5. štev.
V Kranju, dne 30. januarja 1909.
X.-leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list
Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta S K, za druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Ure d ni it v o in opravil iS t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ========
Interati m računajo zrn celo stran 60 K, sa pel strani 80 K, sa četrt strani 90 K. Inserati se plačujejo naprej. Za saanjsa oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če sr tiska enkrat, za večkrat znaten popust — UpravniJtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Resna beseda resnim ljudem.
K zaupnemu »hodu narodno-napredne stranke.
Pri kraju smo. Tako kakor dosedsj, ne more več iti naprej. Tega mnenja so menda sedaj s prav malimi izjemami vsi pristaši narodno-nspredne stranke na Kranjskem. Pa ni čuda, saj smo dobili mi, ki se prištevamo tej stranki, v poslednjih par letih tako občutnih batin, da nas je — odkrito rečeno — v dno du*e sram. In to največ po lastni krivdi. Poraz za porazom, celotno umikanje in splošno nazadovanje na vseh koncih in krajih.
Narodno-napredna stranka je zaigrala svoj določili vpliv v deželaem zboru in odboru, v deželnem Šolskem svetu, v cestnih in zdravstvenih odborih, v krajoih šolskih svetih, v Šolskih odborih obrtno* nadaljevalnih sol i. t d. i. t. d. Napredna in svobodna misel — kar priznajmo — gre rapidno nazaj, pa ne samo na deželi, temveč tudi v mestih. Mesto ViSnja gora na Dolenjskem — prvo mesto na Kranjskem — je izvolilo zadnjič svojim županom klerikalca. Temu slede zaporedoma nedvomno se druga mesta. Potemtakem skale, ki se kotali v dolino, ni moči več u »tavili. Gorje slovenskemu narodu I Ce je ne zajezi, je skoro gotovo pogubljen.
Kako nam odpomoči? hvrševalni odbor sklicuje na Svečnico zaupnike cele dežele v Ljubljano, da se pogovore p vsem, kar bi stranko spravilo kvišku in jo pomladilo. Dobro! Bojimo se pa, da se v tako kratkem času —- v par urah — ne da reformirati stranke, ki potrebuje vsestranskega, izdatnega in dobro izbranega zdravila. Povdarjamo, da morejo vsi govori, vsi poizkusi roditi le tedaj lepe sadove, ako so skozinskoz premišljeni, izpeljivi in času primerni, ako se sklepi dosledno izvršujejo in ako se stranka krčevito drži programa, katerega si je postavila na ščit Fraze naj izostanejo, slede
naj jederoatim, tehtnim predlogom brezpogojno tudi vsikdar dejanja. Zivljemki interes stranke zahteva, da gre med ljudstvo, da se emancipira pred vsem tiste svojeglavnosti, tistega nadutega ljubljanskega frazerstva, prevzetnega frakarstva in grdega koristo-lovstva. Stranka, bolje rečeno možje, ki jo vodijo, naj bodo demokratični v najširšem pomene besede. Eoa glavnih nalog pa jim bodi organizacija in delo. Stranka, ki mora imeti plačanega tajnika, naj najame celo moč — ne kakega ponesrečenega študenta, ki ne zna pisati pravilno niti naslovov — ki bo v neprestanim pismenim in osebnim stikom z ljudstvom v mestih in na deželi.
Smo pa tudi zoper vsako klečeplazenja pred klerikalci, ki so v zadnjem času pokazali vnovič, da jim ni zaupati, zlasti pa ne za onimi, ki menijo, da so pozabljeni rasni stari grehi, katera imajo na vesti, in ki izkušajo splezati navzgor ali pa se hočejo odebeliti na račun slovenskega naroda.
Sicer pa želimo temu shodu zaupnikov resničnih in bogatih vspehov.
Kvišku srca I Ptkoncn glavo I
Oovor poslanca dr. J. Vilfana v proračunski debati.
Visoka zbornica! Predno se tudi jaz pečam z obračunom, kateri se vrši danes z deželno in centralno vlado glede načina vladanja nas Slovencev, hočem navesti nekatere lokalne zadeve, katere so za nas važne.
Cestne zadeve v radovljiškem okraju.
Potrebno je, da se okrajna cesta Lesce -Radovljica - Kropa - Podnart sprejme med deželne ceste. Na tej okrajni cesti je zelo velik promet, kateri spravlja to cesto v tak stan, da njeno po-
pravljanje provzroča okrajnemu cestnemu odboru v Radovljici velikanske izdatke. Pred okolu 10 leti je imel ves sodnijski okraj radovljiški le en okrajni cestni odbor. Ta cestni odbor je bil za ves okoliš, kateri obsega sedaj okrajni cestni odbor radovljiški in blejski. Ko se je ta okoliš delil v dva dela, se je sklenilo, da so prišle k okolišu, za katerega je sedaj okrajni cestni odbor blejski, samo deželne ceste; nasproti pa so prišle k okolišu, sa katerega je sedaj okrajni cestni odbor v Radovljici, samo okrajne ceste. S tem je okrajni cestni odbor radovljiški zelo obremenjen in izvršuje zelo težko svoje dolžnosti. Temu bi se opomoglo, ako bi se sprejela navedena okrajna cesta med deželne ceste.
Blejski grad. Pereče vprašanje je nakup blejskega gradu od strani dežele. Dosedanji posestnik blejskega gradu je zdaj od tega gradu že prodal najlepšo vilo (Julienheim) za vsoto 100 tisoč kron, katera pa je bila baje vredna 160.000 K. Pri tej stvari je glavno blejsko jezero. Dokler to jezero ne postane javna last ali pa last kranjske dežele, toliko časa nI pričakovati popolnega razvitja zdravršča Bled. Zavoljo vsakega kolica, kateri se zabije v jezero, je treba posebnega dovoljenja od strani lastnika blejskega gradu. Vsled teh kompliciranih razmer pa nastane mnogo dragih pravd. Vrhu-tega ni mogoče uvesti zavoljo tega, ker je jezero v zasebni lasti, nobenega policijskega reda za čolnarje in ladjarje in tudi nobenega tarifa za vožnjo po jezeru. Za tisto vožnjo, za katero računa prvi čolnar 1 krono, računa drugi čolnar tudi 3 krone.
Kmetijska šola. Čez vse potrebna je na Gorenjskem kmetijska šola in naj se ustanovi ta šola v Lescah,
POOLISTEK.
Pismo Iz LJubljane.
Gospod uredniki Če jo niste pogodili še nikdar, zadnjič ste jo gotovo, ko ste nam poslali tisto Vaše «zrcalo iz deželnega zbora*.
•Slovenec* — komaj je ugledal to zrcalo — je bil takoj stisnil svoj zviti rep med noge, niti zalajal ni, temveč potuhnil se je, baš kakor pes, če si ga zalotil, ko ti je iz pominjaka kradel v tvoji veži. Nehal je prati svoja dva zamorca iz tvrdke «Schwarz & Ca», katero delo je negoval od tre-notka, ko je tudi vnanje časopisje s studom kon-štatiralo pobratimstvo barona Schwarza s psevdo-zastopnikom slovenskega naroda ter staro prijateljstvo kranjskih brezdomovincev z morilci narodnih žrtev 20. septembra.
Da je »Slovenec* prejenjal s tem zanj sicer nehvaležnim delom, to štejem v zaslugo Vam, oziroma Vašemu <zrcalu is deželnega zbora».
To bi bilo eno. Napisati sem Vam hotel daljše pismo, ampak za danes zadovoljiti se morate le s temi kratkimi odlomk*. Glede razpusta našega veteranskega društva ste zadnjič omenili, da imata najbrž tudi pri tem zlodejstvu pobratimca Schwarz & dr. Snšteršič svoje parklje. Kakor se tu splošno čuje, se tudi niste zmetli v tem, kajti značilno za nase klerikalce, ki nočejo več biti kleri- I kalci, je dejstvo, da so začeli ravno kleri- |
kalci isztopati iz tega društva, dočim so do-znali, da se od takrat, ko so veterane! vpeljali slovensko poveljstvo, nekaj »kuha* za kulisami na Bleiweisaovi cesti. V tem se bo dalo pojasniti še kaj podrobnega.
Za danes pa je značilno zopet drugo dejstvo, da so se namreč klerikalni poslanci na Dunaju tako »gorko* zavzeli za zapuščino društva — torej za avoje lastno dolo. Povejte mi, ali ni to skrajna hipavičina! Prej so na tihem držali drog, s katerim je vlada pahnila društvo v brezdno, a sedaj sa hočejo tisti ljudje napram javnosti predstaviti kot edini rešitelji tistih reveiev, katere so pred kratkim pahnili v pogub. To ni častno!
V nedeljo, kakor veste, so imeli narodno-napredni poslanci shod v »Mestnem Domu*.
Kar je dr. Oražen javno g o to ril o kranjski hranilnici, ne da bi ga bil zavrnil navzoči vladni zastopnik, je slavna vlada dragi dan zaplenila. Pri nas se sedaj konfiscira vse, kar le malo diši po Kranjski hranilnici. Zato glejte, kadar zopet nesete kako denarno vlogo v Kranjska hranilnico, da tudi Vas ne — konfitetrajo. Navzoči •Slovenec*, po domače Štefe — ali pa če hočete tisto smer narobe — je to kaj dobro «slutil*. Bil je tolikanj »previden*, da je ves shod odpravil s par vrsticami. In tako «Slovenec* glede poročila o tem shodu slučajno ni bil konfisciran.
Popoldne taistega dne so si na shodu v Šiški •zleteli* v lase cNarodna delavska organizacija* in
pa socialni demokratje. če Vas jaz, ki nisem ne-prijatelj socialistov, zagotavljam, da so socialisti s svojim nastopom mnogo izgubili na svojem ugledu celo med lastnimi <somišljeniki*, potem sem Vam o tem shodu že povedal s tem dovolj.
Gospod uredniki Pozna ura me sili, da zaključim to pismo. Sprejmite ga v zavesti, da ste baš v tistem času, ko so ljubljanski narodnjaki žareli kar veselja nad porodom «N ar od ne zveze*, ta povod smatrali že a priori mrtvorojenim. Veseli me, da je ime! vsikdar svojemu geslu zvesti •Gorenjec* pogum nastopiti proti lastnim somišljenikom, ko je uvide!, da so leti, zapeljani po hi-navščini brezdomorinakih klerikalcev, zašli na led. Volitve v trgevske-obrtno zbornico šale so tiste, katere ste Vi svarili že davno, privedle do spoznanja, da s hinavci ni delati trajnih pogodb in sklepati prijateljstva. Seveda bodo klerikalci tudi sedaj tajili, da ni vseeno: kranjski klerikalec in kranjski Nemec, ampak to pot se bodo pri teh taj tvah tako debelo lagali, da niti sami sebi ne bodo več verjeli.
Da imajo glede domneranega razpusta ljubljanskega občinskega odbora naši klerikalci s vlado vred skupno kuhinjo na Blemeissovi cesti in da apelira Judež Iškarjot za svoj zagovor v prilog Schwarza pri tem na svoj zasluženi delež, to Vam je najbrž is
znano, zato sa danes zdravstvujte I —---
▲ntiilmtiroTec,
na Bledu, Rečici ali v Bohinju. Ta stvar se vleče že od sile dolgo in čas bi bil, da bi se nekoliko pospešila.
Obračun z vlado.
Zdaj preidem k glavnemu delu svojega govora, k obračunu z vlado.
Na čelo tega dela svojega govora moram postaviti besede deželnega predsednika barona Schwarza, katere je on govoril v kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva cesarja in katere sem zvedel iz popolno zanesljivega vira. Te besede vsebujejo način postopanja proti nam. Morebiti se je tudi že pred baronom Schwarzem na ta način ravnalo z nami, vendar pa je sam baron Schwarz v navedeni izjavi precizno povedal načelo, kako naj se vladajo Slovenci. Iz te izjave se bode pa tudi razvidelo, da deželni predsednik baron Schwarz ni tako nedolžen človek, kakor mislijo nekateri, da namreč stori vse le kot za-peljanec nemškega .Volksrata", ali drugih svojih svetnikov, recimo v prvi vrsti viteza Kalteneggerja.
Schwarzeva izjava.
