1991 Letnik XLV. Štev.22(2604) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šii. VESTMH Šmihel pri Piiberku: Peterte med čebeiarji Predsednik slovenske vlade Lojze Peterte se je v nedctjo udetežit praznovanja 70. obtetnice Stovcnskega čebelarskega društva v Šmihetu pri Ptiberku. Na jubilejni prireditvi je bilo praznično. Peterle pa je ob svojem obisku na Koroškem tudi ocenil sodelovanje med Slovenijo in Koroško in poudaril, da je z doseženo ravnjo dokaj zadovoljen. % Srečanje med Haidetjem in Peterletom Kot sporoča deželna tiskovna služba. se bosta koroški deželni glavar Jorg Haider in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v nedeljo, 25. maja, srečala v mladinskem centru na Rebrci. Šefa koroške in slovenske vlade sta se zadnjič sestala marca letos. Peterle bo imel razgovore tudi s predstavniki koroških Slovencev. Prof. Klemenčič: "Preveriti podatke prejšnjih popisov!" Mednarodno priznan strokovnjak za vzel v razgovoru za naš list pretekli teden v vrednotenje ljudskih štetij oz. popisov, Ljubljani. ljubljanski univerzitetni profesor dr. Vladi- Glede vrednotenja rezultatov popisa pri mir Klemenčič, škandalozen primer popi- vprašanju po občevalnem jeziku je medna-sovanja na Bistrici v Rožu ne smatra kot rodno priznani stokovnjak posebej opozoril osamljen, marveč meni, da gre pri tem za na izkušnje iz prejšnjih popisov, ko je poli-„očitni poskus manipuliranja ter tudi za tika oz. država zelo hitro spremenila vred-mentaliteto, da se lahko z vaškim prebival- notenje rezultatov v rubriki z vprašanjem stvom dela kar se hoče, še posebej pa s slo- po jeziku (maternim ali občevalnim) v venskim". To stališče do najnovejših odkri- narodnostno pripadnost in to potem tudi tij v zvezi s popisom prebivalstva na dvoje- uporabila za pripravo zakonov, kot npr. žičnem ozemlju Koroške je Klemenčič za- leta 1976 pri zakonu o narodnih skupinah. Jusostavija je že teden dm brez predsednika... Dogodke okrog izvolitve novega predsednika jugoslovanskega predsedstva pretekli teden v Beogradu lahko z upravičenostjo imenujemo farsa. Na srečo pa se je izkazalo, da v sedanji krizi tudi blokada predsedstva, kot najvišjega telesa zvezne države, ni odločujoča. Jugoslavija je že teden dni brez predsednika, pa se še ni dokončno podrla. Kot doslej 12-krat po Titovi smrti, bi se 15. maja moral zamenjati turnusni predsednik Jugoslavije. Tokrat je na vrsti Hrvat Stipe Mesič. Prav njegova nacionalnost in pa napoved, da se bo prizadeval za preureditev države v konfederacijo, pa sta bili preveč srbski trojki in črnogorskemu članu v predsedstvu. Dodatno je izvolitev zapletla tudi nepopolnost predsedstva. Po marčevskih odstopih predsednika Borisava Joviča, ki pa se je po nekaj dneh vrnil na čelo predsedstva, vojvodinskega in črnogorskega člana, kosovskega (Albanca) pa je samovoljno razrešila srbska skupščina, je bil prvi rezultat glasovanja 15. maja sicer 4 proti 3 za Mesiča, črnogorski predsednik pa se je glasovanja vzdržal. Mesič torej ni dobil potrebne večine 5glasov. V petek, 17.maja je zvezna skupščina na zasedanju obeh zborov brez slovenskih poslancev potrdila nove člane predsedstva iz Črne gore, Vojvodine in Kosova. Za Slovenijo je bil nesprejemljiv slednji, kosovski Srb Sejdo Bajramovič, ki je decembra ob bojkotu volitev na Kosovu prišel v srbsko skupščino samo z 0,5 procenta glasov in torej ni legalni predstavnik večinskega prebivalstva na