Imamo druga katoliška glasila, ki razumejo vsako McCarthyjevo besedo po svoje in cele berejo njegove misli. Iz misli, besed in dejanj senatorja McCarthyja zmerom napravijo zaključek: McCarthy je škodljivec in velika nesreča za Ameriko. Posebno še v današ-niih časih. Stvar je zanimiva, poučna, vredna razmišljanja. Je pa seveda tudi zelo resna. Z njo je združena cela vrsta vprašanj, ki niso popolnoma nova ali pa vsaj ne vsa popolnoma nova. Če pa hočemo vso reč po domače in razumljivo povedati, gre pred vsem za to; Ali sme kak od vlade nastavljen in plačan uradnik, ki je ob nastopu službe prisegel zvestobo svojim predstojnikom — ali sme zoper voljo predstojnikov, recimo naravnost zoper izrecno voljo samega predsednika Združenih držav sporočiti McCarthyjevemu preisko-valnemu odboru kakšno nerednost, ki jo je po njegovem prepričanju zakrivila administracija? Recimo, da administracija ni nič napravila, ko je zvedela, da kak komunist sedi na odgovornem mestu v vladi? Predsednik je izrazil mnenje, da je zločin zoper prisego, če kak uradnik to napravi. McCarthy trdi, da je zločin, če tega ne napravi. Katera stran ima prav? Oni dan smo poslušali in gledali McCarthyja, ki je svoje trdil. Ne bi dejali, da nas je do konca prepričal. Slučajno smo kmalu potem brali v reviji AMERICA članek, ki skuša dokazati, da McCarthy deluje na “peaceful overthrow” predsednikove oblasti. To bi se reklo; Kakor komunisti delajo na nasilen prevrat ameriške vlade, tako McCarthy skuša doseči isto, vendar brez nasilja in prelivanja krvi. To je huda obtožba in priznamo, da nas AMERICA tudi ni prepričala. Videti je, da se bodo mnenja še dolgo kresala in iz samih besed, ki jih poslušamo in beremo, še, dolgo ne bo mogoče odločiti, kdo ima prav. Nam se zdi, da je pri današnjem stanju in položaju že “prepričan” na eno ali drugo stran samo tisti, ki je bil že dosedaj odločno za McCarthyja ali proti njemu. Vnema zanj ali proti njemu, deloma iz osebnih simpatij, deloma iz stvarnih razlogov, je pri teh ljudeh že tudi odločila opredelitev v tem vprašanju. Najbrž pa ni potrebno, da vsi že zdaj rečemo da ali ne. V reviji AMERICA, v zgoraj omenjenem članku beremo med drugim: “Oblast ameriškega predsednika je bila uveljavljena na načelu ločitve (trojne) oblasti (izvrševalne, postavodajne, sodne.) Edino predsednik (če izvzamemo podpredsednika) se voli z glasovi vse dežele. Predsednik ima svojo oblast po ustavi neposredno od naroda, ki mu je svojo oblast odstopil. Če predsednik vrši svoje posle in dolžnosti v redu ali ne, o tem naj odloči ves narod, tisti narod, ki ga je na to mesto izvolil, ne pa wisconsinski senator (McCarthy), ki ga celokupen narod nikoli ni imel prilike voliti.” _ Gornje je kaj krepko zapisano. Vprašanje je, če je prepričevalno na vse strani. Človek bi vprašal: Kako naj pa celokupen narod odloči, kdaj je kak predsednik svoje dolžnosti zanemaril r Kako naj sploh izve, kdaj se pojavi taka sumrga glede predsednika, če ni nikogar, ki bi na to narod opozoril? Mora biti kdo, ki sumnjo sproži, če že drugega ne. Ko enkrat sumnjo sproži, je na njem, da narodu dokaže utemeljenost svoje sumnje. Šele; če je stvar v javnosti, se more narod kot celota udeležiti debate, razmišljati, presoditi in končno razsoditi. Človek bi dejal, da je kak ’senator, pa naj bo McCarthy ali kdo drug. kar precej poklican, da kaj takega sproži. S tem še ni rečeno, da ima tudi že prav. če pa pride od strani predsednika prepoved, o taki reči sploh govoriti in razpravljati, kako naj “narod odloči”? Zdi se nam, da imamo tu živ zgled, kako se odločni nasprotniki