Dotične besede barona Schwarza se glase tako, da je treba Slovence zatirati, da jih je treba pritiskati k tlom, da se jim ne sme ugoditi v nobenih kulturnih in narodnih zahtevah, da ne postanejo nevarni, kakor Čehi.
Po tem načelu se ravna vlada proti nam. Dolžnost nas vseh je, posebno pa je dolžnost »Narodne zveze" v državnem zboru, delati na to, da se ta zistem premeni, da bode potem pojenjala germanizacija Slovencev, da bomo mi dobili slovenske uradnike, da bomo dobili jugoslovanskega ministra, in da bode na onem mestu, na katerem sedi sedaj baron Schwarz, sedel Slovenec, in da bode tudi na onem mestu, kjer sedi njegov adlatus, sedel slovenski mož.
Da bom nekoliko osvetlil način vladanja in posebno germaniziranja Slovencev s strani vlade, se hočem nekoliko natančneje pečati s temile štirimi zadevami, in sicer: 1. S personalijami pri gozdnih uradih na Kranjskem, 2. s šolstvom, 3. s personalijami pri finančni upravi, 4. s sodišči.
C. kr. gozdarstvo.
Službe pri gozdarstvu so najlažje in najlepše. Zatorej je najlažje pri teh uradih služiti le Nemcem. Pri dveh gozdnih oskrbništvih v Radovljici in na Bledu služijo izključno Nemci. Nastavljajo se celo logarji, kateri ne znajo prav nič slovenski, čeprav imajo opraviti največ s slovenskim ljudstvom. Zgodilo se je, da se je reklo Slovencu, ki je nastopil pri gozdarski direkciji v Gorici, kateri so podrejene tudi domena in gozdna oskrb-ništva na Kranjskem, da jim je pri direkciji v Gorici, katera je seveda skoro izključno nemška, ljubši 99 Italijanov, nego en Slovenec. Mnogo boljše, nego je pri gozdnih oskrbništvih, tudi ni pri gozdnih nadzorstvih.
Šolstvo. — Germanizacija.
Preidem k šolstvu, katero na Kranjskem opravlja skoro neovirano vitez Kaltenegger. Čudno se mi zdi, da se tega moža trpi toliko časa pri tem referatu, za katerega on nima zmožnosti, ker nima čuta za objektivnost in pravičnost.
Znano je, da ne sme z vitezom Kalteneg-gerjem nihče govoriti slovenski, ker je v tem slučaju stalna zamera neizogibna.
Kako da se pri nas šolstvo germanizira, hočem dokazati le po nekaterih zgledih. Šulferajn na Savi. — Protizakonita podelitev javnosti.
Na Savi se nahaja zasebna šulferajnska šola, katera je popolnoma nepotrebna. Pred 3 leti je hotela imeti ta šola pravico javnosti. Po zakonskih določbah je bil v tej zadevi za svoje mnenje vprašan okrajni šolski svet v Radovljici. Referent za to zadevo v dotični seji okrajnega šolskega sveta v Radovljici je bil takratni okrajni šolski nadzornik Belar, kateri je zdaj postal deželni šolski nadzornik. Ta šolski nadzornik je bil od sile razburjen, ker okrajni šolski svet v Radovljici ni bil takoj za to, da bi se podelila omenjeni šulferajnski šoli pravica javnosti, temveč je zahteval, da se mora ta zadeva še natančneje preiskati v tem oziru, če so podani vsi pogoji, katere zahteva zakon, da se podeli kaki šoli pravica javnosti. Ta sklep okrajnega šolskega sveta je šel na deželni šolski svet v Ljubljano. Od tod pa ni nikdar več prišel na okrajni šolski svet v Radovljico, temveč je deželni šolski svet, oziroma je deželna vlada, oziroma naučno ministrstvo preko okrajnega šolskega sveta v Radovljici podelilo navedeni nepotrebni šulferajnski šoli pravico javnosti.
Tako se bagatelizirajo okrajni šolski sveti in pravice slovenskega naroda I Dalje prih.
Gospodarski del. b
Tedenski sejam v Kranja dne 25. januarja
1909. Prignalo se je — konj, 95 glav domače goveje živine, 20 glav hrvaške goveje živine, 2 domači teleti, — hrvaških telet, 32 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36 -46 K. Pšenica K 1225, proso K 7 75, rž K 10*—, oves K 9 — , ajda K 9"—, repno seme K —, fižol ribničan K 13v—, mandalon K 12-—, koks 14*— krompir K 2-80 za 50 kg, seme dom detelje 58—60.
Dopisi.
Novice Is Cerkljaa.
— Občni zbor mlekarske zadruge je bil dne 17. januarja prav dobro obiskan. Dne 21. januarja je preteklo ravno četrto leto, kar se je izvolil odbor, kateri je izvršil registracijo pravil ter
pričel s pripravljanjem prostora. Mnogo koristi je dosegla zadruga v tem času za člane. Koliko denarja je pridlo v občino, katerega bi ne bilo, če bi ne bilo zadruge. In pa vsak mesec je svež denar.
— Član nadzorstva g. A. Kmet je pre-čital revizijsko poročilo, katero je bilo prav ugodno. Tomaž Zupin pa je podal poročilo odbora v pretočenem letu. Dosedaj je zadruga poplačala dolga iz lastnih sredstev 600 K in na strani ima nekaj nad 400 K, kar poplača v bodočem letu, tako da bode v teku enega leta poplačan ves dolg, čsravno tista oblast, katera pobira davke cerkljanskih kmetov, ne mara prispevati niti z vinarjem. To dela najbrž iz ljubezni do davkoplačevalcev. Ker si pa po pregovoru: Čez sedem let pride vse prav, to prav dobro zapomnimo.
— Govorilo se je tudi, če se hoče na polju mlekarstva napredovati, treba bode Se marsikatere naprave. Vendar nekaterim to ne gre v glavo ter bi najrajši videli, da ostane pri starem.
— Dosedanje delovanje je pokazalo, kaj se da doseči s poštenim skupnim, smotrenim delom, če se hoče napeljati kaj koristnega. V bodoče je treba iti naprej in če se res zaupa voditeljem, da je mogoče izpeljati kak širši načrt, zsto se ne bati za vsako desetico, ki bi se vplačala kot delež, kakor vrag za grešno dušo, da se mu ne izmuzne. Vsako podjetje sloni na kreditu, če hoče imeti trdno f<nančno pollago in brez piraetoe finančne operacije ni mrgoče nič izvrš ti. Seveda mora biti tako podjetje v začetku dobro premišljeno, da se oni založeni denar dobro obrestuje ali rentira. Zato se potrebuje nekoliko globjega duševnega premisleka, ki stoji višje nad vsakdanjim razpoloženjem. Tega, kakor se nam dozdeva, v Cerkljah Se silno pomanjkuje! Upamo, da bode tudi v tem oziru kmalu boljšo. Krivda je v tem, da si ni nihče ogledal Se nič sveta, ali se bavil s kakim težjim vprašanjem.
— Poročati imamo tudi, da se je ustanovila za občino in župnijo Cerklje živinorejska zadruga. Delalo se je nekam na tihem. Mi mislimo, kar se skuha preveč na skrivaj, med štirimi očmi, da prinese kal bolezni takoj z rojstvom za sabo.
— Živinorejska zadruga je vpisana v zadružni imenik dne 22. januarja 1909 Pravila so pa datirana dne 26. decembra 1908. Č9 je kdo radoveden, kdo so vsi v odboru, pa napravimo to uslugo, da jih naštejemo. Odbor je tale: Franc Kepic, posestnik v Cerkljah St. 53, kot načelnik, Franc Kepic, posestnik v Zgornjih Brnikih št. 47; Luka Pavlic, Spodnji Brniki St. 32; Janez Burgar, Spodnji Brniki št. 25; Franc Petrič, Vasica št. 9; Dolinar Franc, hjrnošter v Cerkljah; Šimnovec Matija, posestnik, Šmartno št. 4; Bučar Janez, posestnik, PSenična Polica St. 1; Hudobivnik Janez, posestnik, D*orje št. 30. — To načelstvo je za 3 leta izvoljeno. V podrobnem obstoji iz: načelnika, tajnika, ki je obenem blagajnik, voditelja-redovnika in 6 odbornikov. Namen zadrugi je: Povzdigniti govedo pinegavske pasme, izr j»ii jo posebno za mleko in mesa, skrbeti za povzdigo cene in odjemalcev živine, kakor tudi za zadostno število bikov te pasme. Dalje zavarovati živino za slučaj nesreče. Sestavi se poseben poslovnik, kjer bodo določene svote kot odškodnina za pone rečeno živino.
— Delež znaSa za vsakega člana 10 K s petkratnim jamstvom. Vpisnine se bode pa baje zahtevalo 5 K. To s • pravi po domače: Oni člani v zadrugi bodo kupili b ka na dolg, dali ga komu v rejo proti plačilo, ko bik ne bode več poraben
Smem kaditi?
Spisal Ivan Sajovlc Velesovski.
S tem vprašanjem sem spoznal ničnost človeških ved in vso filozofijo od Seneca pa do Nietscheja — sem sicer še jako mlad, imam pa že tako star katar, da bi ga lahko tituliral že s »častitljiv". Tega katarja sem se hotel pred nedavnim časom znebiti. Šel sem radi tega najprvo k domačemu zdravniku dr. Z. (o katerem pravi njegova soproga, a propos, gospa soproga, da zasluži manj kot Mihcev Janez, ki je goveji me-šetar). Ta zdravnik je nekadilec, ker — mora biti. Ta me je dolgo preiskoval, slednjič pravi:
»Izgovorite al"
Izgovoril sem a, dasiravno se mi je vse skupaj zdelo že smešno.
»Vaš katar je pa že precej star."
.Akoravno je že jubilar," mu odvrnem.
Nato mi je dal za zdravljenje katara potrebna navodila, katera so bila vsa skrajno pametna in bi mojemu kataru gotovo pomagala v krtovo deželo, ako bi bilo človeku sploh mogoče živeti tako pasje, kot je zahteval to dr. Z. Kratko: odpovedati bi se moral vsemu dobremu in delati to, česar sem se vedno bal. Edino kadenje — največjo mojo zabavo — mi je pozabil prepovedati. Zato sem ga vprašal: .Smem kaditi?"
.Kaj pa mislite? To je samoobsebi umevno," odgovoril mi je razburjen.
.Ampak težko mi bo pustiti kadenje in tabak."
.Vi morate!"
.Ali jaz sem bolan, če ne kadim."
»Nič ne de. Jaz sam sem tudi to sklenil. Tabak je največja nesreča za dvajseto stoletje. On zastruplja celo človeštvo. Dovolj je, da so ka dili naši očetje in smo mi očetje naših sinov. Tolstoj ima popolnoma prav.
»Torej ne smem prav nič kaditi? Mogoče saj vsak dan dve ali tri," sem poskusil.
»Absolutno nič. Vi morate popolnoma nehati!"
»In kaj se zgodi, ako kadim dalje."
»Potem greste rakom žvižgat."
To je bil zame, ki sem zaljubljen in živim samo svoji Mici, prav tolažilen sklep. O katar in moja Mici I Kako sta oba nesrečna! Molče sem. poravnal svoj dolg in se spomnil recepta za zdravnike in neke zdravniške knjige: Accipe dum dolet, Post morbum medicus olet.
Ko sem si pri vratih prižgal Še eno — mogoče zadnjo cigareto v svojem razvidno še kratkem , življenju, puhal oblake dima skozi nos in jemal 1 jokaje slovo od zadnje cigarete, kakor od Mici, 1 tisto nedeljo zvečer potem, ko sem jej na poti iz Olševka v Velesovo naredil .liebeserklarungo" in sem dobil nepričakovano korbeo, mi je prišla imenitna ideja — vse pametne in dobre ideje mi | namreč pridejo med kadenjem.  Takrat, ko sem j izpovedal Mici svojo ljubezen nisem kadil. Šel s bom še k drugemu zdravniku in ga vprašal za i njegovo mnenje. Ali mora res dr. Z. prav imeti? ' Ali se ni mogoče zmotil o učinku nikotina na moj
| katar? Mogoče bi se ta ne zboljšal, niti če bi jaz ne kadil in jaz bi bil potem pač največji osel, | če bi se odpovedal takemu užitku. Sklenil sem pa, da bom sedaj o izbiranju zdravnika previd-| nejši. Kakega neusmiljenega nekadilca ne bom I nikdar več podpiral, pač pa kakega kadilca, ki ve, kaj se pravi človeku življenje na ta način zagreniti. Podal sem se takoj k zdravniku dr. V.
