-year xxvbl GUS/IO SLOVENSKE NARÓDNE PODPORNE JEDNOTE ^-— 1 M m' - --------------— ------—. - —— — ------ - UrWatftt te in—»»UH prostori M67 8. Lawaéate Ava Offlea of Pattlsattoa: MIT Sovtk UwvmUI« Ava 1 LawncUl« Rockwell -na _ ^^o^a^TS* Chicago, Hl m Četrtek, 25. januarja (January 25), 1934. far alallte« at «pgUI ,»t» pp.*«» prorilod for te -rtloa UOt, At W Ott, «,.l|Ut -tkortaad - Ju» 14. fli Yoarly ** stev.—number 18 Komentaqp „vijanj^p^^ bi bilo lahko U doatl! Kadar imamo opraviti z Je-Svakimi demagogi, vemo, da t divje gosi kot ae glasi U» f"»-J'o « iskrenosti, možatosti In Um, rskega poštenja zamanišče-Dri njih. To sta nam že sto stokrat dokazala Amerikan-Slovenec in njegova polse-Ameriška Domovina, i S in A. D. imata naočnice or uprežen konj in vidita 10 v eno stran-drugega ne jU nič. Clevelandaki gen-iani" so pred nekaj dnevi „¡šali v A. D., da Prosveta inada Roosevelta in mu pravi joney". Ce bi bili ti "gentle-inj» polteni, bi morali pri-,ti, da Proaveta do danes še napadla Roosevelta osebno, Jm je krilatico "baloney", a [tero je označil Rooaeveltovo utno politiko, izpustil veliki iokrat in katoliški p*vak lith, ne mi! Radio-pridigar Coughlin je mes predmet diakuzij in kri-;e v vsem ameriškem časepis-P Kar Proaveta poroča o em, poročajo to tudi ameriški ti. S čim je pa Coughlin po-1 notoričen? Z verskimi dogmi? Niti najmanj. Ce bi pridigal v radio o sami veri, ne bi nihče zmenil zanj* ker pridiguje po "aoapboxarsko" kapitalu in delu ter o valutni ilitiki, torej o najvažnejših oblemih dneva, je postal "sla-n" in to mu dobro nese. Valutna politika je aamo ena; ,lutna politika ne more biti itoliftka in ne ateistična, je mo — kapitalistična. Ali je mghlinova valutna reforma smotljiva? "Gentlemani" pirl S. hočejo uveriti avoje čita-je, da vsa Amerika stoji za »ughlinom — tudi velika vena socialistov! — samo dva sta oti Coughlinu. Kdo sta ta f Amerikanski Slovenec pravi besedno: "Father Coughlina nes upoflteva delovno ljudstvo j kakor kateregakoli svojega >ditelja. Le velekapitalist Mor-»n. katerega Father Coughlin ča, ga ne odobrava. O, pa še Mo ga ne odobrava! Ali ve-kdo je to? To je velika všečna (?) zvezda, urednik tetke rosvete!" Citatelji A. S. — vsaj oni, ki ) najbolj zapopani — dobe iz amjih vrstic vtis, da sta vele-spitaliflt Morgan in urednik Wte, ki sta edina, proti Miru" Coughlinu, najbrž zamika in prijatelja! Ako bi bili pisci A. S. iskreni f pošteni, bi povedali svojim lUteljem, da še nekdo ne odo-Ir»va Coughlina — in to je |maki prvak in demokrat ¡Wl'*. ki je rekel, da župnik *u*hlin izrablja vero in cer-'«r dela sramoto cerkvi 1 Ce 11 bili iskreni in pošteni, bi po-& to, da Coughlina ob-°Ja ™<'lta katoliika duhoviči-* (kardinala v New Yorku in ^tonu, p re lat Bedford in več lri,Kih). ki mu pravi "raving Jsniac" (besneči norec)! Kat -bankirji v Wall streetu, k cel kup papeških ordnov, k "bnojajo! to poroča ameriško čaao-"»mo "pošteni in resnico-A. S. o tem moUi, le to-j»»iVe.'da sU velekapitalist rifan «n urednik Proavet« 'upniku Coughlinu. J :1 Amerika, ki zaaleduje to Coughlina in bankirjev, ve, prepovedano in vsi voditelji stavke a retiran!. Noben pravilnik, ki bi ščitil poljedelske delavce pred Iskori ščanjem, še ni bil sprejet. Ti delavci, povečini Mehičani, prejemajo le 10 do 20 centov i>a u« ro. Zahtevali so zvišanje opsde, odpravo kontraktnega sistema in priznanje unije, toda dpttfli niso nič, ker niso imeli nikjer opore proti terorizmu posestnikov in avtoritet. - tki Z rudarske kwivMflJt Lewie napadel progreaivce llllnoiau in pohvalil NRA - Indianapolis.