Vestnik meščanskih šol. —c Tridesetletnlca književnega delovanja ravnateija Josipa Brinarja. »Nova Doba« prinaša o jubilantu sledeče simpatične vrstice: Skoraj neopaženo za širšo javnost je slavil pred kratkim jubilej dela ravnatelj Josip Brinar. Trideset let! — Dolga doba za prosvetnega delavca, ki je .dal šoli in narodu kar je mogel. Kdor bo nekoč pisal zgodovino slovenskega meščanskega šolstva, bo moral naslednje ugotoviti: Brinar je bil prvi ravnatelj prve slovenske meščanske šole in napisal je prve slovenske učne knjige za nacijonalne predmete, ki se poučujejo na meščanskih šolah. Prišedši v Postojno za ravnatelja, je moral one kroge, katerim je pravzaprav namenjena meščanska šola, šele zanjo zainteresirati. Pod njegovim vodstvom so potem zgradili moderno šolsko poslopje, ki je v vsakem oziru vzorno. To je bila prva slovenska meščanska šola na slovenskem ozemlju v nekdanji Avstriji. Ni pa biio učnih knjig. In Brinar je prijel za pero ter sestavil »Čitanko« v treh delih ter »Zgodovino za meščanske šole<. Poslednja se odlikuje posebno v tem, da ima razmeroma mnogo snovi iz slovenske in slovariske zgodovine, kar je v tedanjih časih za narodno vzgojo naše mladine nmogo pomenilo. Je to izraz njegovega odločno narodnega čuvstvovanja. Po preobratu je dodal svojim trein »Čitankam« še četrto ter nanovo predelal svojo »Zgodovino«. ki je izšla v dveh delih. Njena vrlina je posebno ta. da je največ prostora odmerjenega jugoslovanski in sploh slovanski zgodovini. Za osnovne šole je spisal »Slovensko slovnico« v treh delih, katere III. del je namenjen tudi meščanskim šolam. Kot pomožne knjige je izdal nadalje pred vojno »Zgodovinske slike«. lansko leto pa »Domoznanstvo« za 4. in 5. šolsko leto osnovnih šol. Sodeloval je pri pedagoškem listu ^Popotniku«, izdal posebno študijo o Slomšku kot pedagogu, priobčeval v letopisih »Slovenske Šolske Matice« kritične preglede slovenske mladinske literature itd. Pa tudi kot mladinski pisatelj se je poizkusil. Izdal je za mladino knjižico »Na rakovo nogo. — Čukova gostija«. Pri »Mohorjevi družbi« je pa lansko leto izšla že v drugem natisu njegova »Lisica zvitorepka«. Ko je še izhajal pred vojno leposlovni list »Slovan«, je bil Brinar tudi njegov sotrudnik. — To je kratek, nepopoln pregled Brinarjevega književnega dela. iz katerega je razvidno, da je bila doba tridesetih let — en sam dolg delavnik. namenjen predvsem šoli. — Nenmorno delavnemu in vedno odločno narodnemu možu pa kličemo ob njegovem iubileju: Hvala Ti za Tvoj trud. za Tvoj svetel vzgled delavnosti in narodnega čuvstvovanja! In ne odloži še peresa! — Tudi tni se pridrnžujemo želji »Nove Dobe«, naj bo dano tovarišu ravnatelju še mnogo dni krepkega dela v procvit našega šolstva in prosvete