»Kadi gospod doktor?", sem vprašal takoj v predsobi lakaja. Ta me je gledal po strani, kakor norca, ki je ravnokar ušel iz Studenca, vendar mi je pa odgovoril: .Da, gospod doktor je kadilec." »Dobro, potem me prijavitel" |      Dr. V. mi je velel večkrat izgovoriti a in potem ni konštatiral nič drugega kot' katar ter mi ni zapovedal nič milejšega zdravljenja kot dr. Z. »Smem kaditi?" vprašal sem potrt. »No, ja! Ste strasten kadilec?" »Kakor je, tako, tako," sem lagal. .Da, tri do štiri dobre cigare še vedno lahko pokadite na dan, vendar pase omejite s kadenjem." »Cigarete smem tudi kaditi?" »Na noben način! Samo cigaret ne. Ena sama je škodljivejša kot pet cigar. Ne glede na to, da vdihanje dima draži grlo in zračnice in celo bron-hialije, vsebuje papir občeznano škodljive snovi. Nasprotno so cigare celo koristne, seveda morajo j biti iz pristnega havanskega tabaka. Vročina tega ! dima  uničuje mikrobe, katere ste vdihali ali z ! jedjo spravili v se\  Zato Vam ne branim cigar, I pač pa odločno cigarete." Konec prih.
I. priloga »Gorenjcu" il 5 Iz 1.1909.
za pleme se bode prodal in ona izguba se bo pokrila z jamstvom 50 kron za vsak del ž, katero bo seveda moral vsakdo vplačati.
— Veseli nas prav odkritosrčno, daje tak uspeh nase kmetijske podružnice. Na občnem zboru se je namreč o tem govorilo in na kak način naj se f nencira. Uspeh je takoj viden po preteku enega meseca. Sedaj vidite, kmetje, kak upliv ima podružnica. Ako se jih vpise trikrat toliko, kot jih je doslej, bodo krasni uspehi. Zato pa, živel kmečki napredek!
— Zeleh bi, da se tudi Število «Go-renjčevih» naročnikov pomnoži. Vsak, kdor je količkaj samostojnega mišljenja, naj bode naročnik. Saj je danes »Gorenjec* edini list, ki se tudi za kmeta potegne. Le ne čakati v miru, kdo bo vlekel kostanj iz žerjavice. Potrebuje se duševne hrane, in ta se dobiva iz časopisa, zato pa: Gorenjci, naročajte »Gorenjca* 1
Loške novice.
— Volitvev trgovsko in obrtno zbornico so zopet malo razvnele premirne duhove loSke. Žalibog moramo omenjat', da za te tako važne volitve ni bilo pri naprednjakih onega zanimanja in onega navdušenja, kakor pri klerikalcih. Ti so seveda bili takoj — kampfbereit 1
— Saj so že celi teden pred razpošiljanjem glasovnic imeli klerikalci neki večer svoj zaupni sestanek v gostilni «pri Pepelnjaku», ali kakor pove napis nad to gostilno: «pri divjem mačku*! Tu so bili vsi udehženci gotovo dobro poučeni o taktiki, kako vgnati naprednjake. Molčali pa so trdovratno o vsem, kar so sklepali na tem sestanku. Vendar mi smo tudi takoj posvetili vso pozornost temu taji ost venemu sestanku in pričakovali, da bomo kmalu na jasnem o tem, kar so modri možje iztuhtali!
— In ros, — cela jata agitatorjev se je na dan 21. t. m. zjutraj kakor toča vsul a po mestu in z vso strastjo lovila pri klerikalcih in tudi pri naprednjakih glasovnice za omenjeno volitev. Kako so pa tudi urno sledili hitrim petam pismonoša Tončeta 1 Prav smilili so se nam ti revčki, da so v takem mrazu, ko je vse šklepetalo z zobmi in je sneg škripal pod nogami, morali obletavati vse one škofjeloške trgovce in obrtnike, pri katerih so pričakovali, da jim bodo Sli na skrbno nastavljene limanice. Prav res izborno so bili poučeni na sestanku «pri Pepelnjaku», kako jim bo govoriti — pri narodnjakih, a nekateri od naSih bi se jim dali kmalu še vjeti, tako sladko so se jim znali prikupiti. Vendar laž ima kratke noge, tako tudi njihova zatrjevanja niso povsod vspela. Izmed vseh njihovih agitatorjev zasluži pa posebno priznanje neki sivolasi, napol prihuljeni starček, ki je največ obhodil. Še drugi dan ga je bilo videti, kako je dirjal po mestu in vohal, kje bi se dalo dobiti Se kako glasovnico I Menili smo celo, da je tega možiceljna že jela pamet zapuščati, tako je — divje gledal 1 Pa mož ima kajpak tudi mnogo časa. Posebno kadar ne «mavža> ljudi, takrat lahko služi klerikalcem za vse, tudi za agitatorja, čeprav ima na vesti mnogo — grehov!
— Po končanem, trudapolnem delu so se klerikalni agitatorji imenitno pokrep-čali «pri FeSkovcu». Do pozne ure v noči so »praznovali* svoje »zmagoslavje*.
— Ničmanj kakor 12 klerikalnih agitatorjev smo našteli I In naši? . . . Iz Ljubljane nismo do zadnjega prejeli nobenih informacij. Tam so se pač preveč zanašali na — pogajanja s klerikalci za kompromis. Šele, ko smo opazili, da se razdeljujejo volilcem glasovnice, smo se potrudili, kolikor je bilo sploh mogoče v največji naglici, da smo klerikalcem skalili ono nebeško veselje, ki bi ga bili imeli, ako bi bili pobrali vse glasovnice ! Cisto mirno in brez siljenja smo dobili tudi mi nekaj glasov! •
— Da so klerikalci bili zaradi tega silno iznenadeni, je obsebi umevno! Ti so pač menili, da se 'proti njihovi agitaciji ne bo upal nihče nastopiti. Računali so na našo »nevednost* in »nepripravljenost*! Naš mali odpor je celo njihovega mogočnega vodjo tako silno razburilo, da je sam, osebno z neprimerno gorečnostjo agitiral. Čudili smo se mu, kako da se mu je še ljubilo tako lopatasto mahati od hiša do hiše in loviti glasove za njegove klerikalne kandidate!
— Pa vendar z vspehom,ki so p dosegli v Loki, ne morejo še biti povsem zadovoljni. Ni še napočil oni tako srečno zaželjeni dan, ko bodo vsi loSki naprednjaki ležali poraženi na tleh. Sicer je neki klerikalni agitator, ki is pri zadnji volitvi ni bil ne klerikalec in ne napredajak, po ljubljanskih gostilnah prav bahato kazal glasovnice loških klerikalcev in se Se pri tem zaničljivo izražal o loških naprednjakih, toda naj ve, da s tistimi glasovnicami, ki jih je nosil v mavhi, še ni vse dosegel!
— Povedati moramo pa še, da smo pri tej volitvi bili v položaju konštatirati razne nepravilnosti od strani klerikalnih agitatorjev. Mi za zdaj ne maramo izvajati zaradi teh nobenih posledic, toda za bodoče ne bomo tako prizanesljivi. Pozor, torej I
— Plesne vaje se vrse odslej vsako sredo in soboto v gostilni «na Stemarjih». Začetek vraki-krat ob 8. uri zvečer, Na to opozarjamo našo mla-
dino. Tudi za starejše, ki ne plešejo, bo gostilničar skrbel, da se ne bodo dolgočasili. Z dobro pijačo in izvrstnimi jedili bo zadovoljil vsakogar.
— Kaj pa bode neki dne 14. februarja t. 1. v LokiP Tako slišimo povsod povpraševat«. A za danes nočemo izdajati nobenih tajnosti! Cenjeni čitatelji naj le še potrpe en teden, pa bodo vse izvedeli!
— Vohuna, ki ga ima v službi tukajšnje orožništvo, da po njem poizve o vsem, kaj se Ločani pregrešijo proti kazenskim paragrafom, bi radi nekateri poznali. Posebno se trudijo poizvedeti po njem oni obtoženci, ki so bili oproščeni, davi jih je ta nepridiprav ovadil, da so oni »zločinci*, ki so prebarvali, oziroma odstranili neke nemške napise, ki so Loki nepotrebni in jih tudi ne maramo. Nekateri menijo, da ga že imajo, mi pa hočemo še počakati, da bomo možakarja bolj temeljito spoznali. In ko se to zgodi, mu svečano obljubimo, da ga bomo predstavili cenjenemu loškemu občinstvu tako, kakor se spodobi in kakor zasluži!
— O silovitežu Janezu Svoljšaku,po domače Kozina iz Godešča, smo Vam pred kratkim poročali. Pretečeni četrtek je ta Brdavs pri tukajšnjem sodišču prejel zasluženo plačilo. Obsojen je bil na tri tedne ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem in v povračilo stroškov. Ako ga ta kazen ne bo spametovala, in bo Se naprej ljudi pretepaval, utegne še več prejeti, ako mu je ta kazen premajhna!
Kranjski deželni zbor.
V soboto je bil deželni zbor zopet visoko političen. Kot glavno točko je imel namreč na dnevnem redu nujni predlog o
anekiiji Bone In HereegoTlne,
katero odsekovo poročilo pozdravlja.
Prvi je govoril poročevalec dr. Janez Krek:
Stališče, s katerega razmotrivamo aneksijo Bosne in Hercegovine, je drugačno kakor stališče nemških žurnalistov. Svoj čas so nemški nacionalci s finančnega stališča obsojali politiko Andrassvja, danes pa sodijo drugače, ker vedo, da pelje preko •domovine ubogih svinjskih pastirjev* pot njihovega kapitala, njihove dobičkaželjnosti. Mi se pa zavedamo, da znači geografično združenje teh dveh dežel z našimi še kaj več, da govorimo o naši domovini, ko govorimo o teh dež lah; ljudstvo, ki biva v Bosni in Hercegovini, ni tuje, temveč so to naši ljudje. Vse naše gospodarstvo in naša trgovina teži proti tem zemljam, geografska znanost mora to ozemlje smatrati za celoto. Enako govore za nas tudi jezikovni oziri, kajti eden je jezik, ki se govori od Zle do Črnega morja; so le različni dialekti. Da tu pri nas rubi ljudstvo avstrijski ekse-kutor, tam pa hrvaški pandur, to ne more ločiti naroda. Ni se torej čuditi, ako izjavljam, da pozdravljamo aneksijo!
V desetem veku je Karantanija segala od Du-nava do Pada — Karantanija z vsemi markami — in vemo, da je slovenski živelj imel v njej glavno besedo. Potem, ko so prišli Habsburžani in se je meja znova ispremenila, vidimo Kranjsko, katere meja sega dol do Pazina ter obsega Trst in tržaško ozemlje do Reke. Svoj čas se je kranjska dežela imela deliti. Takrat so se kranjski stanovi tako uprli, da se niso hoteli pokoriti, dokler se cesar ni udal in zagotovil, da ostane cela dežela samo cesarju Karolu V. Ča se Madžar, ker se je kralj Bela imenoval tudi rx Rama, upa zahtevati Bosno in Hercegovino, odprimo zgodovinski arhiv in na tej podlagi zahtevajmo, da je Trst naS, da je Reka nasa, da je cela primorska dežeia naša in nikogar drugega! Kasneje vidimo, da so celjski grofje zvezo Jugoslovanov hoteli zopet doseči: Herman, Urh III. Od leta 1406. so Sla ta prizadevanja. Oni so biti z zadnjim kraljem Bosne in Hercegovine v svaštvu. Na tej podlagi so zahtevali, da se zveze ves veliki kompleks pod njihovim žezlom. Doli v naši zapuščeni Belokrajini— Zumberk, Kostel in dalje ob Kolpi še mnogo vasi spričuje, da so naši Bosanci in Hercegovci, ko so bežali pred Turki, našli pri nas varno zavetje. Za nas govori tudi interes monarhije, interes dinastije.
