Terme Ptjj SAVA HOTELS A RESORTS ■'J&fi """ , , , i Podjetništvo g Torek:Tednikov kopalni dan , Do 100evrovmese5no -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. z izbiro srednješolskega programa usa t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Ptuj, petek, 3. februarja 2017 letnik LXX • št. 10 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Kmetijstvo Po več kot enem letu čakanja drobtinice za vinogradnike in sadjarje O Stran 5 Kidričevo Če lastniki ne bodo vzdrževali objektov, jim grozi občinska hipoteka O Strani 4 in 5 Šport Rokomet • Od Ormoža do Pariza z mojstrom O Stran 12 Atletika • Maja Bedrač druga v Bratislavi, veteran Miki Prstec z novim rekordom O Stran 13 V Štajerski Spodnje Podravje • Pričenja se fašenski čas Dobrodošli v pustno prestolnico Minulo noč je v krajih Sp. Podravja prvič letos zadonel zven korantovih/kurentovih zvoncev in odmeval bičev pok. V Budini pri Ptuju, na domačiji nekdanjega princa ptujskega kurentovanja Zvonka Križaja Zokija, so pustni čas pričeli s tradicionalnim Kurentovim/korantovim skokom, v Markovcih, zibelki koranta, z Bičevim pokom in v Dornavi s Prvo brazdo. Zadnji januarski konec tedna so v Spuhlji pripravili tradicionalni sejem korantij in korantove opreme, ki je tudi letos privabil številne obiskovalce. Foto: Črtomir Goznik Kmetijstvo Največ nelegalnih škropiv iz Italije in balkanskih držav S Stran 3 V središču * Zakaj je bil odpovedan sestanek z ministrico za zdravje O Strani 4 in 5 Podravje* Žagar: »Vsi prejemniki socialnih pomoči naj opravljajo javna dela« O Strani 6 in 7 Aktualno * Videm, Žetale: krožišče skoraj na vsakem S Strani 2 in 3 2 Štajerski Aktualno petek • 3- februarja 2017 Videm, Podlehnik, Zetale • Gradnja regionalne ceste Krozišče skoraj na vsakem kilometru Sočasno z avtocestnim odsekom DraZenci-MMP GruSkovje urejajo tudi vzporedno regionalno cesto, ki bo tekla po dosedanjih cestah - regionalni in lokalnih. No, pravzaprav bo bolj krožila: na kakih desetih kilometrih se bo v krožiščih zavrtela kar devetkrat. Pozanimali smo se zakaj. Projektanti naših cest v zadnjih letih čedalje pogosteje uporabljajo šestila, da z njimi rišejo krožna križišča - tudi tam, kjer se nam, laikom, zdijo popolnoma nepotrebna. Izjema nista niti bodoči avtocestni odsek od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje in njemu vzporedna regionalna cesta. Ta bo potekala v koridorjih obstoječih lokalnih in regionalnih cest; od Žetal do Podlehnika na levi strani av- Manjša poraba prostora? Na DARS-u so našteli številne prednosti krožnih križišč v primerjavi s klasičnimi: • visoka raven prometne varnosti (manjše število konfliktnih točk kot pri klasičnih nivojskih križiščih, eliminacija konfliktnih točk križanja in prepletanja, manjše hitrosti trkov z nemotoriziranimi udeleženci v prometu, nemogoča vožnja skozi križišče brez zmanjšanja hitrosti itd.); • možnost prepuščanja prometnih tokov velikih jakosti; • manjši čakalni časi (kontinuiranost vožnje), manj hrupa in emisij škodljivih plinov, manjša poraba prostora; • manjše posledice prometnih nesreč (ni čelnih trkov in trkov pod pravim kotom); • manjši stroški vzdrževanja kot pri semaforiziranih križiščih; • dobra rešitev kot ukrep za umirjanje prometa v urbanih območjih; • estetski videz. toceste (gledano proti Ptuju), severno od Podlehnika pa po drugi strani avtoceste vse do Pobrežja, meje med videmsko in ptujsko občino. Na približno desetih kilometrih regionalke so projektanti zarisali kar devet krožišč. Tisti, ki se bodo peljali od Žetal oz. Kozmincev do Ptuja, bodo poleg teh za nagrado dobili še