McCarthyja v svoji vnemi lahko zalete. Seveda bi pa tako vrzel izpazili tudi pri McCarthyjevih zagovornikih, če ni se količkaj potrudili. Vendar bi bilo treba za to posebnega članka. . Zdaj nekaj drugega. V isti številki revije AMERICA beremo oceno knjige LOVER MID WATCH. Zgodba se suče okoli življenja na križarki MANHATTAN. Ocenjevalec piše: Spodaj, v dušljivi vročini kurilnice, nahajamo čas nika Cushinga, ki je v najveeji zadregi, kar jih je doživel v svoji novi službi, če naj uboga odredbo poveljujočega kapitana, da mora ladja plavati še naprej s tako naglico je; kar gotovo, da bodo kotli eksplodirali in najmanj 60 ljudi’bo izgubilo življenje. Če naj pa ne uboga in usmeri ladjo v po- časnejši tek, je popolnoma jasno, da bo kriv neposlušnosti in bo prelomil najbolj temeljno mornariško disciplino.” Ocena knjige ne pove, kaj je Cushing končno napravil. ’ Zdi se, da je —prelomil disciplino in rešil življenje 60 ljudem.1 Ali se nam ne zdi, da je Cushing ravnal “po McCarthy-1 jevo”? Ni prvič, da človeku pride na misel stara primera1 države z ladjo. Kolikokrat smo že brali, da je ta ali ta vodil skozi razburkane valove “državno ladjo.” Ali si je tako težko predstavljati, da kak “Cushing” sedi nekje v državnem uradu in vidi, da kakšna odredba iz nadrejenega urada pomeni veliko nevarnost za državo? Na primer: Ne smeš povedati javnosti, sploh nikomur ne, da je ta in ta obtožen komunizma, pa le še mirno dalje vodi svoj urad. . . Kaj vse se piše in govori o rajnem predsedniku Roose-1 eltu, kako je šel komunistom na roke. Zdaj, ko je prepozno, se zdi tako pisanje, obsojanje in zaničevanje kar v redu. Isto velja glede Trumana in še koga pred njim. Zdaj “narod odloča,” ko ne more ničesar več odločiti! Če bi se pn bil takrat pojavil kak McCarthy, lahko si mislimo, kaj bi se bilo zgodilo ž njim! To je le par misli. Bomo potlej videli, je rekel ta slepi! ! 11 l*****lt***++++9*M999***9W*9991l* BWWOTWWH BESEDA IZ NARODA 1 Bosti lepega branja Caracas, Venezuela. — Da ne bom vedno pri zamudnikih, že danes pošiljam naročnino za časopis, katera mi poteče dne 25. julija t. 1. Ob enem se zahvaljujem za vestno pošiljanje časopisa, katerega še kar dosti redno- prejemam včasih z majhno zamudo, tako da dobim dva zavitka skupaj. Vsakokrat se razveselim, ko dobim v roke “Ameriško domovina”, katere naročnik sem že ves čas, od kar sem tu v Venezueli. Ni mi znano-, ali ima Ameriška Domovina še kaj drugih naročnikov, ali sem morda samo jaz iz Venezuele. Želel pa bi, da bi se prijavilo čim več naročnikov za ta list, v katerem je dosti lepega branja in. tako po domače je vse zapisano, da je res vsakemu lahko razumljivo. In kar je največ vredno je to, ker tako vneto razgalja komuniste in vse skozi zagovarja naša krščanska načela. Zato zasluži vse prizna, nje. Ciril Bartol. Glasba avstralskih črncev Po mnenju Allekina, profesorja antropologije na univerzi v Sidneyu, je preprosta glasba avstralskih domačinov morda ključ, s pomočjo katerega bodo razvozljali skrivnost o prvih začetkih glasbe. Profesor je vodil dvoje odprav v osrčje Arhemske dežele, kjer je posnel tajne verske in druge obredne pesmi, ki jih je pred njim slišalo le red-kokatero uho belega človeka, saj jih smejo po navadi poslušati le poglavarji plemen. “Glasba avstralskih domačinov se razlikuje od vseh dosedanjih glasb, kar sem jih slišal, in je bržkone najbolj primitivna na svetu. Je popolnoma disharmonična, o kontrapunktu sploh ni sledu. Prav to pa je tisto, kar se zdi čudno ljudem, ki so navajeni le glasbe, temelječe na naših skalah. Največja značilnost glasbe