Srbski narod, to so naši Neapolitanci. Živahni so, govore veliko, govore vse, kar jim čuti duša. Po vsem se vidi, da prevladuje v nj h poezija. Sami sebi so si Srbi priborili to, kar imajo. In če so si ustvarili ideale, ki niso dosegljivi, kdo bi jim to zameril? Tak nedosegljiv ideal je velika Srbja. Konštatiram hladno in kratko, da bi ta ideal bil tudi za Bplošoost, ne samo za Avstrijo, poguben. Upam, da se bo posrečilo, po čemer stremimo, in da previdnost božja d 4 Jugoslovan ki m narodom priliko, da se bodo maščevali nad Košutom in njegovo svojatjo. Kakor je leta 1848 predrzni oče sedanjega voditelja avstro-ogrske politike izrekel besede: »Kje je HrvaŠka ? Jaz je ne morem najti !> — tako upam, da pride čas, ko bo Jugoslovan vzel v roke zemljevid in Madžarom rekel: »Kje ju Madžarska? Jaz je ne morem najti 1»
Potem je govoril
poslanec dr. Triller, ki je najprej polemiziral z deželnim predsednikom. Potem je nadaljevali
Narodno-napredna stranka smatra zrelega za blaznico vsakega Slovenca, ki išče bodočnost našega naroda kjerkoli drugje, kator v pravični Avstriji Toda odvadili smo se, da bi poljubovali šibo, ki nas tepe i Ker videvamo tudi mi v aueksiji Bosne in Hercegovine v prvi vrsti krepko ojačenje jugoslovanskega življa v naši državi, pozdravljamo tudi mi aneksijo.
Toda znamenja kažejo, da se hoče izriniti nas Slovence iz bodoče jugoslovanske skupine. Radikalno-nemška struja bi rada žrtvovala tudi še Dalmacijo, da bi še bolj oslabila slovanski element v Cislajtaniji, ker vodi preko slovenskih dežela pot germanskemu draogu do Adrije in mislim, da je tudi v tej zbornici zastopana ta struja. — Druga struja je pa tista, ki upa spraviti tudi Bosno in Hercegovino v okvir takozvane Veleavstrije s prikrito nemško hegemonijo. In tej struji stoji na čelu tovarišem od slovenske ljudske stranke jako simpatični dunajski župan dr. Lueger. Nehote se spominjam tistega momenta, ko je dr. Lueger, če se ne motim v deželni zbornici nižjeavstrijski, očital nemškim liberalcem, da ne znajo germani-zirati. Bodočnost celega slovenskega naroda za-more in sme biti le ena in ista! V tem pogledu ne poznamo takozvanih »historičnih provincijalnih meja*, temveč edinole jezikovno in narodno mejo.
Če pa pozdravljamo dejstvo aneksijo, tedaj pa s tem nikakor nisem hotel reči, da odobravamo tudi obliko, v kateri se je izvršila. V tem pogledu uvidevamo v postopanju avstrijske diplomacije usoden faux pas, ki je že dosedaj imel žalosten tfekt, da se je prvotna zveneča naša fanfara izjalovila v ponižno šamadp. In to zaradi tega, ker nismo iskali pravočasno stika in soglasja s prizadetimi državami.
Poslanec dr. SušterSič polemizira z dr. Trillerjem. Če bi bila Avstrija prej vprašala črno goro in Srbijo, ne bi nikdar prišlo do aneksije. Zgodila se ni nikomur krivica, torej tudi ni treba kompenzacije. Turčija jo je že dobila, ker jo Avstrija umaknila vojaštvo iz Sandžaka. Aehrenthal je postopal popolnoma pravilno.
Aneksijo je pozdravljati s stališča trializma, kateri je težak, a vendar dosegljiv, Izrekli so se zanj nemški krščanski sociale', toda ne v širšem, temveč v ožjem poraeau, ki je za nas škodljiv, ker bi nam odtrgal slovansko Dalmacijo. Za nas ima pomen samo trializem v širšem pomenu, ki združi Jugoslovane od Trsta do Donave. Tega ne zahteva samo naš, temveč vitalni interes monarhije.
Poslanec baron Schwege! zagovarja  aneksijo  in  predlaga   resolucijo, ki zahteva združitev Zumberk a in Marindola 8 Kranjsko.
Poslanec dr, Tavčar govori proti trozvezi in za evropsko konferenco ter želi, da bi je tudi Srbija in Črna gora ne pustili s kakšno krvavo rano.
Po zaključni besedi dr ja. Kreka se sprejme njegov predlog in resolucija barona Schwegla, od-nosno se oboje odkaže ustavnemu odseku.
Po običajnih zahvalah se na to odgodi zasedanje deželnega zbora na nedoločen čas.
Zgodovinski in slovstveni pregled aa prih. teden.
31. januarja. — * Skladatelj France Schubert na Dunaju. — 1799. * Pesnik Blaž Potočnik v Strževem pri Kranju. — 1808 * Pesnik Valentin Orožen. — 1864. V severni Ameriki odpravijo suženjstvo.
1. februarja. — 1620. Začetek protireformacije na Češkem. — 1702. Princ Evgen Savojski napade Cremono. — 1814. Schwarzenberg in B ücher premagata Napoleona pri La Rothiere. — 1904 Slovenski zgodovinar France Bradaška v Zagrebu.
2. februarja. — 1594. t Skladatelj Giov. Par. Pelestrina. — 1717. f dr. Gregor Voglar — Kar-bonarij, zdravnik ruskega carja Petra Velikega v Kranju (rojen v Naklem). — 1797. Avstrijski poveljnik Wurmser mora izročiti trdnjavo Maotuo Francozom. — 1829. * Ed. Brehm. — 1890. f Pisatelj Davorin Trstenjak v Starem trgu.
3. februarja. — 1754. Pesnik Valentin Vodnik v Zgornji Šiški. — 1823. f Janez Nep. Primic, prvi učitelj slovenščine na graškem liceju. — 1864. Avstrijci premagajo skupaj z Prusi pri Oberselku in Jergelu Dance.
4 februarja. — 1508. Cesar Maks I. si privzame naslov « izvoljenega rimskega kralja*. — 1778. * Botanik Avg. Pyr de Candolle. — 1815. • Biskup Jožtf Juri Strossmayer. — 1864. Pravila «Mat ce Slovenske* potrdijo.
5. februarja. — 1766. f Leopold grof Daun, zmagovalec pri Kolinu dne 18. junija 1757 in pri Hochkirchu dne 13. in 14. oktobra 1758. — 1801. f Pater Marko Poblin.
6. februarja. — 1670. Prva slovenska gledališka predstava. — 1893. f dr. Jakob Zupan v Celovcu. — 1864. Avstrijci premagajo Dance pri Ô.ersee-ju pod poveljstvom Gablensa.
Godovi prihodnjega sadna:
81. januarja. Divna; 1. februarja. Ignacij, Kazimir; 2. Svečnica, Ljubomira, Miroslav; 8. Blaž, Oskar, Daroslav, Vojslava; 4. Andrej Kor., Bojana; 5. Agata, Vukmil, Ksenija; 6. Doroteja, Daša.
■ ■ —.....- .1 ■ "
Sejmi na Gorenjskem prih, teden;
3. februarja v Luko'ici.
Radovljiške novice.
— Dne 23. januarja je priredil na« »Sokol* svoj prvi ples, ki se je obnesel prav sijajno. Udeležba je bila prav povoljna, posebno so se pokazali vrli Blejci v izveoredao lepem Številu. Prvo četvorko je plesalo 28 parov in sicer je bila ta četvorka odločena edino le ta brate «Sokole» v kroju. Pogled na to četvorko je bil naravnost čaroben. Vodil je vse cetvorke brat Sajovic kaj lepo. Hvala mu iskrena I Omenjamo, da je zadnjo četvorko plesalo 18 parov, nad vse lepo število. — Oddelek vojaške godbe pespolka 17. iz Celovca je prav pridno sviral in je žel za svoje vstrajno svi-ranje mnogo pohvale. Zabava je bila prav prisrčna, le žal, da smo pogrešali nekatere domačine. Upamo, da nam pripravi naš »Sokol* še kako tako veselico, umevno, da v manjšem obsegu.
— Dne 30. januarja nas je zapustil naš okrajni glavar O pl. Detela, ki je odšel na svoje novo mesto v Ljubljano. Dne 29. pr. m. so se poslovili od njega vsi župani radovljiškega okraja, ki so se zbrali polnoštevilno v hotelu g. R. Kunstlja. Pri tej priliki so mu zročili tudi diplomo častnega občanstva občine Gorje. Zvečer tistega dne se je vršila odhodnica njemu v čast v restavraciji V. Hudovernika v najožjem krogu. — Priznavamo odkrito, da je bil odhajajoči gospod O. pl. Detela kakor človek in c kr. uradnik vsega spoštovanja vreden in da je storil za svoj okraj vse, kar je bilo v njegovi moči.
— Tako težko pričakovani peti razred na naši ljudski šoli se je vendar otvoril. Kakor peta učna moč je bila imenovana gdč. Marija Medičeva. — Okolici se sedaj nudi ptilika, da pošlje svoje ukaželjno mladino v to razširjeno šolo.
— Ker smo ravno pri šoli, omenjamo, da se je letos storila po prizadevanju c. kr. vladnega svetnika O. pl. Detela tckczvana šolarska kuhinja, kjer dobiva okrog 30 otrok iz daljne okolice opoldne gorko kosilo.
— Radovljica napreduje v vsakem oziru. Posebno, kar se tiče gostilniške obrti, bomo kmaln dosegli Dunaj. In to brez šale. Kajti kuharskega tečaja v Ljubljani se udeležuje soproga gostilničarja »Bastl*, a podjetni R. Kunstelj, ki je zaslovel po redki zanimivosti, da «dela led* na lastnem dvorišču, se pa udeležuje «kletarskega tečaja za pivo*. _
Z Bleda, Ob najkrasnejšem vremenu, ob pozni pomladanski solčni gorkoti se je zvršil preteklo nedeljo naznanjeni koncert vojoške godbe na zamrznjenem blejskem jezeru. Na stotine ljudstva, domačinov in tujcev se je zbralo na gladki ledini, bilo je veselo vrvenje, nenavadno živahno v tem najkrasnejšem, po zimi po krivici zapuščenem gorenjskem kotu. To, suho, gorko podnebje s svojim okrepčujočim planinskim zrakom, ko bi ga bolje poznali oni, ki jim vsled dela in slabega zraka pela živčevje, ako bi ga srebala zaduhlega zraka vajena pljuča I V tem rajskem miru, ki ga nudi zimska narava, v veličastnem pogledu na gorske orjake, svetlikajoče se v najčistejši belini svoje odeje, kako se utrja razdrapano živčevje, kako raste pogum do življenja, kako vstaja in klije veselje do narave! Odivljen je vsak, ki zre to krasoto in mu prehitro mine čas uživanja naravnih umetnosti. Opaziti je bilo to na dan koncerta. Vrak izmed množice se je žalostno oziral na čudovito krasao večerno zarjo, razlivajoče se po karavanskih planinah, ker mu je naznanilo konec kratkega zimskega dneva. Udeležnikov je bilo zlasti iz Trsta, Gorice in Jesenic Med drugimi je drsal na ledu tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe. Dosti jih je tudi bilo, ki so se vozili po jezeru v saneh, npreženih s konji. Hoteli smo tujcem pokazati, kako je lep Bled tudi po zimi,, in to se nam je posrečilo.
Pevski sestanek. Konee.