Kosovu. Takoj za tem se je predsedstvo ponovno sestalo, vodil ga je makedonski član Vasil Tupurkovski, in drugič glasovalo-rezultat 4 proti 4.Srbski paket in Črnogorec Branko Kostič so torej zablokirali izvolitev Mesiča. (Da//e na 2. stran;') ZDA odrekle svojo pomoč Jugosfaviji! Združene države Amerike so Jugoslaviji odrekle sleherno gospodarsko pomoč, na zasedanju Pentagonale pa so se zunanji ministri včlanjenih držav izrekli za celovito Jugoslavijo in proti njeni razdružitvi. Vest o odreku ameriške gospodarske pomoči Jugoslaviji,ki je sicer simbolična (5 milij. dolarjev), vezana pa je tudi na ameriški vpliv pri svetovnih bankah, je konec tedna posredoval časopis New York Times, po zadnjih vesteh pa je gospodarska blokada Jugoslavije stopila v veljavo že 8. maja. Markovičeva vlada o tem ukrepu sicer še ni prejela uradnega sporočila, znano pa je, da Bela hiša kot vzrok navaja kršenje človekovih pravic v Jugoslaviji, predvsem na Kosovu. Za rešitev krize v predsedstvu Jugoslavije je hrvaški predsednik Franjo Tudjman zahteval sestanek vseh predsednikov jugoslovanskih republik, na katerem bi se dogovarjali o nastalem položaju. Dunajski študenti izstopiti! Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju je izstopil iz Delovne skupnosti SMO! V pismu, naslovljenem na predsedstvo, KSŠŠ/D ugotavlja, da se je izkazalo, „da je bila ena organizacija, imenovana Mlada KKL, preveč pod vplivom svoje strešne organizacije ter je začela, najbrž na ujcu pritisk, blokirati dehfcelotneDSSMO . Ker Mlada KKL tudi v zadnjem času ni kazala pripravljenosti, da M spremenila svojo usmeritev, in s tem hromi vso delovno skupnost, je KSŠS/D na zadnji seji sklenil, da „nemudoma in nepreklicno prekine sodelovanje in izstopi Koncert ndadih šampionov V Celovcu je bil pretekli teden koncert najboljših mladih glasbenikov, nagrajencev deželnih, republiških in zveznih tekmovanj iz Slovenije in Koroške. Iz Slovenije je v javnem studiu ORF nastopilo 11 instrumentalistov in ena solopcvka, iz Koroške pa so sodelovali trije glasbeniki. Na sliki odlični violinist Rok Zgonc iz Ljubljane. Karavanški predor bo 2. junija vendar odprt! Hud spor med političnimi strankami na Koroškem, predvsem med deželnim glavarjem Haiderjem in socialističnimi člani deželne vlade, je zaenkrat odložen, otvoritev karavanškega predora in s tem avtoceste proti Jugoslaviji 2. junija letos pa je s tem zagotovljena! Dokončni „Da" za odprtje predora skozi Karavanke so v torek soglasno sklenili člani deželne vlade, na predlog deželnega svetnika Schillerja pa so hkrati odločili, da tovornjaki z nosilnostjo nad 7,5 tone ne bodo smeli voziti po provizorični obvoznici. Ta ukrep je potreben, ker je avtocesta v dolžini 4 kilometre ostala nedokončana. ,,Neuresničevanje državne pogodbe ogroža obstoj narodnih skupnosti!" Oh 36. obtetnici podpisa državne pogodbe je zastopnica manjšin v partamentarni frakciji Zctenih, gradiščanska Hrvatica mag. Terezija Stoi-sič, ostro kritizirala avstrijsko politiko nasproti narodnostim skupnostim. Dobesedno jo je označita kot škandalozno in manjšinam sovražno". V tiskovni izjavi ktuba Zetcnih je še zapisano, da so gradiščanski Hrvati in koroški Stovenci - vsaj teoretično — že od podpisa Avstrijske državne pogodbe teta 1955 retativno dobro zaščiteni, toda v praksi morata te manjšini za vsako matenkost, da kaj dosežeta, sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem. Gtede