teh domačinov pa je ritem ne le v petju, marveč tudi v spremljavi z več vrst tolkali. Ne poznajo bobna, udarec po posebnem kosu lesa pa daje zvok, podoben udarcu na gong. Celo na “didžerido,” edino melodično glasbilo, ki ga poznajo ti avstralski domačini, igrajo bolj zaradi ritma, kot zavoljo melodije. Didžerida je dolg, votel instrument, ki zmore le dva tona. Domačini s tem in z drugimi glasbili v glavnem le spremljajo nanje. Kot pri večini preprostih ljudstev sta tudi pri njih petje in glasba predvsem spremljava plesa. Topot plesal-čevih nog in enakomerno ploskanje gledalcev daje petju trdno ritmično osnovo. Avstralski domačini poznajo trojno glasbo: tajno, obredno in posvetno. Tajna glasba je delno podobna srednjeveškemu ali bizantinskemu petju. Obredna glasba, ki je ne smej.o slišati “neverniki,” nima poleta in ritma tajne glasbe, je bolj melodična in podobna himnam. Posvetna glasba pa je še bolj melodična in ritmična, sestavljena iz zborovskega in solističnega petja. Nekatere posvetne pesmi so zelo melodične, značilno za petje domačinov v Aremski deželi pa je, da pevci vedno prehajajo z višjih not na nižje.” Odkritje spomenika Župniku ] vseh delov prelepe koroške de- Starcu Dne 16. majnika letos so koroški rojaki odkrili v Št. Lenartu pri Sedmih studencih nagrob žele so prispevali zanj; vsak je prispeval po svoji moči. Janez Starc se je pred letom, dni smrtno ponesrečil v domači ni spomenik svojemu velikemu,;grapi, potem ko je prej 43 let ro-možu župniku Janezu Starcu, j mal kot duhovnik od fare na fa-Spomonik je močan izraz vsega |ro; ko je desetletja kot kultur-' njihovega hotenja obenem pa tudi prisrčen izraz njihove globoke hvaležnosti nasproti prvemu verskemu, kulturnemu, gospodarskemu in političnemu delavcu vseh treh slovenskih koroških dolin, odkar jim je umrl tako krute smrti župnik Vinko-Poljanec. Spomenik je velika umetnina največjega sodobnega Slovenskega umetnika ljubljanskega univ. profesorja Jožefa1, Plečnika. Posebno pa je liepo, da ga je postavila Starcu vsa Slovenslca Koroška. Rojaki iz ni delavec kazal pravo pot svojemu ljudstvu; ko je desetletja tudi kot napredni gospodar stal v prvi vrsti v boju za gospodarski napredek svojih rojakov; ko je desetletja kot politični voditelj nosil najtežje breme in odgovornost za svoj narod. Vsa ta desetletja so ga vodila iz vasi v vas, iz občne v občino; so ga vodila v koroški deželni zbor in v razna ministrstva na Dunaj ter na mednarodne konference evropskih narodnih manjšin. V vsem tem času je neizmerno veliko molil in delal, pisal in govoril, vse samo zato, da bi kar naj-; več koristil svojemu zaničevanemu in zapostavljenemu narodu. Ob priliki nedavnega odkritja nagrobnega spomenika v Št. Lenartu pri Sedmih studencih je opravil sv. mašo zadušnico njegov dober prijatelj kanonik dr. Blueml ob asistenci gg. župnikov iz Hodiš in iz Šteibna pri Maloščah. G. kanonik je opravil tudi obredne molitve pri blagoslovu spomenika, dočim je imel spominski govor domači šent-lenarški župnik g. Čebul; tako v cerkvi kakor ob spomeniku pa! je pel znani šentlenarški pevski zbor, na katerega je bil rajnki; tako zelo ponosen. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je položil pred spomenik, krasen venec cvetja njegov, predsednik g. prof. dr. Joško Tischler. Lurška luč Po vseh koroških farah in v večino koroških domov so meseca maja sprejeli luč iz Lurda, Mladina, ki je izraz narodove življenjske volje, je prinašala, luč življenja in luč globoke vere iz fare v faro. Fare in tudi domovi so sprejemali luč iz Turškega Marijinega svetišča z velikimi svečanostmi. V Celovcu je bila stolnica ob tej priliki nabito polna, kakor je le malokdaj. Mladina je prinesla lurško luč do stolnice v posebni štafeti. Tu jo je prevzel od nje škof in z njo v stolnici prižgal posebno svečo« V nedeljo 16. maja so tudi v slovenski cerkvi v Celovcu sprejeli; lurško luč iz farne cerkve. Obte j svečanosti je bila večerna; pobožnost slovenskih celovških vernikov izredno lepo obiskana. Kronanje Fatimske Matere božje v Celovcu Dne 13. majnika je bilo v Celovcu pri kapucinih slovesno kronanje fatimske Matere božje. Nepregledna množica vernikov iz vse dežele se je udeležila te slovsnosti. Kc je bilo svečano kronanje na vrtu pri oo. kapucinih končano, je bila v aerkvi še posebna slovesnost slovenskih vernikov. Nabito polna cerkev je pričala o globoki vernosti koroških rojakov in njihovem zaupanju v Marijo. P. Jakob je imel cerkveni govor, maševal pa je kanonik dr. Blueml. Ljudstvo je prepevalo priljubljene Marijine pesmi, tako da s© celo nemški verniki niso mogli, od slovenskega dela slovesnosti, Slovensko-nemška začetnica Pred nedavnim je izšel 2. del slovensko-niemške začetnice “ABC.” Vsebuje berila pesmi in pripovedke v slovenskem in nemškem jeziku. Sestavljen je po stvarnih področjih. Zanimivi so dvojezični naslovi na straneh 98 in 99: Volksschule-Ljud-ska šola, Hauptschule-Glavna šola, Nach Klagenfurt-V Celovec, Začetnica ABC itd “Naš; tednik” pripominja k temu: “Le zakaj se to v javnem življenju; ne prakticira? Na vseh javnih poslopjih bi morali biti dvojezični napisi! To predvideva tudi državna pogodba. Ali merodajni res mislijo tako dolgo čakati, da bo uveljavi j ena: ali pa je to znamenje, da se teh določb splih ne mislijo spominiti? Če bo pokazala Avstrija dobro voljo, bodo mogoče pokazale dobro; voljo tudi velesile.” Ta del slovensko-nemške začetnice jje izdelala delovna skupina pod vodstvom vladnih svetnikov Justa in Maklina Tiskal se je reci in piši polni dve leti. Kje je tedaj še 1. del. in druge slovenske učne knjige, predpisano po šolski odredbi? In vse to v devetih letih, kar se je vojska končala odnosno kar je stopila v veljavo zakonska določba o dvojezičnem šolstvu. Vse to prav gotovo ni noben dokaz kake dobre volje nasproti sloven- ........ • •———- •->-■-—— r 1 K todobnim svetovnim problemom 1 I »- » . »- -« o—S • >■' O—- t Cll o, » , ■<»,,.c- » Posvetovanja v Ženevi se vlečejo polagoma dalje, do kakih pametnih zaključkov pa tam diplomati še niso prišli. Niso se pogodili niti o tem, kako zediniti Korejo, niti ne morejo končati vojne v Lndokini. Komunistična stran je v sve-sti si svoje moči doslej zavračala vse predloge Zahoda in trdovratno vstrajala na svojih zahtevah. Od Molotovega obiska v Moskvi so nekateri pričakovali spremembe, do te pa doslej še ni prišlo. * * * Angleški zunanji minister A. Eden se trudi na vse način, da bi dosegel nekak kompromis. Ponovno se je razgovarjal s pred-istavnikom komunistične Kitajske Chu En-lajem in posebej s sovjetskim zunanjim ministrom V. Molotovom. Prigovarjal jima je, naj vendar popustita in ne ženeta vse stvari tako daleč, da bo Amerika prisiljena poseči v indekitajsko vojno. Ministrski predsednik Wins-Iton Churchill je sklical konec tedna sejo angleške vlade, na kateri je A. Eden poročal o položaju razgovorov v Ženevi. Vse izgleda, da se je London naveličal brezplodnega posredovanja. * * * Težišče reševanja Indokine in ostale Jugovzhodne Azije se je preneslo iz Ženeve v Washington, kjer razpravljajo načelniki glavnih stanov oboroženih sil Združenih držav. Velike Britanije, Francije, Avstralije in Nove