GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO DVOMESECNIK LETNIK 74 ŠTEV. 5 (513) Salezijanski vslnik 'jyyy vjmM. V TEJ ŠTEVILKI S Žclimljc 0 7. GENERACIJA MATURANTOV 10 Novomašnik Peter Končan GOSPOD, DAJ MI MODROST 12 sv. Janez Bosko POZDRAVLJENA KRALJICA 14 razni - Oratorij 2001v ^ VSAKEMU KOSCEK NEBA 18 s. Marija Impcrl HMP POSLANSTVO MATERE 20 Intervju z Martino Sotyno ... DAR IN DOLŽNOST 22 Bolicttino Salcsiano ** ODKRITI DRUŽINO 24 Vilko Poljanšek SDB ... EVANGELJSKA AVANTURA O /1 razni O (J OBVESTILA Rakovniška6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.: 01/427.30.28, e-mail: vestnik@salve.si www.sdb.salve.sl dvomesečnik 5/2001, letnik 74 (štev. 513) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Tisk: Ducal, d.o.o., Celje ISSN 0353-0477 Na naslovni strani Oratorij 2001. Koliki otroci so bogatili svoja do • ivetja skupaj z mladimi animatorji - njihovimi velikimi prijatelji oratorijskih dni! Oglejte si strani 14-18! DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in druge namene lahko nakažete na žiro račun in pripišete, za kateri namen: Salezijanski inšpektorat, Rakovniška 6, p.p. 2404, 1001 Ljubljana štev. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV" SV izhaja v 53 narodnih izdajah, v 24 jezikih in v 128 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) in sicer: Antili (Santo Domingo) - Argentina - Avstralija - Avstrija -Bglgija (Flamska) - Bolivija Brazilija - Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Čile - Ekvador - Filipini Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško, malayalamtamil, telugu, hindi) - Irska- Italija - Južna Koreja- Kanada-Kenija- Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija- Kongo - Litva - Madžarska - Malta - Mehika - Mozambik Nemčija -Nizozemska - Paragvaj - Peru,- Poljska - Portugalska - Rusija Slovaška- Slovenija Španija - Šri Lanka -Tajska - Urugvaj - Velika Britanija Venezuela- Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo). Poletni čas se izteka. Za nami so počitnice, duhovne vaje, razna srečanja in romanja. Telesno in duhovno okrepljeni se znova z zaupanjem in z vso odgovornostjo vračamo na delo in v šole. Sto podobnih poletij je Ze minilo, odkar so v Slovenijo prišli prvi salezijanci. Z globoko hvaležnostjo se oziramo na prehojeno pot slovenske salezijanskc družbe, okoli katere se je v tem času zbrala številna družina: sestre HMP, don Boskovi sotrudniki, bivši gojenci in gojenke in don Boskove prostovoljke (DBP). DON BOSKOVE PROSTOVOLJKE Druži nas Božja poklicanost in zavest, da smo don Boskovi sinovi in hčere. Ta skupni poklic temelji na edinosti, ki ima svoje korenine v občestvu Duha in poslanstvu, ki je usmerjeno k služenju mladim in potrebnim. V salezijanski družini se uresničuje skupnost, v katero smo vsi člani vključeni po lastnih darovih in različnih oblikah življenja. Edinost v različnosti: a ta različnost poslaja dopolnilo, ker nas vodi k bolj popolni uresničitvi don Boskove karizme. DBP verujemo, da je salezijanska družina posebno mesto, kjer don Bo-skova karizma postaja živ- Ijenje in je za nas zagotovilo pravega salezijanskega duha. Drobne korenine naše ustanove segajo še v don Boskove čase. V poročilu, ki ga je don Bo-sko sam sestavil o svojem delu, i je govoril od dveh vrstah oseb, ki bi izpolnjevale ista pravila. Ene bi živele v skupnosti, druge pa bi v svetu pospeševale duha kongregacije s praktičnim izvajanjem dejavnosti (QC str. 3). Njegovo zamisel o posvečenem življenju v svetu je uresničil šele Filip Rinaldi, don Boskov tretji naslednik. V letu 1919 je sedem deklet naredilo svoje prve zaobljube. Danes smo DBP navzoče že na vseh celinah sveta. ŽIVLJENJE JE NAŠE OZNANJEVANJE »Niste vi mene izvolili, temveč sem jaz izvolil vas in postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). S tem citatom se začnejo naše konstitucije. Zavedamo se, da je poklic posvečenega življenja v svetu Božji dar. Zanj se Gospodu zahvaljujemo in ga vsak dan znova prosimo za pomoč. Naše poslanstvo je, da smo navzoče v svetu in tam s svojim življenjem oznanjamo, da Kristus živi. Z optimizmom, zavzetostjo pri delu, z ljubeznijo in pokončno držo želimo svo- jemu okolju spregovoriti, da je možno živeti pošteno. DBP se v svetu soočamo z vsemi mogočimi težavami in napakami današnjega časa. Naša posvetitev Kristusu nam daje moč, da bližnjemu s svojim zgledom in besedo odkrivamo človeške in krščanske vrednote življenja. Ker na zunaj nimamo posebnih znamenj svoje posvetitve in ker jo živimo v tajnosti, je naše pričevanje toliko močnejše in prepričljivejše. Konec julija letos je bila za naslednjih šest let izvoljena nova vrhovna predstojnica 48-letna Belgijka Anita Mcrtens. Na delovnem mestu in v okolju, v katerem živimo, prihajamo v stik tudi z mladimi, na katere prežijo številne nevarnosti. V don Roskovem duhu jim želimo pomagati in jim stati ob strani kot trdna opora. Ni lahko biti začetnik na delovnem mestu, še težje je biti brez dela, prenesti poraze, nerazumevanje, živeti brez ljubezni. Prostovoljke jim želimo pokazati, da je življenje Božji dar in torej velika vrednota, za katero se splača marsikaj prestati. Pomagati jim želimo pri iskanju smisla življenja in jih spodbujamo, da bi se radi žrtvovali za druge. Naša sreča je v tem, da lahko na vsakem koraku in komurkoli storimo veliko dobrega. Ni vedno lahko živeti posvetitve v svetu. Prostovoljka črpa moč za svoje posvečeno življenje in za poslanstvo v molitvi, v zakramentih in v vsakdanji sv. maši. Razen tega nas podpirajo s svojo molitvijo in žrtvijo mnogi bolni, ostareli in različne samostanske skupnosti. Zavedamo se, da smo lahko le z Božjo pomočjo podaljšana Kristusova roka za današnji čas. Hvala vsem in naj vas Marija Pomočnica, ki je začetnica tudi naše ustanove in skupine v Sloveniji, skrbno varuje in podpira. Molimo še naprej, da bi Bog po njeni in don Boskovi priprošnji obvaroval mladi slovenski rod in pošiljal nove delavce na svojo žetev - tudi med don Boskove prostovoljke! DBP september - oktober • 5*2001 ll Afiturt tn p t ¿večtt VATIKAN Trije salezijanski škofje: mons. Koth-gasser, insbruškiškof, mons. Hočevar, beograjski škof in mons. Van Luyn, rotterdamski škof september - oktober • 5*2001 ll Mi POTRJEN GROZDETOV POSTOPEK Dr. Viktor Papež, OFM, po-stulator za razglasitev mučeniš-tva iz sovraštva do vere Božjega služabnika Lojzeta Crozde-ta, je sporočil, da je Kongrega-cija za zadeve svetnikov na redni seji l. junija 2001, potem ko je temeljito pregledala vse listi- venske salezijanske inšpektori-je: g. Hočevar, beograjski nadškof, in g. Gashi, barski nadškof). Srečanja se je udeležilo nad 80 škofov. Prvi del srečanja je bil namenjen srečanju v svetem mestu Rimu in srečanju s papežem Janezom Pavlom II. (ki je imenoval nad 70 škofov), drugi del srečanja pa obisku salezijan-skih svetih krajev: Turina in bazilike Marije Pomočnice. Med pričevanji nekaterih škofov je močno odmevalo tudi pričevanje »našega« nadškofa Hočevarja, ki je poudarjal, kako mora biti Cerkev v službi miru. Na praznik apostolov Petra in Pavla je msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit, med slovesno večerno mašo na Trgu sv. Petra v Rimu prejel palij, znamenje metropo-litske službe. Palij (poseben ovratnik iz bele ovčje volne) je del slavnostne in obredne škofovske oprave, obenem pa znamenje posebnih časti in pravic, ki jih imajo metropoliti. Slovesnosti so se udeležili tudi Hoče-varjevi rojaki iz njegove rojstne župnije Škocjan na Dolenjskem skupaj z župnikom Marši-čem in duhovnikom Cirilom Zajcem iz Beograda. SREČANJE SALEZIJANSKIH ŠKOFOV IN PALIJ ZA NADŠKOFA HOČEVARJA Za praznik Marije Pomočnice so bili ob sklepu jubilejnega svetega leta 2000 v Vatikan povabljeni vsi salezijanski škofje. Doslej je bilo posvečenih že 200 salezijanskih škofov (prvi je bil misijonar Janez Cagliero, don Boskov gojenec in sodelavec), trenutno pa je nad 100 salezijanskih škofov, ki delujejo na vseh petih celinah (med njimi sta tudi dva škofa, ki sta bila člana slo- ^T PglHMilHMIBMiat mm^M■■■■■■■■ '»K. "Wmmw Trudna je pesem korakov, pota v megli se gube, dom naš je daleč nekje: tlači nas teža oblakov. ne škofijskega postopka, odgovorila, da je bil škofijski postopek v primeru Lojzeta Grozde-ta pravilno in veljavno opravljen. Obenem je sporočila, da ima odslej postopek v rokah ad-vokatinja dr. Coreale Silvija Monica pod vodstvom relatorja p. Ambrozija Esserja. Namestnik postulatorja v Sloveniji je g. Franc Vrhunc, ki vabi slovenske vernike, da se v svojih prošnjah zatekajo k Božjemu služabniku Grozdetu in da morebitna usli-šanja v važni zadevi pisno sporočijo na njegov naslov: kanonik Franc Vrhunc, Ciril-Meto-dov trg 3/11, 1000 Ljubljana. Za stroške postopka pa lahko prispevate denarna sredstva na naslov: Nadškofija Ljubljana, p.p. 1990 štev. ŽR:50100-620-133 051010115-51608 z oznako »Fond Lojzeta Grozdeta«. msm. TEDEN, KI PUSTI PEČAT ZA VSE ŽIVLJENJE Letos je bil na Uskovnici pod Viševnikom že 16. uskovniški teden, ki ga pripravlja salezija-nec Jože Vidic z nekaterimi so-brati salezijanci in mnogimi mladimi animatorji. V treh tednih so se zvrstile tri skupine mladih, ki so štele 65, 70 in 75 udeležencev. Uskovnica je pojem: s svojo lego, dostopom, programom, jutranjimi pismi, celodnevnim pohodom v naravo, zabavnimi in kulturnimi večeri, doživetimi mašami, petkovo spovedjo, obveznimi solzami za sklep ... Osnovna tema letošnjih uskovniških tednov je bila misel: Kristus, dar za vse. Dopoldanski gostje so mlade izzivali k razmišljanju, kaj lahko sami mladi storijo za mlade. O mladih in salezijanskem preventivnem sistemu je spregovoril F. Maršič, o mladih in njihovi odprtosti za probleme vrstni- kov B. Cestnik; projekt Skala pa je predstavil F. Brečko z animatorji. V predstavitveni zgibanki so bili mladi takole nagovorjeni: »Bog je že od nekdaj klical preroke. Kristus je poklical apostole. Kliče tudi danes. Kristus je dar za vse, za tiste, ki ga poznajo in tudi za one, ki ga ne poznajo. Mladi smo poslani za mlade. Vsak, ki pozna Kristusa, je že prejel velik dar. Tudi ti poznaš Kristusa. Tu se začnejo mnoge zgodbe mladih prerokov ... Animator je prerok, ki je rad z mladimi, ki ... živi 24 ur na dan kot dar za druge ... Želiš tudi ti začeti svojo zgodbo? ..,«: Janez mm: NENADOMESTLJIVO PRIČEVANJE Kdo med rakovniškimi romarji ne pozna rakovniškega vrta!? Nekdaj ga je z vso ljubeznijo obdeloval sobrat pomočnik Lojze Pustovrh, danes pa nadvse skrbni in delovni