Leto LXXV», št« % »i*c»iuiuut u< i»nmcni4» to^tmoB pi^MOM t (olovu* LjaMlMMit tMCk S» Iti—ni|a 1943'XXI Cena 50 cent. UKEDNl8rvo LN UFKAVA: UUBUaJNA puccinueva uuca • — IZKL.TUCNU ^asi upstvo sa ogiaae u Kraljevine LtAUje m tnozemacvs BM UNIOVF PrBBI ICITA ITAI.IANA s \.. Mfl.ano 11-22. «1-38. 51-24. 31-26 ta Sl-2t pri poAtno Ctkovnetn 3 Ljubljana itev 10-351 — Izhaja vmmM dao opoldne — Mesec o a naročnina 11.— lir. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBIJCITA ITAIJANA S. A.. MILANO. CMrMM Osi so v Tunisu msemi siove postojanke Utrfeni uspehi prejšnji"h tfni — Deset sovražnih letal un 'cenili Glavni stan italijansk:h Oboroženih sil ' \e obiav:] 4. ianuaria naslednje 954. vojno ! poročalo: V Sirtik? je b'To ooeraetisko delovanje ovirano zaradi neugodnih vremenskih razmer. Neka naša letalska sknp'na ie hrvrSUa aspel ponoru: napad na nekn prednje sovražno letališče. V Tunisu so italijanski in nemški oddelki utrdili svoje uspehe izza prejšnjih dni ! in zasedli nove postojanke Sovražnik je i7eubil v borbah pet letal prav toliko pa l?h te sestrelila protiletalska obramba kopn«"b edinfc. S svojeea voineea po'eta se eno naše letalo ni vrnilo na oporišče. Iz nemškega vojnega poročila Nemško voino poročilo pravi o bojih v Sredozemlju in Severni Afriki: V južnem Tun;«u so nemško-ltaHlan^ke čete potisnile francoske sile proti zapadu Letalstvo je napadalo ? vM^kim uspehom transportni promet sovražnika na žeTez-nicab in eestah Na «ovražn:kovrm letalskem oporišču so bili t homhn:mi zadetki V polno povzročeni požari Spremljajoči lovci 50 sestrelili pet «ovra/n;kovib letal Nemška podmornica ie potop;!a *evnro-vzhodno od Orana v rrnrnn zavarovanem konvoju parnik s 5000 br. reg. tonami. Duhovna oporeka fašističnega junaka Rim, 4. jan. s. V Severni Afriki je junaško padel poročnik Sandro Addi Baglioni. ki je bil član direktorija PNF v Perugrtt ter nato direktor sekcije športnega društva Bruno Mussolinl m član direktorija italijanske ten-ške zveze. Tovariš Sandro Oddi Baglioni ki je bil iz stare plemenite umbrij-ske rinižine. je zapustil duhovno oporoko, ki predstavlja dokument globine, ki jo je fašistična revolucija naredila v duhovnem svetu V tej oporoki ie med drugim zapisano: »Oče in moji dragi naj me ne objokujejo. Komur orlpade najvišja čast umreti za domovino se ne objokuje. Temu se zavida, se ga spominja in se mu sledi v najlepšem idealu Baglioni. ki pade v vojni je vreden tradicijo svojega imena. Naj bodo ponosni, da se je z menoj obnovi! spomin na prednike, ki so se kakor Astorre Baglioni borili za sveto stvar. Stara borba proti nevernikom nas uprayičeno lahko približa tej vojni fa-Šisti^u^sra idaela proti egoizmu plutokracije proti grozotam boljševizma, proti židovsko-masonskim skupinah.c Uspehi italijanskih MASov Sanghaj, 4. jan s. Razširjena revija *Cen-tury« objavlja članek z naslovom »Dogodivščine z brzimi motornimi čolni«, ki ga je napisal poveljnik Pagano di Melito. Članek je vzbudil veliko zanimanje tudi zaradi posledic drznih podvzetij brzh itaJi.lanskih, nemških in japonskih čolnov v sedanji vojni. Članek omenja, da je bila Italija prva ki je pričela borbo med MASi in oplopni-cami in ki je doseg-la čudovite uspehe. Članek opisuje akcije prvih flotilj MASov v januarju 1917. ki so bile pod poveljstvom Costanza Ciana. Štiri seie odbora za oskrbo in cene pod predsedstvom Ducea Stanje prehrane boljše kakor v lanski jeseni — Izenačenje cen po vsej Kraljevini — Važni ukrepi v kerist kmečkega prebivalstva Ogromen delež Italije na vseh področjih vojnega asis|stv«vanja Madrid, 2. jan s. Dolg izvleček o delovanju Italije v 1. 1912 objavlja list »Ar-riba«. Italijar-Fko vojno udejstvovanje sc ne more izločiti iz splošnega okvira udej stvovania trojnega pakta. Z vojaškega stališča je bil v 1. 1942 značilen Izredno veli* povišek denosa Italije k skupni stvari na vseh frontah in na vseh morjih Poudar jajoč gigantski napoT Italije v Afriki, ju- na-Ska dejanja Armira v Rusiji, krasne pomorsko udejstvovanje z mnogdmi epizodami, junaštva posameznikov, kakor akcije proti Ginraltnriu in v atlnn'ski bitk-ogromno dolo letalstva, ziastj torpedmn letal v borbi proti sovnsžnim tariiam r spremembo pc!o?aja v Afriki, ki stfl sra Italija in Nemčija bliskovito obvladali > zasedbo Francije, Korzike. Tunika in B • zerte, opisuje pioec radr'je naredna življenje, kJ označuje za hudo etapo žrtev v tišni. ki jih narod, strnjen okrog Duce ,a junaško prenaša List podcrtava smotrn" gospodarsko politiko režima za obrambo Ure in vlog, da se prepreči irracijn. ter poudarja, da se je splošni položnj v državi precej zboljšal v primeri z 1. 19'1. zla?ti glede oskrbe Racion'rpn.^e živil deluje & kronometrično rednostjo in se nI omeilo zaradi napora medministrskcga odbora za eskrbo in cene. katerega de o lis* ze'^ hvi-II. Pomnožile so se trgovinske izmenjave ttalijansko-nemške proizvodnje Pisc prikazuje socialno udejstvovanje režima, zaščito delavcev in podpiranje borcev te; ob koncu čudovito udejstvovanie Mu^o'inija. kl je duša naroda in poosebilen^st italijanskih kreposti List omenja ob zaključku Mussolinl jevo stalno nnvzočnost med narodom In italijanskimi voiaki in njegovo naporno delo. ki ne pozna odmora in bo vodilo Italijo do zmasre. Berlin, 4. jan s. Rimski !opi«mik lista >Westdeutsche Beobachter* von Langen popisuje strateški pomen Italije, na katero so se osredotočile nasprotne s;ie v smeri proti južnemu kr^u Osnega bojišča ter ugotavlja, da so Italijani znali v celoti izpolniti svojo nalogo, čeprav so morali zato pretrpeti velike žrtve. Italija ni v vojni sele od leta 1940.. Italija je že v osmem letu vojne. Od leta 1935. je mora'a vzdržati tri vojne in poleg tega še gospodarsko vojno sankcij. Ta položaj je v odločilni uri ni oviral, da se ne bi postavial ob stran Nemčije v obrambi svojih idealov in svoje politične vere ItaJija je vzdržala in premagala vse vo-'ne težave. Z nemško pomočjo ie zaprla Sredozemlje in obranila južno krilo O-i v Afriki, vzdržala je v puščavski vojni in skupno z nemškimi četami zavrnili angVško-ame i-ško nevarnost po izkrcanju v francoski Se-vernf Afriki. Pretekle in bodoče t^žnve se posamezniku lahko zle veMke so pa majhne, ako jil primerjamo z delom človeka, čigar osebnost je g-gantska v zsrodovini Italije. Z vej-ško akciio v Sredozemlju Se ni izčrpano delo. ki ga onravl-?a Tta'ija v vojni Izvedla je tudi poliri-ipke nastope v nekaterih delih Balkana, poslala je eno armado na vzhodno bojišče, udeležuje se vojne na oceanih ter deluje na no*ran-i fronti po faS'stični stranki Za fašizem *a vona ni le služba za bodoče italijanske r-dove marveč za bo'.očnost Evrope k~kor to kaže borba proti boljševizmu in bogataštvu. rrtfc?a ri^lTžrtrTt in f*r^f»enost italjarsifesa na^o^a Stockholm, 4 ian s R m*ki doušnik lista »Sto-kbo^m Tid^i^e^« o'še ob Dri. četku novega ^eta v Tt^1 i i med dnurm d-je ItaUia š'a v novo leto « novino mirnostjo in trd^ost^o d'^ha. Ta ču-tva. « so lastna vsemu i+airanemu nagrdu. zujejo, da je kljub pi-eizkuinjam v pretek- 1em letu tTolja Ttal;5anov se v naprei "^držati kakor doklej popolnoma neokrnjena Italja prihafa iz leta 1942 hud^ preizkušena toda močnejša kot prej. Ita-'iianskj političnr in volaški krogi so iz-•^dno mirni ter prenričani. da bo nadaljnji vojaški razvoj prinesel popo'no zm-ago orožju Os: Te»a prepričan i a so tudi ve-ike množice ital janrkega naroda- EtaB] a n *k i • t olgar ?fci trgovinski sperazum Sofija. 1 jan s Prerlsicdn-lv m:mstr>.lcei 'a leto 1^43 k italTanskr>-boćarski Tr^Hrv-in »ki nosodbi Rrvlc'i^kn vlada jt n»-is*a'a na 'natne cnrmskp olajšave za uvo? 'talrian -ikih 'zde^Vov tekst:lne ndu<4n e Pro.r<^kr>-se stopil tako' v veliavo Tesni odnosi med s'lami Osi in Japonske San?ha4. 