—Eksekutiva rudarske unije United Mine Workers of America je v svojem poročilu 1700 delegatom 32), redne konvencije zelo pohvalila Niro in NRA, rekoč, da'"organizirano delavstvo Amerike je «notno v odobravanju ciljev Nire in NRA, čeprav se vsi ne strinjamo s podrobnostmi teb akcij vlade, strinjamo pa se, da principi Rooseveltovega programa predstavljajo glavno upanje ameriškega delavstva ne samo glede odprave današnje krize, temveč tudi glede bodočega boljšega ekonomskega In socialnega življenja." ' ,, John L. Lewis, predsednik UMWA, je dejal v svojem govoru, ko je odprl zborovanje, da je pred štirimi leti "akupina mož v Illinoisu sklenila ustanoviti novo rudarsko unijo, ki naj izpodrine UMWA, toda skupina ni uspela In namesto uničenja UMWA je uničila sebe in svoj samoponos." Vse kaže, da je velika večina delegatov na tem zborovanju taka, da bo rekla "yes" na vse, kar bo Lewis predlagal. V Nemčiji Izdelujejo atrupene pline na dabelo 'Amsterdam. — Iz zanesljivih virov so prišla poročila, da I. G., mogočni nemški kemični trust, izdeluje v velikih množinah najnovejše atrupene pline. Mpd temi je najbolj strupen plin W, katerega je iznašel nemlki kemik Wasner, in je izmed vseh najbolj smrtonosen. Poskusi so pokazali, da plinske maske ne nudijo nobene protekcijs proti temu plinu._ Razpadanje Kitajakf Moskva. 24. .jan. — Kltajsks provinca Binkiang, ki ae nahaja na skrajni zapadni meji Kitajske cetralni Aziji, /e včeraj pro- i*Piü ft* in >*lt Estonija, najnovejša fašistična država - Tallinn, Estonija, 24, jsn — Republika Estonija, ki se je po vojni odtrgala od stare Rusije, je danes najnovejša fašistična država, ko je stopil v veljavo sistem vlade, ki so ga volllcl odobrili pri aplošnem glasovanju v zadnjem oktobru. Na podlagi tega alstema je mlnlstraki predsednik Konstantin Paets prevzel posle predsednika republike, ki lahko razpusti zbornico in sam dekretira zakone. večji katoliški bogatini v Ameriki ne strinjajo z Rooseveltom niti s Coughlinom, In zakaj se niZMHJE RUDARSKE UNIJE NEREŠENO Vladal odbor podal avoj odlok glede spora med uradniki UMWA in jeklarskim truatom fWumU "m w dea,u" niti s Coughlinom, in zakaj ae . ^' nu katoliško delavstvo ne atrinjajo. Priznali bi dej-** Roosevelta in atve^ atvo, kakršno je, in se ne bi I «Tj ¡ h* ii ki Coufhiiaa. Trd? •lika večina ameriških T"v odobrava Coughllnove n i"rm#, j, Jrhrln lai' A. S. pošteni, "UaJi r**nieo, de ae naj- amešili s togotenjem na Proave-to, ki samo konstatirs to dej stvo. * Kar pa piše A. D., je vae aku paj #t>eloney" — kakor prav veliki demokrat Smith. . Washington, D. (FP)— Vladni delavski odbOr je te dni podal svoj odlok, nanašajoč ae na dolgotrajni apor med uradniki United Mine Workers of America in jeklarakim truatom, ki obratuje več takocvanih "kap-tivnih" premogovnikov v Penn-kylvaniji. Glede dveh glavnih spornih vprašanj niso bili člani odbora enakega mnenja, kajti bistveno so dali operatorjem formo pogodbe, kakršno so ti zahtevali, uradnikom UMWA pa so priznali pravico do odbitja prispevkov od mezde rudarjev. Unija je namreč zahtevala, da. Frick Co. in druge kompanije, katere kontrolira jeklarski trust, podpišejo pogodbo z distriktno rudarsko organizacijo, dočlm so operatorji vztrajali, da so pripravljeni sprejeti pogodbo, ki naj bi jo podpisali John Lewis, ; predsednik UMWA, dva druga eksekutivna uradnika te unije In trije od diatriktne organizacije kot posamezniki. Vladni odbor je odloČil, da se mora besedilo po godbe glasiti, da je bila ta sklenjena med lastniki "kaptivnth" premogovnikov in šestimi urad nlki UMWA, za imenom vaake ga uradnika pa mora biti označena njegova pozicija v rudarski uniji. Da li to pomeni prizna nje unije, o tem ae nI govorilo, ker to vprašanje nI bilo predloženo vladnemu delavskemu odboru, j« izjavil načelnik odbora senator Wagner. Operatorji so bili za "prostovoljno odbitje" prispevkov od mezde rudarjev, to je, da rudar sam pove kompanlji, naj to ato-ri In potem denar izroči uniji, reprezentantje UMWA pa so bi 11 za "prisiljeno odbitje" v vseh