dve. Če se bodo podali na pot čez Puhov most, še štiri, od tam naprej pa bodo lahko izbirali: tri krožišča proti Lenartu ali dve proti središču mesta. Sicer se tudi Ptujčani sprašujejo, ali je bilo po mestu res treba zgraditi toliko krožišč, nekatera od njih le nekaj deset metrov narazen. Medtem pa eno najbolj zapletenih in prometno najbolj obremenjenih križišč, sečišče Zagrebške in Mariborske ceste (z odcepom za ptujske terme), zaenkrat ostaja nedotaknjeno ... Tudi župan Žetal Anton Bu-tolen je na eni od sej občinskega sveta opozoril, da je krožišč na bodoči regionalni cesti res veliko. Župan Podlehnika Marko Maučič je pojasnil, da so v njihovi občini spisali okoli 90 strani pripomb v zvezi z načrto- vano avtocesto, nekaj od njih se jih je nanašalo tudi na krožišča: »Krožišč je veliko, tam, kjer smo ga mi hoteli, pa ga ni. Krožišča v Podlehniku pri podvozu ne bi potrebovali, smo ga pa hoteli na drugi strani avtoceste, proti Gorci... Krožišče pri Novi cerkvi je zaradi varnosti dobrodošlo, vendar bi lahko bilo manjše. Zaradi ene ulice, kjer na glavno cesto dnevno pripelje pet avtomobilov in dva traktorja, urejajo megalomansko krožišče, kakršnega še na Ptuju ni...« Krožna križišča so sredstvo za umirjanje prometa, po zagotovilih strokovnjakov so tudi bistveno varnejša od Slovenija • Več kot 10 odstotkov škropiv je ponarejenih Največ nelegalnih škropiv iz Italije in balkanskih drZav Ponarejanje fitofarmacevtskih sredstev je naraščajoč problem. V zahodnoevropskih drŽavah naj bi deleZ tovrstnih škropiv znašal 15 odstotkov. O razširjenosti ponarejenih in nelegalnih FFS v Sloveniji ni natančnega podatka, vendar je problem prisoten, je poudarila Renata Fras Peterlin z Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) fitofarmacije. Fras Peterlinova je opozorila predvsem na vzporedno trgovanje, to je uvoz iz drugih članic Evropske unije, kar pomeni tveganje za uvoz ponaredkov. »V postopku paralelnega trgovanja je namreč prekinjena veriga sledljivosti FFS - v verigo se lah- ko vključujejo sredstva, ki so bila v drugih državah prepakirana. Na nivoju EU se ocenjuje, da je v zahodnih državah med 10 in 15 % FFS ponarejenih. V vzhodnoevropskih državah pa naj bi ta delež znašal okoli 40 %,« je pojasnila. Europol je v lanskem letu v samo desetih dneh v sedmih državah EU zasegel 190 ton nelegalnih fitofarmacevtskih sredstev, je razsežnost ponarejenih FFS s podatki ilustrirala Fras Peterlinova. In kaj to pomeni v denarju? Svetovni trg fitofarmacevtskih sredstev ob- Spoštovani občanke in občani, cenjeni kulturni ustvarjalci, OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU vamiskreno čestitamin želim še veliko umetniškega navdiha. Skupaj počastimoin praznujmo praznik naše domovine na osrednji slovesnosti v torek, 7. februarja 2017. ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Prijazno vabljeni. Mjran Senear, zupanTtffestne občine Ptuj sega približno 44 milijard evrov, obseg prometa FFS v EU pa okrog osem milijard evrov. To pomeni, da je v EU vrednost ponarejenih FFS okrog milijarda evrov. Kot omenjeno, se z nelegalnimi FFS srečujemo tudi na slovenskem trgu, ki letno beleži približno 20 milijonov evrov prometa s FFS. »Veliko nelegalnih FFS pri nas predstavljajo škropiva, ki jih uporabniki v Slovenijo prinesejo brez dovoljenja. Tega je veliko v zahodni Slovenija (uvoz iz Italije), pogosti so tudi uvozi z juga. Ostanke nedovoljenih FFS med drugim najdemo tudi v okviru analiz podzemnih voda, ki jih opravlja ARSO,« je povedala. Razlog za nelegalni uvoz tudi cena Katera sredstva uporabniki najpogosteje nedovoljeno