4 ian s V razgovoru 7 zastopniki t-ska v Sanihaju, ie novi nemški ve-'eoo='anik dr. H^^ricb Stahmer izrazi' *rdno orenrčanie Ha se bodo odnosi med Osjo in Jaoonsko še nad^lie razA'ilj med ~kupn0 borbo proti sovražn;kom trojnega nakta Stab^er ie de^^l so i o med >vr-ijm bivaniem na Kitaisicem li-t nem-V velep^-lRnj^ pri kitajski narodni vlaJ orcpričal o tesnih odnos h m2d KUa^sko in Japon-ko in ogromnih naporih za obnovo k jih Janons-ka opravlja na Kita^kem Oba naroda sta zdaj zedin.'ena v sieči in ne?rrči z na'oso \Tposta\'iti Ve':ko v?hod-no Az jo. Stahner je rekel, da je trdno in globoko prepričan o končni zmagi sil Osi Japsnsko - kitajsko prijateljstvo Nangk:ns, 4 ja^ s Propagandni minister narodne kitajske v^ade je v radiisk poslan'ci iz;avil: Mi Kitajci moramo svečano strpit v skupna fronto za ž vlienje in .'mrt. da b mo delili veselje in žrive 3 priiateljsko Japonsko. Japonske letalske zmage Tokio, 4 dec 8 Japonsk' glavni stan objavlja da so letalske skupine japonske mornarice napadle in uničile letalsko oporišče sovražnika, ki so ga gradili v Merau-keu (Nova Gvineja), in odbile sovražne napade na Rabaul ter Sulumi V Mun 11 in na otoku Narukumi je bilo v letalskih borbah in po japonskem protiletalskem topništvu sestreljenih 12 sovražnih letal. Poročilo ugotavlja da so Japonci napadb Merauke 30 in 31. decembra. Glede operacij poudarja, da so letalske edinice japonske mornarice, ki se nahajalo na Novi Britaniji in Salomonskih otokih odbil* nad 50 sovražnih letal, ki so naDadla Ra-baul in Sulumi med 31 decembrom in 2 januarjem V teh dneh Je japonsko protiletalsko topništvo sestrelilo 6 izmed napada iočih sovražnih letal Pred otokom Na« rakumi je bilo v letalskih borbah sestreljenih od 30 decembra do 1 jamarja 5 sovražnih lovcev. V teh dneh Je japon*ko protiletalsko topništvo sestrelilo nadaljnje sovražno letalo. Rim, 4. jan. s. Dne 29 in 31. decembra 2. in 4. januarja Je jnel medmin strsk vzporejevalni odbor za oskrb. razde' tev in cene v Beneški palači P"d Duceii v rn predsedstvom svoj 17. sestanek Navzoči so biLi tajnik Stranke, mnlstn za finance, za poljedelstvo, promet za korporac je ter devize n valute, tajnika nctranjeg3 ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo, podtajn ka Pascolato in Amicucci. šef nspektorata za zaščito vlog in podeljevanje kreditov, generaln komisar za ribištvo inspektor PNF Fabrizi. predsedniki fašističnih konfederac j delodajalcev in le.av-cev p. Ijedelstva in trgovine, predsedn k fašist/čne Koiif edene ci;e industrijskih delavcev predsednik fašLt čne konfederacije kreditn h in zavarovalnih podjetij, direktoi fašistične konfederac je jndustrijcev. pred-sedn k narodnega zavoda za kooperacijo predsednik italijanskega podjetja za ugmt ■n tajnik odbora Auguste Venturi. Stanje prehrane Min'ster za poljedelstvo in gzdove re očrtal prehranjevalno stan e z raznih gledišč. Odbor je spoznal, da je stanje v celot zadovoljivo, boljše v primeri s preišnjo zimo. ter je izrazil mnenje, da b: izvajanje načrtov poljdel ke pro zv dnje in postopno ojačenej ter :zpopolnjevanje obsto jočih odredb o mbirr.iju. zb ranju in raz. del je vanju živil prehranjevalno oskrbo v r>odočn ^ti še nadalje zbol šalo Odbor je vzel na znan'e, da jo bilo na podlagi predpisanih prij-v v nsk■-•ga pr'de?ka prijivlje-nh doslej nad 30 milijonov hI vina. Ta ko- ličina ne bo samo krila v iznesu 20 odstotkov, ki je b:l svoj čas doK čen. potrebe Oborožen h sil in potrebe za de .tilacijo temveč bo tudi zadoščala popolnoma za eskrbo ;n potrošn o civilnega prebivalstva Odbor je končno sprejel ukrepe za rjnc'enje vzporejevanja akcije pr stojnih pokrajinskih organov v predpisovanju narodni'i cen razn h življenjskih p trebSčin. tako da bodo vezale enotne cene v vseh kranh Določitev cen za leto 1942/43 Min ster Paresc h. je obširno poročal o gospodar kem stanju poljcde^tva. Pauda-ral je potrebo po zenačenju nekaterih cen kar bi omogočalo lažje in primerneje lZ. vajanje b veznih načrtov poljedelske proizvodnje Opczar i je na potrebo tako šnic določitve cen vseh pridelkov tekočega po. jede'skega leta da se pro-.zvajalno jdej stvovanje n razdeljevanje od vrže ured t vi k* je glavni temelj za redno oskrbovanje države Odbor ie p dolgem razpravi«.3 n ju odohril predloženi načrt v glavnih črtah in nalež 1 ministru za p~ljedelistvo. naj ga [ 'zdela v naikr ;šem času Odbor je ;zrazii tudi prepr čanje da bodo ital'janskl polje-deljci sprejeli sklen ene ukrepe kot nov d kaz skrbi faSii lične vlade za zahtev« r«j h proizvajalnega udejstvovan\a in da >xxlo dokazali z zavestn disc'plmo n podvojeno gorečne^tjo, da so vredni Ducejevega zaupanja. Kmetske najemniske pogodbe Odbor jo nate proučil vpnišinje poljcael-Fk h zakupov glede na sk'epe o določitvi in stalnost; een poljedelskih pfdelkov. Od. bor je sklenil, da morajo najemn ki cd prihodnje žetve izplačati najemnine na podh^i cen ž tar cam. odštevši n?grad_\ ki jih plača država Odb:r je odobril novo ured tev poljedelskih najemnin, ki bo ure- I jena z zakoneda^nim ukrepom S to ureditvijo bod- vse najemnine zenačene na enotn podlagi tslco da br>dr> lahko o tak* nespremenjene do enega leta po sklenitvi miru Na ta način bo tc vprmtaaj* V '-e!ot; ! urejeno tako. da bo pMjedelsk' prrzv.i-nji zagotovljena največja kontinuiteta. Proizvodnja kuriva Odbor je končno uredjl pro zvajalno rta-' nje kuriva Po pojasnilih ministra za lcor-prraciie ;n predsednika ltal janskega pad-etin za 1 gnit je dbor s1iii odbiti. V 7a!wlš?-ra boino letala včeraj potonila pred P b:škim po'c^kom eno trgovinsko 5000ton?ko lad:o ter hudo poškodovala n-*kr> dnT«?o 'ad"o Iz fsr^^a vfra *e doznava §e. da ?° težki bombn*'ki nemškega letalstva 3- tanuaria bembard ^-ali oristaniiča Hu'1 ob urtju Htuvera Zadete *>o bile pi*istar»;?ke naprave ;n stevi'ni no-žar so nastali sredi mesta kakor mdi v nredelih severno in vzhodno od me^ta Nemške čete so n v'f'ie 2 ^nnuarja n* vzhodni front v silovit;h borbah ^4 sovjetskih tankov od teh 58 v POđrof^U Hona 5 v področiu Torooca. 5 pri Ve«*k; L.uki in 4 na področju južno vzhodno od Ilmen-skega jezera Priznanje angfc*kesa mornariškega veSčaka Stockholm, 4. jan. s. »Sudnev Times« objavlja izjavo lorda Hankava, ki dela že fnTcotlajšienega vira. so bih letalski napadi :ia Hull cb ustju Huvera izvedeni v noči na 4. j-nuar natančno eno uro po napadih an-^eških bombnikov ra neko mesto v Porur-ju. Nemška letalska akcija je bila izvtdena v več valovih Nemška letala so ostala nad Hull ozn okrog pol ure in so odvrgla svoje bombe na pristaniške naprave in na področje pristanišča Nastali so obš'rni požari tn med povratkom so nemške eskadrile 'ahko ugotovile kako se požari razši jajo Tudi ob dnevnem napadu nemSklb brz*h bo'nih 'etal na mg^eSko i^ž^o obalo in na otok Wright so nastali požari. LIzb-na. 5. jan s Angleška adml^aliteta javlja izgubo anglcškeg2 rušilca >Fretra-ke« s 1.350 tonami Ruši'ec Firetrske^ je imel v mirnem času posanko 145 mrž Pripadal je razredu »FearJess« in je b'l oborožen s 4 po 120 mm topovi in 8 po 40 mm prgtiletarkmii topovi Imel ie 8 torpednih cevi v brzino 35.5 vozlov na uro. Stlrit'ir^a železnica v Ukrafiri Hamburg. 2 ian. s V tukalšnjlh gospo lar^kih kro^h potrjujejo, da se bi zsrradila v LTkrailni *tirit'rna železrlca. za katere je bil načrt te odebren S "em no ojačeno in zhol^nno celotno p\-ropsko omrežip za železr'škp prevoze Nova proga bo šla skozi Berlin ter bo zvezana z industrijskim ozem^fm Porurii- Po nTe S" hc po na^kravši ootl nrevažal orM"»Ick Ukrajine v nemške tndustriiske prede e. Odcei proge br> tekel v Francijo Hruer tc z^rzan s prometno mrežo med -everom ir jugom in ^icer na progi Hamburg Rim. Junaškt ^mrt h fer ar ha eđt!elk?v SA Berl'n. 4. jan s. Dne 12. decembra 1942 je v hudih borbah pri Ržovu padel rezervni kanitan Oto Marxner višji poveljn'k skupine S A. ITdelež'1 se je kot prostovoljec prve svetovne voin? in ie bil odi kovan z mno-erimi odlikovanji z?» hrnbr^st med mirni z dvemn vojnima križema prvega in drugega razreda. L'zbona. 4 ian s Doznava se. da je W3^de^l Wi'1k;e ob Dr'ik' nedavnega eo-vora v New Yorku n^tro krtiri-ai pc*1--}«:-no^t. s katof0 »7ed r>^e"i nn^odl« vodijo vo;no. ter ie 7-hteval naj se vnorašan'a srvetovne voi?*ške strategije rešujejo z dejanji in ne z besedami- Rumtmila csrszđruž-na povezana z Csja Bukarešta, 4. jan. s. Rumunskj tisk s* nadalje objavlja komentarje k položaju Rumunije :n njenih zavezn kov ob pričetim novega leta. »UnlversuU pr.kazuje bi'.anet-. mednarodne pol tke Rutnunlje v preteklem letu in zatrjuje, da so bil; o^ačtnl odn*5ri z Osjo, ki se b do v bodočnost* se bolj okrepili. Izmenjava mis'd med ItalljaAfkV- m-, Demžk.mj in rumun.kinv osebnostmi jo še nadalje prspevala k Tbofjlanju sodelovanja med temu državam tudi na gospodarskem in duhovnem p dr e u, Direktor »-Cuventula« pribija v uvodniku, da. so osrtali nespremenjen1 ideali prt« cno-sti :n narodne svob.de. ki navd hujt ,0 Ru-munijo in njih zaveznike za borbo ob novem letu. Nemogoče je, da bj se vrnilo vtare demekratične ideol' g jc in t„ tudi v državah, kakršna je Franc ja. k. Se je od teh ideologij že zelo oddaljila. Pisec navaja v podkrepitev svoje n frane sko knj go Yvesa. Simona z naslovom »Pohod k svobod < V tej knjigi ^pc>-zarja p sec na potrebe uatioovltl I 6al republike pod močno avtor.tarno »d.ido. List »Timpul* omenja novoletno p»sanic> maršala Ant nesca in p;dčrtavat dd za.i-čijo kondukatorjeve besede trdno vol o Rumun je za borbo do popolne zmage ob strani Velike Nemčje ;n se. tiske Ital je. Pod nasl.vom »Odlični nastopi it ili j 1 n-skega konjeniškega polka na luski t'r nt < Objavljajo » sti dolgo poročlo neriš bi Pa novzročilo nadaljnje komplkaclje. kt.'to osebe už vajo še nekaj ugleda v sove«ni Afriki Severnoamer ški tisk nodčrtava. q\ so p litični krogi v severni Afrik' še vedne* vznemirjen kljub opt mistlčn m porodi n\ dop'smlkov anglosaških listov. Ne bi bilo nič čudnega, da bi »e Amer kg sprčo francoske trd'vratnost1 odločila zagotovit! < popolno k-ntrolo nad vso severno Afriko do konca vojne. Prebivalstvo beSi iz Ka1!