pravic ostatih narodnostnih skupnosti v Avstriji pa je v izjavi Stoisičeve reče- no, da so tako Čehi in Stovaki kot Madžari, Romi in Sinti ter tudi Stovenci na Štajerskem v še vetiko stabšem potožaju. saj npr. Romi in Sinti še vedno niso priznani kot narodnostna skupnost. „Taka manjšinska pohtika vodi do hitre asimitacije narodnostnih skupnosti v Avstriji," kritizira partamen-tarka in zahteva takojšnjo izpotnitev 7. čtena za gradiščanske Hrvate ter razširitev zaščitnih dotočit 7. čtena ADP na vse ostate narodnostne skupnosti v Avstriji. ,.Lc tako bo v Avstriji mogoče ustvariti pozitivno vzdušje nasproti manjšinam, kar pa je za njihovo preživetje neob-hodno potrebno", zaključuje mag. Terezija Stoisič v svoji tiskovni izjavi. Prevedb gradivo prejšnjih popisov! KOMENTAR O ŠTETJU ,S'm/o po/ w;7//ur<7e .s///;!-gov. Za/e/o /e 7,6 ou7(/ona preh/va/ffv, 3 on/Z/oMf go.spor/m/srev, 7.3 oh/i/oua pov/op;/, 3.4 m/f/jona .stanovanj /n 376.066 r/e/ovn/6 obratov. Mačtn /zver/be pa je bt/ šAra/n/a/ozen, oč/tno v tnnog/b prnner/b n/ b/7 ArAa; ne /e za/ron o štetja, marveč nnb r/rag/, Aot npr. zaAon o varstva o.seb/a/; por/atbov /a/. O prob/ema agotav/janja narojne pr/pat//!o.st/. obče-va/nega jez/ba /n preštevanja nan;j.w; smo že p/.sa//. 76 pa je v zvez/ z /pa/.sAr/m štetjen; ža/ /e en v;7/;b s r.ste prob/e-tt;ov /t; ot/prt/b vpraša/tj. A/-po.se/n;o po ne/jnb/b t/ogot/-A/b po vyej A v.str;j/ - na;e/jo tabo ^trobovnjabe babor tat// pr/zat/ete občane. Gre bajpat/a za vprašanje z/o-rabe vse/; mogoč/b, z/a.st/ ojebn/b pot/atbov. Zabon s/eer pret/p/.saje, t/a pot/atb/ ne vrnejo s/až/t/ n/bomar t/ragema bot /e .sta-t/čnema namena, ter t/a aprava ab j/naačn/ arat// t/o teb pot/atbov ne pr/t/ejo. 7?eA ne? b'r/t/b/ so sbept/č/n.' /me /n na.s/ov s/ter sprva ostaneta na ot/t/an/ vprašabn pob -stt;t/.st/čn/ arat/ raz/aga, t/a je to potrebno zarot// bontro/-n/b možnost/ - bt /to.sta še/e v tebtt obt/e/ave pot/atbov tn/.s-tranjena. Anon/mno.st je t/vom/j/va, če na pr/mer že obč/na sama bontrobra popo/no.st povpraševa/ne po/e a// - bot se je to zgot///o tta /bstr/t/ v Roža - njen/ ttrat/tt/b/ t e/o sam/ /zpo/njtt-jejo pop/.sne po/e. RodafA/ -ttttb osebn/ - ostattejo v een- trn/nem stabsbčttettt arttt/tt, zabon ne pret/v/t/eva nj/bo-vega ttn/čenja. ( j se avsfr/jsb/ t/ržav/jan/ t/anes boj/jo možnega združevanja vseb pot/atbov v pot/atbovn/b omrežj/b /n s tem Ortvebove v/ztje popo/ne bontro/e, to n/bogar ne sme presenet/t/. Radovednost t/ržave je vsebabor vebba - tabo vebba, da so v neb/ obč/n/ b/b pop/sova/e/ ce/o č/an/ državne pobetje, v nebater/b obč/nab pa so urad/ /zdab /e boptje popt-sn/b bst/n or/g/aa/c/zpo/a/c-vab sant/, ne t/a b/ pr/zadet/ sp/ob /me// možnost Aoarro-/e, baj so mn drag/ potem t/ejonsbo vp/snb v po/o. Torej iAaa r/a/oza/ pr/mer/, bot smo j/b dos/ej pozna/t /e /z r/rag//t, nedemobrat/čn/b držav. Ze/ena a/ternat/va je ob tab/b bršt/vab zabteva/a tabojšnjo preb/n/tev štetja /n un/čenje vseb dos/ej oddan/b pop/sn/b //st. t/ržava, oz. ot/govorn/ v Getttra/nem sta-f/st/čnent arat/tt pa so nespre-jem/j/ve t/ogot/be oprnv/č/b s tem. t/a se pr/ tabem vebbem pop/sa pač /abbo zgod/jo napabe, toda da gre /e za /zjeme. Ob tab/ /zvet/b/ /jttdsbega štetja s tabšn/m/ acAorcA-tnostm/ še bo/j ve//a sta/tšče, da je najbo/jša varnost pot/atbov tedaj, badar j/b n/7 /n še ena agotov/tev. ne/jab/ t/ogot/b/ obrog pop/sa prc/ava/.stva pa zagotovo n/so