Zelandije o načrtih in sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče zaustaviti komunistično napredovanje v Južni Aziji v slučaju, če ženeva ne bo prinesla nobene rešitve. Pravijo da je Washington obljubil Franciji, da ji bo priskočil na pomoč z letalstvom, kakor hitro bi se pojavila nad In-dokino komunistična letala. A-meriški vojaški voditelji se zavzemajo za tak način bojevanja v lndokini, kot so ga vodili proti komunističnim upornikom, v Grčiji. Amerika bi prevzela, vodstvo vojaških operacij in ve- žbanje domačih čet. * * * Francoska vlada je v hudem precepu. Danes se bo nadaljevala v parlamentu debata o In-dokini. Degaullovci napadajo vlado, da je zaradi svoje popust- ski narodni manjšini v državi, marveč dokaz skrajno slabe volje qe že ne naravnost naj hujše sovražnosti. Konferenca socialistične stranke v Beljaku V nedeljo 23. majnika je bila. v Beljaku deželna konferenca; socialistične stranke. Deželni glavar Wedenig je podal pregled političniega, kulturnega in, gospodarskega stanja v deželi in razložil volitve 1953 in 1954j kot velik socialistični uspeh. V svojem govoru je med drugim zavzel jasno stališče proti katoliškemu šolstvu, ki po njegovih besedah samo obremenjuje državne finance. Dotaknil se je seveda tudi manjšinskega vprašanja. Avstrijski ljudski stranki (OeVP) je očital zloigro s tem vprašanjem. Naglasil je, da, je napačna narodnostna politika upropastila bivšo avstro-ogr-sko monarhijo. Dne 22. maja je govoril v Celovcu na politične shodu OeVP državni tajnik vn otranjem ministrstvu Graf. Ta je v svojem govoru hudo napadel Ikoroške! socialiste in posebej še glavarja Wecleniga, češ, da uganjajo svojo lastno zunanjo politiko, ki. bi morala biti pridržana izključno dunajski vladi m zunanjemu ministrstvu. Na ta izvajanja drž. tajnik Grafa deželni glavar v Beljaku ni naravnost idgovoril, pač pa ga je napadel, ker moti mir v deželi. Ijivosti v Aziji spravila v nevarnost francosko oblast v Tuniziji in Maroku. Oni so za odločnejše vodstvo vojne, nočejo pa priznati Amerikancem pri tem nobene važnejše vloge, čeprav računajo na njihovo obsežno pomoč. Sedahji poveljnik v lndokini gen. Henri Navarre je bil zaradi zadnjih neuspehov odpoklican Njegovo mesto je prevzel načelnik francoskega glavnega stana gen. Paul Ely. * * • Sovjeti so nenaklonjeni zahtevi Siama, da naj posebna komisija Združenih narodov preceni nevarnosti vojne v Indoki-ni za svetovni mir in posebej za varnost Siama. V Varnostnem svetu je nastopil sovjetski predstavnik proti temu predlogu. — Verjetno je, da bo Sovjetija v želji, da prepreči odhod take komisije v Jugovzhadno Azijo, uporabila svojo pravico do veta. * * * V Avstraliji so imeli državne volitve, pri katerih je zmagala konservativno - liberalna skupina, ki sedaj vlada deželo. Delavska stranka se je v letih opozicije sicer nekaj Okrepila, ni pa dobila zaupanja večine volilcev. * * * Na Japonskem razpravljajo o potrebah obrambe dežele. Vlada je odločena izvesti v smislu pogodbe z Združenimi državami omejeno oboroževanje, čeprav se dober del poslancev temu odločno upira. Predsednik vlade Yoshida se je napravil na pot v Združene države in druge dežele Zahoda, da utrdi zveze Japonske s svobodnim svetom. * * * Turški predsednik vlade Ad-nan Menderes se je več dni mudil v Washingtonu in skušal pripraviti ameriške odločujoče ljudi za trdnejšo povezavo Titove Jugoslavije z Zahodom in za okrepitev obrambne zveze Srednjega vzhoda. Turčija računa v tem prostoru trenutno zlasti iz Irakom, medtem ko na zvezo z Iranom za enkrat ni računati. * * * Iran jo notranje