-xte Ban^kok, 4 ian s. Po vesteh iz Kalkute le že dve tretjini prebivalstva zapustilo mesto zaradi bonrib!'r'0:-in^ iapon-sebna ženska str-kevna nadaljevalna šola, V tej šoli je h lo v začetku Šolskega leta vpisanih 333 vajenk, ob koncu leta so pa ostale 304. šola je bila razdel ena na IS razredov. Na teden so poučeval' po 10 ur, v vseh razred h je bilo torej na teden 1S0 ur pouka. Najbolj je bila zastopana obrt krejscic. ki je štela 221 vajenk. To je najbrž najbolj razvita obrt v Llubliani. ^c-nrav ie tudi modistk precei. jih je vendar sorazmerno mnogo manj kakor krojačic; ljubljanske modistke so imele lan' 43 vajenk. Na tre! iem mestu po številnosti so bile pictn'čarke s 27 vajenkami. Druge stroke zaposlujejo zelo maln vajenk. Tako 80 se 4 vajenke odločile za fotogreisko obrt. 3 so bile vezilje in ena dežn čarka. — Z vz Irževanje svojih šoi prispevajo precej vajenci sami. Tako so vajenke lan: pri_ spevale za svojo nadaljevalno šolo 5639.2 L. M^ške oblačilne obrti ne zap~slujejo toliko vajencev kakor ženske vajenk. §o*i za te obrti je tudi priključena šola za umetne obrti. V začetku leta je bilo vp'sanjh 221 vajencev, do konca je pa šolo ob'sko-valo 200 učencev. Največ je bilo krojačev, in sicer 69. Na drugem mestu so bili čevljarji z 32 vajenci. Pleskarskih vajencev je obiskovale šolo 17, torbar je v 14, tapet-nikov ;n krznarjev po S. sobnih slkarjev 12. sedlarjev 5. črkor.l karjev 6. po en 5če-tar in plctilec po trije pasarji in knjigovez;. 4 tiskarji. 2 klobučarja in po en zla- tar in izdelovalec barv. — Pouk se je za-čel 11. februarja lanj na meščanski Šol! v Zg Šiški. Pozneje je pa bil neuk v šoli za Bežigradom Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti se je začela lani 18. februarja. Pouk je trajat do 31. julija. Vpisan h je" bilo i28 vajencev, do konca leta jih je pa ob skovalo šolo 128 Največ je bilo mizirjev. 60. vn zidarjev 32. Tesarjev je biln 12. pečar lev 9. kamnosek:v 7. po dva lesna stni2"ir"i. glasbilarla in dmriJkarja ter po en avt->-mcb'lski kolar in štukater. Vajencev, ki pri pouku ne morejo deliti posebej na stroke, obiskujejo splofno stio_ kovno nadaljevalno S0I2, ki je štela 89 vajencev jn 102 vajenk Sola se ie začel: 2^. januarja, končala ."»a 31. jul'ia. Na^već učencev je bilo v drugem razredu. 87 medtem ko jih je bilo v prvem 44 in v tnstjem 62 Najbolj je bJla zastopan^ brivska otroka, odnosno česalni >salonla. ki nam pa ie p-o^la-lo nebo z še najhujša zimskj tedni. Ali vas torej smemo p-o-Sitra-Vt' z mrazom? N'airrcj nai povemo, da je lani mraz začei pritj?»!cati pozneje, še'.e v dru lepi. zato je včeraj m.iaz marsi-k< _a neprijetno nrc-cncct 1. Takr^j se je poznalo da mraz ne vpliva le ra in\o srebro v r^-lomcrih. temveč tudi na ž;vl jen je na na::ih ulicah Zjutraj so meščani začeli n ma.ti v Zvezdo k »vremenski hišici«, da ul: ::Vo. Izložbe so se okradle z !e- dcn:m cveriem. pa tud^ trarnvaiska okn3 so b:Ta v f'oo\r*u'Tio Stalni prodajne?, ki predajajo na *r£fb ns prc.stem sadje m 7^'cn'avo, so zda i pred na:huisirm dnev'. S'cer so vfljtni precej mraza in se znaio t:: H d"bro obleči, t«" da t - '■:"-en .niraz najde si'ok-no ;rranio ter»;^id^ za P5r*^« Vse blago mcnr'1 bife^zdaj"na^^N^i^ ć-J&to pcicrtto in razumljivo ie da ga prodajaki ne morejo več razs'avljat' ■«■ e.!(..^u aranžer-ske umetnosti. Samo vzorc^ p- .amczn'h živil lahko o>pozar.iaj-o kupce, da je nap- c-daj Trg je dobro za'cžen z uvoženo cvatačo. ki je tudi zelo občutljiva za mraz. kar bi naj upoštevale gospednje. da bi jim ne zmrznila pri prenosu. Povrlnino in sadje je treba zavijat- in ne le vtakniti v mrežu Tudi oranže ob takšnem mrazu kma'u zmrznejo, 5e boli so pa občutljive etrone. Manj ?o občutij"va jabolka, vendar tudi ne smejo ostati dolgo nezavarovana. Tudi gospodinje so se začele zdaj trga bolj izogibati, saj jih še bolj zeb2 kakor prodajalce in oglašajo se po večini le v stalnih, zaprt h prodajalnah povrtn.ine in sadja. Tako je nastopil na trgu zimski odmor, bo traja.1 do marca. Davi nas je zeblo še bolj kakor včeraj in seveda ne brez razloga, saj je tonl^mer v predmestjih kazal okrog —17°- Odkar je začel pritiskat: mraz. je zopet hujši na"r^ na tramvaj in dane? se je zdelo, da smo vsi izgubili noge. ker so na tramvaj sil |j cel j tisti, ki sicer tramvaja niti ne vidijo. Tr.ko torej mraz združuje ljudi vsaj na tramvaju in nikogar menda ne zebe. Iz Hrvatske — Velika javna dela v Karlovcu- Proračun mesta Karlovca za leto 1043 jc že sestavljen in predložen infančnemu ministrstvu v odobritev. Izdatki znašajo 61 milijonov 136.600 kun. dohodkr 55,2r»3.6O0, tako da bi znašal primanjkljaj 4,883.000 Ta primanjkljaj se bo kril z mestno davščino na neposredne državne davke. Mestna občina ima v načrtu razna velika javna dela in zato so se stvarn zelulki v primeri z lanskim proračunom povečali za 11.2S7.632 kun. Samo za kanalizacijo je določenih 3 milijone kun, za zgraditev javne bolnice pa 7,600.000 kun. — Razširjenje zagrebške cestne železnice. Uprava zagrebške cestne železnice namerava zgrad ti sredi mesta ve-č novih tramvajskih prog. ker se je promet v mestu zelo povečal. Strošk za gradnjo dveh novih tramvajskih prog bodo znašali nad 17 milijonov kun. Promet na Ilicij ki je glavna in najprometnejša zagrebška ulica, bo razbremenjen. — Ves dinarski kovani denar vzet iz prometa. Z odlokom finančnega ministra je izgubil z 31 decembrom 1942 plačilno vrednost ves kovani drobiž bivše Jugoslavije. Kovanci po 2. 1, 0.50 in 0.25 din s d bili vzeti iz prometa. Hrvatska je dobila zdaj kovani drobiž. — Zbiranje kosti v gospodarske svrhe. Poverjeni*tvo za promet z odpadki je zbralo vse polatke o zbiranju odpadkov, med katerimi so zlasti važne kosti. Na pollagi teh podatkov je ministrstvo narodnega gospodarstva sklenilo poveriti zbiranje kosti pooblaščenim podjetjem, ki imajo že organiziran nakup. Kosti sežiga ti aH kako drugače uničevati je prepovedano. Uvedba uvozne pristojbine za blago za čigar uvoz s 5 odrejene omejitve Smatrajoč za nujno potrebno, poskrneti f poselmirr. j ukrep* za izvajanje sedanje ureditve oligovne izmenjave z inozemstvom, je V;sok. komisar za Ljuh'jansko pekrajino izcal naredbo o uvedb' pesebue uvozne pristjjbme za blago, za čigar uvrz v pokrajino *o odrejene omejitve. Ta naredba je obavljena v »Službenem listu* 30 decembra in je 1. t. m. stopila v veljavo, ko so b:li istočasno razveljavljene vse druge njej nasprotujoče aH z njo nezdružljive dcloćbe. Naredba se glasi: Za blago, za Cigar uv\z v Ljubijan?l*o polus blago, ki se deklarira in overovj pred dnem uveljavljen;a -ce naredbe, če jo na ta dan še v carinnrmških prest rih :n se zadevne davžčine še niso plačale. GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 5. jan.: ob 17.30: Oce. Red A. Sreda, 6. jan.: ob 14.: Fetrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Primer dr. Hirna. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Četrtek. 7. jan.: Ples v Trnovem. Red B. Petek. 8. jan.: ob 35.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene cd 12 lir navzdoi Sobota. 9. jan.: ob 17.30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. OPERA Torek. 5. jan.: ob 17. uri: Sestra Angelina Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sreda. 6 jan.: ob 16.: Slepa miš. Opereta. Cene od 24 lir navzdol. četrtek, 7. jan.: ob 17.: La Bobeme. Red Četrtek. Petek. 8. jan.: ob 17.: Thnis. Red A. Sobota, 9. jan.: ob 17.: La Boheme. Rod B Športni pregied ^g?«wwmit.!i 1'UJumnii.iMjjMp — Prva dva rezultata iz Zagreba. S turnirja v proslavo 351etnice obstoja Concor-die smo zvedeli za rezultate dveh nogomet-nh tekem. Concordia je prvi dan premagala kembinirano moštvo FAC z Dunaja 3:1. Gradjanski pa je v nedeljo odpravil Dunajčanc 2:0. — Bežični turnir na Dunaju V soboto in nedeljo so prired:li na Dunaju z udeležbo 4 klubov majhen božični turn'r. ki se ^e končal z nekaterimi presenetljivimi rezultati. Sportklub je premagal Vienr.o 4:3 (1:1). tekma med Rapidom in VVACom pa se je končala neodločeno 1:1 (1:1). 