Z večjim vsporedom je naatopil pevski zbor na Silvestrov večer pri čitalnični veselici, kjer sta se pela dva moška in dva mešana zbora. S pravim koncertnim vzporedom pa se je odlikoval 11. in 12. aprila. Naloga teh dveh koncertov je bila, da se da po njih občinstvu nekaj novega. To sta bila v resnici slovanska pevska dneva. Razun «Križarjev* so se pele vse druge pesmi v izvirniku. Za lažje razumevanje pesmi je bilo poleg izvirnega tudi slovensko besedilo. Zal samo, da je bil zlasti drugi koncert, ki se je smatral kot ljudski koncert z znatno znižano vstopnino, kaj slabo obiskan. Pri prvem koncertu je bil navzoč skladatelj župnik Jakob Aljaž, pri drugem pa skladatelj Oskar Dev. Skoro zaporedoma s prav malimi presledki je nastopil moški zbor z žaiostinkami ob hiši in na grobu umrlih. Z nagrobnicami je spremil k zad njemu počitku 11. aprila gospoda Petra Mavrja, 14. aprila gospoda Luko Smida, 15. aprila gospoda Ivana Majdiča, 22. aprila gospo Marijo Jezeršek in 25. aprila gospoda Ljudevita Matajca. Dne 7. junija je bil izlet v Gorico, katerega se je udeležilo okrog 80 izletnikov, med temi 47 pevcev in pevk. Udeležniki so si ogledali mesto, bili so na Kostanjevici, odkoder je krasen razgled na mesto, popoldne pa so izleteli v bližnji Solkan. Vreme je •talilo domala ves izlet Nekateri pevci goriškega
»Glasbenega in pevskega društva* so razkazovali rade volje izletnikom pomembnosti solnčne Gorice. Pri večernem vrtnem koncertu, povodom ustanovitve občnega zbora gorenjskega akademičnega ferijalnega društva »Vesne*, je nastopil moški zbor s šestimi pevskimi točkami. Od 15. oktobra do 4. decembra prejšnje pevske dobe je trajal pouk v glasbeni teoriji. Te pevske večere je obiskovalo redno 13 dam in 9 gospodov.
V počitnicah so se muzikalije na novo pregledale in uredile. Izposodilo se je iz pevskega arhiva letos prvič mnogo muzikalij in sicer članom samim, potem dijakom in nekaterim pevskim in bralnim društvom. Vsako pevsko leto traja ed 16. septembra do 15. septembra prihodnjega leta. Mesečni prispevki so za pevce po 20 h. za pevke pa po 40 h. Pevski zbor šteje danes 17 sopranov, 8 altov, 9 tenorjev in 11 basov; torej 45 članov in članic Pevskih vaj je bilo za moški zbor 41, za ž-nski 27 in za mešani pa 10; skupaj 78 (lani 99). Moški zbor je imel 12, mešani pa 5 nastopov; skupno 17 (lani 14). Za podružnico •Glasbene Mat ce» v Kranju je dal inicijativo naš pevski zbor. Stvar je dozorela v toliko, da se je sešel dne 9. septembra v pisarni kranjskega gimnazijskega ravnatelja priprivljani odbor, sestoječ iz 6 gospodov, v posvetovanje. Osrednje društvo sta zastopala gospod prof. A. Stritcf kot predsednik in g. M. Hubad kot koncertni vodja »Glasb. Matice*. Glede ustanovitve kranjske podružn:ce se je pri tej pomembni seji razpravljalo vsestransko. Nadaljoo pripravljalno delo do I. občnega zbora je prevzela »Glasbena Matica* sama v svoje področje. Občinski zastop mesta Kranja je dal kot jubilejski dar tej nameravani podružnici 1000 K, sicer pa ji je določil 600 K redne letne podpore. Z ustanovitvijo podružnice »Glasbene Matice* v Kranju se stori na glasbenem polju v našem mestu jako važen korak, ki bo neoporečno izredne in trajne vrednosti. Našemu pevskemu zboru je samo častitati, da je dal tncijativo za tak glasben zavod. Glasbena šola bi bila nepolitično društvo, navodila za šolo, učila, učni načrt pa bi bil prav tak, kakor je pri »Glasb. Matici* v Ljubljani. Bla bi torej v artističnem in didaktičnem oziru pod vrhovnim nadzorstvom osrednjega glasbenega zavoda.
K sklepu vsem in vsakemu posamezniku iskrena zahvala na trudaljubivosti ob pevskih nastopih, koncertih in pevskih vajah.
Temu poročilu, ki je bilo odobruje sprejeto, je sledilo poročilo blagajnika g. Ivana Pirca o dohodkih in stroških pevskega zbora. Med rednimi dohodki so mesečni prispevki pavk in pevcev, med izrednimi pa darila in vstopnina pevskih večerov in koncertov. Največ stroškov je povzročil diuštveni izlet v Gorico. Blagajna izkazuje čistega dobička 334 K 31 v, kar je plodonosno naloženo na hranilni knjižici tukajšnje mestne hranilnice. Pregledovala sta pregledala račune in jih našla v redu. Obema poročevalcema se načelnik iskreno zahvali. Pregledovalcem računov se volita gospoda Zorž Depoli in Josip Campa.
Pri pevskem načrtu za pevsko leto 1908/9 se je govorilo o pričetku pevskih vaj, o novih članih in članicah, o vzporedu veselic in koncertov, o zabavnih večerih, o izletih, končno o udeležitvi koncerta »Glasbene Matice* v Ljubljani, ki je dne 4 februarja t. I., na katerem se proizvaja Pero-sijev oratorij «Kristusovo rojstvo.*
Na predlog gospoda J. Sajovica se izvolita v pevski odsek od pevcev gospoda Alojzij Novak in Ivan Pire, od dam pa istotako z vsklikom na predlog gospe A. Pirnatove gospici Ana Malvjeva in Radojka Ullrichova. Na predlog načelnika Ivanca se izvoli pevovodjem soglasno dosedanji pevo-vodja.
S slucajnostimi je bil izčrpan dnevni red, na kar zaključi načelnik z zahvalo na lepem in prav uzornem zborovanju ta pevski sestanek.
1fflr  Švaro Je danes še
W9    vedno deželni predsednik na Kranjskem!
V Kranju, dne 80. januarja 1809.
Zaradi arogantaih nemških uradnikov na postaji v Celovcu in sploh na Koroškem so inter-pelirali v državnem zboru 22. t. m. poslanec Gra-fenauer in tovar ši. Uradniki v Celovcu, posebno neka Anderwald, se obnašajo nasproti Slovencem, ki zahtevajo vozne listke v slovenskem jeziku, naravnost odurno. Tudi škandalozne razmere glede uradništva pri železnicah na Štajerskem so se v tej interpelaciji primerno osvetlile.
200 milijonov la Bomo. Belgrajski »Mah Zurnal* poroča, da je slovansko dobrodelno društvo v Moskvi ponudilo Srbiji 200 milijonov, da ponudi Turčiji večjo odškodnino za Bosno in Hercegovino kakor Avstrija.
Na Balkanu. Mladoturški listi razglašajo, da je razdala Avstro-Ogrska raznim turškim magnatom 55 milijonov kron, da bi omogočili sporazum med Avstrijo in Turčijo. Poročila, da je sporazum dosežen, so bila prenagljena. Ako se potemtakem doseže sporazum, bo veljala Bosna Avstro-Ogrsko 110 milijonov kron.
Čeiki Jezikovni lakot je minister Začek predložil nekaterim češkim poslancem na vpogled.
Ministrskemu svetu predloži baron Bienerth to osnovo in načrt zakona o okrožmh zastopih v soboto, parlamentu pa v sredo.
Na Mora vtkem sta se združili mlado češka in naprednjaška stranka. Spomniti se je treba, da je nastala »naprednjaška* stranka iz opozicije proti Mladočehora.
V ogrskom državnem zboru je imel ministrski predsednik velik govor, v katerem se je prvotno zavaroval proti temu, da bi Ogri kako vplivali na veleizdajski proces v Hrvatski, potem pa govoril o veleizdajskih namenih; pri koncu je rekel, da še nikdar se ni šlo na roko hrvatskim zahtevam tako, kakor sedaj!
Proti obtožnici laradi veleisdaje so srbski obtoženci vložili ugovor, ki ga je sestavil znani odvetnik dr. Hinkovič Ugovor pobija obtožnico juridično in stvarno ter ostro kritizira trditve in razloge državnega pravdnika glede na posamezne obtožence, ki jih samo pavšalno sumiči, ne da bi se za ta sumničenja navedli kakršnakoli fakta. Dr. Hinkovič pravi, da bo predsednik sodnega dvora pri obravnavi vsakemu osumljencu posebej šele moral povedati, česa ga dolže. Nadalje ironizira obtožnico, ki zatrjuje, da so obtoženi Srbi hoteli Bosno in Hercegovino iztrgati iz »edinstvene državne zveze* ; ta pa je obstajala do L 1866 in se je z vala «der deutsche Bund*. Državni pravdnik torej toži Srbe, da so hoteli Bosno iztrgali iz tiste »edinstvene državne zveze*, ki se ji pravi »der deutsche Bund* in ki je že I. 1866 prenehala eksi-stirati. Nadalje naglasa, da je cirilici, ki se v obtožnici tudi proglaša za »veleizdajstvo*, z zakonom iz leta 1887, podpisanim od kralja, priznana enakopravnost z latinico. Glede Nastičevih »razkritij* naglasa ugovor, da nimajo v stvarnem oziru nobene veljave, ker je Nastič pri vseh akcijah, ki jih je »razkril*, sam sedelo val, torej bi tudi on spadal med obtožencp, ako bi bila dotična »razkritja* resnična. Končno se omenja tudi »revolucionarni statut*.
Novičar.
Shod zaupnikov narodno-napredna stranke na Kranjskem se vrši v torek, na Svečnico, dne 2. februarja ob 10 dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani.
Volitve ▼ kranjsko trgovsko in obrtno zbor nico so se končale s sledečim rezultatom: V mali obrti so izvoljeni klerikalni kandidatje Iv. Kregar (z2192), Jernej Loža (2191) TomažPavšIar (2189), Jožef Hafne <hm g>asovi). Napredni kandidatje so dobili 2133, 2131, 2128 in 2130 glasov. V mali trgovini sta izvoljena napredna kandidata Ditrich in Fursager (699) glasov,- klerikalca sta dobila 603 glasove. V osrednji obrti sta izvoljena naprednjaka Lenarčič in Majdič s 725 glasovi, klerikalca sta jih dobila 332, oziroma 318. V srednji trgovini sta izvoljena naprednjaka Me-jač in Hren s 379 glasovi, klerikalca sta dobila po 142 glasov. V veliki obrti je (z žrebom) izvoljen nemški kandidat Pammer, v veleinduatriji nemška kandidata Samassa in dr. Ambrositsch, v velik trgov ni pa napredna kandidata Hribar in Knez.
— Stanje strank je sedaj naslednje: Naprednjaki 13, klerikalci 7, Nemci 4 mandate.
Petin dvajsetletnica. Uprav danes, v soboto, dno 30. janu rja, je preteklo 25 let, odkar je bil imenovan kot tajnik c kr. kmetijke družbe kranjske g. Gustav Pire. Poprej je bil nastavljen na vinorejski in sadjerejski šoli na Slapu. To se je namreč zgodilo v seji dne 30. januarja 1884. Od tedaj je kmetijska družba silno napredovala. Vse zasluge smemo pa šteti ravno g. tajniku oziroma ravnatelju, kateri jo je ves čas vodil tako, da je danes v ponos kranjskim kmetovalcem. Opozarjamo samo, koliko tisoč dreves se razdeli vsako leto med kmetovalce, koliko koristi imajo pri nakupu umetnih gnojil, katerih cena bi gotovo zelo poskočila, če bi jih ne oddajala družba vsled velikanskega nakupa na debelo po tako nizki ceni in s tem ne odvračala tuje konkurence. Marsikdo je izkušal in bode še izkušal zasaditi kl<n v to delo, a upamo, da bode vsakemu korenito izpodletelo, ker tega ne dela iz čistih namenov. Č j pomislimo na razširjenje »Kmetovalca*, je to vspeh, s katerim se ne more ponašati noben naš urednik. Za vse te zasluga je bil odlikovan letos ob priliki cesarjeve šestdesetletnice z naslovom cesarskega svetnika. G. jubilant je rojen v Kranju, brat g. deželnega poslanca C. Pirca. Mislimo, da je tudi Gorenjska lahko ponosna na moža, ki stoji na odličnem mestu, kateri izhaja iz jasnega in čistega gorenjskega podnebja. G. ces. svetniku pa kličemo: Ostani še mnogo let na tem mestu, deluj v blagor kmečkega stanu i tako v bodoče, kakor doslej!
C. kr. okrajni iolaki svet t Kranju je imel dne 28. t. m. sejo pod predsedstvom c kr. deželno-vladnega svetnika Alfonza Pirca. — O karencijah poroča predsednik. Zaradi bolezni sta na dopustu Vinko Zihraitnik, učitelj v Skofji Loki in Alojzij Jamšek, učitelj istotam; prvega nadomestuje izprašana učiteljski kandidatinja Amalija Poljanec, drugega izprašana učiteljska kand.datinja Marija Piškur.