Andrej Sajko, doma iz Rogaške Slatine. Skrito in tiho je njegovo življenje, a vse iz ljubezni: do Boga, do so-bratov, do mladih. Kolike Ljubljančane na spomlad razveseli s čvrstimi in lepimi sadikami za paradižnik, papriko in druge po-vrtnine; poleti skrbno bedi nad rastjo in iz njegovega vrta prihaja najboljši paradižnik (glejte sliko), paprika, čebula, fižol in še marsikaj ... Obenem pa tako goreč redovnik in Marijin častilec. Duhovni sadovi njegovega redovniškega življenja so vredni še neizmerno več kot tisti na njegovem vrtu! SEDMA GENERACIJA MATURANTOV 16. julija, na god karmelske Matere Božje, so se v zavodu sv. Frančiška Šaleškega v Želim-Ijein dijaki, profesorji in vzgojitelji razveselili rezultatov mature: vsi, ki so opravljali maturo, so jo naredili; tudi povprečje njihovih rezultatov je na zavidljivi ravni. Ne gre prezreti, da sta med najbolj uspešnimi dve skoraj povsem slepi dijakinji. Njima in vsem drugim želimo, da bi jim bilo štiriletno že-limeljsko obdobje v močno oporo na poti v življenje. september - oktober • 5*2001 ll sns i DRUGI POLETNI GLASBENI TABOR GLASBENE ŠOLE RAKOVNIK Od 8. do 12. julija se je nekaj nad dvajset zavzetih glasbenikov iz glasbene šole Rakovnik odpravilo na prvi poletni glasbeni tabor v Novo Štifto na Dolenjskem. Zavzeto delo so vodili štirje profesorji glasbene šole: Polona, Peter, Rudol- fina in Cabriela. Poleg zavzetega osebnega in skupinskega muziciranja so si enkrat ogledali koncert na blejskem otoku. Za sklep so pripravili prisrčen in bogat koncert, ki so se ga udeležili mnogi starši in sorodniki ... Glasbena šola Rakovnik bo jeseni začela s svojim delom že četrto leto, vpisanih je nad sto učencev, ubada pa se predvsem s finančnimi problemi: glasbena šola namreč še ni verificirana in tako še ne more prejemati koncesije s strani države. Zato prosi za pomoč tudi bralce Salezijanske-ga vestnika in prijatelje lepe glasbe. Zmožnost presajevanja orgcfnov je eden vidnfffih uspehov sodobne medicine. Mnogo ljudi tako lahko živi s podarjenimi organi. In ne samo to. V začetku so bila zdravstvena središča, ki so bila usposobljena za takšne posege, zelo redka in oddaljena, danes jih je veliko več. Gre sicer za zahteven kirurški poseg, ki pa postaja del redne medicinske prakse. Leta 1996 seje Evropa lahko pohvalila s 3249 presaditvami srca, s 726 presaditvami pljuč in s 16453 presaditvami ledvic. Danes lahko deset tisoč pacientov računa na podarjene organe. Moj namen ni govoriti o medicini, ampak o novih možnostih, ki jih to dejstvo nudi za izpolnjevanje krščanske zapovedi ljubezni. Znani so nekateri herojski primeri, ko je fant daroval eno od ledvic, da je njegov brat ostal pri življenju. Žal tudi na to področje sega kriminal. Slišali smo za novice, da prenašajo darovane organe iz tretjega sveta v Evropo, predvsem organe otrok. Razvoj na tem področju je prinesel sprejemljivo ponudbo: svobodno izraziti voljo darovati svoje organe, potem ko nastopi smrt. Na ta način si utira pot nova kultura darovanja organov. Mnoge države so prosile svoje državljane, naj izrazijo svojo voljo, da so po smrti pripravljeni darovati svoje organe. Namesto da bi zdrave organe pustili zemlji, ti lahko služijo drugim ljudem. Samo pod pogojem, da to ne postane trgovina. Gre namreč za darovanje in ne za kupovanje. Kaj si lahko mislimo ob tem? Darovanje organov v času življenja nam postavlja legitimna etična vprašanja: potrebno je upoštevati ne samo odgovornost do svojega življenja, pač pa tudi pravice tistih, katerim pripadamo: žena, mož, otroci, namembniki našega poslanstva ... Prošnja za darovanje organov je predvsem prošnja za darovanje po smrti. Poznamo slaven primer: don Gnocchi je pustil svoje oči slepim otrokom. Člani salezijanske družine prav v tem, da smo "salezijanska", lahko odkrijemo nov namig za to dejanje ljubezni, humanizma in svobode, da darujemo to, kar moremo, za življenje drugih. Jezus je dal svoje telo za nas. V življenju sv. Frančiška Šaleškega beremo, da je v času, ko je bil študent prava v Padovi, videl, kako so se študenti medicine pulili, da so lahko proučevali anatomijo na človeških truplih. Zato je v testamentu zapisal, da po smrti lahko uporabijo njegovo truplo v raziskovalne medicinske namene. Zgled ljubezni, realizma in humanizma. Pri darovanju organov gre vsekakor za hoteno osebno dejanje. Torej ne pride v poštev, da bi bilo darovanje organov zapisano v kakšen zakonsko obvezen zdravstveni program. Z druge strani je jasno, da darovanje organov ni v nasprotju s krščansko vestjo; še več, to je izraz zrele evangeljske ljubezni. Juan E. Vecchi, vrh. predstojnik september - oktober • 5*2001 ll ŽUPNIJSKA GOSPODIN)A67LET... 1. novembra bo slavila svoj 90 rojstni dan Marija-Micka Vo-grin, ki je že 67 let župnijska gospodinja. Rodila se je 1.11. 1911 v Bogojini (Prekmurje) in je že kot dveletni otrok izgubila mamo, leto pozneje pa je v 1. svetovni vojni padel še oče. Siroto je vzgajala babica. Kot deklica je morala pomagati pri vseh opravilih okrog hiše in kot pridno dekle je pomagala tudi v domačem župnišču. Tedanji kaplan Janko Breznik ji je svet o v a I , naj gre na kuharski tečaj. Zato je leta 1934 šlavžup-n i š č e Dol pri Hrastniku, kjer je ostala dve leti, leta 1936 pa odšla za kuharico na Muto. Med vojno vihro so na začetku leta 1941 izgnali župnika Breznika na Hrvaško, junija pa še njo in to v zapor Vojnič. Po prestani kazni je zagrebški škof Stepinac dodelil župniku Brezniku faro v Dol. Dubravi. Novembra 1941 se mu je spet pridružila Marija in mu pomagala vse do njegove smrti I. 1978. Potem je ostala gospodinja tudi pri novem župniku do I. 1989, do I, 1993 je gospodinjila v Orehovici, od tedaj pa vse do danes v župniji Virje pri Koprivnici. Dolgo časa je že članica združenja molivcev za duhovne poklice, članica Mašne zveze in se kljub častitljivi starosti rada udeležuje duhovnih vaj. Posebej rada pride v Veržej in na Brezje. Želimo ji, da bi ji Gospod podaril še novih moči, da bo lahko še nadaljevala dela krščanske ljubezni v poklicu župnijske gospodinje ... skih ramah. Želimo, da bi gospodinjski tečaj pripomogel k temu, da dekleta postanejo dobre gospodinje in mamice, ki se domačih opravil lotijo z ljubeznijo in veseljem. s. Damjana UČILI SMO SE ITALIJANŠČINE Za zaključek italijanskega tečaja, ki je med šolskim letom potekal pri sestrah HMP na Bledu, nas je nekaj od udeležencev skupaj s s. Ivanko obiskalo mangrtska jezera, povzpeli pa smo se tudi do koče Zacchi pod Poncami na višini 1 380 m v Italiji. Naše popotovanje je bilo zanimivo in zabavno, kot so bile prijetne in prijazne ure italijanščine med letom. Ozračje na naših šolskih urah je bilo vseskozi polno domačnosti in topline kljub starostni razliki tečajnikov. In vsaka italijanska beseda, ki smo seje naučili in jo znali tudi uporabiti, nas je razveselila in opogumila. Vsi smo hvaležni našim učiteljicam s. Ivanki, s. Simoni in s. Danijeli, zahvaljujemo se jim za njihovo potrpežljivost in upamo, da nas bodo z novim šolskim letom spet sprejele medse in nam posredovale znanje tega tujega jezika. J Gospodinjski tečaj je pri nas tako zastavljen, da nekako predstavlja ŠOLO ZA ŽIVLJENJE. Dekleta uvajamo v skrivnosti veselega opravljanja najrazličnejših gospodinjskih opravil: delovne skupine Se zvrstijo pri kuhanju, šivanju, likanju, pripravi pogrinj-kov, strežbi, vezenju, izdelovanju makrameja ipd. Čeprav se sestre in naši sodelavci pri programu trudimo za kvalitetno ponudbo, čutimo, da stroka ni. vse, kar mladi potrebujejo za življenje. Naša velika skrb je zato tudi ta, da bi dekleta začutila, kako gospodinjska opravila niso le težka mora in '''ivo breme na žen- GOSPODINJSKI TEČAJ -ŽIVLJENJU NAPROTI Gornjetrška skupnost sester Hčera Marije Pomočnice v Ljubljani že kar nekaj let prireja GOSPODINJSKI TEČAJ za odraščajoča dekleta. V poletnem času sta že utečena dva termina: najprej teden začetnega gospodinjskega tečaja, nato pa malo krajši tečaj nadaljevaljne stopnje. Prijavlja-se dekleta iz vseh predelov Slo-srednješolke, študentke, absolventke ali celo de-poroko. Letos je bilo SPOMINI IZ DAVNIH DNI KOT JIH JE ZAPISAL JOŽEF MEZE, PRVI SALEZIJANEC, KI JE PRIŠEL NA RAKOVNIK LETA 1901 Edini prebivalec, ki smo ga našli v gradu ob svojem prihod,u je bil čuvaj, hišnik in oskrbnik po imenu Pavlin. Bil je mož stare korenine, original, ki bi zaslužil, da bi ga ovekovrečilo spretnej-še pero, kot je moje. Znal je mnogo povedati o raznih čudovitih dogodkih najbolj pa, kako je v Rakovniku strašilo, preden so prišli tja salezijanci. Zato se je tedaj splošno po Ljubljani govorilo o tem, kako na Rakovniku straši. Mož je ostal pri salezijan-cih do svoje smrti. Pred nami je ostalo odprto važno, odločilno vprašanje: kaj bomo delali na Rakovniku, kako se lotili vzgoje mladine, radi katere smo bili pozvani? Težko vprašanje! Manjkalo je vseh predpogojev za kak izdaten začetek. V tem so nam dnevi minevali počasi in čakali smo, da nam Božja previdnost pokaže kako pot. Dne 8. decembra popoldne so sklicali prvi sestanek sotrud-ništva, kolikor ga je bil že g. Smrekar organiziral pred našim prihodom. Sestanek smo imeli v starem katoliškem domu tam nekje pri Križankah. Govoril je g. Smrekar, navzoča sva bila g. ravnatelj in jaz: g. Perovšek je ostal doma in čuval dom. Nekoliko se še spominjam govora g. Smrekarja. Prispodobi I je Rakovnik Betlehemu in salezijan-sko delo Jezusu, ki se je razvijal počasi in rastel v modrosti pred Bogom in ljudmi. Po govoru je povabil navzoče, naj se dajo vpisati med sotrudnike, ako se še niso. Spominjam se, da se je tisti večer dal vpisati med sotrudnike gospod, ki je še da- nes ves naklonjen salezijancem in to je g. AL. Kocmur, ravnatelj I. Delav. Kons. Društva. Po sestanku sotrudništva sva se že pozno zvečer vrnila z ravnateljem na Rakovnik. Kaj naj-deva doma? Prvega našega gojenca. Imam ga pred očmi, kakor da bilo to včeraj. Stal je v prednji sobi na desni v gradu, kjer sva imela z g. Perovškom svojo učilno sobo, zavit v zelen havelok. Plašno je gledal svoje bodoče predstojnike in inštruktorje. Bil je to Maks Simončič, ki se še danes z veseljem in ponosom spominja, da je bil prvi salezijanski gojenec na Rakovniku. Vsi smo bili veseli, da smo prav na Brezmadežno dobili prvega gojenca in videli smo v tem dogodku zagotovilo posebnega Marijinega varstva. Kmalu se je oglasil drugi gojenec France Osolnik, sedaj duhovnik ljubljanske škofije in nato še tretji, četrti. Prvo leto je število gojencev naraslo na