2reb je odl-cčil. da se drugi dan sestane s Sport-klubom RapJd. Zmagal je Spcrtklub s 3:1 (3:1). WAC je porazil Vienno 3:0. — Mednarodna hokejska tekma v Berlinu. Na božične praznike je v Berlinu nastopilo budimpeštansko hokejsko reprezentančne moštvo. Rot-\Ve Ss ga je porazil 5:3. V berlinski športni palači pa so gledalci uživali izbran drsalni in hokejski spered. — Z!:Uo k lajno, ki jo podelijo na Norveškem vsako leto najbeljš ma sportn koma. sta ietos debila EHen Stremen in Hans Engne?trngen. — Kap'.I (M-iri'jor) — Stnrm (Gradec) 6:1. V nedeljo je bila na Rapidovem Igrišču v Marin 111 tekma med Rapidom gra-škim Sturmcm Zmagal' so dema«. ni 6.1 (2:1). Najuspešnejši pri Rapidu je bil Gaj-sek. ki je sim znbil tri zgodtke. TeScmi ;e prisostvovalo 400 gledalcev, dasi je d1 mraz 'n je zapade] sneg. — Dvc hokejski tekmi v Ga-Pa. V olimpijskem stadionu v Garmisch Parte 1-krehnu sta biM za bežične prazn ke odigrani dve hokejsk1' tekmi. V prvi je NSTG iz Prage premagal nemškega hokejskega prvaka SC Ricssersee 3:1, v drugi pa se je Ries ersee revanž ral in premagal Pvožane 4:1. Prisotnih je b lo 10.000 gledalcev, ki so bil navdušen' tudj nad drsalnim sporedom, v koterem sta se izkazala posebno Maxi in Ernst Baier. — Spored nastopov švicarskih lahko-atictcv v J. 1913. Švicarska lahltoatletska zveza je določila datume za svoje letošnje najvažnejše prireditve. Od domačih zabeležimo samo glavno državno prven-svo, ki bo 7. in 8. avgusta v Curihu. Meddržavni nastopi ro desedaj predvideni trije: 15. avgusta z P ali jo, 5. septembra s Francijo in 19- septembra z Nemčijo. Tekma z Ita/ijani bo v Italiji. — Tenis: Pariz—Bruselj 9:0. Konec decembra je bilo v Parizu mednarodno teniško tekmovanje med reprezentancama Pariza in Bruslja. P~riz so znr-tcpali najboljši francoski teniški igralci, med njimi Destretnemi, Petra in Cochct. Parižani so bili do1 oko močnejši in so zasluženo zmagali 9:0. bru 5 otrok. V vsem lanskem letu je bilo pa v Boh. Srednjj vasi rojenih 47 otrok, novih grobov je bilo 49. prrok pa 12. V kamn škem ekrožju so se poročili Janez Vavpctič z Rozo Bokalič iz Vodic. Ram Bergmeiatcr s Floro Plob iz Kamnika, Jože Ulčar iz Kamnika z Marijo Vrhovn'k z Komende. Janez Golcb z Mar;0 Iskra bi Kamnika. Friderik Kokalj iz Kranja s Mari o CVrer iz Moravč, Jože J*VOr§ek t. Angelo šmon iz Mravč. Mat'ja Pcđhov.Vk 5 Frančisko Leveč iz Blagovice. Janez Zore z Rczo Flerin iz Kamnika. Janez Pust' tnik iz Blagovice z Angelo Kos iz Vač Pavel Trobevšek z Marilo Štele \-nisk<> ^Tužbo bo opravljal od torka od 20 do četrtka do 8 zjutraj mestni višji zdrvnik dr. Marjan A h č i n , Korvtkova ulica .^t. 18. Iz Srbije — Vpokoj tve na beograjski univerzi Z cdlokom m'nlstrskegn predsednka j^ bilo vpokejenih 34 pjofesrrjev beograjske univerze. Ta korak je storila beccrrajska vlada v prizadevanju, da se postavi vzgoja mladine na nove pozitivne temelje. 2e v začetku tekočega leta je bilo vpokojenih več vseučliških profesorjev, ki so bili znani kot framaseni. Križanka št« 16 riesede pomenijo: Vodoravno: 1. javna naprava v vsakem večjem kraju, včasih so jo oskrbovale cerkve, 10. medsebojni tvorni napad, 16. pognati mlado listje, 17. kalup, vzorec. 18. zveri, 19. otok v Donavi pri Beogradu, 22. rimski bog ljubezni. 23. pritok Urala, 24. poganjeK, cima. 26. ljudožerec. 29. ime slov. filmske igralke 30. tekstilna tovarna v Varaždinu, 32. zdravilišče, okrevališče. 33. vas pri Ljubi"ani, 34. kratica za bivš^ meddržavno ustanovo, 35. španski spolnik, 36. značka za ancon^ko pokrajino, 37. črke, ki označujejo nebesne smeri, 38. 3391 m visoka gora nad Zgornj m En gad inom v Švici. 39. mednarodni jezik. 41. filmska zvezda. 43. igralna karta. 45. število. 47. preolog, 48. družba potujočih trgovcev ali romarjev v puščavi. 49. hitropisec. Navpično: 1. ljudski sodnik, 2. upoštevane okolnosti, 3. sledi spovedi, 4. uglajenega vedenja. 5. polovica pese, 6. letopis. 7. zimski naravni pojav, 8. jonski otok, domovina Odiseja. 9. nadloga, preglavica, 10. veznik, 11. v terbi, 12. okrajšano žensko ime. 13. angleški vojak (fon.), 14. vrsta železniške proge. 15. člen. odstavek, oddelek, 17. cvetlica. 20. južni sad, 21. valutna okrajšava, 25. površinska mer?. 27. kemični element, sivobelkasta strupena kovina. 28. mesto na jugozapadu Bosne, 31. preboj, napad v omejen prostor, 32. začinjen, 35. grška črka, 40. pi itrdilnica, 41. kratica pri svetnikih, 42. egipčanski soln-čni bog. 44. kratica za označbo starost), 46. kemični znak za srebro. REŠITEV KRIŽANKE ST 15 Vodoravno: 1. katoliška cerkev; 14. uš; 16. dilema: 17. Mirjan; 18. brv; 20. Rahela; 22. diakon; 24. he; 25. ai: 27. Fanina; 29. kvaren; 31. gad; 33. rivali; 35. odoleti; 37. Aden; 39. kemiki; 41. ukana; 42. težek; 44. cigara; 46. iža; 48. Kemal; 50. Tarent; 52. idol; 55. Latin; 56. cart; 58. oda; 59. era; 61. uh; 62. sod; 64. Miramar; 66. konglomerat, 67. kitara. Navpično: 2. ad; 3. tir; 4. Olaf; 5. Le-har; 6. imenik; 7. Salivec; 8. am; 9. Cid; 10. Erik; 11. rjavo; 12. kakadu; 13. eno-roki; 14. Urh; 15. Švedi; 19. pagat; 21. Anamit; 23. ne laži; 2g. Radek: 28. aligator; 30. nenadoma; 32. deželan; 34. Ikar; 36. ta; 38. nema; 40. Irec; 43. Katul; 45. Anam; 47. Kiara; 49. liho; 51. trik; 53. Odar; 54. vek; 57. tri: 60. ro; 62 se; 63. da; 65. at. 6tev. 3 »SLOVENSKI NAROD«, torek. SZjanuarja I8&X£] Sit ran S Prede ibanja ih cen na ljubljanskem trgu malimi izjemami se ie zelenjava ari januarja 1949 do vključno decembra vsa ;£&'a£ila — Najbolj so se podražili zelena, šaiotka in česen Ljubljana. 5. januarja Cene zelenjave na ljubljanskem trgu so m?1^ mir? ne Foseben odbor, v katerem so poleg drugih tud: zastopniki proizvajalcev in po:ro.šn kov. jih nadzoruje in v njegovo pristojnost spadajo predlogi glede podi a/.tve ali pocenitve Maksimalne renike je mestno poglavarstvo izdajalo v zelo razi enih presledkih V z.mskcm in zgodnjem pomladanskem času časih dvakrat, Časih pa tudi samo enkrat na mesec. Po-leti so izhajal; skoro redno vsak texien. Maksimalni ceniki so se od časa do časa pri.agojevnii racriim okornostim, ki odločajo o dovc»zu zelenjave na trg, in cene so rui.c. a.i pa padale. V splošnem kaže P: merjava, da se je zelenjava od začetka januarja do konca decembra letos podra-<-----. Vendar ne vsa enakomerno Nekatere ersie bolj, druge manj. I\ekaj povrt-nine pa brata isto ceno. kakršna je bila pred en m Popoln seveda ta pregled gibanja zelenjavnih cen na ljubljanskem trgu ni. Sestavih smo ga na podlag: maksimalnih cenikov. Mnogo zgodnjega, prvega blaga pa prihaja na trg, ko mu cena še n; maksimirana. Gre za pridelke iz toplih gred m ra;*ne speciahlete. k: so naprodaj ie v ir^njš.h količinah in imajo običajno viso-i/o ceno. Maksimalni ceniki so limitirali cene šele kasneje, ko je bil dovoz večji in se je že začela redna dobavna sezona Kljub temu je ta pregled zanimiv, saj nam prikazuje gibanje tistih cen, ki so zanje najbolj občutljivi najširši delovni sloji. Prvi maksimalni cenik je letos izšel z veljavnostjo od 5. januarja naprej. Zadnji, ki ga mi še upoštevamo, pa z veljavnostjo od 21. decembra. V tem času so se gibale cene posameznim vrstam zelenjave takole: Zelje. Zeljnate glave so bile v prodaji na debelo v začetku leta po 0.80. konec marca se je cena dvignila na 1.50, kar je ostalo do začetka maja, ko jih maksimalni cenik ni več upošteval, ker je bil že ves lanski pridelek razprodan. Novi pridelek se je pojavil na trgu v začetku julija, cene na debelo pa so bile maksimirane šele v začetka avgusta, in sicer po 1.50 za kg Konec septembra so popustile na 1 iiro, kar je potem ostalo do konca leta. Cene zeljnatih glav nadrobno so se gibale vzporedno. V začetku januarja so bile po 1 liro, sredi februarja so se dvignile na 1.20, konec marca na 2. kar je potem ostalo do začetka maja. Novo zelje je bilo v nadrobni prodaji prvič maksimirano sredi julija na 3.80. 2e teden dni kasneje je popustilo na 3, v začetku avgusta na 2.50. konec avgusta na 2 in konec septembra na 1.50, kar je potem ostalo do konca leta. Kislo zelje je bilo lani maksimirano v dveh kakovostih. Zeljarsko kislo zelje je bilo po 2 50, kmečko kislo zelje pa po 2 liri. Sredi aprila se je oboje podražilo za 50 centezimov, kar je potem ostalo do konca julija. V avgustu zeljo skoro ni bilo naprodaj in zato ga je maksimalni cenik izpustil za tri tedne iz nadzorstva. Vnovič je bila cena določena zadnji dan avgusta, in sicer samo za zeljarsko kislo zelje, ker je dovoz kmečkega prenehal. Nova maksimalna cena je bila 4 lire kg. Ostala je v veljavi do konca leta nespremenjena. Rdeče zelje ima kratko sezono. V začetku leta je bil kg po 1.50, kasneje pa se je cena naglo dvignila na 2. 2.50 in sredi februarja celo na 3 lire. kar je bilo v veljavi do 25. maja Novo rdeče zelje je bilo maksimirano šele sredi oktobra na 2 liri za kg, kar je ostalo do konca leta. Repa. Do začetka junija je stari pridelek repe bil maksimiran po 0.60 na debelo in 0.75 na drobno. Novi repi so sredi junija določili ceno na 2 liri. kasneje pa je kmalu popustila na 1.50 oziroma 1 liro. V začetku avgusta je padla celo na 0.75. Sredi oktobra je bila maksimirana cena za repo na drobno in na debelo. Na debelo je bil kg po 0.75, na drobno pa po 1 liro. Tako je ostalo do konca leta. Kisla repa je eden redkih pridelkov, ki mu je bila cena maksimirana vse leto Svojo začetno ceno 2 lir: je obdržala do >vede oktobra, ko se je dvignila na 2.50. kar je potem ostalo do konca leta. Ohrovt. Stari pridelek je bil maksimiran do začetka maja V začetku po 1.50 se je potem dvignil na 2 oziroma 2.50 lire kg. Novi ohrovt je bil maksimiran konec junija: kg 4 lire. Kmalu je popustil na 3.50, 3. kasneje na 2.50 konec septembra pa na 2 liri za kg in je ta cena v veljavi se danes. Brstnati ohrovt je že specialiteta. Pridelek je neznaten, kupcev pa tudi bolj malo. Do konca maja je bil maksimiran po 5 lir za kg Novi pridelek pa sploh ni bil upoštevan v maksimalnem ceniku Kar ga je bilo. je bil kmalu razprodan tako, da bi maksimiranje ne imelo smisla. Cvetaea. Do srede januarja je bila po 3.50. Cena novemu pridelku ie bila maksimirana konec junija na 5 lir. kar je potem ostale do zsčetka decembra, ko cvetoča ni več upoštevana v ceniku. Koleraba Kolerabice so bile maksimirane vse leto. Do začetka junija so bile po 3 lire, dva tedna potem po 3.50. nakar so znova popustile na 3 in kasneje na 2.50. Konec septembra so poskočile na 3 in v začetku decembra na 4. Rumena koleraba ie bila v januarju po 0.70. kasneje do konca aprila po 0.80 in v maju po 1 liro. Novi pridelek rumene kolerabe je bil maksimiran v začetku avgusta na 1.50. Cena ie nato ostala nespremenjena do konca leta. Rdeča pesa. V začetku po 2 liri, je v februarju poskočila na 3. Novi pridelek ;e bil sredi junija maksimiran na 4 lire za kg. Popustil je potem na 3.50 in sredi julija na 3. kar je v veljav; §e danes. Korenje. Rdeče korenje je v začetku leta zelo spreminjalo ceno. V začetku je bilo po 2.50. potem po 3. 