slučajih razen v tistih, ko rudar Izrecno zahteva, da se njegov prispevek izroči kski drugi uniji. Vladni odbor je v tej zadevi odločil v prilog UMWA. Ker Je že prišlo do soglssja zaradi nekaterih drugih točk med kompanijami in uradniki UMWA, je vladni odbor svetoval prizadetim obnovitev pogajanj glede končne pogodbe. Ako ne bo prišlo do dogovora v teku dveh tednov, ima ena ali druga stranka pravico apelirati na vladni odbor, da ponovno posreduje., j...... Slavitkijtv škandal št vedio tirata Fraaaljo Premier Chautempa In pet ministrov v kaši ; Izgredi In de-monntracije v Parizu V prenašanju poste po «raku Je denar! Oster ksafllkt mU eaoljl in kalolkl v Namčlji Glavarji ritmike odločno uprli lerja cerkve no a< diktaturi Hit- Zaupniki napravili fantaatlčne dobičke.—Od 940 do milijon-skega premoženja. — Ozadje ^ Brow nov I h "požigov" Berlin, £4. jan.—Konflikt med katoliško hierarhijo in Hitlerjevim režimom v Nemčiji je vedno bolj ostrejši. Katoliški ikof v Aschenu je včeraj priporočil, da ae dve novi nacijski knjigi postavita na indeks prepovedanih knjig sa katoliške vernici, ker ogražata "krščansko moralo." Ena teh knjig je Alfreda Roaen-berga "Bajka dvajsetega stoletja," druga pa "Priročnik Judov-akega problema," ki jo je spisal miniater notranjih' zadev Wilhelm Frick. ■Katoliški nadškof v Brealauu se je tudi odprto uprl Hitlerju in pozval katoličane v svoji nadškof i ji, naj zahtevajo od vlade uveljavljanje konkordata med papežem in Hitlerjem, ki določa, da katoliških veraklh organizacij ne more razpustiti nobjgia posvetna sila v Nemčiji. Nadškof je prepovedal zvonenje ob faši-atičnlh dnevih In proalavah ter rabo cerkvenih dvoran za naclj-ske alavnosti. Glaallo katoliške cerkve na Bavarskem je nainanilo, da se cerkvanl veljaki ne bodo pokorili Hitlerjevi vladi, kadarkoli in kjerkoli pride vlada navskrlž s cerkvenimi pravili. Nadja je pa najbolj raskačll profesor Kari Adam s katoliške univerze v Tuebingenu, ki Ja na zboru katoliških mladlnaklh or ganifaclj v Stuttgartu (»žigosal Hitlerjev režim In dejal, da Je Nemčija bila barbarska dežela, dokler ni bila pokristjanjena in da nemška zgodovina ne pozna takih mož kot jih ima judovska zgodovina. Bavarski prosvetni miniater Hans Stemm je začel odprto vojno s katoliško cerkvijo. Izjavil je, da nacijska vlada ne bo mirovala, dokler s koreninami vred ne Iztrga vseh svojih notrsnjfh sovražnikov v cerkvi in spovsd-nicl. Senatni edeek spremenil revalaaeljtkl aairt Rooaeveltova naredba omejena na tri Ista In zakladnsaiu tajniku j« odvzeta kontrola klamirala neodvisnost In ustanovila laatno vlado v Kašgarju. Nova vlada Je UkoJ poslala eml-aarje v Afganistan in ladijo, kjer išče priznanje in zveze. Jr^ltÄ d^ I J* P""-!, naj ae pripravlja na dratnih milj ozemlja ,BkI^dV* lagovor. Zbornica Je p. brž od-milijona prebivalcev, ki £ po o vladi In fcvoru Turkoman, in opoz.cijo^ roohamedansk« vam. . Pariz, 24. Jan,—SUviskiJev bančni škandal še vedno laziva izgrede, demonstracije, ailovito polemiko v listih In vladno krizo. Včeraj so bili trije separat-ni spopadi med demonstranti in policijo v Parizu ter veliki izgredi v Nancyju in Marsellleau. Vse demonstracije so naperjene proti vladi in glsvnl voditelji p roti vladnih Izgredov so rojall-sti na skrajni desnici in komunisti na skrajni levici, ki so ae znašli na skupni fronti. Včeraj Je bilo čez 20 oseb ranjenih, med temi 12 policistov in okrog 400 oseb Je bilo aretiranih. V zbornici ae nadaljujejo obtožba in pritožbe Včeraj Je Izbruhnil ailen kraval med poalan-d, ko Je poslanec Henriot obdolžil premierja Chautempaa In pet njegovih ministrov, da so zapleteni v 8 ta viskijev škandal, in Waahlngton, I), ('.