pomaga// dv/gn/t/ ttg/et/a t/ržave. ostneš/b pa so tad/ Aoa//c//.sAo zveztto v/at/o, b/ je ob acvc//zat7y7 zubona zapravda možnost t/a vanj vb/juč/ nove a; te/;ej-še. bbrat/ pa tad/ nezaupanje obča/ta upoštevajoče možnost/ rednega opazovanja gmona'ga /n družbenega razvoja. //Vadtdjcvanjc s 7. stran/j Univ. prof. dr. Vtadimir Klemenčič je s tem v zvezi menit, da primer Bistrice v Rožu opravičuje zahtevo po takojšnji ustanovitvi posebne komisije, ki bi preverita osnovno statistično gradivo oz. popisne pote iz prejšnjih štetij. Zahtevo po taki komisiji naj bi takoj vtožite stoven-ske pohtične organizacije na Koroškem, vanjo pa naj bi biti v prvi vrsti vktjučeni znanstveniki. ..Dejstvo je namreč, da sc je pri sprejemanju manjšinskih zakonov uporabtjato statistično gradivo iz prejšnjih štetij," je poudarit dr. Kte-menčič. Gn/v. prof. dr. t//ad/m/r K7e-mertč/č, mednarodno priznan/ strokovnjak za vrednotenje pop/sn/b rezo/tatov. Jugoslavija... /Mabdjcvaajr s /. .sVran/j Tupurkovski. Drnovšek in Mesič so zapustiti sejo, ki so jo preostati čtani nadatjevati sami. Da je ironija še večja, so za predsedujočega izbrati prav spornega ..Kosovca" Sejda Bajramoviča in se totiti izvotitve podpredsednika Branka Kostiča. Pri tem pa jih je zabtokirat čtan iz Bosne in Hercegovine Bogič Bogi-čevič, ki sc je vzdržat. Stipe Mesič je v ponedetjek izjavi), da začenja opravtjati funkcijo predsednika, kar mu po ustavi in postovniku predsedstva pripada, in da je gtaso-vanje samo simhotičcn, ne pa odtočujoč akt. Razptet je še nepredvidtjiv. S tem v zvezi je nadatje menit, da bi tako preverjenje hst prejšnjih štetij tahko pri-vedto do novih spoznanj in argumentov, ki bi biti še posebej pomembni v razpravi o kvahtetnem izbotjšanju zakona o narodnih skupinah, katerega koroški Stovenci niso nikoti priznati. Poteg drugih kazatcev in obstoječih študij bi - po mnenju strokovnjaka - takšna komisija znastvenikov verjetno še botj konkretno doka-zata, da je bit, ztasti v prete-ktosti, eden od namenov prejšnjih štetij, čeprav nikoti niso povpraševati po narodnostni pripadnosti, razbiti naselitveno področje Stoven-cev na Koroškem, ter ustvariti raztične kategorije manjšinskih pravic: s pravico do dvojezičnih krajevnih napisov, z dvojezičnim uradovanjem, pa tudi na kategorije z eno ati drugo pravico ati ccto z nikakršno! Ktcmenčič: ..Zakonsko dodehtev raztičnih manjšinskih pravic po občinah ati ccto v detih iste občine so vseskozi utemetjevah s tem. da ni skte-njcnc naschtvc. To pa nikakor ne drži. saj imamo precej podatkov, tudi iz prejšnjih popisov, da v vsakem kraju na območju dvojezičnega šot-stva živi nekaj Stovcnccv oz. stovensko govorečih občanov". Po prepričanju tjubtjan-skega univerzitetnega profesorja je bita pri popisovatcih prejšnjih popisov prehivat-stva na Koroškem prisotna težnja, da bi preko popisa izbrisati stovenstvo predvsem z Zitje, toda tudi iz čete vrste drugih območij. ,.V pretekto-sti sem žeto hitro spoznat, da popis prebivatstva v Avstriji oz. na dvojezičnem ozcnitju Koroške ni bit nič drugega kot sredstvo maniputacije. Popisovatcem namreč ni što za resnično ugotovitev nekega dejanskega stanja, ampak za prekrivanje števita pripadnikov manjšine oz. stovensko govorečih ter tudi teritorija", je poudarit dr. Ktcmenčič. tvan Lukan !AA/Drava: izšla nova znanstvena pubiikacija V znanstveni seriji ..Disertacije in razprave" je pri Zatožbi Drava v Cctovcu