3 50 in konec aprila no 4 lire kg Konec Junija ie popustilo na 3 50 in sredi julija na 3 Takšno ceno ima rdeče korenje tudi v zadniem maksimalnem ceniku. Rumeno korenje ie bilo v začetku p0 OKO. v februarju pa se ie dvignilo na i n-ro. Novi pridelek je b;l maksimiran sredi oktobra na 1 liro novembra se ie cena dvignila na 1 20 in ^red: decembra na 1.50 pri čemrr je ostalo. Redke* Crna redkev ie bila do konca aprila pr l 20 lire. potem pa se je cena dvignila na 1.50. kar je osatlo do zadnjega cenika. Rdeča redkv:ca je bila maksimirana prvič sredi aprila na 12 lir kg Nato pa je naglo popuščala Dva tedna kasneje je bila po 10 lir. konec maja 6. v začetku junija 4 in sred: junija 3 Ta cena je potem ostala, dokler je bilo kaj tega sočnega pridelka naprodaj Konec septembra cena ni bila več maks-mirana Hren je imel samo dve ceni. Do konca aprila je bil po 3 lire. potem pa se je dvignil na 4 lire. kar je ostalo do konca Peteršilj ie prav tako imel samo dve ceni. Po 3 lire je bil do začetka februarja. Dotem pa vse leto po 4 lire kg Por je bfl upoštevan samo do konca julija. V začetku po 3 se je kmalu dvignil na 3.50 konec junja pa je popustil na 3.50 Novemu pridelku cena še sploh ni bila maksimirana. Zelena ie bila prve dni januarja po 2 40 2e drugi cenik jo je dvignil na 3.25, tretji pa na 4. kar je potem ostalo do konca leta Čebula Domača čebula je pogosteje sprenvnjala ceno. vendar ie končno prišla nazaj na svojo izhodno ceno. ki je bila 2 liri Od februarja do konca aprila je stal kg čebule 2.50. potem 3 in konec maja in večji del junija 4 lire Cena je nato zopet popuščala Najprej na 3. ootem na 2.50 in konec avgusta na 2 liri. pri Čemer je ostalo. Salota je bila v začetku po 2 liri kakar čebula. Potem pa se je hitreje dvigala. Do konca anrila je bila po 3. potem do konca maja po 4 m do srede julija po 5 lir. Cenik z dne 13. julija jo je znižal na 4 in je to ceno ohranila do zadnjega. Česen. V januarju je stal česen 4 lire, februarja se je dvignil na 5. aprila na 6 in maja na 7 lir kg Popustil je sredi julija na 6 oziroma 5. Vendar se je konec avgusta ponovno začel dvigati- najprej na 7, novembra pa na 8 lir kg. Solata. Lanski pridelek endivije je bil enotno maksimiran najprej po 3.80. februarja in marca pa po 4 50 Nova endivi-ja je bila razdeljena na dve kakovosti: zeleno in rumeno. V začetku sta bili obe po 4, kasneje po 3 lire. V začetku novembra je bila rumena po 4. zelena pa po 3. Decembra sta se obe podražili za 1 liro. Motovileč je lansko zimo imel dve ceni: velik: je bil po 8. mali pa po 12. Nekaj časa so ga prodajali tudi neotrebljenega. ki je bil po 6. Novi motovileč je v oktobru imel enotno ceno 6 lir. konec novembra se je dvignil na 8 in v decembru na 10 lir kg. Zeleni radič je bil sredi aprila maksimiran na 10 lir. konec maja je popustil na 6. v začetku junija na 5. sred: junija pa na 3 lire. V začetku novembra se je zopet dvign 1 na 4 kolikor stane še danes Njivski radič (cikorija) je bil v začetku leta po 4 lire. kasneje ni bil več maksimiran. Gojeni radič je bil do konca aprila po 10. kasneje po 6 lir. Zadnji cenik mu je določil ceno 8 lir za kg. Regrat je bil maksimiran v treh cenikih: relen; po 3, beli po 5 lir. Berivka je bila konec aprila maksimirana na 10 lir. Konec maja je popustila na 4, potem na 3 in končno na 2 liri. Glavnata solata je konec maja dobila ceno 5.70. Popuščala je potem naglo na 5. 4 oziroma 3, kolikor je stala do konca julija. Nato se je zopet dvignila na 3.50 in v začetku avgusta na 3.70. Tako je ostalo do začetka novembra, ko je izpadla iz maksimalnega cenika. Spinača je imela do avgusta enotno ceno. Upoštevana je bila samo mehka špina-Ča. Najprej po 4.40. potem po 4.80 se je februarja dvignila na 5. aprila celo na 6.50, potem pa je zopet popuščala na 6 in 4. Avgusta je bila določena cena tudi za trdo špinačo na 3. V decembru je veljala zopet enotna cena po 5 lir, Beluši so bili v maju po 14, v juniju po 9 in juliju po 8 lir. Grah je ves čas imel enotno ceno 4.50 lire za kg. Buče so bile maksimirane konec junija na 1.50. sredi julija pa so popustile na 1 liro. Bučke so junija stale 4.50. julija so popustile in se ustalile na 3.50. Kumare so imele vedno trojno ceno. Za kuhanje: najprej po 10. potem po 8, 6. 4 v začetku avgusta po 3.25. konec avgusta pa po 2.50 lire. Za vlaganje: večje so bile po 8, manjše pa po 12 lir kg. Stročji fižol je bil od začetka julija do srede oktobra maksimiran na 4.80 lire. Zelena paprika je bila sredi julija po 12, potem pa je znižala ceno na 10,7 in končno na 5.30. kolikor je stala od konca avgusta do konca novembra. Paradžniki so bili maksimirani v štirih izdajah cenika. V začetku avgusta po 2.70. po*em pa po 2.20. — Podpis dodatnega protokola k Uali-jansk o-bolgarski trgovinski pogodbi. Predsednik bolgarskega ministrskega sveta in zunanj'i rn'nivter F ilov ter itali «ansvoječasni trgovinski in plovni pogodbi med predstavniki Bolgar je in Italije, ki je b M a sklenjena leta 1934. V tem dodatnem prctiikolhi dc.«ioea boćarska vlada posebne d:i\cn(X3nnskc o&afšave za tiste predmete, ki jih italijat-ka tekstilna industrija uvaža v Bolgarijo. Do'Iočbe dodatnega protokola so stop-ile t3koj v veljavo. — Strankin Ta mik prisostvuje predstavi v pr'd vojnim ran.ienr°n. Iz Rima poročajo: Tajn'k Stranke Vidaasoni ie priso stvr/val skupno z £»la\nim podpoveljnikom GILa Bonamicijeoi ter m^-tn'm Zveznim tajnik' m predstavi k: le b:la i»p* zorjena v prid ItaJijansIom vojn;m rantinrem Ob tej priliki se je Eksc \ dusft m de'j ča^a razgovarjal z navzočim vodnimi lanjenci. ki so se pred ncdđvnni vrnili s fA^ameznih bojišč. — Potapljač nmr| /. -adj preutrujenost' 48!ctni potapljač Salva tor Arco'co 'z Paler m a se je isti dan že dvakrat oot-vp-l p<>J mor?-ko gladino. Bi! ie v službi neke zaseb ne tvrdke Navzlic odsvetovaniu nekaterih njegovih stanovskih tovarišev *c sledil sc tretj č v m<.r;c. četudi so mu tovariši po-*. ;.- jači prig var-ali. naj odSoor svoje delo na nasilednji d.in. ker so opazdi na njem znake preutrujenosti. Ccz r*obro wn> sc ic Arcoleo vrni! na k<;pno. Po ne'/.ai korakih se je zg udjfl na tla m obležal nezavesten. Prepeljali so ca v pa'crmsko b< lni-nico». kjer je kmalu zatem umri — V mrzli noči Je otrpn'1. 44 letni delavec A!o:z:i BaraJda iz B;'luris pn Ver. m se je vračaj zvečer z dela domov Spotoma ga je verjetno prijela slabost, edel ie co cestnem robu in zadremal. V >strem nočnem mrazu pa je siromak otrr r m zmrznili. Na-Mi so ^a mimoidoči nas tdrie jutro mrli ega — Vprašanje dnevnega in periodičnega tiska. V R mu se je seta] izvršni odbor nacionalne fašistične Federacije /a1 žn'kov ter izdajateljev dnevnega r. nci "dčneca tiska Člani odbora so razora vihali o p... memhn-h založniških vprašanjih dnevnega :n periodičnega tiska Zatem je tederacbkl predsednik nacionalni svetnik -\lc-sn proslavljaj spomin te dm nmrleiga iJr. lulija Bacclie. ki je posvetil ko* fexkra«.■ i5.'< podpredsednik vvojo dragoceno de^vrosr razve ;u in interesom fegr k'pa :m«jite!ia zlate svetinje Leopolda Marangonija. ki je padel dne 6. januarja 1941 na bardijs* -m VESTI Delavniki: ob 14.30, 1C.;10, 18.30; Slnjjra od 14.30 da'ji*. — Nedelje in prazniki: ob I OSO. 14.30, 16.30 in 18^10 KINO MATICA - TELEFON 83-43 Z dobro voljo v Novo leto! Najboljša burka sezone! Fcrruccio ra$;liavini prepeva popevke in arije Ž£2tr.