sedem. Prva obednica za gojence je bila v tisti nizki sobi v pritličju, kjer je sedaj shramba za sadje in druge slične pritikline: ena izmed spalnic pa tam, kjer je sedaj shramba za papir. Kakšno je bilo naše življenje tedaj? Tako živahno, kakor mogoče nikdar pozneje. Malo nas je bilo, a ob prostem času smo napravili več hrupa kot sedaj, ko je čez sto gojencev. Daleč na okoli po Barju se je razlegalo veselo kričanje naših prvih gojencev in ker tedaj še ni bilo hiš v rakovniški neposredni okolici, smo bili glede igrišča zelo velikopotezni: prav do železniške proge in še čez je segala meja naših teritorialnih zahtev. To so bili pač začetki, ki jim je kumo-vala najpristnejša poezija brez zunanjih oblik, v katere se je pozneje hočeš nočeš moralo vkleniti gojence, ko je naraslo njihovo število. G. Smrekar nas je v prvih dnevih, kakor tudi v poznejših časih, pogostokrat obiskoval ves vesel, da so se uresničile njegove želje, da so salezijanci po dolgem pričakovanju vendarle dospeli na slovenska tla. Gotova resnica je, da bi brez tega blagega, gorečega gospoda, ki sedaj počiva na pokopališču svojega domačega kraja pri sv. Heleni, danes najbrž ne bi bilo slovenskih salezijancev in med Slovenci bi bil don Bosko najbrž še danes neznan in neznana bi bila pobožnost do Marije Pomočnice, ki je sedaj tako razširjena med našim ljudstvom. Zato pa je naša dolžnost, da se ob 25. letnici obstoja salezijanskega delovanja med Slovenci spominjamo tega blagega moža, ki je prav pri svojem delovanju za pripravo salezijanskega doma veliko pretrpel in doživel mnogo bridkih ur. Zato ob koncu teh mojih kakršnihkoli spominov zakličem: Slava spominu ranj-kemu opatu Janezu Smrekarju! Salezijanski vestnik, 6/ 1926, str. 124s september - oktober • 5*2001 ll GOSPOD, DAJ MI MODROST Med letošnjimi slovenskimi novomašniki je tudi salezijanec Peter Končan, doma iz Šentjošta nad Horjulom. Prvo nedeljo v juliju so se mnogi sorodniki, prijatelji in znanci ter župljani Šentjošta veselili njegove nove maše. Že lani je kot diakon deloval med mladimi v Želimljem, kjer bo tudi v prihodnje nadaljeval svoje salezijansko in duhovniško poslanstvo. Sam pripoveduje o svoji poti do poklica in o poti darovanja in služenja, ki se odpira pred njim. KORENINE POKLICA Moja zibelka je tekla v Sentjoštu nad Horjulom, kjer sem se rodil 30. 5 1974 vernima staršema, mami Ani in očetu Francu. Poleg mene, ki sem najmlajši, sta podarila življenje še trem otrokom. Imam namreč še dva brata, Janeza in Franca, ter sestro Mileno. Lahko bi rekel, da je bilo moje otroštvo srečno, predvsem po zaslugi mojih dobrih in skrbnih staršev. Prav tukaj verjetno tiči tudi vzrok, da sem zaslišal Gospodov klic in se odločil, da mu sledim kot salezijanec -duhovnik. Za vso ljubezen in dober zgled jima bom vedno hvaležen. SREČANJE Z DON BOSKOM Salezijance sem pobliže spoznal na duhovnih vajah v Želimljem, ki sem se jih redno udeleževal od četrtega razreda naprej. Pritegnila me je predvsem njihova sproščenost in pristno zanimanje za nas mlade. Tako mi ni bilo težko, da sem se že takoj po osnovni šoli odločil, da grem v Želim-Ije in tako začnem duhovno avanturo, ki mi jo je določil Gospod. V letih študija pri nas in v tujini sem rasel in poglabljal svojo poklicanost ter širil svoje duhovno, kulturno in intelektualno obzorje. Čedalje bolj sem spoznaval in tudi vzljubil don Boska, ki je bil, kot rad včasih rečem mladim, eden največjih »frajerjev«-. Znal je na najboljši možni način odgovoriti na potrebe mladih svojega časa in je bil tudi sposoben, s svojo pristno izkušnjo Boga, začrtati kariz-mo, ki je živa še danes. PRINAŠALEC BOŽJEGA UPANJA Vesel sem, da sem sledil Gospodovemu klicu in postal duhovnik. To je velika in odgovorna naloga, zato prosim, kot kralj Salomon; »Gospod, daj mi modrost!« Daj, mi notranjega ognja, da bom vztrajal na poti, da bom luč ljudem, daj mi prave razsodnosti, da se bom znal v vseh trenutkih življenja vedno odločati tako, kot je Tvoja volja. Kot duhovnik bi bil rad prinaša-lec Božjega upanja in ljubezni, prinašalec veselega oznanila vsem ljudem, posebno mladim, posebno tistim, ki so najbolj preizkušam, ki so najbolj na obrobju vsega dogajanja, tistim, ki imajo od življenja najmanj. Mladi so tisti, ki mi dan za dnem osmišljajo mojo odločitev. Rad sem med njimi in jim želim, da bi bili srečni. Srečni pa bodo le tako, če bodo sledili temu, v kar so poklicani. Rad bi jim odprl oči za vse lepo, ki je okrog njih, da bi spoznavali Boga v majhnih stvareh, ki jim jih iz dneva v dan naklanja, v ljudeh s katerimi se dan za dnem srečujejo, da bi ga spoz- september - oktober • 5*2001 ll na I i v lepoti narave, ki vsa živi in diha od polnosti Božjega življenja. Vsak mora spoznati bogastvo, ki ga je Gospod položil v njegovo srce in iz sebe narediti nekaj lepega, nekaj velikega. Mladi, odpravite se s pogumom na pot duhovne avanture! Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste me na tak in drugačen način spremljali na poli duhovnega poklica. Na poseben način sem hvaležen vsem, ki ste molili zame. Obljubljam vam, da bom tudi jaz za vas molil, hkrati pa se vam Se naprej loplo priporočam v molitev, da bi bil dober duhovnik, in da bi na svoji poti vztrajal. novomašnik Peter Končan sdb MOLITVENI NAMENI ♦ SEPTEMBER Z veseljem se spominjamo rojstva Device Marije, iz katere je izšlo sonce pravičnosti, Kristus, naš Bog. Molimo za slovenske družine, da bi z radostjo sprejemale nova življenja. ♦ OKTOBER Če rožni ven'c boš molil rad, dobil boš milost vsakikrat... Molitev rožnega venca v oktobru namenjamo za milost stanovitnosti v zakonskem, duhovniškem in redovniškem poklicu. ♦ NOVEMBER V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. V novembru molimo za naše pokojne sorodnike, duhovnike in vse Bogu posvečene osebe, da bi bili čimprej deležni radosti nebes. ZAKAJ SQ NAM VZELI NAŠEGA ŽUPNIKA« Odgovor na gornje vprašanje, ki sem ga v času duhovniških premestitev večkrat slišal, ni preprost. Omeniti želim vsaj kako misel, ki nam lahko pomaga razumeti premestitve duhovnikov, da bomo to dejstvo v duhu vere sprejemali kot zreli kristjani. Zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev je eno najtežjih opravil škofa ali redovnega predstojnika(ce) premeščanje duhovnikov, redovnikov in redovnic na novo delovno mesto. Razlogov za premestitve je veliko: smrt, odhod v zasluženi pokoj, želja duhovnika, konkretne potrebe župnije, prihod novomašnikov, pa tudi odločitev posameznega duhovnika, redovnika ali redovnice, da zapusti duhovniške ali rodovniške vrste. Nastalo vrzel je potrebno zapolniti. Razen tega pa je splošno prepričanje, da je za dušnega pastirja in /a farane koristno, da se po desetih ali dvajsetih letih zamenja delovno mesto. Škofje in predstojniki upoštevajo potrebe Cerkve, potrebe posameznih župnij ali drugega delovnega mesta v Cerkvi, pozorni so na osebne darove duhovnikov, redovnikov in redovnic in tudi na njihove želje, kolikor je to le mogoče. Pri premestitvah je potrebno veliko pogovorov, da se najde najboljša rešitev. Ni lahko uskladiti vseh vidikov: zahtevnost nove službe, želja premeščenih in še posebej želja faranov, ki si navadno želijo mladega, simpatičnega, družabnega duhovnika ... Premestitve na nova delovna mesta v Cerkvi je treba gledati z očmi vere, v luči nebeškega kraljestva, drugače se prej ali slej zatakne. Razne delegacije na škofijo in anonimna pisma ne koristijo nikomur, ne duhovniku, ki odhaja, ne vernikom določene župnije, še najmanj pa duhovniku, ki prihaja, ker mu na ta način dajo vedeti, da je nezaželen ... Tudi letos smo lahko občudovali držo mnogih kristjanov, ki so se s solzami v očeh poslavljali od dosedanjega dušnega pastirja, en teden pozneje pa z radostjo in novim upanjem sprejeli drugega, ki jim ga je poslala Božja previdnost. Pomembno vlogo pri spremembah služb, zlasti na župnijah, ima odhajajoči duhovnik, katerega sveta naloga je, da pripravi farane na dostojen sprejem novega dušnega pastirja ali katehistinje. Probleme pa navadno delajo ljudje, ki mislijo zgolj po človeško in jim je malo mar resnični blagor duš. Vsem, ki so biii letos premeščeni iz kateregakoli vzroka, posebej še novomašnikom, želimo molivci za duhovne poklice obilo Božjega blagoslova na novem delovnem mestu. V ta namen in še posebej za nove duhovne poklice bomo molili na molitvenih srečanjih, ki bodo na praznik Marijinega rojstva 8. septembra na Brezjah, Ptujski gori in Sveti gori. Dragi molivci, kdor le more, naj na ta dan poroma in pri Materi Mariji prosi za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost. Ivan Turk, voditelj SMZ Ivan Turk Ul. br. in enotnosti 1, 9241 Veržej, tel. 02/588-90-60 ali 040/533-440 september - oktober • 5*2001 ll te^Mto ........ MOLITEV, KI JE PRIŠLA IZ SRCA SVETEGA BERNARDA OD MOLITVE REDOVNIKOV DO MOLITVE KRŠČANSKEGA LJUDSTVA Od leta 1090 do 1153 je v Franciji živel sveti menih Bernard iz Clairvauxa. Bil je nežno vdan Božji Materi. Hotel ji je izkazati svojo ljubezen na vsak način. Trudil se je tudi, da bi jo ljudje častili in molili kot Mater vseh kristjanov. V ta namen je zložil lepe molitve, med katerim je najbolj znana Pozdravljena Kraljica. Zložil jo je, da bi jo njegovi sobratje peli v samostanu v Clairvauxu, katerega opat je bil. Navada prepevanja Pozdravljena Kraljica ob sklepu večerne molitve se je hitro razširila po vseh samostanih cister-cijanske družine (redovniki, ki so posvetili življenje molitvi in obdelovanju zemlje; pri nas so v Stični). Ljudje, ki so ob koncu dneva slišali brate peti to lepo molitev Devici, so jih kmalu začeli posnemati, in tako so Pozdravljena Kraljica začeli peti in moliti tudi v cerkvah in krščanskih hišah. Mnogi škofje so to molitev naučili ljudi in sam papež je ukazal, da jo morajo vsi duhovniki in redovniki ob sklepu svoje velike molitve vsak dan moliti za vse Božje ljudstvo. Tu so besede, s katerimi je sv. Bernard zložil to molitev: ozdravljena Kraljica, mati usmiljenja, življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo izgnani Evini otroci; ktebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni, torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija. september - oktober • 5*2001 ll september - oktober • 5*2001 ZADNJE BESEDE Leta 1146 je sveti redovnik Bernard obiskal germansko mesto Spir, ki je bilo takrat sedež cesarstva. Sloves svetnika se je razširil in mnogo ljudi ga je sprejelo z občudovanjem in spoštovanjem. V nedeljo 28. decembra je - .