— Marija Skaberne, učiteljica v Smartnem, je imenovana za nadomestno učiteljico na c. k". žen«ki pripravnici v Ljubljani; njeno mesto je zasedla iz-
prašana učiteljska kandidatinja Erna Rozman. — Za nemške šole v Tržiču in v notranji uršulinski šoli v Skcfji Loki je imenovan za okrajnega šol-skega nadzornika profesor Karel Schrautzer v Ljubljani. — Glede definitivnega zasedanja učiteljskih mest v Tržiču, Orkljah in na Tra'i nad Skofjo Loko se stavijo tozadevni terno-predtogi. — Ferdinandu Kalingerju, nadučitelju v Tržiču, se pri-pozna šjsta petktnica. — Za pouk v kmetijstvu na nekaterih šolah v okraju se predlagajo n?grade (deželne in državne ustanove). — Učiteljska konferenca za šolski okraj Kranj se letos vrši v Šk< fji Loki; dan in kraj se pozneje določi.
Šolski islet. Pod vodstvom ravnatelja gosp. Bogumila Remca in strokovnega učitelja g. Janka Podlosnika so napravili gojenci pripravljavnega tečaja slovenske trgovske šole v Ljubljani dne 21. t. m. poučen izlet v Kranj in njegovo okolico. Dopoldne so si ogledali v Straž šču več delavnic tamkajšnjih sitarjev, potem pa v Kranju veliki mlin Majdičev; g. veleindustrialec Vinko Majdič je sam vodil dijake po vseh prostorih in jim obširno razlagal zanimivo mašinerijo svojega mlina. Popoldne so izletniki posetili Zibret & Huterjevo tovarno za laneno olje v Britofu pri Kranju; g. Blaž Zabret je bil tako prijazen, da je pri tej priliki izletnike prav gostoljubno pogostil.
Koncert Glasbene Matice V četrtek, dne 4. februarja, se udeleži mnogo članov in članic čitalničnega pevskega zbora v Kranju tega koncerta. Odhod iz Kranja ob 6. uri zvečer, povralek ob Vt 12 uri ponoči. Če se namerava ta dan kdo izmed meščanstva udeležiti koncerta, naj se zglasi pri čtalničnem pevskem zboru, ki mu rade volje preskrbi v naprej vstopnico in besedilo. Čas za zglasitev je določen do ponedeljka opoldne. Užitek na tem velikem delu se ima le, če se pride k oratoriju popolnoma pripravljen. Ker je zanimanje za ta «Matični* koncert veliko, je mogoč>, da se na dan koncerta sploh ne dobi vrč vstopnice. Pevski odsek.
Med cigani bode naslov letošnji sokolski maškaradi. Ker so cigani doma pri vseh narodih: Grkih, Rumunih, Srbih, Ogrih, Čehih, Poljakih, Rusih, Finih, Skandinavcih, Lahih, Baskih, Škotih, Angležih, Špancih, je naravno, da jih tudi med Slovenci ne manjka. In ker se nežnemu spolu slikovita noša cigank kaj prilega, upati je, da bodo naše dame z veseljem poprijele to idejo in z velikim številom mask dokazale, da imamo prav. Ni pa potreba se dobesedno držati besedila naslova, kajti med cigane pride lahko vse, med naše pa celo brez nevarnosti sam postati cigan. O tem več prihodnjič. Nadejati se je po zanimanju, katero vlada že sedaj, da bode tudi letošnja maškarada vredna družica svojih prednic.
Iz meščanskih krogov se nam piše: Vsled ugodnih vremenskih razmer se je oživelo tudi v Kranju zadnji čas sankanje, katerega športa se je razven dijakov z veseljem in vnemo poprijelo mnogo mlajšega meščanstva, zlasti dam. Izbrali so si primeren prostor na občinski vozni pošti, katera se v zimskem času skoraj nič ne uporablja, in tedaj sanjkanje ne ovira nikakega prometa. Prav Živahno je vrvela mladina in vsak opazovalec je z veseljem sledil nedolžni in zdravi zabavi. Toda žalibože je ta zabava trajala le malo dni, kajti strogo oko orožnikovo je zapazilo ta zimski šport, sestavilo obširno ovadbo na politično oblast in tožilo, kako velikanska nevarnost preti sanjkanje ljudem in prometu. Čeravno je mestno predstoj-ništvo sankanje dovolilo, je moralo konečno vendarle na pritisk žandarmerije preklicati prvotno dovoljenje. In tako je zgub la mladina s t< 1 ko vnemo pričeti šport. Nerazumljiv je strogi nastop žandarmerije, ko vendar v dtugih cestno-policijskih zadevah ne zasleduje prestopke tako pozorno. — Ne opazi, da vozovi po cestah, o sobi t o po državnih — večji del nimajo ponoči predpisane luči — da vozniki nemoteno na vozeh spijo, da v njih bližini stoji na državni cesti po več vozov z vpreženimi konji brez vsakega nadzorstva, in sedaj v najhujši zimi konji brez odeje po več ur, ne vidi, da se vlačijo po državni cesti skozi mesto hlodi na vlak, kar je strogo prepovedano, da imajo posamezni vozniki kar po tri vozove skupaj spete, ne vpo-Števa vednih pritožb o trpinčenju konj po klancu od Majdičevega mlina do Stare pošte i. t. d. Vse te nerodnosti nudijo velikansko nevarnost za ljudi in promet, toda trpijo se, samo nedolžno sankanje pa se je moralo prepovedovati iz cestno poiicijsk h vzrokov, ker se je vršilo na vozni poti — katere vsakdajni promet obstoji iz pet pešcev, voznega prometa pa sploh nima.
Čakalnica t Žirovnici. Pišejo nam: Poročali smo, da so neznani zamajali lansko leto napise na čakalnici v Žirovnici. Ovaden je bil župan Kržišaik, češ, da je hujskal za odstranitev napisov. Državno pravdništvo je vložilo proti njemu in neki drugi osebi tožbo, da sta dva provzročila, oziroma odstranila napise. Dobiti pa ni moglo dokazov, zato je ustavilo ovadbo. Napisi so viseli do sredi decembra. Ko so bili zamazani, je poslala državna železnica posebno komisijo na lice mesta. Povabljen je bil tudi vrli župan g. Kržišnik, ki je naravnost izjavil: Ker je čakalnica občinska last — zgradda jo je namreč občina na lastne stroške — nima nihče drugi kaj govoriti pri njej. Kadar pa jo bode državna železnica prevzela pod svojo oskrbo, potem sme napraviti slovensko - nemški napis, dokler pa
tega ne stori, se bodo mesto dosedanjih napravili samoslovenski napisi, kakor je tudi sklenil občinski odbor leta 1907. — Toda kaj ja napravila državna železnica? Poslala je tja dva delavca z naročilom, da snameta zamazane napise, ter jih nadomestita takoj z nemško - slovenskimi napisi tako, da sedaj zopet diči to «lopo» napis «Scheraunitz-Zirovnica». Čuvaji so dobili nalog: Ako bo napis zopet po-mazan, zadene občutna kazen taistega čuvaja, ki mera ponoči paziti nanje. Toraj samo zaradi napisov bodo morili železničarji stati na straži ter čakati zločincev. Škandali Občinski odbor, zgani se vendar in ne pusti na rodnih tleh gospodariti nemčurjem; zgani se in stori potrebne korake, da se uresniči upravičena želja celega občinstva, da bo napis: Žirovnica. Iz tega bomo sodili, da se zavedajo svoje narodnosti. Pričakujemo I
Kranjska podružnica ,,Slov. planinskega društva1' si je nabavila po vzorcu nabiralnikov »Družbe sv. Cirila in Metoda" tri nabiralnike, ki naj bi bili nov vir prispevkov za zgradbo Prešernove koče na Stolu. Nabiralniki, ki jih je kaj lično izgotovil tukajšnji kleparski mojster Iv. Belec, so s i postavili v gostilnah: pri Jezeršku, pri Jošlarju in pri Mayrju. Z ozirom na dejstvo, da namerava podružnica še letos zgraditi Prešernovo kočo na Stolu in da bode proračun daleko prekoračil denarna sredstva, s katerimi podružnica razpolaga, je želeti, da bi naše občinstvo, po svoji požrtvovalnosti in radodarnosti za narodne ' namene splošno znano, rado segalo po nabiral- 1 nikih. Vsak, tudi najmanjši dar, bode dobrodošel I Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. ,
Izvauredoi občni zbor ionskega oddelka telovadnega društva Sokol' se je vršil dne 16. t. m. ter so bile izvoljene starostkam sestra Janja Miklavčičeva, podstarostkam sestra Hermina Va-lenčičeva, načelnicam sestra Hani Sajovičeva, od-bornicam sestra Ivanka Jaegrova, Katinka Kerčeva, Jelica Mayrjeva in Ivanka Omersova, namestnicam pa sestra Malči Pravstova, Odbor se je konstituiral naslednje: tajnica sestra Ivanka Jagrova, blagajničarka Ivanka Omersova. Na zdar!
Zimski šport v Bohinja. Sedaj je pritisnil pri nas precejšen mraz in zato so dani vsi predpogoji za izvrševanje zimskega športa v vseh njegovih panogah. Lahko se reče, da je sedaj Bohinj izredno prikladen za izvrševanje zimskega športa. Jisno nebo, mirno zimsko zavetje brez vsakega vetra in veličastni razgled na v snegu se lesketajoče gorske orjake z mogočnim Tr glavom v ozadju še povečajo vžtek, ki ga ima izletnik že itak od športa samega. Sedaj je tudi drsališče gotovo in v dobrem stanu, sneg je precej mrzel ia dokaj dobro drži, tako da so vožje s kiji po števiijjih pripravnih pobočjih jako priporočljive, saejkaiišče pa je v celi svoji dolžini naravnost izvrstno in v najboljšem stanu. Ledeno sicer ni, vendar pa z nasipi vred jako trdo in gladko, tako da se sedaj doseže pri vožnjah naravnost neverjetna hitrost. Zato se priporoča zlasti sankačem izlet.
Z Bleda. V nedeljo dne 31. januarja 1909 se vrši popoldne ob 3. uri v dvorani „Blejskega doma*- občni zbor »Bralnega društva" na Bledu s tem sporepom: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti. Vsi člani se uljudno vabijo, da se udeleže tega zborovanja polnoštevilno in točno. Odbor.
Podružnica «Cirü-Metodove družbe* za Šiško. Javen shod in občni zbor bo na dan Svečnice, 2. februarja popoldne ob pol treh v telovadnici nove šole v Spodnji Šiški. Na shod prideta zaslužni tajnik „Ciril-Metodove družbe" g. Berce in odbornik g. dr, Žerjav. Dnevni red: Poročilo o stanju „Družbe" nje važnosti, nalogah in potebah. Preosnova podružnice, ozir. ustanovitev samostojne ženske podružnice za Spod. in Zgor. Šiško. Občni zbor podružnice: a) Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika, b) Volitev prvo-mestnika in odbora moške podružnice, c) Posebnosti.
V Bali peči ima poštni urad samonemški pečat, dasiravno spadajo pod ta urad povsem slovenske Rateče s svojimi okoli 1000 prebivalci.
.^i* r« * Tržiču v nedeljo ponoči 23 letni čevljar Nikolaj Kemperle. V pijanosti je padel 4 metre globoko in se tako pobil, da je umrl za ranami.
Občinski odbor v Krtini je sklenil v svoji seji dne 24. t. m. protestno izjavo proti siarostni zavarovalnici za kmetsko ljudstvo.
Vročinska bolezen. V župniji Blagovica leži v em hiši šest na vročinski bolezni bolnih oseb.
Poročil se bo v sredo 3. svečana gosp. Juip Weisseisen, sluga pri tukajšnjem c. kr. glavarstvu z gdč. Ivano Carmanovo iz Suhe pri Šiofji Loki.
Na Brezoicl snujejo hranilnico in posojilnico, seveda klerikalno.
0. učitelj voditelj v Lesah, J sip Labernik, je dobil učiteljsko mesto na Rakovniku pri očetih Salezijanuh. Moral je oditi še pred določenim rokom 28 februarjem na svoje mesto.