*:a le vara r:as. • • Carlo Campnnini, Floretta Dolfi v glavnih vlogah kiN *) >l>->] Odličen film po Fogazzarovem romanu Palača ob jezeru V glavnih vlogah: Isa Miranda m Andrea Cheoohi Zaradi izredne dolžine filma predstave vsak dan ob 15. in 17.30: ob nedeljah in praznikih matineja ob 10 url nebu. Kip je umetniško delo zmagovalke za kiparsko nagrado »Littorio« 1942 Juli-jane Racchidi Sarzana. — Zakasneli ženin. V neki m lansk cerkvi bi se imela vršiti poroka 251etnega Ferdinanda Anellija z 201etno šiviljo Ade-lajdo Caretti. Vsi s0 bili zbran; v cerkv in pred cerkvijo, le ženina ni bilo na spregled. Nenadoma pa se je pojavil v cerkvi mladenič, k-; je šepnil nevesti na uho: Ženin se je ub 1- Nastala je zmešnjava, starš so odpeljr.ii svojo hčeiko domov. Kmalu zatem pa se je pojavi! v cerkvi ženin. !;: pa ni nadel neveste. Pohitel jc na njen dom. kjer je zvedel za dogodik. Izkazalo se je. da so ženina zadržali nekateri njegovi prijatelji, ki so skrivaj po-lal: nekesa tovar ša v cerkev, da izusti omenjene besede Seveda je b;ia ta ša'a precej bridka j m neumestna, saj je neveste za več ur izgubila svoie živčno in duševno ravno, j vesie Nevestini starš s0 zaradi tega do-j godka tožili ženLnoveg^a bratranca 2P let ! nega Nella Mancinija. ki je zasnoval neumestno šalo Povzroč telju nespametna šao se obeta o>tra kazen! Poroka se je naknadno v redu izvršila. — Natečaj štirih študijskih ustanov. Pr; kr. univerzi v Mt!anu je bil razpisan natečaj za štiri Studijske ustanove »Arnaldo Mussolini«, vsaka v znesku p0 5000 Lir Za omenjene ustanove ?e lahko potegujej< štirje mladeniči z nokrajin Pomagne Sicilije, Alban.ie in I "ubijane, ki so Vpisam na veterinarski mad:c:nski fakulteti — Lep uspeh nove lta|i'ansk<> opere \'a odru parmakega gledališča je bila krstna predstava neve italjanske opere >Antigona«, ki jo je u^iasbil mlad italijanski skladatelj maestro L'viabella Avt.r p hvalno očetje odlike nove opere. Srečno novo leto! PRVA DOLENJSKA POSOJILNICA METLIKA JC^CCnrjC^GnGCDDaDOCDDDODOCDDi Veselo in srečno novo leto želi □ g T. E G E R d t— L J n modna trgovina n n c D LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 H H H i ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ y c J SREČNO NOVO LETO ŽELJ „ELHOMA" J. Slejko 3 stroji za obdelavo lesa G 3 □ J LJUBLJANA C □ Sv. Petra cesta št. 3 Telelon H □ D jannnnnnnnnnnnnGnonDnGonnoo: i rTCGGCCJCOGCODGaGGGGGGGGGGGCCC^ H n rt) V. V K NA ZA DIASLAD. SI.AD IN KVAS Rudo; i Zaloker LIH BLJ A N A TilGGGGGCGCGGGGGGGGGGCCaaaGaGi. □LXjGGGQGUGGGGnGnGDDDDGGnnnGQ H A LOJ/M MROVLJE G kiii tonaža 3 LJUBLJANA Emonska cesta 2 aGGCGGGGGGGOGCGGGGDnOOGGnLk h — Novi prostori vatikanskega državnesra tajništva. Vatikanski državni tajnik mon^ Maglione si je te dni natančno ogledal aa novo prerejene prostore vatikanskega državnega tajništva. Spremljal ga je mons. Domink Tardini, ki je kardnalu Maglionu točno obrazložil prsamezne nove urel-tve. — Studijske ustanove za dramski na-raščaj. Albanski prosvetni mmster je napovedal natečaj dvanajstih študijskih ustanov, ki so namenjeni albanskemu dramskemu naraščaju, ki bi se rad izoo:a-zl ter izpcpomil v stvareh dramske umetnosti. Natečaju se lahko cdzovejo nadarjeni zantmanci obeh spolov. Namen tega natečaja je ustvaritev p-gojev za uresn:če-nje načrta za novo albansko glcdal'ščo. — Verdijev »Otelio« na florentinvkem °dru. Te dni je bila upr zorjena na odru flerent nskega mestnega gledališča znaoie-nita Verdijeva opera »Otelio« pod vod-£.tv. m maestra Marija Rossija. V naslovni vlog' je sodeloval odlični tenerist A vrel jan Pertile, ki je pel Otella tudi ob lanski uprizoritvi omenjene opere na odru triestinske opere. Z izrednim uspehom je debitirala v tej oper4 mnogo obetajoča mlada rimsko pe\ka Ki mena Sasscii, hčerka odličnega skladatelja Petra Si.ssollija. Mlado pevk> cdlikujejo tudi izredne igralske sposobnosti. Na italijanrkem opernem odru se je utrn la nova zvezda. — Nesreče. Zaradi nesrečn'h padcev- so se ponesrečili naslednji ponesrečenci, ki so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnco v zadnjih dneh: Ciril Hrovat, 351etni čev-!:ar=kj mojster iz Ljubljane, je padel na Poljanski cesti in se pobil na obrazu. — Matija Strle. 3~letni steklar iz Ljubljane, je padel z lestve in se precej potolkel. — Fr. Zaje. 571etn: delavec iz Ljubljane, se je pri padcu ranil na levi nogi- — Karol Umek, 521etni kuhar iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levico. — Fr. Poljanšek. 56ietni zasebnik iz Ljubljane, si je pri padcu z lestve pobil na rokah in nogah. — Peter Majer, 121etn dijak iz Ljubljane, je padel pri drsanju in si zlomil desno nogo. IZ LJUBLJANE —Ij Davi —14.5". Hujšega mraza si več ne želimo, vendar ga pa že moramo pričakovati, ker zračni tlak se narašča. Pregled temperature po novem letu nam kaže. da mraz stalno narašča, le nedelja je bila •'zicma. ker ie blo topleje kakor v soboto. Včeraj se je pa mraz začel tem hitreje stopnjevat!« Maksimalna temperatura je ^nršala včeraj samo —5.2° Ponoči je ostalo jasno, zato se je tem bolj oh'ad lo in davj je znašala minimalna temperatura sredi mesta —14.5° ter je bila torej za 3° n:žja kakor včeraj zjutraj. To pa ni bila današnja mimmalna temperatura, ker se je mraz stopnjeval še po 7. uri. —lj PFanist Anton Trost in violiirst Jan š^ais. dvojica naših umetnikov, ki uživata splošen ugled in umetniški sloves. bijak (inje) vseh srednjih in meščan=kih šol se pod vodstvom diplomiranih filozofov lahko na toplem pripravljajo za šolo- Šolska priprava je dnevna, in s cer dopoldne od 9-—11. za one, ki imajo pouk popoldne, in od 3.—5. popoldne za one. ki imaio pouk naslednji dan —lj Umrli so v Ljubljani od 25. do 31. decembra 1912. Mihalinec Marija, rojena Bevc. 73 let, vpokojenka tobačne tovarne. Pred jamska ulica 31; Notar Marija, 81 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9; Rus Frančiška, rojena Breznikar, vdova usnjarja, 75 let. Celovška cesta 57; Pire Marija, 41 let, učiteljica. Rožna ulica 41; Markelj Franc, 38 let. uslužbenec drž. žel.. Obrtniška ul. 2; Markovič Alojzij, 23 let, ekspe liter Ljudske tiskarne. Galjevica 76; Strucelj Drago-tin-Karol. 71 let, bivši carinski posrednik, častni kenzul Portugalske in posestnik. Ga-letova ulica št. 24; Herfort Jožef, 77 let, sod ar in hišni posestnik, Zalcška cesta 161: Novak Jožica, rojena šapla. 57 let, soproga profesorja, Gradišče 10; Poljanec Marjeta, roj. VVohlgemuth. 78 let. zasebnica. Rožna ulica 27 I; Jerneje Katarina, 57 let, posest- nica, Jarnlkova ulica 6: Kaps Berta. 68 let, učiteljica rocnh del v pokoju, Vidovdanska cesta 9; Odep Jurij, 48 let, inkasant, Blei-vveisova cesta 51 a; Klauder Fani, 66 let. prokuristinja zavarovalnice Dunav, Ulica dopoldne Honorar n /.ck. Starši, izrabit« ugodno priliko! Prijavljanje dnevno od 9.__11. in ocj 15—17.: Novi trs 5 III. KINO MOSTE 2 v» lelihna; samo 3 dni: Kresna noč in Trgovec s sužnjami na praznik ob 14. in 17. uri. Danes in v četrtek ob 17. — Konec ob 20. Predprodeja na praznik od 10.30 dalje stare pravde; Cič Dab.živ, 6 mesecev, sin trgovskega zastopnika, Glavarjeva 13 a; Jo-rinc Marija, rojena Jančič. 72 let, vpokojenka tobačne tovarne. Vodnikova c. 267: šetina Alojzij, 68 let, kamnosek in posestnik, Kamna gorica 15; Jurca Ivan. 54 let, poslovodja. Miklošičeva cesta 4 II; Lcsko-vec Engelbert, 71 let. trgovski zastopnik, Vodmataka ulica 2; Rauter Dušan, 8 mesecev, Podutiška cesta 24. - V ljubljanski bolnici so umrli: Pei.šiC Anten, 51 let, železniški uralnik, Frankopan^ka ulica 29; Vidmar Ivan, 66 let, vrtnarski delavec, Za-iokarjeva 8; Thaler Anton, 56 let, gradbeni tehnik, Rožna dolina. Cesta IX'11; I It-!u: Karol, 1 leto. sin Instalaterja. TrstenJakova ulica 1; Babšek Martin, 11 mesece, sm mehanika, Marenčičeva 3; Golob M rja. 59 let, bivša trgovka. Ulica sv. Roka 3; Jaklič Božidar, 46 let, trgovski pomočnik, Celovška cesta 43; Rogiič Ana, roj. Arko. 77 let, vdova sodnega uradnika. Poljanska c. 16; Perpar Kristijan, 32 let, 6martinčka c. 183; Dovč Ivan, 20 let. Dev. Mar. v Polju. —lj Gospodinjski koledar za I. 1913 XXI-XXII ima tokrat zelo bogato vsebino t\>-leg koledarskega dela in tabel Z3 kuj go-vedstvo ima v II. delu Najnujnejše /nanjo o pravilni prehrani in sodobnem kuhanju ter navodila za napravo in uporabo /aonj* za kuhanje. Dobite ga v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbui gov-t nt. 3. — lj Sadjar, »ta in vrtnarska podružn'ra na Viču ima na prazn k 6. januarja ob 9.30 v ljudski šoli na Viču XVII. redni cbčni zbor. Ker se bodo obravnavale važne zadeve podružnice je dolžnost vsakega Člana, da se cbčnega zb^.ra zanesljivo udeleži - Odbor. —lj Razstava MiiMč-Scdrj-Zonič v Jakopičevem paviljonu bo odprta do nedelje dno 10. januarja. Radio Ljubljana Torek. 5 januarja 194.VXXI 13.00; Napoved časa; poroČVa v ita- 'ijanščini. 13.15: Poročilo- Vrhovnega poveU->tva Oboroženih v silo-vemČMi;. 13.17: Koncert radhskega orkestra, vi^di dirigent D. M. SlJanec s'an stk.i Ktcnijs Videli Operna glasba 1400: Potcč&la v fau lijanšcioi 14 15: Operetna £la*na 14.25: Pesmi za vse okuse, vodi d-ntjent Sctjurini. I5-IM): Pčini. 17Ofr Napiv tred časa; poročila v itabjaniclni 17 10: Pet ninut gospoda X. 17.15: P'.ončc »La Viko iel Padrcme — Columb'a« 19 *0: Po-ročila / »lon-enščmi. 