uvažajo? »To je težko reči. Najbolj seveda tista najdražja oziroma v primeru uvoza iz Italije tista, ki so cenejša kot pri nas. Sicer pa je paleta ponaredkov široka, od tega, da so FFS lahko razredčena z vodo, do tega, da so v plastenki popolnoma druge kemikalije. Ob tem lahko na Kitajskem naročite katerokoli FFS. Nemška televizija ARD je o tem posnela film. Šli so celo v tovarno na Kitajskem in se pogajali o nakupu nelegalnih FFS. Na Kitajskem naredijo, kar hočete,« je priznala in opozorila, da ponarejena škropiva predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in za okolje. Mojca Vtič j • vfiPii/ii/;/^Av, ■ -ji'! J11V i; L v LBgif... l!n>lli'<')i l'fí'!! >l.'t ..iMl." Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ petek • 3- februarja 2017 Aktualno Štajerski 3 Nova regionalka bo bolj obremenjena Na DARS-u so pojasnili, da so tri krožna križišča na bodoči re-gionalki del priključka na avtocesto (in so tako, domnevamo, neizogibna): »Tako je novih krožnih križišč na odseku Žetale-Ptuj, ki dejansko niso priključek na avtocesto, šest. Krožna križišča so predvidena na obstoječih križiščih regionalne ceste z lokalnimi cestami in na novih križiščih de-viacij, ki prečkajo avtocesto.« Zakaj dvoje krožišč? Med Suho vejo in Jurovci, ob gramoznici Tržec, sta kroži-šči med seboj oddaljeni le nekaj deset metrov (80 metrov, sodeč po prometni signalizaciji). Regionalka proti njima za-vijuga iz svoje smeri in se nato spet vrne nanjo. Na DARS-u vztrajajo, da sta obe potrebni, saj ima vsako od njiju svojo funkcijo in hierarhijo v prometni mreži: »Prvo predstavlja križišče dveh regionalnih cest, medtem ko je drugo del priključka na avtocesto Draženci-MMP Gruškovje in ju ni smiselno združevati.« Bi se lahko cesta s Pobrežja priključila na regionalko, na kateri bi uredili samo eno, štirikrako krožišče? »Če bi kroži-šči združili v eno, bi dobili petkrako krožno križišče premera vsaj 76 metrov, kar bi pomenilo bistveno večji poseg v kmetijska zemljišča ter bistveno manjšo raven prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.« Zakaj natanko 76 metrov, sicer ne vemo. Je mogoče, da gre za seštevek premerov obeh obstoječih krožišč, torej 40 in 36 metrov? Poudarili so, da bo nova državna cesta predstavljala nadomestilo za preureditev obstoječe glavne ceste G1-9 v avtocesto in s tem v cesto s cestninskim sistemom, medtem ko za novo regionalno cesto cestnine ne bo treba plačati: »Ker bo ta cesta ne-cestninska, lahko pričakujemo, da bo zaradi izogibanja plačilu cestnine deležna večje količine prometa kot obstoječe regionalne in lokalne ceste.« Bo regionalka, vzporedna avtocesti, res bolj obremenjena, kot je bila dosedanja edina glavna cesta (s precej manj krožišči)? Prav zaradi pričakovanih obremenitev so se projektanti odločili za števila krožna križišča, ki naj bi obilne prometne tokove prepuščala hitreje, kot bi jih klasična križišča. »Glede izbire tipa krožišča je prevladal kriterij prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, saj regionalna cesta poteka skozi naseljeno območje, in tudi drugih navedenih prednosti.« S krožišči naj bi se varnost v prometu bistveno izboljšala, saj tudi v primerih prometnih nesreč posledice niso tako hude kot pri navadnih križiščih. Zanimali sta nas še okvirni ceni gradnje in vzdrževanja kro-žišč v primerjavi z navadnim križiščem s prometnimi znaki. Zdelo se nam je namreč, da je dela s krožišči več, saj je treba zasaditi in urejati tudi površino sredi krožišča. Prve cene nismo dobili, glede druge pa so na DARS-u pojasnili: »V vseh elementih, razen pri izvajanju zimske službe (pluženje), so krožna krožišča z vidika vzdrževanja ugodnejša (še posebej, če upoštevamo posledice prometnih nesreč).