^nradom vstopil v največjo cerkev mesta, kjer so častili antično Marijino sliko. Ljudje, ki so napolnjevali cerkev, so videli Bernarda, ki je dvignil oči k Devici in jo glasno pozdravil s temi veselimi besedami: 'O mila, o do-brotljiva, o sveta Devica Marija!' Od takrat so te zadnje besede dodane molitvi POZDRAVLJENA KRALJICA in mi jih še vedno molimo. NALOGA Pogosto bom molil POZDRAVLJENA KRALJICA VSAKA MATI PRISKOČI OTROKOM NA POMOČ Med številnimi molitvami v čast Gospe je POZDRAVLJENA KRALJICA zagotovo ena najlepših. Verjamem, da je pres-veta Marija zelo zado- jmSP MOLITEV Sveta Marija mati usmiljenja, želim te imeti za močno pomočnico v življenju in ob smrti. Pogosto bom molil POZDRAVLJENA KRALJICA, kije prišla iz srca sv. Bernarda ¡n jo moli na milijone kristjanov. Ti pa blagoslavljaj moje življenje in me ob koncu dni za roko popelji kivojemusinuJezusu, da me sprejme v Nebeški mir. voljna, ko jo imenujemo "Mati usmiljenja, življenje sladkosti, upanje naše". Mati ne more, da ne bi priskočila na pomoč otrokom, ki jo kličejo in jokajoč razodevajo svoje potrebe. In tako v POZDRAVLJENA KRALJICA mi spominjamo našo nebeško Mater, da smo "Evini otroci", da torej v sebi čutimo izvirni greh in da občutimo uboštvo, skušnjave in šibkosti, ki izvirajo iz tega greha. Tako jo polni zaupanja v njeno ljubezen prosimo, naj nas brani, tako kot močna odvetnica brani tistega, ki je obdolžen krivde, da posuši naše solze in nas potolaži. In končno prosimo, naj nas po tem življenju, ki je tako zelo podobno izgnanstvu, v katerem se čutimo sužnji zla, privede k svojemu Sinu v kraljestvo veselja in miru. Ob poslušanju teh besed, ki prihajajo iz naših ust in našega srca, Marija, ki je naša prava Mati, ne bo mogla, da nam ne bi priskočila na pomoč in nas vzela pod svoje varstvo. (II Cattolico Provve-duto, str.4)-45) VSAK DRUGI MESEC D0NB0SK0 PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška6, p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel.: 01/427-3028 faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.si . V VSAKEMU*^k neb Programa poletnega (večinoma enotedenskega) oratorija se je v približno 90-ffi župnijah udeležilo okrog 6000 otrok, -program pa vodilo kakih 1000 mladih animatorjev. Murskosoboškianimatorjisosvoj program, kije bil podoben tudi na drugih oratorijih, predstavili takole: » Vsak dan se je okrog 80 otrok (drugje od25-230) zbralo ob dvigu zastave, kije napovedoval začetek dneva. Zatem je sledila zgodba o sv. Janezu Bosku, ustanovitelju salezijancev, sester HMP in oratorija. Po zgodbi smo o njej razmišljali pri katehezi. Sledile so zanimive igre, po odličnem kosilu pa smo svojo ustvarjalnost preizkusili v odlično pripravljenih delavnicah, kjer smo izdelovali spominke izraznih materialov: rože iz blaga, okvirje za fotografije, vaze. obeske iz gline, cofke ...(v večini oratorijevpa delavnice dopoldne, igrepapopoldne!). Obsredahsmo se podali na izlet... Sodelovali smo pri sv. maši za uvod oratorija, sredi tedna imeli svojo, oratorijsko, sv. mašo, vnedeljopašezazaključek uspešnega dela. Za popestritev smo organizirali vodne igre, karaoke, razne tekmovalne igre... DA bi tudi starši videli del našega ustvarjanja, smo v soboto skupaj z njimi pripravili piknik. Tega projekta ne bi mogli izvesti brez številnih sponzorjev, katerim se za vse prispevke iskreno zahvaljujemo. Med nami se je spletlo veliko novih prijateljskih vezi, za katere upamo, da se naslednje leto še okrepijo.« VESELJE OB SREBRNOMAŠNIKU • Animatorji so vsako jutro zaigrali del zgodbe. V delavnicah smo 'ustvarjali' volnene ovčke, umetniško pobarvali zid pred župniščem z motivi don Boskovega otroštva, izdali časopis, pripravljali okusne jedi. Manjkalo ni niti velikih iger, veselja v bazenu in pohoda, kjer smo pekli klobase. Zadnji dan smo se spomnili g. župnika Mirka, ki je obhajal srebrnomašni jubilej ter ga presenetili z lepim programom, torto in darili. Marko • V Murski Soboti smo imeli letos jubilejni 10. oratorij, zato smo ga imeli kar dva tedna ... Ob sredah smo se podali na izlet, kjer smo spoznali, kaj vse je potrebno, da nastane kruh, zato smo si ogledali mlin v Gornjih Petrovcih in mlina ter pekarno v Veržeju ... animatorji • Naš oratorij je imel svojo himno in zastavo ter osrednje geslo: »Od tebe si ne želim drugega, kot da si dober in vedno vesel!« (sv. Janez Bosko). Vsakodnevno druženje smo zaključili z raznimi igrami, v soboto pa dvorišče za nekaj časa zamenjali s travniki in gozdom, kjer smo pripravili orientacijski pohod... To je bil prvi oratorij v naši župniji in dekaniji. Lahko rečemo, da je otrokom in animatorjem uspelo, oratorij je zaživel. Želje otrok in njihovih staršev so, da bi pestro in kakovostno preživljali počitniške dni, zato mladi iz župnije Kovor obljubljamo, da bo oratorij še živel. animatorji Sredi Šenčurja cerkev stoji, prid'te pogledat, kaj se godi. Mnogo je hrupa, prijaznih besed, tak oratorij je na pogled. Prid'te k nam, ker tu je veselo, tu se igra in tu se bo pelo. « Vmes pa imamo tudi molitev, 1| to je prava duhovna sprostitev. Vsi smo veseli, vsi lahkih nog, saj je nad nami - naš ljubljeni Bog. Špela Novak Begunje na Gorenjskem, Beltinci, Bled, Boči Cerklje na Dolenjskem, Cerklje na Gorenjsker Toplice, Gorje, Griže - ml. in st., Griže - Ank Domžalah, Kapele pri Brežicah, Kikinda-Voj center, Kranj Zlato Polje, Kranjska Gora, Lesc Rakovnik, Lj. Rudnik, Lj. Sv. Jakob, Lj. Trnovo, Luče ob Savinji, Maribor J. Bosko, Mengeš, IVI Mužlja - Vojvodina, Novo mesto - Šmihel, Od Prečna, Preska, Radovljica, Rakek, Reteče, f ca, SJovenska Bistrica, SodražicaL Stična, Sv. ca), Šempeter pri Gorici, Šenčur, Šentjanž, Še Šentrupert, Škocjan pri NM, Škofja Loka, Skof Litiji, Štanga, Trebnje, Trstenik^Turnišče, Vele: Dobrepolje, Žalna, Železniki, Zelimlje. (Če so podatki pomanjkljivi ali nepravilni, vas-. 1996 - 25 župnij, 1600 otrok, 360 animatorjev 1997 - 35 župnij, 2400 otrok, 480 animatorjev 1998 - 42 župnij, 3000 otrok, 550 animatorjev 1999 - 60 župnij, 4000 otrok, 750 animatorjev 2000 - 75 župnij, 4900 otrok, 900 animatorjev 2001 - 90 župnij, 6000 otrok, 1000 animatorjev p^gORlGA^ «Krovni PiVkn Od tebe si ne želim drugega, kot da si dober in vedno vesel. D. Bosko Med nami se je spletlo veliko novih prijateljskih vezi za katere upamo, da se naslednje leto še okrepijo. a, Bohinjska Bistrica, Boštanj, Bučka, Celje, Čemšenik, Dob, Dol pri Ljubljani, Dolenjske iran, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Jarše pri rodina, Komenda, Koroška Bela, Kovor, Kranj i, Litija, Lj. Ježlca, Lj. Kodeljevo, Lj. Polje, Lj. .j. Zadobrova, Ljutomer, Logatec, Loški Potok, ■na Peč, Mozirje (Lepa Njiva), Murska Sobota, anci, Pišece, Podgorica (Črna gora), Polšnik, Dgaška Slatina, Selenča - Vojvodina, Sevni-Helena - Dolsko, Sv._Primož (Radlje/Vuzeni-itjošt„nad Horjulom, Šentjurij pri Grosupljem, ¡ca, Šmarjeta, Šmartno ob Dreti, Šmartno pri jvo, Velike Lašče, Veliki Gaber, Veržej, Videm mimo, da obvestite uredništvo I/estnika.) Sai..,vc H« Križev: »fctovc^ ■-."..it Vi ' G.Hadsods ieoriSj' Hu t».. iensi^ Krtlevc"» fa.m«ča ^Lu, i o m m SL.aRAOE« Srnam N8ist»r*S'e ■ jj^orn»»® '-TUJ..., tiHlitim 'KL£NJ£ ."i t! r- O poim J gfy.-gt m&em m Q ■ S,..'mi ',,. \3JWNUE He ^ y JHSftiitfciiK Bemikifg, Mftli; tKc,;« But-ijako Gsibfi«" --itopiice SAof ^MeiltoS ■ KRNOMEL ■«■¡BU POSLANSTVO MATERE MAMA PO VZORU MAME MARJETE Prvi spomin, ki ga je veliki vzgojitelj mladih sv. Janez Bo-sko imel na svojo mater, je bila njena roka. Janez je imel komaj dve leti, ko ni hotel oditi iz sobe, v kateri je umiral njegov oče. »Ubogi sin, pojdi z menoj, sedaj nimaš več očeta,« je dejala mati, planila v jok in me prijela za roko ter me odvedla ven. »Jokal sem, ker je jokala ona,« je mnogo let kasneje zapisal v svojih Spominih. Marjetina roka, četudi zgarana in strta od bolečine in skrbi za prihodnost, je bila blaga in trdna: nikoli ne bo zapustila'svojih otrok. »Lahko nas zadenejo preizkušnje, toda šli bomo naprej; naj se zgodi karkoli, ti se lahko zaneseš name« je bilo v tem trenutku njeno pomembno sporočilo najmlajšemu sinu. Marjeta je imela tedaj 29 let, Janezek 2, Jože 4, Anton pa 14 let. Antonu je bila Marjeta samo mačeha. Povrh tega je bil Anton tedaj pu-bertetnik, dober delavec, toda trdoglav in ljubosumen. V svoji situaciji je bila Marjeta zelo moderna mati: vsa odgovornost za družino je bila na njenih ramah. Pogost problem današnjih mater je, da so same. Same so, ker imajo dvojno delo: v službi in doma; same so, ker zaradi obilice dela ne morejo biti z otroki; ali pa ostajajo same pri vzgoji otrok. Mama Marjeta je bila predvsem navzoča. Njena ljubezen je popolna in dejavna, z malo besedami, a veliko dejanji, nenehen zgled, popolno darovanje. Bila je nepismena kmetica, toda zelo razumna, modra in uravnovešena. Pri vzgoji svojega sina Janeza Bo-ska je imela veliko vlogo. Njeni nauki so bili preprosti, a veliki. Poglejmo si jih nekaj: Odločitev in pogum sta prva zagotovila uspeha. Don Boska ni nihče nikoli videl obupanega. Tudi njegove matere ne. V družini mora vsakdo prijeti za delo. Mama Marjeta je že zgodaj naučila svoje sinove delati tako doma kot na polju. Janez je moral delati, da si je lahko služil denar za študij: tako je delal kot krojač, mizar, natakar in br vec.Tudi ko je pozneje v svojih domovih sam imel svoje fante, pri njem ni nihče lenaril. Kadar je kakšen deček pritekel k mami Marjeti, da bi mu prišila gumb, mu je ponudila iglo rekoč:¿»Zakaj ne poskusiš sam? Treba se je naučiti vsega po malem.« Značaj je treba obvladovati. Vsak otrok ima svoj značaj, toda vsakdo se ga mora naučiti obvladovati. Mama Marjeta je z ljubeznivostjo in potrpežljivostjo upognila Antonovo trdoto. Z veliko pozornostjo je sledila Janezkovemu razvoju. »Janez ima v sebi močan občutek gotovosti vase, ki se zlahka prelije v ošabnost.« Marjeta ni zanemarila njegovih drobnih tr-marjenj vse od začetka, ko sam še ni bil sposoben moralne odgovornosti. Prepiranja in nerazumevanja med brati se ne rešijo s pridiganjem in razpravljanjem. Mama Marjeta je razumela, da Anton ne more doumeti Janezove želje po študiju in je odločno posegla; četudi s solznimi očmi, ko se je Janez poslavljal od doma in odhajal kot hlapec daleč od hiše. Otroci imajo svojo pot, a jih je na njej potrebno spremljati. Takoj ko je Marjeta spoznala Janezov poklic, mu je jasno rekla:^»Dobro me poslušaj, Janez. Želim, da dobro in v miru premisliš. Ko se boš odločil, pojdi po svoji poti in se ne oziraj na nikogar, tudi name ne. Najpomembneje je, da slediš Božji volji. Župnik želi, da bi te prepričala drugače, ker bi te utegnila na stara leta potrebovati. Toda rečem ti: v tej stvari se ne oziraj name. Bog je pomem- 18 september - oktober» 5 »2001 bnejši do vsega. Od tebe ne želim ničesar, ne pričakujem ničesar.