izšta puhtikacija „Ein gcmcinsamcs Haus". Knjiga vsebuje poročita o raziskovatnem projektu ..Funkcija in identifikacija s prostorom Atpc-Jadran", ki ga je za Stovcn-ski inštitut za proučevanje porstora Atpe Jadran v Cctovcu v tetu t99() opravita raziskovatna skupina Traar/Rcitcrcr/Gch-machcr/Wcdcnig. Predstavitev nove znanstvene pubtikacije t A A je bita včeraj na ministrstvu za znanost in raziskovanje na Dunaju, na njej pa je - poteg avtorjev - sodetovat tudi minister dr. Erhard Busck. Več v prihodnji števitki SV. mag. Janko Ferk Oster protest avstrijskih umetnikov in pisateijev! Protesti proti Haiderjevemu izpadu proti potj-skemu predsedniku Lechu Waicnsi ter potjskemu pre-bivatstvu nasptoh se nada-tjujejo. Kot je znano, je Haider Wa!enso označit za „botj širokega kot visokega" in s tem izzvat vat ogorčenja, ki je seget do avstrijskega pohtičnega vrha, ki se je javno opravičevat za Haiderja. Pretekh teden so se protestu pridružiti najugodnejši umetniki in pisatetji iz vse Avstrije na četu s častnim čtanom avstrijskega PEN-Ctuba in predsednikom Interesnega združenja avstrijskih avtorjev Mitom Dorom ter predsednikom avstrijskega PEN-Ctuba Atcxandrom Gicscjcm. Oba sta se v tiskovni izjavi ..odtočno distancirata od Haiderjevih žatji-vih izjav" in poudarita, da bi to v vsaki demokratični državi za odgovornega pohtika imeto postcdice. Pisatctj in tajnik koroškega PEN-Ctuba prof. Anton Fuchs pa jc menit, da so ..Haiderjevi verbatni napadi za vsakega demokrata, ki se zavzema za objektivnost in razumevanje, vse hujši". Protestnim izjavam so se pridružiti tudi drugi koroški avtorji in umetniki, med njimi naš rojak Janko Ferk, Barbara Stromhcr-ger, Bernhard C. Bunker, gateristka tnge Frcund (..Botje debet in gosposki kot majhen in drzen") ter generatni sekretar graškega zbora avtorjev Gcr-hard Koftcr. prof. Anfon Fuchs SLOVENSKI VESTMK Ozadje 23. maj 3 Neodvisni radijski valovi za boij informirano Evropo Rrcc/Z/^AZ vcc/ov/ ne pozna/o /neja. To ges7o /e v rcczAčn/A s nrmnfa/; prer/ccc/ovcAcj na 3. Ar^ngre.sn EvropsAe /e<7erac;)'e .svoAc;c/c;/A rccc/Zov (FERL), A//e za A;c;Ao.šA po/eAcA na Danajn /n z naJa/je^anjen; v Avn/n;7nožn na KorožAem. Igor Schellander Že samo gesto daje možnost dveh razlag - ene s slabim in ene z dobrim predznakom: dejansko nobena meja ne more ne Evrope ne Avstrije dejansko zavarovati pred poplavo masovnih elektronskih medijev mednarodnih (ameriških, japonskih) korporacij, na primer preko satelita; evropsko in zlasti vzhodno odpiranje meja pa ustvarja nove možnosti za izmenjavo in sodelovanje neodvisnih in nekomercialnih medijskih projektov. Oba vidika sta bila poleg drugih izhodišče razprav na 3. kongresu Evropske federacije svobodnih radiov (FERL). Na tiskovni konferenci na Dunaju so prireditelji skupaj z nekaterimi prominentnimi udeleženci tudi razložili, zakaj so si kot kraj kongresa izbrali prav Avstrijo. Predsednik FERL Guido Gorret je izpostavil njen geografsko zanimiv položaj. Pretežni del udeležencev je bilo iz srednjeevropskega prostora, precejšnje število pa tudi z Vzhoda, zato Avstriji pripada klasična vloga kulturnega in političnega mostu. Končno pa je, po besedah Gorreta, bistven razlog za kongres v Avstriji tudi stanje, da v njej še vedno obstaja eden izmed zadnjih RTV-monopolov v Evropi. Evropa informiranih državijanov Dejavnost FERL sc ne omejuje le na golo združevanje in sodelovanje svobodnih in