-Senatni odsek za banke in donarstvo je v torek priporočil Kooseveltov revaluacijskl načrt v sprejetje z dvema spremembama. Točka, ki določa, da zaktadni tajnik sam kontrolira denarni aiatem dežele, je bila amendlrana In zdaj se glasi, da kontrolo vodi odbor petih mož, med katerimi je tudi zakladnl tajnik, dva pa imenuje odl>or rezervnega alstema in ostala dva predsednik. Drugi amendment določa, da ekvalizacijski sklad dveh milijard dolarjev |a>aluje največ tri leta. V originalnem načHu ni čaa nič omejen In Roosevalt računa s trajno revizijo amorišk*. ga denarnega sistema, ampak starokopitni senatorji hoč^o, da bo vse to začasno, doklar se ne vrne "pros peri teta." Omejltav na tri leta je predlagal senator Glass, demokrat Iz Virginijs. Kooseveltov! pristaši so prepričani, da bosta ob«*spremembi propadli pri končnem glasovanju, do katerega pride enkrat prihodnji teden. Mornarji Izvojevall priznanje unije Philadelphia, Pa. — Mornarji, ki so zantavkali na parniku Mun-beaver, so po tridnevni stavki izvojevali priznanje unije in dru ge zahteve. Njihovo savko so podprli tudi organizirani prieta niški dolavri. Waahington. — Senatno razglabljanje vladnih aubvencij v zvezi z zračno pošto pokasuje, da pilot je n« letajo najvišje od vseh živih bitij, ampak promoter j i rasnih arakoplovnlh družb, predvsem American Airways In Transcontinental Air Transport, ki so vsaj v preteklosti imeli dostop do zakdanlce Združenih držav. Ce bi dežela ne bila navajena rasnih škandalov in ne bila prežeta s psihologijo: "Ce bi U ne graftal, bi pa drugi", bi že dosedanje odkritje odseka pod vod-atvom senatorja Blacka zadostovalo sa užganje revolucije proti raketirskemu velebiznlsu. Sts-viskljevs afera v Franciji, ki je povzročila viharje revolte, je komaj senca proti graftu bivšega poštarja Browna. Ni pa radi tega v deželi nobenih demonstracij —• tudi ne večjega zsnims-nja, sa kar skrbi kapitalistično čaaopisje. Ne ssmo v prenašanju zračne poŠte, ampak tudi pri ustanavljanju In združevanju zrakoplov-, nlh družb ali pa v uničevanju rib po velikih Je denar — fantastičen denar za "zaupnike v notranjih krožkih." 8« nikdar ni kakšna aenatna preiskava dognala tako fantaatičnlh dobičkov kakor so Jih naredili tisti, ki so bili na "ground flooru" ali "na mestu." Med temi je bil predvsem Charies W. Deeds, ki Je leta 1988 investiral $40 v delnice Pratt, Whitney Co., družbs ss zrsko-plovne motorje, par let pozneje pa Je bil že multimilijonar. Nje-govih |40 Je zraslo v maju 1929 v nad petmilljonako premoženj«. Mladi Deeds, star šele 81 let, je kupil 200 delnic po 20c. Za teh 200 delnic je novembra 1928 prejel 15,800 delnic kot dlvldande — 79 delnic za vsako prvotno. Te delnice je dva meseca pozneje zamenjal za »4,720 delnic United Air It Tranaport korporaclje, ki so bile par mesecev pozneje— maja — vredne na newyoHkl borzi $A,fl24,A40. Tedaj J« teh delnic prodal za $1,000,319, ostale ao danes vredne okrog $450,-000. Kot uradnik družbe Je on prejel v sedmih letih $297,»MO plače in bonusa. • Deed se v Miklavž Je bil Fred B. Rentschler. Na allčon način, ampak le še v večjem obsegu, J« obogatel tudi slednji. On je v isto delnice in istočasno investiral $25», tri leta |>ozn«j* Je P« bil vreden (vsaj na papirju) $,'iff,675,848. Rentschler J« še pravočasno prodal delnic za nad $10,000,000, kar Jih še Ima. so vredne nad osem milijonov. Poleg tega je Kentachler tudi uslužben pri United Air Craft in J« v šeatlh MIh potegnil plače In bonusa $1,58^14' leta 1932 Je potegnil samo plače $ 192,000. «Tako sta prišla do velikanskega premoženja le dva od "zaupnikov", Rentachlerjev brat, ki Je višji uradnik pri National City Bank v New Yorku, Ju ja Mučil, kako se to naredi. Starejši Kentarhler Je bil med vojno zapleten v neki škandal. Da so delnice nekaterih zrako-plovnih družb tako fantastično raale — iz par dvojač na vač ti-aoč dolarjev — za to so |>oaredno odgovorne vladn» poštne subvencije oziroma "dobri stiki", ki so Jih imeli ti ljudje s glavnim po-š tar Jam. United Air Craft Je na primer v šestih letih prejela za prevažanje zračne pošte $40,-174.412, Transcontinental pa nad 87 milijonov Hoovarjev glavni poštar ' Brown, ki Je Imel dobre vzroke*-da je ob koncu svoj« službe sežgal vso svojo oflciflno koren * pondeneo, nanašajočo. «• rfa od-(IMIJ* •»• t. »UmM.) v PftOlXSTl Četrtek, m. januakji PROSVETA THE ENLIGHTEHMENT ■ IM Lurmu iwwwn Glasovi, iz naselbin ZWI.It. m*ke h u^» M».) to Im». H " »• as P» mi. us » mi « * cir? SS « mí. bu, » TI »«I Mto; » »■•- ps. _____ MMI a» VM BM Chirlo, arid C«-4. MS HTW •«4 o «p» rs »ot *«». mmmutm JßM pm t—* , mSK A4v«rtWgs. ker je ohtoftenka Brio liolna J mislili, da bo NRA prisjisla no-I srčne hibe in bati se Je. ds, vo unijo ter priailils kompanije, \ umre ai nam po vaej pravici pripada-« H/oiiavadi smo se vselej ^ te krtino v svoji skromnosti in ajjnosti tudi zadovoljili.) Odkar imamo univerzo, vemo ■ f)r,)stori sedanje šttidljske Knjižnice pretesni. Treba je po-¡¡■'»nega poslopja, kjer bo ne sa-«o dovolj prostora za knjižnico, ^ Sistematično njeno ureditev " .dobro Poslovanje, marveč bc JJ* Pre skrbljeno za tiste redko, "i. kilcie 7/1 a j kar v steklenih J^rah. a bi jih morali imeti v ojfnjH varnih pro-m omrfTHh. arhitekt Jožef Plečnik je S .^ nf'k,,j k>ii napravil na-** poslopje Univerzitetne ir< mestns občina > tu-'-^topila zemljišče v nepo-1 b!i*mi univerze. Plečnikov J« izdelan do \>eh podrob-,!Jdijaka dvorana a po-rn Pultom z« vaakega obi-a Proatore »ol»e za knjiženj* varni prostori in o-\V\ fc-tooMi, «klariišle. dvl-• »grabil pa tudi ni na 'Inico, ki naj bo na-"♦"trnku in delavcu In • ';*;wu občinstvu. Odprta 1 « itslnica vse dni H»»h in praznikih ' "U< na poaebna ao-Mo*#nski Jisk. ~ *rt pnjiž ni ar» rlr načrt no* t i aeUnj \Vh 7 To je spet posebno poglavje: študijska knjižnica, ki dobivs vse slovenske publikacij« v Evropi, pogreša mnogo ameriškega slovenskega tiska. Koliko slovenskega tiska je izšlo v Ameriki, koliko knjig, časnikov in revij ! Vsega tega ima ta knjižnica zelo malo. Prejema jih le od tistih založb in redakcij, ki razumejo važnost take osrednje knjižnice, kjer ne bi smela manjkati nobena slovenska tiskana beseds. A če bi rad dobil v nji kako slovensko knjigo, ki je iz-Sla v Ameriki, se ti najpogosteje zgodi, da ti morajo odgovoriti: "Na žalost, nimamo ..." V novem poslopju bi imel ta tisk poseben oddelek, ki ga bo vodstvo knjižnice skušalo izpopolniti, kar se da. Načrti so torej gotovi, zemljišče zasigurano, ni pa denarja za zidanje poslopja, ki bi stal seveda več milijonov. Letos so začeli ljubljanski akademiki živo akcijo za to, da vlada vstavi v proračun vsako leto nekaj stotisoča-kov, drugo pa da se nabere tu in tam. Akcijo podpira vsa slovenska javnost, po listihVizhajajo Članki, po i$vijah razprave, zanjo se navdušujejo pred slovensko javnostjo ministri in senatorji, pošiljajo se prošnje vladi in na druge naslove itd. Problem naše centralne, univerzitetne knjižnice je pereč, in kljub vsem dobrim besedam smo lahko pripravljeni že vnaprej na to: v trudu in boju zanjo bomo Slovenci povečini navezani le nase. Mnogo dajemo; naj bi nam vsaj ob tej priliki vrnili le majhen del! Obesil se je.—Komaj 21 let stari posestniški «in Jakob Per-nek iz Rabeljčeve vasi pri Ptuju je šel 28. decembra vasovat k svojemu dekletu v Mestnem vrhu, kjer služi ona za deklo. Fant j« imel z dekletom razmerje ter je dekle pričakovalo otroka. Ko je trkal fant na njeno okno, mu ni marala odpreti. Za radi tega je obupal ter se obesil na njeno okno. Ko so zjutraj vstali, so našli Pern«ka mrtvega viseti na deklinem oknu. Umrla sta v Ljubljani upokojeni sodni nadoficijal Fran Pre-lovec iz Idrije, oče komponista Z^rka Prelovca, ter upokojeni davčni nadupravitelj Ivo Lavrič. Tatinska