« To je zares ždati življenje'. Veselje in mir srca sta sol življenja. Mati Marjeta je pazila na svojega sina, toda ne z nezaupanjem in teženjem. Znala je opominjati z veseljem in gledati na življenje s kančkom humorja. Govoriti, pogovarjati se in pripovedovati so življenjski trenutki družinskega življenja. V skromni hišici Boskovih je bil čas tudi za pripovedovanje sanj. Moralna vest je temeljni vodnik. Boskovi otroci so se že od majhnega naučili razlikovati dobro in slabo, brez prikrivanja in prevar. Dobro so vedeli, kaj lahko naredijo in česa ne smejo storiti. Na smrtni postelji je mama Marjeta z mirnostjo rekla svojemu sinu: »Mirno vest imam, saj sem storila vse, kar sem mogla.« Boga spoznaš v družini. Molitev, verouk, čut Božje previdnosti, zakramenti, dela ljubezni: vse to se je Janez Bo-sko naučil od svoje matere. Prav od njegove matere se je porodil njegov preventivni sistem. Pripravila s. Marija Imperl KO JE BOG USTVARILMAMO Dobri Bog se je odločil, da bo ustvaril... mamo. Že šest dni se je trudil, ko je mimo prišel angel in mu rekel: »S to tukaj pa izgubljaš čas, a?« Bog pa: »Že, že, toda ali si prebral zahteve v naročilu? Morala bi biti pralna, vendar ne iz plastike ... imeti bi morala 180 gibljivih delov, katere bi bilo možno po potrebi zamenjati ... delati bi morala ob kavi in ostankih hrane od prejšnjega dne ... znati bi morala dati poljubček, ki bi ozdravil vse, od polomljene noge do razočaranja v ljubezni ... imeti bi morala šest parov rok Angel je zmajal z glavo in nejeverno odvrnil: »Sest parov?« »Resnična težava pa ni v rokah,« je rekel dobri Bog, »ampak v treh parih oči, ki naj bi jih imela mama.« »Toliko?« Bog je prikimal: »En par zato, da vidi skozi vrata, ko vpraša: Kaj delate tam notri, otroci?, čeprav pozna odgovor. Drugi par naj bi imela na glavi zadaj, da bi videla tisto, česar ji ni treba videti, pa mora kljub temu vedeti. Tretji par pa zato, da bi mirno rekla sinu, ki se je znašel v težavah: razumem in rada te imam.« Gospod, pojdi spat,« gaje angel nežno objel. »Jutri je nov ...«; »Ne morem,« je odgovoril Gospod. »Sedaj sem že skoraj končal. Imam osebo, ki se sama ozdravi, če je bolna; ki zmore pripraviti kosilo za šest oseb iz pol kilograma mletega mesa in ki ji njen devetletni otrok medtem, ko ga umiva, da mir.« ; Angel si je počasi in z zanimanjem ogledal model matere: »Preveč je nežna,« je končno zavzdihnil. »Je pa vzdržljiva!« je vneto pripomnil Gospod. »Ti si sploh ne moreš predstavljati, kaj mama zmore narediti in prenesti.« ' »Zna misliti?« »Ne samo to; razum zna najbolje izkoristiti, tako da najde zmeraj najboljšo rešitev,« je dejal Gospod. Tedaj se je angel priklonil modelu matere in ji pobožal lice. »Tukaj se je nekaj izgubilo,« je pokazal. »Nič se ni izgubilo,« ga je popravil Gospod. »To je solza »Čemu pa služi?« »Izraža veselje, žalost, razočaranje, bolečino, osamljenost in ponos.« »Ti si pravi genij!« je vzkliknN angel. Malce otožen je Bog dodal: »Če naj povem po resnici: solze niso bile v mojem načrtu.« Bruno Ferrerro, Zgodbe iz puščave: Salve, Ljubljana, 1998. ŽIVLJENJE JE DAR IN DOLŽNOST Martina Šetina je doma izpod Čemšeniške planine. Pred leti je imela zagotovljeno službo, pa je vseeno sprejela nov izziv - zdaj je že sedmo leto vzgojiteljica v Domu Janeza Boska v Želimljem. • Katere vrednote ti je podarila družina ? Kaj je bilo tisto, kar si čutila, da moraš podariti naprej? Družina je prvi vir, iz katerega črpamo vrednote za svoje življenje, zato je pomembno ozračje, ki vlada v družini. Ne spomnim se, da bi se v naši družini kdaj glasno prepirali. Tudi po očetovi smrti je mami skrbela za prijeten in topel dom in se trudila, da izguba za naju s sestro ne bi bila prevelika. Dostikrat ji ni bilo lahko. Hvaležni sva ji za vso dobroto, ki se je šele sedaj bolj zavedava. Zame predstavlja zgled topline, umirjenosti in prave materinske ljubezni, obenem pa tudi zgled vere in premagovanja življenjskih preizkušenj. Obe s sestro sva v pedagoškem poklicu in vrednote doma-čegadomassvojimzgledom prenašava na mlade. Vsaka na svoj način in v svojem okolju, pri tem pa upam, da čimbolj uspešno. • Kako te je pot pripeljala do dela za mlade? Prve zasluge za to ima takratni župnik v Čemšeniku, Tone Humar, ki me je povabil k vodenju mladinske skupine v naši župniji. Omogočil mi je prve izkušnje z mladimi in me obenem podpiral pri delu. • Kako si »na svoji koži« doživljala to delo z mladimi? Lepo mi je, ko se spominjam teh osmih let, ko smo z mladimi bogatili življenje v župniji. Z veseljem so prihajali in marsikaj smo počeli: pripravljali različne akademije ob cerkvenih praznikih, razveseljevali otroke z oratorijem, izdelovali voščilnice za starejše krajane, izdajali časopis Cešmin ... Ob tem morda moja izkušnja, da sposobnosti niso tako pomembne, če ima človek voljo. Sama nisem ravno glasbeni talent, nove pesmi pa v skupino prinašajo novo svežino. Vzeli smo note in kasetofon, se naučili, pa je šlo. V veliko zadovoljstvo mi je, da sedaj ti mladi nadaljujejo z vodenjem aktivnosti za otroke in mlade v župniji, s tem pa bogatijo tudi sebe. • Kako si začela z delom v Želimljem? Mladinska skupina je imela veliko prijateljev in eden izmed njih je bil tudi sedanji inšpektor Lojze Dobravec. Povabil meje, da bi se delu za mlade posvetila nadrugačen način. Naporenčas razmišljanja. Prepričana sem, da je pri tem delovala tudi Božja volja, saj je notranji nemirpopol-noma izginil, ko sem se odločila za novo okolje, nove ljudi..., ko sem se odločila, da se kot vzgojiteljica zaposlim v Domu Janeza Boska v Želimljem in zapustim dotedanjo službo. To je bila velika prelomnica v mojem življenju. In ni mi žal! • Zakaj pri tem vztrajaš že toliko let, kje dobiš moči? Kaj je najlepše pri tem delu in kdaj je težko? Letos začenjam sedmo leto druženja z mladimi v Želimljem. Delo vzgojitelja je prijetno, a september - oktober • 5*2001 ll jre/^f/t da /fan obenem tudi naporno, saj dostikrat zahteva veliko potrpljenja, novih idej... A vsi sončki, ki žarijo iz oči mladih, s katerimi se srečujem, vsa njihova razigranost, sproščenost in prijateljstva, ki se spletajo med nami - vse to me bogati in notranje osrečuje ter mi daje novih moči. Moč pa črpam tudi iz prijateljskega sodelovanja, ki vlada med vzgojitelji, velik delež pa zagotovo prispeva tudi Nevidni Prijatelj... • Kako doživljaš poslanstvo laika pri vzgoji mladih, še posebej v salezijanskih programih? Veliko je mladih, ki potrebujejo optimizem, zaupanje, vero, ki potrebujejo občutek odgovornosti za življenje. Življenje ni samo dar, je tudi dolžnost. Življenje mora potekati tako, da doseže smisel, zato ga ne smemo živeti, kakor pač nanese. Don Bo-sko je vedel, kaj želi doseči, katere cilje uresničiti, katera sredstva in metode uporabiti. In don Boskov preventivni sistem je še kako aktualen tudi v današnjem času. »Dela je veliko, delavcev pa malo!«, zato je sodelovanje laikov dobrodošla pomoč pri odgovornem poslanstvu, ki ga imajo salezijanci z mladimi. • Nam lahko zaupaš kak primer iz svoje vzgojiteljske prakse, ko si »v živo« začutila kakšno izmed don Boskovih besed? Don Bosko pravi: »Prizadevajte si, da vas bodo vzljubili, potem boste z lahkoto dosegli, da vas bodo ubogali!« Prek prijateljskega odnosa, ki vlada med nami, mladi začutijo, da jim želimo nekaj dobrega, da jih imamo radi. Tako so pripravljeni storiti veliko več kot če bi nekaj zahtevali s formalno avtoriteto. • In za konec: Če bi se še enkrat odločala za poklic, katerega bi si izbrala? Odvisno od možnosti, vendar povezanega z mladimi. Pogovarjala se je Monika Pajk ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite svoj certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine • (oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za pomoč dijakom na naših šolah • za novince in bogoslovce • za misijone (Kerečev sklad) • za maše (navadne in gregorijanske) • za Salezijanski vestnik • za izvedbe posameznih projektov • za vzdrževanje salezijanskih ustanov • in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/427.41.50. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci Vzgojiteljica Martina Šetina z dijakinjami Gimnazije Želimlje september - oktober • 5*2001 ll \/ kotu zelenega pasa v Bruslju se vzpenjajo med seboj povezane stavbe. Gostijo 10 družin, ki jih sestavljajo mladi v težavah in tukaj potešijo lakoto po ljubeznivosti in srečanju. Tu je socialni internat sester H M P. V južni Belgiji je malo sester HMP. Vsega skupaj kakih 50, od teh večina že v letih. V zadnjem času so zato preuredile svoje delovanje, tako kot marsikje po svetu. Opustile so zgodovinske dejavnosti, ki so segle v srca mnogih ljudi. Leta 1994 se je šolski internat, ki je gostil 120 otrok, preselil v mestno četrt Jette, na periferijo Bruslja. Spremenil se je tudi namen: zavod se je preoblikoval v stanovanjsko skupnost, kjer bivajo mladi vse do 18 leta in še čez. VZGOJNA SKUPNOST Poleg stanovalcev tu bivajo vzgojitelji in vzgojiteljico, ki imajo različne zadolžitve. Jedro sestavlja skupnost osmih sester \ JMP, pomaga jim dekle, ki išče svojo pravo pot, in štiri de- kleta iz mednarodnega prosto-voljstva. Vsi živijo ves čas v internatu, redno se srečujejo in načrtujejo ter pregledujejo programe, vsak dan se srečujejo pri molitvi in verski vzgoji v sale-zijanskem duhu. Tem pomagajo zunanji vzgojitelji in sodelavci, ki so v internatu navzoči od 16. do 21. ure ter vodijo razne dejavnosti. To je ekipa 26 oseb za 118 mladih. ŠOLA MOLITVE IN DAROVANJA Med mladimi v internatu jih precej obiskuje tečaj »Šole molitve in darovanja«, to je udeležbe pri življenju v skupnosti sester in prostovoljk, ki poteka v več stopnjah: • skupni trenutki: pri mizi m od- . moru, • oblikovanje poteka dve uri na dan: biblijske teme, salezi|an-ska vzgoja, oznanjevanje vere otrokom in mladim; osebno se srečujejo s člani skupnosti in preverjajo kakovost skupnega življenja, • trenutki molitve: lectio divina, evharistija, adoracija in večerna molitev, • pomoč mladim pomoč pri šolskih nalogah, animacija prostega časa (šport, gledališče. pesem), kateheza in druge pomoči glede naosebne zmožnosti: nočna asistenca. Sestra Stella je srce in gonilna sila vse dejavnosti. O njej pravijo: »Naredi vse potrebno za hišo in skupnost; noči prebe-di z bolnimi otrokci ali mladostniki v krizi, v vladnih uradih in pisarnah pa podnevi prosi za pomoč.