1°.45: Simfonična q!asba 20: N'apoved časa; poroćla v iia ijan^cini. 2(1.2'': Kc-mentar dnevnih dogodkom v rfc* cn-C I n L 2045: Tipčna glasba 21 15 Koncert vioii-usta Lcpa. zoval nebesne pojave, navidezno gibanje sonca in lune. Razumljivo je. da ni nugel prezreti tudi drug'h nebesnih teles in da jim je začel pripisovati megočen vpliv na vse življenje na zemlji. Prj prvih civiliziranih ljudstvih se je razvila astron mja veda, ki je zaslužila to ime že pri Egipčanih in a sircih. Seveda si v davnini še niso mogli ustvariti prave sl'ke o vesoLstvu, odnesno vesoljstva sploh niso videli, kajti po ptolomejskem sstemu je bila ze.aaija središče vesoljstvo, zvezde 90 pa bjle icot kras na zemelj-skem baldahinu. Sonce je krožilo okrog zemlje, kakor so tudi planeti plesali okrog nje. Kljub temu so pa stari astronomi vedeli o nebesnih pojavih vs-j tolike, da bo lahko začeli sestavi ,ati primitivne koledarje na csnovi opazovanj gibanja sonca in lune Začeli 90 meriti :as, talvo da so ga delili na leta in mesece. kur. 7. Luna, 8. zopet Saturn 5td. — 24. Mars. zato je prvo uro naslednjega dne vladalo Sonce in dan se ie imenoval Dies Solia — sončni d2n, t. j. nedelja. Za nedeljo je sledil lunin dan. za:o se tudi v romanskih jezikih ponedeljek rr.enuje po luni. Prav tako imajo Nemc: Montag Ln Anglež Mondav. Po latinsko so sc imenovali dnevi: Dies Lunae (ponedeljek)i D. Mnrtis D. Mercurri, D. J.v's. D. Veneris. D. Satur-ni. Glede imena sobote ne s.gl?šajo. tP z-vira od hebrejskega imena Sabbath aH od asirskega mena Sonca — Sams. Solnčno in lunino leto Rekli smo. da se luna prerodi v sončnem letu dvanajstkrat, a s tem n; rečeno, da se lunino leto krije ci sončn m. Vedeti moramo, da znaša 12 mesecev to se nravi pravih mesecev, ne k:led irskih. 354 dm Lunino lete je torej pribl žno 11 dni kraj^ od sončnega. Ta razlika je za zgodovino koledarja zelo pomembna. Koledar se je razvijal v stremljenju, da bi pr lagod;li lu-n:no loto čim bolj senčnemu. Astr^nonr • so tudi iskal d ločitev daljnih dob. tak 3 d? b: se začetek luninega in sončnega letn ;;r- la v dolčen1 dobi ter v k.2ko dolgem 5aso bi se to ponovilo. 2e Egipčan' so zracu-nali daljše dobo velikega časovnega kro^"»-toka n imenuj* mo j soti*ko dobo po me- nu Sothis (= Sirius). Ta doba traja '450 let; v nji se sklene krogotok, ko naprav: Srius svojo dolgo pot ter se pevrne na staro mesto na nebu Ta doba se je začela po egiptskem koledarju 1. 27S2 pr. Kr. To se pravi, da so že v davnini merili čas tudi z večj mi merili, ne le s krogotokom navidezne sončne p^ti okrog zemlje. Naj omenimo še kaldajsko dobo k^ je dolga 18 let in 10 dni;; v tej dobi sonce in luna zavzameta ;sti poližai na nebu. Zato se ta čas imenuje tudi doba mrkov. Vel ka eg.pt^ka doba traja 36.000 let in jo imenujejo ai^-vel ko leto. Pc veri Egipčanov se v te dobi svet povsem prerodi Ta doba je istovetna po grških piscih imenovanem platonič-nem letu. Omen ti moram - še jul jsko do- bo, ki jo je zračunal Josip Scaliger0 leta 15S3. Ta doba se sestej* iz produkta številk krogotokov senca in lune itd.: 28X19 =7980 let. Zadnje leto te dobe bo 1. 3267. Ta doba, odn.sno meritev časa ima prednost, da zajema vse zgodovinske dogodke, vendar se oziramo pri današnjem štetju raje na letnice Kr stusovega rojstva. Med pomembnejšimi dobami za daljšo meritev časa naj o poz rimo še sabbatsko dobo in jubilejno dobo Židov. Sabbatska doba je dcl-ga 7 let, iub lejna pa 49 let. Vsako 50 leto je jubilejno al; leto odpuščanja. Nastanek imena keledar še dolgo potem, ko so astronomi že sestavljali koledarje, navadni zemljani ni^-o 'meli še nobenega opravka s koledarjem. Izbranci sc čitali z neba kakor iz odprte Knjige: nJ m so božanstva cdkr vala velike skrivnosti o gibanju sonca, lune in zv^zd, da so naznanjali ljudstvu začetek le*nih časov lun ne spremembe itd. Zato ni bilo nič čudnega, da je razglaševanje dogodkov, ki so b li v zvezi z nebesnimi pojavi b:!o prepuščeno svečenikom. Tudi v rimski dobi je b5l koledar še d; Igo skrivnost. Koledarje so sestavljali r sodelovanjem astro-nemov viadarji. V krščan3kj dobi po r?.z-padu rimskega :mper ja so to častno nalogo prevzeli papeži. Ime koledar izv;ra ">d grške be; ode kaiein. kar pomeni krcati, razglašati. Prvotni rimski koledar je naznanjal trajanje meseca, razna epravda, poljska dela, določal p rožnike. ;gre, nebc-jne pojave ;td. Kalendae so se imenovali prvi dnevi meseca. prv; dnevi mlada lune. Po tem imenu so kistilj table, ki $0 naznanjale za ves mesec posamezne dneve, pra-mo-vanja in opravke, sporočene državljanom Ta obve-t la so prej urtno razglašali sudstvu. Od r mskega koledarja je mar^^cij prevzel kršćanski k ledar. Sele potem postal koledar bolj popularen, ko §o g° Rimljani začeli 'zvešati, ednosno, ko ie dobil svoje jme. ki si ga je ohranil v raz nih jez kih do dandanes. — O nor-am^znj. koledarjih se bomo še pomenil' p sebej 5* - Na krovu italijanske podmornice njene v Ofenu in Pešti, gotske cerkve in meščanske hiše. renesančne palače in pičle I ostanke kraljevega gradu Matije Korve-nusa. Iz baročne dobe se je ohranilo večje število krasnih stavbarskih spomenikov raztresenih po novem delu Budimpešte. Madžarska prestolica šteje z laj mnogo nad 1 milijon prebivalcev. Leta 1850. sta še š*eli mesti Pestofen in Althofen skiipa, 16^.000 prebivalcev. Prvi župan Budimpešte Karel Kammermayer, ki mu je bil nedavno postavljen lep spomenik. je ustvarU z neumornim delom iz treh sestrskih me«rt čisto madžarsko prestolico Budimpešto, ki noal zdaj ponosno ime kraljice Donave. Rumiifilja bo sama pridelovala dž Na leto ga rafri oRrcg zo.ifzo tsn — Najtoljša riževa polja ob DJnavi UršuUnhe in nj'*h šole Mater Maksimilijana Zemlja v večnem krogotoku Prvi astronomi seveda niso mogli po-vsezn tečno zračunatj časa, ki ga porabi zemlja za svojo pot okrog sonca, odnesno kakor se iim je zdelo tedaj, sonce okrog , z?m!je. Zato tudi keledar d' m:gel ^:ti povsem točen, ker ni b lo do sel unde točno degnanc«, kale: dolgo je sončno leto. V začetku prav triko n'so mogli povsem ioc.no zrrčurat:. kako dolgo je lunino leto: odnosno 3>nesec«. Zemlja napravi pot ok. »g s nca v 365 dneh. 5 urah. 48 minutah in 46 sekundah; tn čas imenujemo sončno leto. CloveV je kmalu opazil, dr se luna spremen dvanajstkrat v času. ko napravi sonce navidezno pot okrog zemlje. Zdi se. 1a **3 v davninj z~čeli mer:ti čas po lun'nih ''irre. membih. toda Grki n Rimljani so pozr.?M samo s nčno leto. Pr: nastanku kol?d*r""a in meritvi časa je ;mela večji pomen uma pr1 vzhodnih narodih kjer je še \'edno v Časteh. To bomo iprevideli zlasti pri mjsli-manskem koledarju Nastane1*, ledna Luna se prerodi pr bližno v 29 dnah in p-1. V mesecu spremeni luna 61 ikrat svej obraz: nilaj. odnosno mlada lun... prvi kra-' jec. ščip *n zadnj: krajec. Će torej mesec delim s 4, dobimo 4 tedne. Tako jc tudi nestal teden, 7 dni. Toda teden se ne more kriti tečno s časom lun nih sprememb, kajti 4x7=28 in ne 29 in pol. Kljub t^mu se je delitev meseca na tedne zdela najprimernejša ter se je ohranila v tisočletjih Dnevi so seveda merali dobiti imena. Izvor imen dnevov je treba iskati v ptolomejskem ple.netarnem sistemu. Po tem sistemu so planetj razvrščeni v strogem redu. Dnevi s: bli :menovani po posameroih planetih, a med planete so šteli tudi sonce ker so pač misl li da je zemlja središče ve-solj^tva. Pozneje se je razvila astrolcgija, ki je v razmerju do astronomije kikor alkom ja do kemije, so veroval', da v^ako uro dneva ali noči vlada nad življenjem zemlje dol čeni planet. Po planetu pa. ki je vladal prvo uro dneva, se je imenoval ves dan. čc je torej vladal prvo uro dneva Saturn, se je dan imenoval po njem. C i. sebota. Drugi planeti »o vladali v naslednjih urah dneva v tem redu: 2. uro Jipl-ter 3. Mars. 4. Sonce. 5 Venera 6. Mor- Pospeševanje poljedelstva v Rum uniji je že doseglo lepe uspehe Še nedavno Ru-munija sploh ni pridelovala oljaric pa tudi krompirja, krme in bombaža mnogo mani kakor zdai. Končno ie treba ome-■ 11 :udi riž. ki so ga začel: pridelovati v Runi uniji. V mirnem času rabi Rumunija sama letno okrog 20.000 riža in doslej ga je mer la uvaža*, iz Inozemstva. V zadnjih pet., letih je uvoz riža v Rumu ni j o stalno nazadoval, kar ie b?la posledica prizadevanja vir de same. Neolu^če^eča riža je uvozila Fumvm-'ia leta tD3*~. 