zakonca. — Pred novomeškimi sodniki sta se morala zagovarjati zaradi tatvin In nameravanega vloma zakonca Alojzij in Terezija Zore iz novomeške okolice ter dva njuna po-magača. Zore to va sta se poročila šele septembra, a že od pomladi sta skupaj kradla in kovala načrte za razne vlome. Zoretova je februarja izmaknila Leonu Permozerju v Gradacu 400 Din iz žepa, meseca julija pa je v Karlovcu opazila, da je krojače-va žena Marija Luketičeva zakopala denar na svojem vrtu. Zoretova je ponoči izkopala denar ter pobegnila z njim v Novo mesto, kjer je s svojim fantom Zo-retom popivala. Njen plen je bil precej dober: 500 Din. Potem sta se ««pt«mbra poročila ter se takoj dogovorila, ds pojdeta v Karlovac, kjer bo ona poizkusila svojo srečo pri Luketičevl. Ce ne bo našla ničesar več na vrtu, bosta pa vlomils k nekemu onemoglemu, bolnemu Ksrlovčsnu ter ga oropala. Dobila sta poma-gača v osebi Antona Jerička. Dogovorili so se, da se bodo odpeljali z istim vlakom, a ,vsak v drugem vozu v Karlovac. Nazadnje pa so sc odločili, da sc odpeljejo tja z avtom. V z« M pa no o novomeškega taksija—v Novem mestu so se že tsko čudili udob-nemu življenju Zore tov Ih dveh —marveč sta poklicala telefonič-no taka! fz Karlovca. V Kar.dljl pa se je poslovil od njih Jeriček ki jf šel m?nds y*o stvar ovadit orožnikom. Ko sta se numreč Zo-retova sama pripeljala v Karlo vac. ju je tamkaj pričakal straž-nik ter oba- aretiral. Poleg teh treh Je stnls pred sodniki še služ-kinis pri Ivanu Prijat umaknila oklic za aplošno stf^o hotelskih In restavracijskih delavcev, ko Ju Hugh Johnson zagotovil unijo, da bo pravilnik modificiran, Na stavko proti pravilniku Je bilo samo v Now Yorku pripravljenih .'»5,000 živežnih delavcev. Koliko > NRA pripravljena izboljšat! pravilnik, ni povedal tajnik mednarodne unije R. K, lleaketh, Unija zahtevM skrajšanje delovnlka na 4M ur ns teden in minimalno ida^o $7.50 brez napitnine za stretajke. Pa m f let o zadružnem glbeniu Chicago. — Northern States Coo|M-rstlve league Je Izdala brošuro na 4* strsn«b o zadružnem gibanju v Ameriki in v K-vropi. Hplsal jo je Hugh J. Hugh«-« in je natrpana informacij o obwgu sadružništva. Hta-ne lOc in se dobi tudi pri «ociali-stlčni stranki, 549 Randolph 8t., Chicago. Naslov brošure Je: (Cooperation Here and Abroad. Kovinarji Izvojevalt višje mezde i. New York. — Po tritedenski stavki so kovinsrski d«'-level iz-vojevall zvišanje mesde za 15 odstotkov in priznanj« unij«. FKÖBKETX1 M tk W | VIII Nekega poldneva pozno v letu 1926. me je vodila pot skozi Pershingov park. Spotoma sem ee ustavil ter prisluhnil gruči gospodarskih razkol ni kov, ki so se *brali v parku, da bi dali duška svojemu ogorčenju in svoji modro- • sti. 8redi gruče je mlad prevratfcik propove-doval zvezo vseh delavcev — v Los Angelesu nepriljubljen predmet pogovora — in govoril o drugih »ličnih stvareh. "Sedaj pa dovolite, da vam jaz povem, kaj mislim," ne je oglasil meščan srednjih let In premožen na pogled, ko je mladi prevrat nik umolknil, da se usekne. "Po mojem mnenju trati čas in silo, kdor poskuša vzdramiti delavstvo. Deset let sem se mučil, da bi iz delavca napravil moža, zato govorim iz skušnje in vražje mučne skušnje, to vam rečem. Bil sem I. D. S.-ovec pred vojno in vso to obalo sem oblezel, propovedujoč industrijsko demokracijo in vzajemnost in eno samo veliko zvezo. Pred tem sem bil včlanjen v A. F. v državi L.; toda njihov način mi je začel presedati in odšel sem med I. D. S.-ovce. "Ali ste sedaj I. D. S.