« Med mnogimi nalogami pasi redno vzame čas za molitev in skupnost navdušuje, da se napaja ob Besedi, Ev-haristiji in osebni molitvi. MEDKULTURNI MOZAIK Že prvi pogled za zidove socialnega internata nam pokaže mavrico ljudi: raznih barv kože, različnih jezikov in raznih obnašanj. Obrazi malih so najbolj radovedni in zvedavi; bolj zadržani mladostniki; starejši paže pokažejo, da so tu bolj doma kot pa gostje. Življenjske zgodbe nam prikažejo ljubezen, s katero deluje ustanova: » ... mislim nate, F., maTT Ki-tajček. Ko si prišel k nam, ni bilo moč zaustaviti tvojega joka zaradi ločitve od mlade mamice. Tri zgubljena šolska leta so se zdela nenadomestljiva ... Danes pa obiskuješ univerzo v ZDA, z delom se preživljaš in si srečen«. » ... dragi L., devet let nisi imel nobenegastikassvojodru-žino. Bil si plašen, nič te ni zanimalo ... le zakaj bi še živel? Toda vlito zaupanje je obrodilo svoje sadove. Pripravljaš se, da boš sam postal vzgojitelj, ker hočeš pomagati mladim, ki živijo tako, kot si živel ti ...« » ... in ti, draga G., ki nisi bila zaželjena, le nesreča v materi nem uživanju, ki je prišla v Belgijo, da bi študirala. Ona je odšla, ti pa si ostala pri prijateljih. Ko si bila majhna, si govorila: 'Želim postati zdravnica, a koto povem drugim, se mi samo smejejo ...' Sedaj, pri dvajsetih, si skoraj naci lju:'Nasre-čo sem imela v težkih letih ljudi, ki so zaupali vame.' Življenjskih zgodb je veliko in nimajo vse srečnega konca, pa vendar stoji v Ganshornu hiša upanja. Povzeto po: II Bolletino salesia-no 6/7-2001 september - oktober • 5*2001 ll V druščini slovenskih misijonarjev, ki so se letos okrog prvega avgusta nekaj dni srečevali v Stični in na Brezjah, je bil s svojim smehom, prijaznostjo in skromnostjo v držah in besedah razpoznaven salezijanski mizarski mojster Vilko Poljanšek. V misijon Rukago (škofija Ngozi) - v afriško državo Burundi - je odšel po prazniku Brezmadežne leta 1997. Doslej je vsaj dvakrat obiskal domovino, sicer pa je ves svoj delovni čas posvetil oblikovanju mladih mizarjev ter ugledu mizarske šole v misijonu Rukago. september - oktober • 5*2001 ll sem dobil vizo. Ko sem potem po daljšem letalskem letu prvič stopil na afriška tla, me je tako zagrabilo, da bi najraje odpeke-tal kar peš v Evropo oz. Slovenijo. Najprej dolgo drdranje z avtom - j 50 km -, najprej po asfaltu, nato po nekih zapuščenih njivah, vročina pa taka ... Srečanje z redovnimi sestrami, misijonarji kot starimi znanci, večerja na slovenski način, zatem pa tudi z desetimi črnopoltimi mladci - »študenti moje mizarske univerze« -, vse to mi je pomagalo, da so padle pregraje, ki so se na samem začetku tako ošabno vgnezdile v mojo zavest. Bili smo štirje Slovenci, v skupnosti je moč. Delo se je začelo, širila so se nova obzorja ... Drugi dan sem prišel v delavnico, Danilo me je predstavil: "Tukaj so fantje, mizarji, vajenci, z njimi boš delal!" V mizarstvu niso bili tako nevešči, nekaj so že vedeli. Izdelovali so neke šolske klopi. Vržen sem bil v tuji svet, med tuje ljudi, sporazumevanje z rokami, bili so prijazni, pomagali so mi pri učenju njihovega jezika, dandanes pa se kar dobro sporazumevam, kajpada predvsem na področju svojega mizarskega poklica. Pa tudi kakšno njihovo knjigo že lahko preberem. Sprva sem se soočal z drugačnim svetom, za katerega je značilna revščina, skrajna preprostost, neke vrste prizemnost, ko pa sem za to zunanjo roba-tostjo odkril afriškega človeka DELOVNA EVANGELISKA AVANTU salezijanskega mizarskega mojstra Vilka Poljanska Bila je pot v negotovost ... Danilo me je pač tako lepo prosil, naj bi šel z njim v njegov afriški misijon in tam prevzel mizarsko delavnico. Nisem mu mogel odreči. Najprej je bil letalski polet v Belgijo, kjer so naju za dober teden pod streho sprejeli salezijanci. Tam sva še nakupila nekaj strojev za mizar-jenje, na burundijski ambasadi september - oktober • 5*2001 ll Misijonar se mora na marsikaj spoznati... Črni ljudje so me Vilko Poljanšek. doma v Srednji vasi pri Kamniku, župnija Sela. je prišel k salezijancem (kot izučen mizar) leta 1969, v duhovno življenje se je uvajal na Colle don Bosco, v Monte Olivetto, na Rakovniku v Ljubljani. kjer je z mojstrom Francem Prevcem prevzel mizarsko delavnico, po devetnajstih letih je odšel v salezijanski zavod v Želimlje - v vlogi mizarja, hišnika, vzdrževalca in človeško prijetnega in salezijan-sko duhovnega sobrata. To so le drobni utrinki iz zakladnice spoznanj in izkušenj z afrišk im ljudstvom, ki sem ga imel čast spoznati v svojem nekajletnem bivanju v misijonu, kjer že dolgo delujeta slovenska misijonarja Mlinaric in Horvat. Postala sta takorekoč »afriška človeka«, brez Afrike bi ne mogla živeti. Pogovarjal se je Kirundi v vsej njegovi dobrosrčnosti in plemenitosti, sem lažje sprejel njihovo drugačnost. Danes moram reči, da so mi prirasli k srcu. Zato razumem sobrata Danila, ki je komaj zdržal eno leto med našimi rojaki v Hamiltonu in hoče zdaj za vsako ceno nazaj v Afriko; on jo globoko v srcu nosi! Mizarska delavnica je dobila ugled ... Spremeniti sem moral njihove navade, denimo dober mizar po možnosti ne uporablja žebljev, temveč vijake in moznike (tiplje), dragocen mu je vsak košček lesa, izdelek mora biti zanesljiv, naročnika nikoli ne sme razočarati in podobno. Dandanes na našo delavnico dežujejo naročila raznih bližnjih in daljnih misijonskih, redovnih družb in drugih svetnih ustanov. Delali smo tudi za mi-sijon, ki ga vodijo slovenske sestre usmiljenke (60 km od Ruka-ga). Vodstvo mizarske delavnice sem sedaj predal zanesljivi roki salezijanskega sobrata domačina. S podobno nalogo, s katero sem prišel v Rukago, naj bi sedaj odšel v misijonsko postojanko v bližini glavnega mesta Kihali. Ostati v misijonu še za kakšna tri leta, no, to bi še šlo. Oprema za prvo cerkev Marije Pomočnice v Burundiju ... Pred tremi leti smo začeli graditi prostorno cerkev, Mariji posvečeno. Kar je Danilo začel, je Mlinaric dokončal. Sedaj je to veličastna cerkev 42m x 18m, ki sprejme nad tisoč vernikov, opremila pa jo je moja delavnica: oltarje, klopi, stole, barvna okna, zakristijske omare, spo-vednice. Oprema cerkve je bila moja naloga od vsega začetka. Sedaj sem to proti pričakovanju uspešno končal. Na obisk v domovino sem odhajal srečen in vesel, da sem delavnico predal zanesljivim rokam. sprejeli za svojega ne le zaradi delavnice, temveč tudi zaradi tega, ker sem bil med njimi kot pravi medicinec. Zdravil sem jim rane na nogah, veliko namreč hodijo bosi, zdravil sem jih od bolezni grla in še marsikaj. Tako sem prišel z njimi v tesnejši stik. Za vsako stvar so mi bili silno hvaležni. Neka punčka me je razglasila za svojega očeta, ker sem ji ozdravil oči. Če se več ne bi mogel vrniti med nje, bom pogrešal njihovo preprostost, skromnost in plemenitost, družine, ki imajo po deset otrok, predvsem zato, da njihov narod ne bi umrl. Pogrešal bom čudovita praznična in nedeljska bogoslužja (običajno trajajo vsaj dve uri in nikomur se nikamor ne mudi), pri maši je obvezno samo ljudsko petje, ki ga spremljajo bobni ali električne orgle, liturgični plesi včasih prerastejo v splošne plese; vse pleše, vse poje; kadar se jim pridružim še jaz, se prenekateri smeje, ker pač nisem tako spreten kot oni. Četudi ima pesem petnajst kitic, vse odpojejo. Duhovnik je pri njih zelo spoštovan! Moti me le, da plemeni Tuci in Hutuji živijo v smrtnem sovraštvu, vsi pa so zelo domoljubni. Tuci so bolj »evropski«, civilizirani, prste imajo daljše, Hutuji so manjše rasti, bolj afriški, nos imajo potlačen - kot kakšni bokserji na rokah imajo krajše prste. ¿PA/e/ me /M& /črt^rflvrtfi v J rčAčvt PRAZNIK MARIJINE NAVZOČNOSTI MED NAMI Praznik Marijinega vnebovzetja je praznik njenega triumfa. Liturgija nam ta praznik predoči z besedami iz knjige Razodetja: "Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd" (Raz 12,1). Toda veličasten prizor, ki ga kaže knjiga Razodetja, nas ne sme oddaljiti od resničnega pomena tega praznika. Praznik vnebovzetja je pravzaprav praznik Marijine navzočnosti. S tem, ko je bila Marija vzeta v nebo, se ni oddaljila od nas, ni bila povzdignjena na nek nedosegljiv prestol; s svojim vnebovzetjem nam Marija ostaja blizu, blizu za vedno. Marija je navzoča med nami v dneh praznovanja kot v Kani: "Tam je bila tudi Jezusova Mati..." (Jn 2, 1 b); v času trpljenja kot na Kalvariji: "Pod križem je stala njegova Mati..." (Jn 19, 25); v trenutkih molitve kot v dvorani zadnje večerje: "Bili so z Marijo, Jezusovo Materjo...." (Apd 1, 14), vedno. Ta čut za Marijino navzočnost med nami je bil med ljudmi vedno prisoten. V prvih stoletjih so se kristjani spraševali: "Kaj je bilo končno z Marijo? Kje je sedaj? Nikjer se namreč niso našli njeni posmrtni ostanki, niti kakšna relikvija njenega telesa. Kristjani so obdali s slavo grobove prvih apostolov ... Kaj pa Marija? Kraj njenega posebnega češčenja je postala hišica, kjer je živela. ŽIVETI OB MARIJI Obstajajo nekakšne tri stopnje, po katerih moremo osebno izkusiti skrivnost Marijine prisotnosti. Prvi in najbolj preprost pripomoček, da začutimo Marijino navzočnost, nam predstavljajo njene podobe. Mogoče se zdi čudno govoriti o podobah in kipih; toda človek je sestavljen iz telesa in duše in prvi občutki se vzbudijo prav ob pogledu. Zato prav pravi pregovor: "Daleč od oči, daleč od srca." Tudi fotografije naših dragih, živih in pokojnih, imamo navadno radi na takšnem mestu, da jih pogosto vidimo, in to preprosto zato, ker ob pogledu na fotografijo nekako čutimo ob sebi živo osebo. Vendar pa je pred Marijino podobo naša drža nekoliko drugačna. Ne gledamo mi Marije, ampak ona gleda nas. Prav kakor molimo v molitvi: "Obrni v nas svoje milostljive oči...". Če smo pozorni na Marijine podobe, bomo videli, da zelo redko najdemo podobo, kjer bi Marija gledala svojega Sina; skoraj vedno gre njen pogled dalje, proti nam, njenim drugim otrokom. Odkar ji je Jezus rekel: "Žena, glej tvoj sin", nas Marija vedno spremlja s svojim pogledom. september - oktober • 5*2001 ll ŽIVETI Z MARIJO Druga stopnja, da bi se približali Mariji, je nekoliko bolj zahtevna. Ne moremo čutiti neke osebe zares blizu, če z njo nimamo nobenega stika, če je ne poznamo in z njo ne komuniciramo. Stik z Marijo je mogoč na realen