prešibke. U-panje, da bo skoro rešeno vprašanje iranskega petroleja, je ostalo neizpolnjeno. Iranci hočejo sami voditi izkoriščanje petrolejskih polj in čistilnico v A-badanu, petrolejske družbe zahodnih držav, ki naj bi dale na razpolago denar, pa na ta predlog nočejo pristati. Tako so pregovori zopet zastali. * • * Tito je bil pretekli teden na obisku v Atenah. Ta obisk naj bi potrdil in zapečatil balkansko vojaško zvezo. Prvotno so računali, da bo pogodbo o vojaškem sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo mogoče podpisati ob tem obisku, na nasvet Amerike in Vel. Britanije pa so ta načrt opustili. Italijanski protest proti podpisu take pogodbe, dokler ni rešeno vprašanje Trsta, torej ni ostal brezuspešen. # * * Jugosicvanski komunisti pa se ne potegujejo samo za prijateljstvo in sodelovanje z Zahodom, ampak prav tako vneto u-Ujujejo zveze s sosedi na Vzhodu. Pretekli teden so začeli z Rumuni razgovore o obnovitvi in ureditvi medsebojnega železniškega prometa, ki je bil prekinjen vse do leta 1950. * * * Vihar, ki je nastal v Srednji Ameriki zaradi orožja, ki ga je kupila Guatemala v komunističnem delu sveta, se še ni pomiril. Združene države pošiljajo orožje sosedam Guatemala in so začele vežbati oborožene sile Hondurasa, — guatemalski predsednik Arbenz pa se pritožuje, da skušajo Združene države pod pretvezo komunistične nevarnosti zrušiti njegovo vlado in utrditi svoj vpliv v deželi* BL JL. IST -A 33 JS KI A. /liiERi$Kyi Domovina Til a r»jtTi i g AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Slovensko-hrvaški sv. misijosi v Britski Kolumbiji Vancouver, B. C. — Bralec 'kanadske priloge A. D. bi po dopisih v tej prilogi zadnji čas lahko sklepal, da so se vsi Slovenci po Kanadi naselili v Torontu, ^ana so ustanovili slovensko župnijo, tam grade svojo cerkev hi iz Toronta čitamo dopise v kanadski prilogi vsak teden. Od drugod po Kanadi se čedalje redkeje kdo oglasi. Včasih smo z veseljem brali dopise ‘‘Glas s prerije” in “Po-rQčila iz Britske Kolumbije”, sedaj pa z onih koncev ni več glasa. Javna tajnost je, da je pisal včasih dopise iz Vancouvra ^ kanadsko prilogo A. D naš tu-ajšnji slovenski dušni pastir g. iurk. Ker se zadnje čase nič ^eč ne 0giasi; sodimo, da mora hi prezaposlen z drugimi reč-Cd. In to je tudi res. Zaradi Pomanjkanja duhovnikov je tu-ajšnji nadškof nastavil preč. g. Urka za kaplana v angleški fai-d North Vancouver. Poleg te-Pa mora opravljati g. Turk dušno pastirstvo med tukaj-j^jimi Slovenci in Hrvati. — G. Urk si še vedno stavlja za cilj 'SVojega delovanja svojo cerkev ^ dvorano, da bi na ta način o-°gočil uspešno delovanje sa-°stojne hrvaško - slovenske v^Pcdje, katero je tukajšnji nad-^ pravno že priznal. Kdor ^Zrtiere v Vancouvru pozna, ko ve, da g. kaplan tukaj ni-avlakega dela. Pri kaplanski mu dela preglavico an-csčina, delo med rojaki pa ^'naša dovolj drugih težav. — ^n°go dragocenih ur porabi g. Urk na avtobusih, ker se mo-a Voziti bodisi iz North Van-^°Uvra do šole, kjer imamo red-Nedeljske sv. maše ali pa, ka-. obiskuje družine svojih ver-°v, ki so raztresene po vsem Piestu. bi bilo če bi kak šolan katerih imamo tukaj, Prav človek, zastavh pero in kaj napi-i v korist naše skupnosti tu-^ P toda včasih se človeku zdi, a ravno šolaini ludje kažejo "alma n j zanimanja pa mu t3elo> nekateri sProtujej0 S Prireditvami in za skupno celo na- pobažnost- Višek naše marijanske pobožnosti smo imeli v mesecu maju, ko nas je obiskal na svojem potovanju po Kanadi naš misijonar Wolbang. Na željo g. župnika je imel preč. g. Wolbang tukaj tedenski misijon