-ovec?" so ga spraševali. ... „ "'Nisem. Prekratko je življenje, da bi človek zavrgel več ko deset let za tako brezupno početje, kakršen je poskus, organizirati ameriški delavski razred. Zdaj spadam med tiste, ki bi Jih ta mladi mož nazval kapitaliste; podjetnik sem, ki zaposluje delo — in, pri Bogu!" Je dodal ves zarlpel od nenadne besnosti, "delavske pare plačujem kar le morem nizko za kar se da mnogo sile in moči." Možakarjeva prostodušnost je vse osupnila. Vsi so onemeli strmeli vanj. "Maso delavskega razreda," je povzel, "tvorijo klavrne, otopele živali — ne, niti živali ne, ker žival bi šla in se borila, bi grizla in suvala. Vaše delavske pare pa se ne bodo nikoli predrznile tako daleč, tudi če bi umirale od bede in gladu In bi Jim otroci hodili odeti v cunje in cape. Mi podjetniki pa smo organizirani in zato lahko bolje privljamo odjemalce in Izrabljamo delo — kakor vidite, imam vse vaše fraze v mezincu — toda delavstvo nima dovolj smisla in čuta za organizacijo. Nekaj ni v redu z delavstvom, manjka mu nečesa — sam vrag vedi, kaj naj bi to bilo, jaz tega ne vem!" Začutil sem, da se je nekdo dotaknil moje roke, okrenil sem se In zagledal obtolčen, otekel obraz, ki je strmel vame z napol priprtimi, vodenimi očmi. "Halo!" Je zaHical človek. Spoznal sem glas Lonija Burtona. "Kaj aa Boga pa se ti je zgodilo?" sem vprašal. "Zbili so me," je odgovoril v zadregi in povesil pogled. Potegnil sem ga iz gruče razpravljačev. Sedla sva na klop. Povedal mi je, da je delal pri gradnjah blizu Glendalea. Pred enim tednom se je odločil, da bo pustil delo, in delavski nadzornik mu je rekel, naj st! zaradi plače zglasi v pisarni gradbene družin* naslednjega dne ob desetih. Ob določeni uri je bil nu mestu in z njim še šest drugih delavcev, ki so kakor on odpovedali prejšnjega dne. Todu |>oslovodje, ki bi moral |x>dpisati nakazila, ni bilo od nikoder do pozne opoldanske ure. Loniju je bil to nov dokaz kapitalističnega izrabljanja delavskega razreda* "Naročeno nam je bilo, da moramo biti tu ob desetih zaradi nakazil," je rekel poslovodji, ko je stopil iz avtomobila; "sedaj je dvanajst in mislim, da bi bilo prav, če bi nam plačali te dve uri, ki smo jih prečakali."- "Kdo za vraga pa mislite, da sem?" ga je nahrulil poslovodja. "Ali mislite, ds nimam nobenega važnejšega dela, kakor ukvarjati se z vašimi nakazili?" "Ne, toda . . "Molči In zapri svoja . . . usta!" "Le pravično bi bilo tako . . je še spregovoril Lonie. "Na pravico!" in poslovodja ga Je oplazil naravnoat po ustih. Potem je eden od preddelavcev skočil k Loniju ter ga začel mlatiti po obrazu in telesu, dokler ga nI ¿bil na tla in mu zlomil dvoje reber. Vprašal sem ga« kaj so delali ostali delavci, ko ga je preddelavec pretepal. , Osuplo se je ozrl vame. "No — kaj naj bi bili delali? Stali so in gledali . . ." Pogledal je v stran in povesil oči. Zdi se mi, da se je šele tedaj zavedel, da bi mu bili njegovi tovariši mogli, morda celo morali priskočiti na pomoč v tem enostranskem pretepu. Vprašal sem ga, ali je slišal podjetnika, ki je malo prej govoril pod drevesom. Prikimal je. "Kaj si si mislil pri njegovih besedah?" Strmel je predse, ne da bi odgovoril. Težko mi je bilo. Kakšen smisel naj je imelo to vprašanje? Opazil sem, kako se je postaral. Tleša se mu je delala In zobe je imel vse gnile, brez dvoma zaradi slabe, nezadostne hrane, ki jo je imel v San Quentinu. Strmel je predse, ne da bi se ganil aH zinil karkoli. Slednjič mi je prišlo na misel, da sem mu ponudil nekaj denarja. Vzel ga je. "Pridi me obiskat, Lonie," sem rekel in mu dal svoj naslov. "Prav," je pritrdil. Vedel sem, da ga ne bo. Ločila sva se. Jaz v eno smer, on v drugo. Gledal sem za njim. Pri osemindvajsetih letih je bil star mož z razdejanim dbrazom in polomljenimi rebri; klavrn, upognjen, kakor da ga je — poraženega križarja — ukrivil pre-ogromen tovor. Onega večera sem napisal v svoj dnevnik: "Videl Lonija Burtona . , ; Živ dokaz je zame (v kratkem morda mrtev), da se posameznik ne sme zaplesti pregloboko v ekonomske in socialne spore in nasprotja ameriškega življenja. Posameznik je prešibek, da bi ga ia nasprotja docela ne omrežila, prerasla in strla, ne da bi imel od tega kdorkoli kaj prida in koristi ..." H r DEVETNAJSTO POGLAVJE , "Morilec" Woodrowa Wllaona I Med stavko I. D. S.