način, preko Kristusa v občestvu svetnikov. S Kristusom vsi sestavljamo eno skrivnostno telo: živimo v Njem in Zanj. Med udi tega skrivnostnega telesa je čudovita povezava: smo v občestvu duhovnih dobrin; in to tisti, ki smo še na tej zemlji, in oni, ki so že odšli od tod. Dana nam je možnost, da molimo drug za drugega, še posebno pa pokojni in sveti molijo in prosijo za nas. Če so oni naši prijatelji, koliko bolj je to Marija. Ona nam posreduje svoje neizmerno duhovno bogastvo. Učimo se torej živeti z Marijo, kadar čutimo, da nam je ona vzor in pomoč. Nič nam bolj ne pomaga postati dobri kot povezanost z osebo, ki je dobra; in Marija je ose- ba, ki je izmed vseh najbolj dobra. Ona nam s svojo prisotnostjo pomaga razumeti, kaj v svojem življenju delamo prav in kaj ne. Ni mogoče živeti z njo in nadaljevati s površnostjo, dvoumnostjo in hinavščino. Če nam jo je Jezus dal za mater, smo lahko gotovi, da nam je vedno blizu in da nam je vedno pripravljena pomagati. ŽIVETI KOT MARIJA Se tretja stopnja je, po kateri se Mariji približamo na najbolj popoln način: to pa je živeti z Marijo, istovetiti se z njo, truditi se, da bi živeli v vsem kot ona. Če je za vsakega kristjana cilj njegove duhovne poti upodobiti v sebi Kristusa, smo lahko mi, ki se želimo istovetiti z Marijo, prvo in najbolj popolno Kristusovo učenko, gotovi, da bomo dosegli cilj, za katerega nas je določil Bog:" ...pred stvar-jenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci " (Ef I, 4-5). Zaupajmo se torej popolnoma Mariji; ona nas bo vodila po poti popolne zvestobe in skladnosti s Kristusom. Mario Stella, Maria Ausilia-trice 7/2001, prevedla in priredila s. Marija Žibert SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE VskladGimnazijeŽelimijesteod 15.12.2000 do 10. 8. 2001 darovali: Ambrožič A., Ambrožič M., Andolšek M., Andrejašič M. 5x, Avbelj J., Benet F., Bezek I. in 0., Bogataj M., Bojanovic M., Borovnik 1.6x, Božič A_. 2x, Božič Z., Cimerman L, Cintaver F., Co-kan Š„ Cokan T. 4x, Colner, Cotman N. 3x, Če-ferin M., Debevc T. 6x, DejakM., Dolenšek Vode J., Dolinar M., Drobnič, Drobnič J., Družina Ja-pelj, Družina Marolt 2x, Družina Miklič, Družina Petrovčič, Družina Ravnihar, Družina S., Erlah A., Ferlič A., Flegar M., Gaber J., Gabrovšek V., Glavič M., Gole 1.3x, Gore A., Grašič N. 6x, Gre-gorič, GrmšekA., Grom M. 3x, GunaM., Horvat A. 4x, Hrastnik J. 2x, Hren B„ Hren M., Hribar-Hostnik A., Hribovšek t. Indihar J., Iršič A.. Jäger M., Javoršek B„ Jeglič M. 2x, Jeras M., Je-rovšek B., Jeršič t. Jeseničnik J., Jesenko M., JevnikarN., JuričanJ., Kadivec B., KapšS., Ka-pus A., Kastaneto M., Kavčič F, Kavčič M., Ke-¡¡ch C., Knap A., Knez J., Kocjan M. 2x, Kocjan-čič F., Kocuvan V. 4x, KolarA., Koleri., Koren J., Kosi M. 2x, Kostelec B., Kragelj-Zbačnik2x, Kraj-nik M. 3x, Kralj A. in A. 2x, Kramberger M., Kran-jc R, 3x. Kreslin I. Kreslin Š„ Kuralt T., Kurbos F., Kure Z., Lah T., Lavrin F., Legarl., Legat A. 7x, Lesjak F., Levstek M., Likar A. 3x, Luin B. 2x, Lukman M., Macuh S., Maček T., Marinčič A. 2x, Marolt S., Merlakl., Mikec, Mlinar A., Močan F., Moškon M., Mrgole J., Nadoh M., Nagode J. 8x, Narobe M., Nartnik C., Novak A., Obreza J. 2x, Pajer K., Papež M., Pečlin A. 2x, Pečnik A., Perčič V., Perušek M. 2x, Peruzin A., Petkovšek J., Petrič F., Petrič M., Piltaver B. 2x, Plahutnik R 2x, Plevčak M., Podržaj A., Pokom J., Polončič M., PoreberA., Primožič H. 2x, Prislan J., Pust A., Remc F. 2x, Rozman A., Rupnik R, Rupnik S., Samida N. 2x, Senica J., Skornšek M. 4x, Sodeč F. 7x, Srebernjak F., Stanovnik M., Stražar M., Ščurek J., Šifrer, Šifrer M., Škrabec J. 3x, Škrabec S.2x, Šolar A., Šorn J., Špan A. 2x, Špendal M., Štern I., Štiglic A., Štuhec F., Šurk M., Terglav F., Treven A. 2x, Tušek J., Urleb T., Valentinčič T., Vesel A., Vrhovnik J., Weber L., ZadravecT., Zalaznik V., Zalesnik M., Zaleznik T., Zalokar J. 2x. Zelene N., Zelič K. 8x, Zoran M., Zorko I.. Zorko K., ZorkoT.. Zupančič M. 2x,Zver S., Žagar 2x, Žagar M. 6x, Zgajnar, Žgajner, Zmuc A., župnija Struge in več neimenovanih dobrotnikov, molivcev za duhovne poklice in bralcev Salezijanskegavestnika. Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanski zavod, Želimlje 46, 1291 Škofljica. Številka žiro računa: 50100-620-133 sklic na številko: 051010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d.. Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako 'Gimnazija'. september - oktober • 5*2001 ll 28 BOGDAN METLIKA iáUzíjanski duhovnik * 6.8.1920 +.47.2001 I // / / \ Od rajnega sobrata Bogdana smo se poslovili 1 0. julija v njegovi rojstni župnij Klanec pri Kozini. Rajni Bogdan se I je rodil 6. avgusta 1 920 v Klancu in bil na praznik Marijinega Vnebovzetja krščen v župnijski cerkvi sv. Petra. V druži ni seje rodilo 9 otrok, 5 fantov in 4 dekleta. Po koncu 1. svetovne vojne je prešla de-želapod italijansko oblast. Osnovna šola, ki je bila tedaj vžupnišču, je bila sprva še v slovenščini. Od leta 1 926, kojetudi Bogdan prvič stopil v šolo, pa se je lahko poučevalo le v italijanščini. Meseca julija 1930 je prejel prvo sveto obhajilo in še istega meseca tudi zakrament sv. birme. Kot otrok je skupaj s sovrstniki večkrat opravljal službo pastirja po malem Krasu. Po zgledu fanta iz sosednje vasi seje najprej dve leti starejši brat Bogomil odločil, da odide v sa-lezijanske šole. Po njegovem odhodu je Bogdan prevzel službo prvega ministranta v župniji in jo zavzeto opravljal vse do leta 1 934, kojetudi sam odšel za starejšim bratom v misijonski zavod Bagnolo v Italijo. Tasalezijanska ustanova je bilaza mnoge fante odprto okno v svet. Tudi Bogdan se je odločil, da gre na pot. Znovaza svojim starejšim bratom Bo-gomilom. Pot ga je vodila proti Južni Ameriki, v državo Čile. Med voditelji takratne misijonske odprave je bi I tudi novomašnik Silva, poznejši nadškof in čilski kardinal. Po prihodu v novo deželo je Bogdan najprej opravil noviciat v Macul-Santiago in januarju 1939 naredil prve zaobljube; potem je dokončal gimanzij in leta vzgojne prakse; leta 1946 pa napravil večne zaobljube; v Cisterna-Santiago je september - oktober • 5*2001 opravljal študij bogoslovja in bil 27. 11.1 949 v Santiago posvečen v duhovnika. Kot mlad duhovnik je v Linaresu in Valparaisu opravljal različne službe, zlasti med revno mladino, ki je obiskovala salezijanske šole in ora-torije: poučeval je verouk, likovni pouk, občasno tudi matematiko, asi-stiral, skrbel za obšolske dejavnosti, pripravljal nastope, vodil petje, skrbel za ministrante, obiskoval bolnišnice ter kot spovednik in pridigar pomagal po okoliških župnijah ... Za vedno mu je ostal v spominu močan potres, ki je 20. maja 1 960 stresel pokrajino Vald i via in okolico. Bila je ne-deljaobtreh popoldne. C. Bogdan je bil v cerkvi, kjer je bilo pri nedeljskem verouku zbranih čez tristo otrok. Čeprav je potres opustošil številna mesta in porušil kar tri stolne cerkve, se njihova cerkev ni porušila in nihče od otrok ni bil poškodovan. C. Bogdan je bi I trdno prepričan, da so bi li rešeni po čudežu, ki sta ga izprosila Marija Pomočnica in sv. Janez Bosko. Leta 1954 je skupaj z bratom Bogom i lom prvič po posvečenju obiskal domači kraj, potem pa se leta 1962 zaradi očetove bolezni najprej vrnil v bližnje italijanske zavode, leta 1 967 pa v Slovenijo, kjer je deloval na naslednjih postojankah: Škofije, Mokronog, Unec, Zabukovje, Cerknica, Logarska dolina, Ankaran. Njegova zadnja postaja pa je bil salezi-janski dom na Trsteniku na Gorenjskem, kjerjevmoiitvi,trpljenju inda-rovanju preživljal zadnja leta svojega življenja. Že sicer rahlo zdravje se mu je zadnja leta še poslabšalo. Kljub temu je ostal do konca umsko svežin bister in se tudi na invalidskem vozičku redno udeleževal somaševa-nja. Po močnejši poškodbi vretenc je v petek 6. julija umrl v ljubljanskem Kliničnem centru. Mirno in komaj opazno, kot utrujen popotnik, je nagnil svojo glavo k večnemu počitku. 1. Rajni sobrat Bogdan je bil človek izjemne navezanosti na domači kraj in rodnozemljo, hkrati pačlovek širokega srca, s katerim je zmogel objeti obširna prostranstva dal j ni h dežel južne Amerike, kjer naj bi kotglasnik evangelija prinašal ljudem luč vere in upanjevživljenje. Njegovapisma pričajo, da je te daljne kraje vzljubil kot svoj drugi dom in ljudi v njih kot svoje rojake. 2. Bil je nadvse vesel, da je smel živeti kot salezijanec in duhovnik. Prav srečanje z likom sv. Janeza Bo- ska je odločilno vplivalo na njegovo odločitev, da vse življenje ostane ob don Bosku. Podariti življenje Bogu v služenju mladim, zlasti najbolj ubogim, je že v mladosti postalo temeljno vodilo Bogdanovega življenja. Dejstvo, da I ah ko opravlja duhovniško službo, mu je dajalo moč, da je kljub mnogim težavam in preizkušnjam neomajno vztrajal v zvestobi Kristusu, velikemu duhovniku, po don Boskovem zgledu. Zlato mašo pred dvema letoma je zato doživljal kot eno samo vel i ko zahvalo Bogu za dar duhovništva in zvestobe v poklicu. 