«8okol> na Bohinjski Bistrici U.tanovni občni zbor «Sokola» v Bohinjski Bistrici bo dne 31. t. na. ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. M. Grobtteka.
Z Blads. V nedeljo, 24. t. m., se je, kakor je bilo naznanjeno vršil na zamrznjenem jezeru koncert vojaške godbe štev. 17. iz Celovca. Prišlo je na stotine ljudstva, od blizu in daleč, ki je veseo
vrvelo po trdnem ledu. Pešci, drsalci, v stolih na saneh, upreženimi s konji, vse se je zabavalo okrog godbe. Soloce je bilo gorko, kakor pomladi, led gladek in trd. Zaznali smo, da bi Bled lahko postal središče zimskega športa in zimskih zabav za celo Gorenjsko. Kar je Korošcem vrbsko, to naj bi bilo kranjeem blejsko jezero. Ne le po leti, tudi po zimi je ta kraj najlepše zabavišče in razvedrilo utrujenim od dela in večnega nemira. Pri vsem aranžmaju so se pokazal? neke neprijetne zmote, ki se bodo dale brez škode odpraviti, tako da bo prihodnja prireditev gotovo v vsakem oziru zadovoljiva.
Razne novica. Pišejo nam: .Slovenec" je pisal v neki svoji številki, da se bode dne 24. t. m. videle na blejskem jezeru pri vojaškem koncertu razne zanimivosti. No in res, videli smo preveč zanimivosti. Čujte I Pri tistem koncertu na pomrznenem jezeru je nek možakar vozil neke Čudne sanjke, kjer je bilo napisano na predni strani z debelimi črkami .Louisenbad' I. Etage — Eintrittskarten 60 h, a na zadnji strani prav nizko pa: Eintritt 60 h — vstopnina 60 h. No, če to ni zanimivost, potem sploh neha delovati resni človeški razum. In to se godi po 20. septembru na Bledu, ki je menda še na slovenskih tleh. Izza kulis lahko še to omenjamo, da se pišejo zapisniki tistega »športnega kluba" v blaženi nemščini......
Naročajte in širite naš list! Veselični vestnik.
Zaključni plesni venček sokolskh plesnih vaj priredita skupno Sokol in društvo trgovskih sotrudnikov dne 2. svečana v prostorih Narodne čitalnice v Kranjn. Začetek ob 8 uri zvečer. Godba : Ljubljanski srkstet. Ako bi kdo, ki bi se rad udeležil plesa, ne dobil vabila, naj se zglasi pri voditelju plc*n h vaj g. Francu Crobatbu ml.
Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane in prijatelje ter vse cenjeno občinstvo na svoj IV. planinski ples, ki se vrši v Ljubljani dne 1. februarja v Narodnem domu. Društvo izvrši dekoracije za planinski ples kar najskrbnejše, preskrbi 3 godbe, namreč 2 orkestra Slovenske filharmoniji in ljubljanski sekstet in bode tndi v lastni režiji skrbelo za vsestransko pogostitev. Ker so torej izdatki jako znatni in ker so dohodki plesa namenjeni za pokritje stroškov, ki jih ima društvo ob izvrševanju svojih tudi v narodnem oziru tako važnih planinskih naprav, posebno za povečanje triglavske koče na Kredarici, je pričakovati, da bo Udeležba pri letošnjem planinskem plesu kar največja in da se s tem podpira društvo, ki je za slovenske pokrajine in za njih narodni značaj že toliko storilo.
Slovensko planinsko društvo je razposlalo vabila za svoj IV. planinski ples, ki se vrši v pon-deljek dne 1. februarja zvečer v Narodnem domn. Ta plesna prireditev bode združena tudi z zanimivo planinvko veselico in je splošno pristopna vsemu občin tvu. Kdor se torej želi udeležiti planinskega plesa in ni sprejel vabila, naj se blagovoli, če želi dob ti posebno vabilo, tozadevno obrniti na osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani ali pa se orlasiti na dan plesa v Narodnem domu pri društveni blagajni, ki bode odprta od 6 ure naprej.
Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi v soboto, dne 6. svečana ob 8. uri zveSer plesni venček v društvenih prostorih. Vstopnina za osebo 1 krono, za obitelj 2 kroni. Plesni vspored proizvaja godba na lok.
Plesni vanček priredi telovadno društvo «So-kol» na Javorniku v nedeljo dne 31. pros'nca ob 6. uri zvečer v prostorih Jjsipa Hkavca na Javorniku. Pri plesu svira godba na lok. Vstopnina 1 krono. Dame proste.
Skupina uslužbencev c, kr. državne železnice iz L sec in okolice priredi v soboto, dne 6. svečana v prostorih pri Krištofu v Lescah velik že-lezničarski ples. Pri če tek točno ob 8 uri zvečer. Pri plesu svira oddelek godbe železničarjev. Vstopnina trosta.
Veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Poljanah dne 31. januarja t. I. v gostilni «pri Vidmarju*. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo.   K obilni vdeležbi vabi odbor.
Prednostno veselico priredé delavci tovarne na Javorniku v gostiln ških prostorih gospe Rozalije 2-imer dne 30. januarja 1909 ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. K obilni vdeležbi vabi najuljud-neje veselični odbor.
Domača plesu veselica se vrši dne 2. febr. (na Svečnice) v gostilni Valentina Pora na Blejski Dobravi.
Običajna domača veselica se vrši na Svečnico 1.1. v Lescah pri «Krišt< fu». Svira godba na lok. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Za dobro postrežbo bode v vsakem oziru skrbljeno.
Veselica prostovoljnega gasilnega društva v Mošnjab, dne 2. svečana 1907 na Črnivcu v gostilni g. Fr. Kocijančiča.
Plesni venček priredi odsek telov. društva kamnogoriškega «Sokola» 2. svečana pri bratu Ignacu Bsjželjnu v Kamni gorici.
Čebelarstvo.
Podruinics tlo? enakega čebe larakega društva f KrM)n je imela ivoj letni občni zbor 24 t. m. ob 2. uri popoldne v Šolskem poslopju na Prira-skovem pri Kranju. Podružnični predsednik, gosp. Ivan Ltmpe, iskreno pozdravi člane — 20 po Številu — in otvori zborovanje z daljšim og-ovorom. Med drugim omeni, da je lanski občoi zbor sklenil, da podružnica oskrbi vsakemu udu nov kranjski panj. To pa vsled raznih zaprek in neprilik ni mogla izvriiti. Poroča nadalje, da je priš'a čebelarska tvrdka Rotschutz v Višnji gori v konkurz.
— Ker je predsednik obenem opravljal blagajniške posle, naznani, da je imela podružnica v preteklem letu 16518 K prejemkov in 35 75 K stroškov; v blagajni torej ostane 129 43 K. — Pregled računov se poveri gospodoma Rudolfu Roossu in Lovrencu Konjedicu, ki najdeta blagajno v najlepšem redu.
— Za današnji občni zbor je bilo napovedano predavanjo gospoda Jakoba Jegliča, posestnika v Dupljah, o rastlini »Leonorus s>biricus». Ker pa g. J. Jeglič zaradi bolehnosti ni mogel priti k zborovanju, opiše v njegovem imenu podružnični predsednik imenovano rastlino. Cvetlica Leonorus sibi-ricus je jako medonosna; po ves dan je polno čebel na njej, kjer rase. Vsejati se mora v zgodnji pomladi na dobro pognojenem svetu; v mrzlih pomladanskih nočeh jo je treba pokrivati. Ko zrase ped visoko, se presadi; paziti pa je, da se posamezne cvetlice ne postavijo preveč skupaj, denejo naj se vsaj eno ped narazen druga od druge. Cvetlica cvete od pomladi do jeseni G. J. Jeglič je poslal nekaj komadov rastline na ogled, tako tudi več semena od nje, katero je predsednik razdelil med navzoče. G Jeglič naj prejme tem potom iskreno zahvalo za njegovo izvanredno prijaznost.
— Gospod Anton Likozar, nadučiteli na Rakovniku pod Ljubljano, poroča o zadrugi slovenskih čebelarjev, ki jo snuje g. Anton Znidaršič v Ilirski Bistrici. Treba je, da se slovenski čebelarji organizujejo, da ustanove zadrugo, pred katero bodo imeli tujci spoštovanje in rešpekt. G. Likozar poljudno razlaga posamezne točke začasnih zadružnih pravil in poživijo navzoče, naj v kar največjem številu pristopijo k zadrugi. V drugem delu svojega predavanja oriše in opisa natančno nov panj, kakršnega je po Al-bertijevem sistemu iznašel g. Anton Zaidaršič v Ilirski Bistrici. Panj je jako pripraven za domačo eebelorejo, obenem pa tudi za izvoz čebel v tujino. Zbit je iz dvojnih desok in ima zelo ročno pripravo za pitanje čebel; romiči na njem so premakljivi. Pričakovati je, da ta panj kmalu izpodrine stari kranjski panjič, ki je v marsikaterem oziru zelo pomanjkljiv in neraben za razpošiljanje čebel. Panj je narejen po taki meri, kakršna je sedaj v rabi pri večini inozemskih čebelarjev. Ako se v takem panju pošljejo čebele v tujino, tamkaj satje kar lahko predenejo v enak panj. Novi panj stane 350 K. Vsak romič novega panja ima že na vrhu pritrjen del umetnoga satja, kar mu daje posebno vrednost. Nato opiše predavatelj preprosto, a praktično pripravo za dobivanje voska Vzame se lončen lonec, z močnim roemi; vanj se vloži žakelj z ve-
ščinami, zalije z vodo in pokrije s pokrovom, ki ima več lukenj. Na pokrovu stoji sredi palica, na kateri je pritrjena daljša palica; eden konec te palice je pritrjen k roču lonca, na drugega se pa obesi približno dve kili težak kanrn. L»nec se zvečer postavi na štedilnik, v katerem se dobro zakuri, tako da več ur vre v loncu. Vsled vretja uhaja vosek skozi ljuknjice v Ion cevem pokrovu in se tam nabere na debelo v plast, ki se drugo jutro brez težave odvzame. — Glede nameravane zadruge se vname daljši razgovor, v katerega posežejo gospodje France Lurnar, Ivan Lampe, France Rojina, Makso Pirnat in Anton Likozar. Končno se sprejme predlog g. Franceta Luznarja, da se ima vršiti prvo postno nedeljo, dne 28. februrrja ob '/,3. uri popoldne v šoli na Primskovern izvanredni občni zbor, na katerem se končno določi, kako stališče zavzame kranjska podružnica proti novi zadrugi, oziroma s koliko deleži pristopi k njej. — Pri občnem zboru slovenskega osrednjega čebelarskega društva dne 2. februarja t. I v Ljubljani zastopata kot odposlanca kranjsko podružn:co gg. Ivan Lurape in France Luznar. — Končno se razdele med navzoče ostanki čebelarskega sejma, ki ga je podružnica priredila dne 25. msrca 1908 v Podnartu, na pr. lično poslikane končnice za panje, razna čebelarska orodja, da celo zlata čebelica kot privesek za uro. — Po zborovanju se je vršil prijateljski sestanek v gostilni gosp. Franceta Sušteršiča na Klancu pri Kranju. — V podružničnem odboru ostanejo še za en? leto gg.: l»an Lampe kot predsednik in blagajnik; France Luznar, nadučitelj na Primskovern, kot podpredsednik; M ha Eržen, c. kr. cestar v Kranju, kot tajnik; Janez Strupi, posestnik na Rupi pri Kranju, odbornik.