za Slovence in Hrvate. Za misijon smo se skozi ves teden zbirali v tukajšnji farni cerkvi Žalostne Matere božje in lepo opravljali misijonske pobožnosti, žal se dosti naših rojakov ni udeležilo tega misijona. Za zaključek smo priredili skupno romanje v tukajšnjo stolnico-, ki je posvečena Kraljici sv rožnega venca. Lepo število naših rojakov se je zbralo ob Marijinem oltarju. Prvikrat v zgodovini je donela v tej cerkvi lepa slovenska pesem: “Spet kliče nas večni maj.” Po rožnem vencu smo slišali zaključno pridigo in potem je g. misijonar podeljeval še čudodelne svetinjice. Nato se je večina udeležencev zbrala v cerkveni dvorani na banket Hoteli smo lepo slovesnost tudi na zunanji način lepo zaključiti. Kakor člani ene družine smo se na tem, banketu Slovenci in Hrvatje zbrali o-krog bogato obloženih miz. Notranje zadovoljstvo nad lepo zaključenim misijonom je kmalu našlo izraza v naši narodni pesmi. Kar tekmovali smo med seboj, kdo bo bolje zapel; zdaj je bila pesem hrvaška zdaj slovenska, Da bi se pevci malo oddahnili, je g. župnik v kratkem govoru izrazil globoko zahvalo g. misijonarju za njegov trud in požrtvovalnost. Za župnikom so se oglasili k besedi še drugi govorniki in govornice.— Vest, da praznuje g. župnik prav ta dan deveto obletnico svoje nove maše, je razpoložen nje samo se povečalo. H koncu se je oglasil še g. misijonar, nam dal vzpodbudo, potem pa je gdč. Francka Meixner zapela s sve>-jim krasnim glasom pesem ‘Ave Maria’. Ob razhodu smo si vsi želeli, da bi se spet kaj kmalu zbrali na tako prijeten družabni večer. Bilo je sedaj prvič, da so se levizijska postaja na kanadskih prerijah. Doslej so imele televizijske postaje v Kanadi samo tri province: Ontario, Quebec in Britska Kolumbija. TV postaja CBWT Winnipeg ima oddajno jakost 60 tisoč watov; z boljšim uspehom bo prenašala svoj spored na ozemlje, ki leži 50 milj o-kro/g oddajne postaje, z manjšim pa tudi v kraje, ki so oddaljeni od mesta 75 milj. Posebne senzacije otvoritev TV postaje v Winnipegu ni doživela. Prerije potrebujejo sončnega vremena Winnipeg, Man, — -Setev pšenice po prerijah je bila pretekli teden na splošno pri kraju. Zgodaj posejano žito po predelih Manitobe in Saskatchewana je depo vzklilo in se krasno ozelenilo. Zadnji teden so bile deležne prerije skoraj povsod izdatnega dežja. Zdaj rabijo kanadske žitne province lepega sončnega vremena. Setev poznega žita je nekoliko zaostala v severnih delih zgoraj omenjenih provinc. Zopet je Marija pomagala Toronto, Ont. — že v prejšnji številki smo poročali, da je med darovalci za slovensko cerkev v Torontu vedno več takih, ki so se Mariji zaobljubili, da bodo a a u v la i j. a X in pv/ui/AliUtbl- _ o v ' 5 , 1 slavi letos ves katoliški svet vern^i hrvaško-slovenske župni- ^fno leto. Tudi g. župnik nas v svojih pridigah ved-Sv znova vabi, maj sledimo klicu liti v praznovanju Mari- iheeSa *eta- O pomenu in na-i>olpU|tega leta nas je S- župnik - cd. V namen tega j ubile j-smo kupili je, ki nas z Spoeiga _ oltarja vsako, nedeljo f^ja, naj sledimo t Praznovanja ^ašr klp Matere božje, po stopi- h0rn‘ naše nebeške Kraljice, da Jki p ta^° 2 njeno priprošnjo hier °§u uspeli z vsem, o če-tgojj Sv Oče želi, da v tem letu je na kanadskem Zapadu zbrali k skupni slavnostni večerji. __ Uspeh naše prireditve je vse navzoče poleg drugega le še bolj potrdil v prepričanju, kako potrebno jo, da bi si čim preje zgradili tukaj v Vancouvru svojo cerkev in svojo dvorano — kjer bi bil res pravi dom za vse naše dobromisleče rojake. Udeleženec. Prepoved heroina Ottawa. — Najbolj priljublje-m