2°657 ton, naslednje leto 24 5S3 leta 1938 23-572, leta 1939 16 447. leta 1940 11.F35. predlanskim in v prvi polovici lanskega leta pa 1483 ton. Leta 1937 je uvoz;la Rumunija naiveč riža .z Egipta, in sicer 16.884. z Italije pa 35**0 ton. Po+em ie pa zavzela Italija v uvozu riža v Rumunijo prvo mesto. V^ako leto ga je uvozila okro^ 11 000 ton. Sole leta 1940 ie bil uvo,. riža iz Eg-pta zopet nekoliko večji ' kor iz Italije. Od ired-l~nckega leta p uvaža Rumoniia riž <='1-mo iz Ttal-je in Bo'crarve. Iz Rolsar'-e ea je uvozila o^edlan-kim okrog ^000 ton ali približno 15" o domače porabe Ze več le: pa delajo v Romuniji po^ku^e > nrde'ova-n;em riža doma in v tem pogTerlu so bili do~eženi že orc-cev^n:- tr«rnebi. V Rumuniii pr;delani riž je zelo dober in možnosti prideiovania so več^e kakor ie kazalo nr-votno. Pridelek na hektar znaša 25 do 30 metrskih stotov. kar je v splošnem zadovoljivo. V poljedelskem 1e*u 1P40-so prvč seiali z rižem obširneiša polja. Pr"de;ek je bil zelo dober n; zato je poljedelsko ministrstvo sklenilo še izdatneje podreti to prizadevanie rumunskih pr-de^v-'. c-. L?stn ki za riž primemeea polia so debili kredite, da so l^hko kr;l; s+roške za ureditev ržcv'h plantaž. Siroški so zn^špli 40—50 000 lei na hektar. Predlanskem so zasejali v Rumuniji z rižem že 2000 ha. Zaenkrat lahko Rumunja računa, da bo pridelala doma prbVžno 20°V domače porabe riža. Ce bi ga hotela pridelati toliko, kolikor ga potrebuje, bi morsli kmetie zasejati z rižem 7000 do 3000 ha polja Za riž najprikladnejša polja so v delini Donave in njenih pritokov, kjer voda več- krat po-olav: zemlio. *ako da za travnike :n pašnike n: priklrdnc. V up. vnih okra-jih Dol j. Romnac. Teiercman. Ilfov. Vlaška in Talorrnca ie nad 5000 ha rodovitne zemlje, kjer* bi labko pridelovali riž. Preureditev teh zemljišč v riževe plantaže bi skoraj nikjer ne naletela na večje težko-če. ker bi umetno namnkan^'e polia ne bilo težr.o. Vse kaže, da bo Rumuniia že v doglednem času v 'ch kraj'"h pridelovala toliko riža. da ji g.a ne bo treba več uvažati, ^m—o—m—mmm Me zaželen pridigar Anglešivi pisatelj Jonathan Svifr. ki je bil od leta 1694. anglikanski duhovnik, je p.-.-slai pridigar ang*eSkega parlamenta. O*o nastepu svojega novega službenega mesta je pridigava! o domišljavosti. Svojo p.idigo je razdelil v tri dele. V prvem je obravnaval domišljavost, naro". in mesto v javnem ž.ivljenju. v drugem na premoženje in zunanjost, v tretiem pa na umske zmcžacs;i. V jedrnatih beseda'- je bil že opravil prva dva dela svoje pri... ga. potlej je pa na-daljeval: Zdaj bi morali prav za prav preiti k tretjemu in zadnjemu delu. Ker pa ni V tem krščanskem zboru nikogar, ki bi imel vzrok biti domišljav na svoje umske sposobnosti, nam tega problema ni treba poirobneje obravnavati. — Da je parlament takoj odslovil novega pridigarja ni nič čudnega Z) dsvice 22. decembra 1S72 je bil sprejet sklep o zdru£ tvi obeh madžarskih prestolic Ofena m Pejte ter mesta Althofen in Mar°-areti-nega otoka \ mesto Budimpešta. 17. novembra 1S73 se je sestala prva cl inska uprava Zdi^.iženja prestole*3 Budimpešte. Daleč nazaj so sega'i začetki človeške na-siltve na tistem koščku zemTje. kjer se raz-nrnstiva zdaj Budi:--p< j>ta. Zdaj odkopavajo ostanke rimske naselbine v Althrf^nu, ki bodo vključeni po novem načrtu v ta mestni okraj. Skrbno konse:virajo tudi redke srednjeveške stavharske spomen'ke, ohra- jc bil- rojena ko'.enc. hčerka vušjega podt-nesja uradnika. Njena starši s<> umri na i*«ti dan m ob sti un ob ep-demiji emih koz Ki je bi'la zelo razi^irjcna v Liuoljani leta 1888 in 1889. V II!. razredu močoaosfcc šole nam je pripovedovala : »Oče m mati sta obolela za črnim koti hotelu Slonu Po Slonovi uiic f^ua, l*rj '< rnovi) je šel mrtvaški sprevod, brez pogrebcev (Takrat so nosili krste n:i nosamicai] na ramah š^Itjc ino/je prori po-k'-pa'i-ču k s-v. KrtiKfu.) Postati svu. g!e-dii^ sprevod in niti siutili niN\ai da so v teb krsiah trupia najinih ljubljenih staršev.a K.o je zvedela o simrtri csčc-ta. vri ma-tene. j c o">ta4a v aamoatanti pri uršul:nkah. dokončala ućitelj'isće, napravila strokovne izpite za meščanske šo-ic, kjer je biLa izvrstna učteljica in pozneje imenovana o<) višje oblasti za ravnateljico meščanske šole. Ob njeni smrti s^> \-si naši lisrri pi«uh m pooidar-jaJi, da je z nj-no smrt jo* o»dšla v večnost ntprocenljiva pedagogmja ter 90 sc pogreba tc odi ene učitutjke redovnice udcfležr-ii vs: gospodje takratne višje šo»lske ob asti. Učiteljica redv/vnica. Ostanimo le pri teh dveh b'.-.v.-*ah. a me. njene nekdanje učenke verao, daj je nam o:Li I/, nje ie žarela ljubezen do naše zemlje, do vsega., kar nam mera b'tti najsvetej^ v življ<.n,u '.7 nje je žarc'a ljubezen do bliznjeca. do ssetja. kar je blago rniJo m dobro. Označevala nam je, da naj vidimo v vlakomut le s.;.nčnc strni Ul z'!;r'\amo s plaščem ljubezni N'se senčne s-trani. To je bila /ena učiteljica in rekja b;, mati svodim učenkam. Poučevala nas e matemat;ko. geometrija in nokao čas s«K"utiem raz!at*a!i trnlicnja po1 no pot Mart neka n tja primerjala z usodo spčočnuGti. Miali cjredtv daleč nazaj irn v st*tlo*bno*xi Lepa žena je to bila govotHa je v jjkifbo-kem altu ki je zvenei p«> učenci in udarjal ns mTada dekliiika srca. Ni bi»la književnica, a izredno je vplivala na svoje učenke posebne kadar :am ie g -voriila o na^h sdovsnvemkm — p:safe!jih. Do vseh podrobnosti je razu./ila mi^li književnika, o katerem smo brale m kaT smo braie. Vse c«d Trubarja. prvJco Marka Pohlina do Vodn ka. prekf> Ko*»eskethi m nre^erna SODO sic pomudile, medtem pa nikdar ni pozabila slovenske žene. »Vero m dom nam je ohranita su«nvenska žena«, so bile njene besede, kadar je ob njeni ur: pozvonvlo po snovi ki nam jo je podajala.. Ni treba, da jc učiteljica tudi k-ij žcvni«\ •♦lavno je. kakt.* vpliva beseda na m'ada sjfiilra uč>-telji.-ea pn uišulinkah M. HakWttHljaiia ja bila pn uči teIjodčnicab I lota Id v* nadzorov vailno- uč-re!jieo v prosi uri zvečer od 7. tk» 8. Z ro-čn:m deli v r. kah ^u<« p. •aedflc olcrojj n:c m srno se pr:j*U4j0U3 p 0Ova#< jailc. Vse jc rada iiivj'.i. mc pa MM jo o zevale Ko«':iko p- e-rene /ahave smo preživele v tistih blaž.mh ursh. ko nas jc vodiia s i''ka !.!-!!.[ o. -pa \ nula C^OTČeva. v Andersenove DCSvljice, poznei;a ur-u-l.nkp. pokojna m. Ksavcrtja Flotgai pa jc k »t \o> vrstna iirmira na taiblo naireatla \^>o pojavo knezo ikc>fa Je_fliča. Pdd\-<>Pi 'la bi. će je b>il knezo kof Je'ii:č kdai kro ju;tro. junfrava, ail* sn kaj lop'^si sanjava.« j La-9c som s: zv a \ 6opko nategi ki vrat, se šobiila da Beni bla »a oHe Jun^tr^u«. karikatura is »I".ie^ende Biaiter*. Zjbavc m smeha je bJlo na cente :n vagona in ni. Ma ks:mil.!jana je bda med nami vsa blaženo »rečna m me z nio. K.o je o >-'o«ni)k> k večerni mo" tvi in je zavladal samostanski ••S:le nt um«, fmo ^ pooiovtic od nje si js poljubile reko in s>e vcse4Se na bc^dočo večerno rekre.'cijeiko uro. Za njen i%xi v me-.vecu okt< »bru smo jo iznenadile z dtkilama-cijami in igrico, ki io je na.pisa'a Va«ida Pogača r-G o če va s petjem ob k'av rju in m. Maksimilijana je b'la tak<> m tsrčno na^ša da me njene, da ta povezan*** še danes se^tt k njej v večne^t. Znane so njene učenke učtd?nce: Marij« Ciom:,:šl*evajo lepe spomine nn to odlično učite'jico ravnateljico in so ji še v večnost hvaležne za vsa navodiLlA n& pot v življenje. Ave. an:Tna pra! Mara Tavčar/eva, J. o. CURWOOD: 1^ brahamov polia ROMAN Postava je bila skoraj brez oblike in o orisov, a vsaka živa, saj se je vidno oddaljevala od nje. Za to postavo se je premikala druga, manjša; in zdajci je Tonijeta spoznala, da sta to Jeems in njegov pes. Počakala je. dokler ju ni dim skril njenim očem; a Jeems jo je bil moral opaziti, kajti čez nekaj časa se je spet pokazal s svojim psom. Kdo ve kje je bil našel plašč, in zdaj ni bil več tako divji in strašen na pogled kakor prej, dasi je imel obraz ves spačen In je krvavel povsod, kamor ga je bila udarila s puškino cevjo. Dihal je težko, toda obličje je bilo skoraj brez izraza, kakor popred v stolpu. Tonijeta je hotela izpregovoriti, ko je obstal pred njo. V duši sta ji še vedno tlela sovraštvo in srd, a vendar ne tolL1^^ živo, da bi bilo mogla pretrgati molk. ki je vise1 r:ed njima. Jeems jo je srepo gledal; a ta pogled je bil brez morilske divjosti. bolj ko kaj drugega ie izražal hladno, grozljivo usmilienje. čeprav je videl, da omahuje, vendar ni iztegnil roke. da bi ji romagal. Tonijeto ni več videla v njem dečka, ki jo je bila mati učila sovražiti ga, nič več ni videla Jeemsa Bulama; toda njegov glas je bil še vedno isti kakor nekdaj. x2al mi je. Tonijeta! Iz vsega srca vas pomilujem . ..« Ni se jasno zavedal, da govori te besede, ki so mu vstajale iz globin spomina kot nekaj davno minulega, a ne pozabljenega. »Kaj delate tu?« je vprašala ona. Isto vprašanje bi mu bila lahko zadala v davnih časih, takrat, ko se je bil drznil priti v grad. In res, zakaj je bil tu? Obrnil se je, kakor da odhaja, in iztegnil roko, ne da bi jo hotel prijeti za njeno, ampak takisto, kakor bi jo vabil, naj gre z njim. Zdaj je uganila, kakšen je bil tovor, ki ga je prenašal malo prej; toda iz ponosa je držala glavo pokonci, ko je krenila za njim. Vedela je, kakšen prizor jo čaka; in ko je prišla na kraj, ki ga je bil Jeems pa se je odmaknil, čuteč, da bi bilo sveto-hip Drikazal, da vidi truplo. Truplo barona Ton-teurja. Z orodjem, ki ga je bil našel, je bil Jeems izkopal jamo; preprosto jamo. polepšano s plastjo trave, ki jo je bil razstlal po dnu. Na nji je ležal Tonteur, in obraz mu je bil pokrit, tako da ga Tonijeta ni moela videti. Deklica je pokleknila in jela moliti, Jeems pa se ej odmaknil, čuteč, da bi bilo sveto-skrunstvo klečati zraven nje. dokler nosi na obrazu in no telesu znamen ia nieneci besnega sovraštva. Čakal je in se ogledoval, kolikor mu je dopuščal dim. ki se je boli in bolj redčil in raz