Umetnost in književnost
Dva velika oratorijaka koncerta .Glasbene Matice". Zvesta dosedanjim tradicijam priredi .Glasbena Matica" dne 3. in 4. februarja v veliki dvorani hotela Union dva velika oratorijska koncerta. Izvajal se bode obakrat svetovnoslavni Perosijev oratorij .Rojstvo Izveličarjevo", za štiri soliste, mešan zbor in veliki orkester. Vseh sodelujočih bode 240. Don Lorenzo Perosi, mlad laški duhovnik, je najznamenitejši izmed modernih oratorijskih komponistov. Njegovo najslavnejše delo je baš Rojstvo. Izvajalo se je po mnogih mestih že z največjim vspehom, toda v Avstriji ga bode izvajala .Glasbena Matica" prva. Držeč se strogo evangeljskega poročila, predočuje nam slavni umetnik božanski dogodek včlovečenja Kristusovega z neopisno prisrčnostjo, pobožnostjo in navdušenostjo. Očividci pripovedujejo, ko se je izvajal oratorij v Vidmu na Laškem, da je občinstvo kar glasno ihtelo notranje ginjenosti. Skladba stoji sicer na vrhuncu glasbene umetnosti, ali vendar je lahko umljiva, ker je mojster Perosi znal poseči v globočine čutečega človeškega srca. Velik glasbeni užitek bodo torej imeli ne samo visoki glasbeniki, ampak vsakdo, čegar čuvstvovanje je dostopno blaženstvu prisrčne glasbe. Pripovedalec (bariton) pripoveduje
dogodek po svetem pismu. Nastopa Marija (sopran) in angel (tenor). Kjerkoli naneso besede, uporabi jih umetnik v prekrasne slike izražene od pevskega zbora orkestra ali solistov, tako da tvori vse skupaj eno samo divno — krasno zaokroženo celoto. Ni toraj nič takozvanih samostojnih arij solistov in samostojnih zborovih nastopov. In to je ravno najznamitejša posebnost tega umotvora. .G asbena Matica" se ni strašila velikanskih troškov, da le omogoči Slovencem redki glasbeni užitek, ki se ga more imeti prav malo kje in malo kdaj. Na nas Slovencih pa je, da pridemo v kar največjem številu, da podpremo vzvišeno kulturno stremljenje .Glasbene Malice" in se enkrat v polni meri navžijemo glasbenih krasot prve vrste. Sedeži za vsak večer po 2, 3, 4, 5 in 6 K, stojišča po 1 K 20, za dijake po 60 vin. se dobivajo pri gospi Češarkovi v Šelen-burgovih ulicah. Želeti je, da bi si slavno občinstvo sedeže preskrbelo pred koncertoma. Ukrenilo se je, da bodo na desni in levi strani balkona v sredini, kjer so, kakor so izkušnje dokazale, najugodnejši prostori, ti prostori najdražji. Oratorij je v dveh delih in bodeta oba dela vsak večer v celoti izvajala.
Planinaki veatnik štev. 2 je izšel s sledečo vsebino. Janko Mlakar: Po visokdi Alpah in nizki Lombardiji. — Dr. Herrik Turna: Sirma Peč (Monte Cimone). — Dr. Fran Tominšek: Spomini in načrti. — Dr. V. Korun: G z Vesuvij v Pompeje. — Jakob Zupančič: I/prehodi po Gorjancih. — Društveni vestnik. — Obzor. — Zvezku sta dodani sliki: Vodnikova koča na Velem polju in Frischaufov dom na Okrešiju.
a*r Širile Gorenjca I! jlgifirajte zanj, pridobivajte mu novih naročnikov. Čim več piačujočih naročnikov bo Imel lisi, fem popolnejši,
obširnejši in zanimivejši bo!
Listtica uredništva.
V Radovljico in na Bled!  Za to številko prepozno.
o* Samogovori &
se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga *e 5-1
Otona Zupančiča.
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K.
Splošni rezervni zaklad
185,000 kron Posebni rezervni zaklad
3.300 kron. «26-2
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju nradnje na rotovžo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tndi od 2. do 4. ure popoldne.
rr»ttt1»t!t»fttft<fll»l!t!l!»t!>!»tM!'ll!>!»>t>tMif!»!tl»»»»t^l»l>»;»>(
obrestuje hranilne vloge po
— r ~-
>?wiwmaiHWvwt;my
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto ia na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
n
Darila.
Pri II. izkazu darov za dijaško kuhinjo se je pomotoma izpust la svota 10 K, ki jo je društvo dobilo po dr. Kušarju v kazenski poravnavi Prestor - Rozman.
Zahvala.
Pri zadnji veselic', ki «e je vršili v Z rovnici v gostilni M. Čop, je bilo čstga prebitka 83 90 K, katere svota se je razdelila med 18 najpotrebnejših revežov. Zategadelj se tem potom najiskren-je zahvaljujemo vsem. Bog stotero povrni! V Žirovnici, dne 24. januarja 1908.
Z;i odbor:
Fr. Metek V. Baloh Lovro Žagar.
Zahvala.
P. n. gospod e trgovci v Kranju so namesto novoletnih daril blagovolili po gospodu Jankotu Sajovicu naklot iti ubož nemu zakladu mestne rbcine Kranj 160 kron in dijaški kuhinji v Kranju 500 kron. Za ta izvantedna dar.la se vsem p. n. darovalcem izreka najiskrenejša zahvala.
Županstvo Kranj.        Odbor dijaške kuhinje.
TkavarniJäger
se poceni odda    47 -1
»Slovenski Narod" in »Slovenec".
Pristno domačo deteljo
garantirano domača
ima raprodaj
18 —1
Primož Zupin, vas Ravno št. 9, p. Cerklje.
Cena 100 kg 152 kron.
Ker domače deUlje sploh ni nikjer drug ne v Ljubljani, ne v Kranju dobiti, se opozarja prav posebno na to ugodno priložnost.
Svoji k svojim!
Prodan več tisoč komadov
strtšii opeki
iz samega portland cementa zase izde!anrga. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 9 13
Ivan Wa£and, posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko.
16 52—39
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tndi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in ceni priporoča
Avgust Drelse
prva in najvooja tovarna poči in glinaatih izdelkov v LJubljani.
nnnnnnnnnn
■■■■■■■■■■
Električna gonilna sila.
Tovarna oljaitiB barv, tat:» ia firncža
Brata ČberlB
črkoslik&rja, laJkirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Miklošičeve ulioe 6, nasproti hot. »Union"
£JMljlVI,
Ustanovljeno 1842. ^52-^7 _
Telefon 164.
Loterijska srečka dne 23. januarja 1.1.
Gradec    62   76   67   29 73
Od c kr. namestniUva oblastveno dovoljeni ura i za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl I
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-4
Iv. Jax-a v Iijubljani
Dunajska c*sta 17
prirorofa tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
prevzame brc?piano revzjo vseh to- £a
vornih listin proti 30% deležu najdenih |3
diferenc. JM
Dopošljite nam torej takoj franku £5
vaše tovorne listine letošnje ga leta in v fv
treh dneh dobite poročilo o rezultatu Č2
revirje.                             14 52—11 iS
Zlatt svetinj«: B«riia, ?ariz, Ulm iti
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstilno
sredstvo
Izdtlovattlj
0. Seydl
Ljubljana, SpUol.-Stritat.u/. 7
v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, t $11 brez nebne plošče, li KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAMALNICE In OBTURATORJI M Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 22 -85
Sprejemne are vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. nre popoldne.
priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varno in ceno vožnjo preko Buks—Pariz-—Gherbourg ali Buks—Pariz—Havre (via Sputhernpton) Garantira se potnikom, da so gotovo ukrcani na parobrod, dva parobroda odhajata vsaki tedea.  ::   Vožnja pa morju 5'/« do 6 dni. Natančnejša pojasnila In
vozne, plovne rede daje rade volje in zastonj 80 8 8
Agentnra Jtmerikan-Lhie11 m Bacbs (Rhelotal).
—--Generalni zastopniki Im Obersteg k Co. =================»
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
galanterijska, norimberška in modna trgovina
priporoča
4 13-4
svojo veliko zalogo ravno došlih primernih daril, kakor parne stroje, Motorje, lokomotive, parne železnice, parnike, avtomobile, železnice na pero, plavalne čolne, mehanične in magnetlčne podobe, najnovejše godbene volke, gugalnice, razne družabne igre, halma, croquete, šah, domine, tombo'e tlvoli i. t. d.
Velika izbera punčk tudi z godbo. :: Najfinejše drsalke ,,Eisblume".
Nadalje krasne albume za slike in razglednike, spominske knjige, denarnice, vaze, papirne kasete, ksdJlne garniture, garniture ia svalčlce, lasne garniture i. t. d.
No drobno in dobolol
Na drobno in dobolol
ggfj^g Kranjci k Erajnca i [ggfl^S
Velesaloga.
Pecco j - ^eceo* orang, Ceylon, Assam, Java. Ceylon Souhong, Man-::    darin, i. t. d. ::
Flnopecivo sa čaj:
Amor in druge vrste.
Zdravko Krajnc, Kranj
SVOJI K SVOJIM!
jos. weibl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
eiomi&kove    ulloe At.
stivttio-iietio ii fcoisimeiltko klliCmieinlri. Žično omrežje na stroj, ograje na miro dvoru, obmejno omrežje, vetrna Trata, balkoni, verande,
stolpne krita, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 17 -62
valj ioni zastori (Rollbalken).
=:■ Kdor ■==:
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
g fesa sije*g
hripavoat, katar«, sastisenja ustnega katara, krčevitega ia oslovskega kašlja,  naj kupi zdravniško proizkuSene in priporočene
HaiserjeVe prssc \mnt\t
s 8 »mrekami. 18 24—18
5600 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Dosa za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni*v Tržiču
V Newyork
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr II 12 62—25
WkW    Samo 6 dni im
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Vooraina iz
Ha vre v Newyork. ===== Najkrajša ©rta. ===== Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne .pri Figovcu'.
Svoji k svojim!
20 62- 46
Starosn&nr narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in ornimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ceni 30—50 Tin. liter; potem s pleanjakim pivom <prazdroj» iz sloveče čečke .Meščanske pivovarne», in tabornim protivln-skdm pivom iz pivovarne kneza &chwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropino v cern t. vrsta, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej iranko goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
Brata HLAVKA
iidelovatelja kirurg. instrnmentoT atelje ia ortop. aparate in bandaže
CJubljana. prešernov® tal. 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bizejev, irigatorjev, aparaUv za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaie, kakor tudi nogavic aa krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoktistuanje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podloik. — Vse ban-ilaie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-K 52—45 redhah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja MroAlla  ae Izvršujejo to6no,
hitro In diskretno. Oalvanični punialovani savod s obratom na motor. Popravil« o« lareraujoio točne jn osa«.
Nova aaloga vina?
Podpisani naznanjam, da sem otvoril
t stoji lastni1 Ste?. 10
Kokrtško predmestje
zalogo Istrskega, vina belega In rdečega, lastnega pridelka.
Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K.
S spoštovanjem
FRAN Z0HIL
2815-5        veleposestnik vinogradov v Žmlnjn (Istra).
Krmno < > t *-» e «-*»«■» -v Kranju prodaja dobro In »o oenl ielecno In oerljMteo i>imu<>, vlite kotle Marla Zeli, orodje sa obrt, gospodinjstvo In kmetijstvo) fino olje, -veron#% ••i*. i>»*«*eno linvo, *»r»«*-ve oljnat« ■ n   .uhe. 41 17
Zobozdravnlškl ats&lfa obotehalàki :: «Uiejt»
dr. EdVard GlobočniK
n jLranju      152-21 |e cd 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan 4 in tudi v nedeljo.
5 52—29
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
V   UstanoVlJcso leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene.
Priznano izborno blago. =
fr.
Na]cene]i nakup pri sv. Ciriln in Metodu I !
Nova narodna trgovina pri sv. Cirila In Metoda
na debelo ira drobno
v
BK SHGLIC & SMIT £
v Radovljici, na Glavnem trgu (traven cerkve) :: Podružnica v Predtrgn.
Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega Specrrijekpga blaga, kakor: riž, vedno svtžo kavo, najboljšo moko iz Majdifevega mlina, zelo fini ruski Saj in rum, različne barve, razno vrst« žganja, kakor: alivoTko, tropinoveo, Plo-rian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvezdno kavino primes. Dalje imava v zalogi različno želeanino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d.
Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: oreha, fižol, oves, suhe gobo i. t. d. vidno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetni m položaju naše c nj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagem najceneje postreči. .—l.—,—= Blagovolita so prepričati!
Za mnogobrojni obisk se priporu "ava z odličnim spoštovanjem 62—10
ètlglle a Omit
Kajceuejl nakup pri sv. Cirilu in Metodu ! !
s9
51 W^^p
Udaja konjgrçjj «Owanjoa»,
Odfovorat uradnik LtvotUv Mikal.
Lastnina in Usek l?t Pr, Uapreta v Kranja*
66
72