neodvisnih radijskih postaj. Deklarirani cilj organizacije je, da v družbenopolitičnih ustanovah in pred zakonodajalci raznih evropskih držav vpliva na vzpostavitev demokratične ureditve, ki naj bi omogočala in zagotavljala delovanje neodvisnih in nekomercialnih radijskih postaj. Gorret: .,Bodoča skupna Evropa bo odprla svoje meje za promet robe, delovne sile in uslug razne vrste, ne pa za druge zadeve. Mi ne želimo, da bi dobili samo Evropo trgovine - prizadevamo sc za Evropo osveščenih in informiranih državljanov. Predsednik FERL in predstavniki posameznih radijskih postaj so nato na kratko orisali položaj svobodnih in neodvisnih radijskih projektov v raznih evropskih državah. Italija nudi slab primer, kako odpraviti monopol. Pred 14 leti je sicer padel, vsakdo je lahko ustanovil radijsko postajo, toda zdržali in preživeli so samo tisti, ki so imeli dovolj denarja, vse druge pa so požrle komercialne postaje, ki so v rokah malega števila novih medijskih monopolistov. Položaj v Grčiji, Španiji in na Portugalskem je podoben. Toda odpor tudi proti novim monopolom se nadaljuje. Tozadevno se interesi neodvisnih postaj pokrivajo z raznimi zaskrbljenimi političnimi inštitucijami in strankami (poudarjeno je bilo, da tudi iz konservativnega tabora!). Pokroviteljstvo nad kongresom FERL je imel Evropski svet, pri otvoritvi pa je sodeloval član njegovega parlamenta dr.Du-meni Columberg. Kot pozitiven rezultat mednarodnega angažmaja FERL je Gorret izpostavil tudi podatek, da je nova češka vlada zaprosila organizacijo za pomoč pri ustvarjanju nove RTV-zako-nodaje za Češko-Slovaško. Medijska svoboda samo za komercialne monopole? V Franciji in na Norveškem so razmere ugodnejše, ker poseben fond podpira neodvisne radijske postaje s sredstvi iz davčnih prispevkov komercialnih radijskih ustanov. V Nemčiji je ustanovitev neodvisnega radia otežena - za dovoljenje, licence in podobno je treba plačati nekaj 100.000 nemških mark, toliko, kot v Franciji svobodne postaje prejemajo iz javnih sredstev. Seveda imajo prosto pot do „svobodnih" postaj predvsem že obstoječi medijski monopolisti z založniškega področja. O povsem kaotičnih razmerah je poročal študent Andrej Zajats, predstavnik študentskega radia v ruskem Užgoro-du: ni prave svobode v državnih medijih, a tudi ne podpore za neodvisne medije. Zaradi tega sc vse tovrstne ustanove vse bolj poslužujejo reklame. Ta pa prihaja predvsem od potentnih zahodnih podjetij, tako da od njih postajajo vedno bolj odvisni tudi državni mediji. Dodatna težava je v tem, da zaradi regionalističnih tendenc nastajajo napetosti in nejasnosti glede zakonskih pristojnosti: ali naj veljajo zakoni centrale ali (novi) zakoni regije, republike. Zajats: „Pravni vakuum povzroča, da sc odvisno od koristi poslužujemo enkrat centralnih, drugič spet regionalnih zakonov". In o zdajšnji zgodovinski priložnosti: „Za-pad sc boji invazije sovjetskih državljanov, v Sovjetski zvezi pa sc bojimo invazije zapad-(/)cc/)e na 4. sirarn) < velikega pomena v prebijanju mednarodne politične, predvsem pa ekonomske in tržne izolacije. Nekako v tem smislu se v teh dneh odpravlja v Lodon tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Slabše gre Sloveniji pri Hrvaška uspešno izvedla referendum, Slovenija hiti z osamosvajanjem Za S/ovenZ/o, Ar g/a.sovaa)e o sA;cp/;cw: a/; .samo.srojaem ž/vZ/en/M v Jagos/av;;; izver/Ac že v /aa.sAem decembra, )