3. Bil je človek, ki ga je močno zaznamovalo trpljenje. Na takšen ali drugačen način ga je spremljalo celo življenje, pa naj je bilo to raznovrstno pomanjkanje v letih otroštva ali bolečina ob zatiranju slovenstva v času italijanske nadvlade v letih njegovega odraščanja ali pa težavno prilagajanje novim krajem in razmeram v daljnih misijonskih deželah ali končno preizkušnje zadnjih let, ko gaje bolezen povsem priklenila na invalidski voziček in bolniško posteljo, kjer je začutil, da je povsem odvisen od pomoči drugih. Ves čas pa je ostajal veder in vdan ter hvaležen za vsako obliko pomoči, ki mu je bila izkazana. Povzeto po pogrebnem nagovoru inšpektorja Lojzeta Dobravca MARIJA ZIVIC Umrl a je 26. julija 2001 v85. letu starosti. Bilajedolgoletna in vneta mo-livka za duhovne poklice, za kar je tudi mnoge navduševala. Bila je poverjen ica Salezijanskega vestnika in pridna zbirateljica novih članov. Sirila je to glasilo, za kar smo ji molivci zelo hvaležni. Pred desetletjem je svoje poverjeništvo predala v mlajše roke. Mlada se je poročila in imela dva otroka. V začetku 2. svetovne vojne je družinsko srečo skalilo izginotje njenega moža. Mnogo let je upala, da se še vrne, a žal je upala zaman. Rada je molila, pa tudi poma-galaduhovnikom. Zadnja štiri leta je bila priklenjena na posteljo. Svoje trpljenje je darovala Mariji, ki jo je zelo častila. Opravljala je tudi prve petke in prve sobote in jih darovala za nove duhovne poklice. Počiva pa v Breznici na Gorenjskem, kjer je v svoji mladosti živela pri teti. Anica Peterca II K Bogu 11 so odšli po plačilo naročniki Salczijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Bertoncelj Milka, Zg. Besnita Gukjati lončka, Sentgotard poiinar Rezka, Ljubljana Gagel Angelca, L jubljana/Rafolče, sal. sotrudnica Goli Stane. Lj. Rakovnik Goričan Cecilija, Žice Hren Pavla, Slovenske Konjice Kolbl Anka, Bratonci Korc Frančiška, Bovec Metlika Bodgan, salezijanski duhov nik Muser Pavla, Hrastnik Oprešnik Alojzija, Sv. Lovrenc Režonja Katica, Lendava Seljak Vdjnimir, lavorje, duhovnik Smej Rozalija, Bratonci Smolkovič Hrane, Kranj Stimec Verona, l endavske gdfice Širitof Marija, Begunje pri Cerknici Tavčar Milka, Ljubljana VirJic Marija, Izola /averšnik Elizabeta, Dobrovlje Zupan Aloj/, Bohinjska Bela Zupan Marija, Smlednik /ivic Marija, Izola STANE GOLI Kot otrok je obiskoval cerkev na Rudniku, vendarje že takrat s starši romal na Rakovnik. Prvič pa se je s salezijanci od bliže srečal ob pripravi na svojo poroko leta 1958. Ko pa so začeli zahajati k verouku njegovi sinovi, se fe v njem porodila tudi želja, da bi kaj postoril za samo cerkev na Rakovniku. Bil je vešč elektrike in jaslice so bile najboljša priložnost pridružiti se tistim, ki jim je bilo tedaj kaj do Cerkve. Temu se je pridružilo še krašenje Božjega groba, pomoč pri pripravi slovesnosti pri Lurški votlini ipd. Sam božič je postajal vedno bolj okrašen tudi z njegovo pomočjo; rod i I a se je zvezda repatica, ki je burilatedanje du-hpvetudi na naslovnici Dela. Zadnja leta je zavzeto pripravljal vse potrebno za adventne venčke. Tudi elektrifikacija zvonov je bila ureje- na z njegovo pomočjo. Prav zvonovi so mu bili ljubi do zadnjega. Pogumno je priskočil na pomoč pri obnovi cerkvene fasade. Verjetno ga ni bilo udarniškega dela na Rakovniku, kjer ne bi sodeloval. Z leti se je njegova navezanost na Rakovnik še poglobila, saj je z veseljem in ponosom jemal v roke Božjo besedo in jo med mašami prebiral drugim vernikom. Njegova prava strast pa so bili razni nagovori oz. pozdravi uradnih obiskovalcev rakovniškega svetišča. Radsejeustavljaltudi pri rakov-niških sestrah HMP in jim večkrat priskočil na pomoč. Ob raznih priložnostih je bil tudi predstavnik rakovniškega župnijskega občestva, npr. med obredi velikega tedna, dolga leta pa je bil tudi član župnijskega pastoralnega sveta in pri njem zavzeto sodeloval. Bil je velik prijatelj in sodelavec rakovniškega mežnarja g. Sebota. Njegova vez z Rakovnikom je bila zelo moteča in nezaželena že oblastnikom prejšnjega režima. To je čutil on sam in njegova družina. Pa tudi v teh novih časih njegova močna navezanost na Rakovnik mnogim ni bila najbolj pogodu. On pa je kljub vsemu vedno rad prihajal k Mariji na Rakovnik. To je bil res njegov drugi dom. ELIZABETA ZAVERŠNIK Rodila se je 8. novembra 1915, umrla pa 11. julija 2001. Dokler je mogla, je vsako leto poromalana Rakovnik, pa četudi je bilo treba zadnja leta na romanje z dvema berglama. Zelo rada je prebirala Salezijanski vestnik in nanj naročila tudi svoje sorodnike. Spodbujala nas je, naj molimo za duhovne poklice in tudi sama zelo molila v ta namen. Bila je velikodušna dobrotnica za cerkvene potrebe. Bila je velika žena po srcu, veri in ljubezni do bližnjega. V življenju se je znala vedno prav odločati. Med vojno in med moževo boleznijo je dosti pretrpela. 20 let je bila vdova. Proti koncu življenja je bila pol leta privezana na posteljo, vse bolečine pa je vdano prenašala. Imeli smo res zlato mamo in smo zanjo Bogu zelo hvaležni. To se je videlo tudi na pogrebu, saj se je zbralo veliko ljudi, ki so darovali za mnogo maš in za cerkev. Slovo je bilo sicer težko, živimo pa v upanju, da v nebesih prosi za nas. Anica Dobnik RAKOVNIK 8.-9. september JESENSKI ROMARSKI SHOD 8. september, sobota maše ob 7., 8,, 9.15,10.30, 18.30. Pri maši ob 10.30 bo salezijanski bogoslovec Drago Šenčur izpovedal večne redovne zaobljube 9. september, nedelja maše kot zgoraj, osrednji romarski shod ob obletnici posvetitve cerkve pa bo popoldne ob 15.00, ko bomo ob sklepu sv. maše blagoslovili obnovljeni kip lurške Marije. 30. septebmer, 15.00 ZLATA MAŠA Ivana ZUPANA sdb Prva duhovniška leta je bil misijonar v Južni Ameriki, danes pa poznan mnogim skupinam in posameznikom. Deluje v salezijanski skupnosti v Mariboru. Zlato mašo bo obhajal na Rakovniku zadnjo nedeljo v septembru ob 15.00. 25. november, nedelja, 15.00 SLAVJE OB STOLETNICI PRIHODA SALEZIJANCEV V SLOVENIJO 15.00 Osrednja slovesnost ob navzočnosti salezijanskih predstojnikov iz Rima. salezijanskih škofov (Hočevar, Gashi, ...) in združenega mladinskega pevskega zbora. september - oktober • 5*2001 ll ZA ŠTUDENTE DUHOVNI PROGRAMI 23.-25. november: za mladino - Zorimo za ljubezen 14. -16. december: za dekleta 5. - 8. r.: Priprava na božič 21.-23. december: za dekleta 5. - 8. r.: Priprava na božič 30. december - 1. januar: za mladino - Duhovne vaje in silvestrovanje Informacije in prijave: s. Ivanka Berčan, tel. 04/5741.075 DUHOVNE VAJE ZA ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH 30. november - 2. december: Učlovečenje. Informacije in prijave: Janez Potočnik, tel. 01/4273.028 in 041/215.711 SREČANJE ANIMATORJEV ORATORIJA 2001 22. september, sobota: začetek ob 9.00, sklep predvidoma ob 16.00 Informacije in prijave: Pinosa Rafo, tel. 01/4277.140 JESENSKI ŠPORTNI TURNIR 13. oktober, sobota: začetek ob 9.00 v cerkvi na Kodeljevem, sklep v popoldanskih urah Informacije in prijave: Ogorevc Metod, tel. 01/4271.459 SILVESTROVANJE ZA MLADINO 30. december - 2. januar. Informacije in prijave za Veržej: Rafo Pinosa, tel. 01/4277.140 Informacije in prijave za Pohorje: Franc Brečko, tel. 01/4271.419 in 040/220.789 OBVESTILA DUHOVNI PROGRAMI 9.-11. november: za fante in dekleta 4. - 6. razreda 16.-18. november: za fante in dekleta 7. - 8. razreda 30. november - 2. december: za ministrante. 14.-16. december: za srednješolce Informacije: Peter Pučnik, tel. 01/4702.123 ali N.C, 01/4702.100 Dragi študent ■ študentka Sodelavci SKALE te vabimo, da se nam pridružiš in del svojega prostega časa nameniš prostovoljnemu delu za mlade. NUDIMO TI srečevanje z mladimi, strokovno usposabljanje za to obliko vzgojnega dela, priložnost za tvojo osebno rast, toplino krščanske skupnosti, ki si prizadeva živeti vero. Rakovniška 6, 1108 Ljubljana, tel. 01 42714 19 Salezijanci na Rakovniku ponujamo možnost bivanja manjšemu številu študentov. Če si zainteresiran, pokliči ali se oglasi osebno, in sicer na naslov: Janez Potočnik, Rakovniška 6, Ljubljana tel. 01/427.3028 ali 041/215.711; e-mail: janez.potocnik@salve.si. ,ieiihskiiia/poprav.ti. Besedilo: T Bosco, Don Bosko, Ljubljana, 1988: risbe: Tina Špendal / ŠTIRJE IZZIVI GLUMACU Neke nedelje je bilo v cerkvi sv. Antona malo poslušalcev verouka. Prišel je neki glumač, ki jetisto nedeljo popoldne kazal prizore akrobacije in izzival spret-nejše fante k teku in skoku. Ljudi je bila cela množica ... Janez je zbral nekaj svojih prijateljev: »Če bo tale dajal predstave nedeljskega popoldneva, bo naša družba razpadla. Eden od tistih, ki sprejmejo njegov izziv, ga mora premagati. Morda bo potem pripravljen na pogajanja.« »Kdo bi ga premagal?« »Lahko bi kateri poskusil. Navsezadnje ne bo zaradi tega konec sveta. V teku, na primer, se ne čutim nič slabšega od njega.« Janez je v Spominih zapisal: »Nisem pomislil na posledice svojih besed. Neki tovariš jih je povedal glumaču, in že me je izzval: študent proti poklicnemu atletu.« Za preizkušnjo izbrano mesto je bil drevored PortaTorinese. Treba je bilo v diru preteči vse mesto. Stava je bila dvajset lir, mesečna vdrževal ni na. Janez jih ni imel, toda prijatelji njegove družbe so jih spravili skupaj. »Prizor je gledala množica ljudi,« se spominja don Bosko. Sprva je imel glumač deset metrov prednosti. Bil je zares dober tekač, Janez pa samo srednjeprogaš. »Kmalu sem ga dosegel in pustil za seboj, tako se je sredi teka ustavil in priznal, da sem zmagal.« Zadeva bi morala biti končana, toda glumač je zahteval revanšo. »'Poskusi s skokom', mi je dejal. 'Stavim 40 lir.'Sprejel i smo.« Izbrali so mesto: treba je bilo preskočiti potok, kije imel breg utrjen s škarpo. Glumač je poletel in se z nogami zasidral blizu škarpe. »Dlje ni bilo mogoče skočiti,« se spominja Bosko. »Lahko izgubim, toda zmagati ni mogoče. Domislil sem se trika. Skočil sem, seoprl z rokami na vrh škarpe in tako podaljšal skok.« Bil je to nekak skok s palico. Zmagal je. Glumačajejezilozaradi lir in ljudi, ki sogazačeli smešiti. »'Še en poskus', je dejal. 'Izberi si kakršnokoli rokohitrsko točko.' Sprejel sem. Izbral sem si magično paličico, stava pa se je povišala na 80 lir. Vzel sem palčko, na en konec sem postavi I klobuk, drugega pa nadlan. Potem sem jo pognal, daje poskakovalaod mezinca na prstanec, sredinec, kazalec in palec, pa na hrbtno stran roke, na komolec, ramo, na brado, ustnice, na nos in čelo. Potem je paličica napravila isto pot nazaj nadlan. 'Tokrat ne bom izgubil', mi je dejal prepričano. Vzel je isto paličico in jo pognal s čudovito spretnostjo do ustnic. Toda nos je imel predolg, paličica se je zadela obenj in zgrabiti jo je moral, da ne bi padla.« Tedaj se je Janezu glumač zasmili I, saj je bi I navsezadnje dober delavec. »Revež je videl, da bo izgubi I ves denar, injevesdivji zakričal:'Se sto frankov imam in jih stavim na plezanje. Kdor bo postavil noge najbližje vrhu drevesa, bo zmagal.' Sprejeli smo in kar zadovoljni bi bili, če bi zmagal, kerga nismo hoteli uničiti. Bil je prvi na vrsti. Splezal je v višino in postavil noge tako visoko, da bi se drevo upognilo, če bi šel še za dve pedi više, sam pa bi zgrmel na tla. Vsi so rekli, da više ni mogoče priti. Vrsta je bila pri meni. Splezal sem prav tako visoko kakor on. Potem sem se oklenil drevesa, se postavil na glavo in z nogami začel meter presegel višino, ki jo je dosegel on. Spodaj jezagrmelo ploskanje... revež pa je bil žalosten do solz. Tedaj smo mu vrnili denar s pogojem, da nam plača kosilo v hotelu Muretto.« Don Bosko je imel v zvezku Spominov zapisano, daje skupno kosilo stalo 25 lir, glumač pa si je lahko spravil v žep 215 lir. Zapisal si je tudi besede, ki jih je glumač rekel fantom, potem ko je zapustil trg: »Ker ste mi vrnili denar, ste me rešili, hvala vam. Rad se vas bom spominjal, s študenti pa ne bom več šel stavit.« ,. c svojo an Cerkevso-BofSeiiustracije vodni" P" ' ¡rrková info@salve.si tel.: 01 427 73 10 • p.p. 2404 • 1001 Ljubljana