-ovcev v San Pedru sem se, kakor sem že omenil, po Loniju Burtonu in tudi drugače seznanil z mnogimi I. D. S-ovci. Med drugimi sem spoznal velikega, približno petinštiridesetletnega možakarja ostro rezanih potez, globoko vdrtih, rjavih oči in gostih obrvi; levo nogo je imel v koleno trdo, da jo je moral pri hoji metati navzven v polkrogu. Oči-vidno ni bil zdrav, toda krepak bil še vedno; vedno je po malem pokašljeval in se odhrka-val. Njegov usnjati, podolgovati obraz in pa gladki črni lasje, ki so začenjali siveti nad ušesi, so nekoliko spominjali na Indijanca. Ko sva se spoznala, mi je pozneje enkrat povedal, da Ima v žilah nekaj indijanske krvi in da je po rodu iz Colorada. (D.iJ# „modnjU.) % MORSKA KAČA Napisal ( ami Nekaj dni m» vat ¿asnlki polni I »olj h I i msnj podrolinih poiWil n skrivnostni morski. |N»S«itC ki m» jo Itaje videli ns bregovih Škotske-IT* Jsaera tjorh-Nes«. Tajinatvena averlna nsj bi merila svojih 12 metrov, imela nsj bi dolg, tenak vrat In prav majceno slavo ter ae ups tudi ns suho. Krancoakl humorist ('ami si ni mogel kaj, ds na hi bil porabil tako lepe priloi-noatl, pa ja taptsal Ae aanlmlveJSo istorljo o ie strahotnejil moraki po iaati. Samo da ne smejo naii il-tatelji. ko ImnIo brali t<> dogodlvMI-no, p ao vaii o rasni slabi |n ,, ,____ rl. vasmite NUGA-TONE — to ¿Jdo^ vilo. ki J* napravilo Cudasa ta mi|jg*| vsa kril«i aveta v tadnjih 4T Utlk m TONE daje sovo adravje in ojat«* oslabelih orginov. NUGA-TONE Ja >4ravilo. ksu-r** u, slaboten bo Uta v «torek moral vlivali. SI «aa mot naaa ia adrav«a. s« Min vseh lekarnah. Na jemljite nsdooun^ ničesar na nadbmeati NUGA-TONE. ____U Zastonj na post proti revmatizmu Imamo domala _ adravljanjs, kaiaa pot I Jemo i v«Mljaj poafcuinjo altu t km U ponjo. Ako letina v udih, ekli_ milicah, ako trpite i ravmatiama. tedaj priliko praakuaiti m no ceno metodo, U magala na atol i m ( Eadevolje v»m M POLNI ZAVITEK dnevno puskuinje I PLAČNO In ako hodeU vik Jih vet. | bite «a malo naplavilo. Mi ielimo 01 vlivata 7 dni ZASTONJ na na!« trd* lljite nam vaša ima la naslov m; ROSE RHEUMA TAB.CA (Dept. 14) ' 8516 No. Irvlng Ave. Ckion Poli Ji ta mi polni aavltek Rom Tabs, poltnine prosto. Jai I»,m to a 7 dni in potem ae bom odlolil, >V| lalel val tava. Ima ............................. Naslov ............... Mfato. D rta v«...... oa.wnu. succusMTo U\M>l)K\n arric* i H rs—M :IS A. M. ta liS F. S Ta». Harrlaaa 1711 Conalatoatly Low Pricss EHSBBEÜ3B5» Oppeelte Davis Stara. U Flssr Najzanesljivejše dnevnf lavske vesti ao v dnevnika t sveti." Ali jih čitate vsak «»•in Velik glas Pevka: AH ste opazili, kako je moj glas napolnil vso koncertno dvorano? — Da, mnogo poslušalcev je celo odšlo, da bi napravili prostor vašemu glasu. e . "Kako so bile kaj všeč vaš* mu možu pijavke, gospa Dreno-vec?" "Hvala, gospod doktor, izred no; prve je kar surove pojedel, naslednje pa sem mu morala spe- či." PRIPOROČILO! Podpisana pripereJam r«lakom aa eeeeral štreni Svela saten lava la sedle. Dabra pestratka. „lak. seaja deliksi»»«« Pri petjema tadl a MIDWEST STORE 1891 Msud Are, cor. Osgood Ave. Telefon: Diversay 4760 n.r, Chicsfo, Ii TISKARNA S.N.PJ SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt »padajoča deli Tiska vabila sa veselice In shode, vlsitnice, časaij knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvst* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is vodstvo tiskarne apelira na clansl* 8. n. p. j„ da tiskovine naroča v svoji tiskarni > Vas pojasnila daje vofetvo ualjako Pišite po Informacija aa S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 8a. T« UmrtaAs Ae