« Kako in za koliko, niso povedali. Kaj pa nesmotrna poraba zemljišč (in rodovitne zemlje)? »Krožna križišča so v glavnem predvidena na obstoječih prometnih površinah, tako da je poraba kmetijskih zemljišč minimalna,« so odgovorili na DARS-u. Zatrdili so celo, da krožišča porabijo manj prostora kot navadno križanje cest. Formule, s katero so to izračunali, nam niso zaupali. Pa kaženje pokrajine? Na DARS-u menijo, da je videz krožnih krož-išč v primerjavi z običajnimi bolj estetski. Vsake oči imajo svojega malarja, upajmo pa, da bodo številni cestni krogi vsaj zagotovili obljubljeno varnost. Eva Milošič klasičnih. Foto: EM Slovenija • Izbrisanim država doslej priznala za 24,8 mio evrov odškodnin V upravnih postopkih odobrili 5.490 zahtevkov Od sredine leta 2014 lahko osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (izbrisani), na upravnih enotah vlagajo zahtevke za denarno odškodnino. Rok za oddajo vlog se bo iztekel junija letos. Leta 2013, ob sprejetju zakona, ki je pravna osnova za izplačilo odškodnin, je Vlada RS predvidevala, da bo na podlagi upravnih in sodnih postopkov izbrisanim izplačala za dobrih 75 milijonov evrov odškodnin. »Pri izračunu denarne odškodnine v upravnem postopku je bila upoštevana višina mesečno določene denarne odškodnine (40 evrov), potencialno število upravičencev in povprečni čas trajanja obdobja izbrisa. Pri izračunu denarne odškodnine, določene v sodnem postopku, pa je bila ob predpostavki, da se bo za sodno pot odločila polovica upravičencev, upoštevana višina odškodnine, ki je lahko omejena za največ 2,5-kratnik dodeljene odškodnine v upravnem postopku, zmanjšane za višino odškodnine, dobljene v upravnem postopku,« so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). v Štajerski www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Je izbrisanih dejansko manj, kot jih je v uradnih evidencah? Kot kažejo aktualni podatki, finančne posledice izplačila odškodnin izbrisanim za proračun RS najverjetneje ne bodo tako visoke, kot se je pričakovalo ob sprejemu zakona pred tremi leti. Doslej je država upravičencem v upravnih postopkih po pravnomočnih odločbah priznala za 24,8 milijona evrov odškodnin. Skupni znesek zahtevkov, ki so vloženi na sodišče, a o njih še ni odločeno, pa znaša 2,9 milijona evrov. Znesek najvišjega predloga za izplačilo odškodnine je 600.000 evrov. Tudi podatki o potencialnem številu upravičencev bi lahko bili glede na doslej vložene zahtevke nekoliko precenjeni. Leta 2009 je bilo po podatkih vlade RS 25.671 oseb, ki jim je 26. februarja 1992 v Sloveniji prenehala veljati prijava stalnega prebivališča oziroma ko so za njih začele veljati določbe zakona o tujcih. Zahtevke za Foto: Črtomir Goznik Od junija 2014 do konca leta 2016 so upravne enote prejele 7.689 vlog za izplačilo denarne odškodnine izbrisanim. V 7.492 primerih je upravni organ že odločil: 5.490 zahtevkov je bilo odobrenih, 1.802 zavrnjena, 114 zavrženih, v 86 primerih so postopek ustavili. izplačilo odškodnin je na upravne enote doslej vložilo 7.689 oseb. Odločeno je bilo o 7.492 primerih, od tega je bilo 5.490 vlog odobrenih. Na MNZ so pojasnili, da je o številu dejansko upravičenih do odškodnin kljub iztekajočemu se roku za oddajo vlog in doslej odobrenemu številu ter dokončnem znesku odškodnin preuranjeno za govoriti: »Pred iztekom roka, predvsem pa pred pravnomočnostjo vseh odločb na upravnih enotah in sodb na sodiščih je preuranjeno sklepati o ustreznosti ocene finančnih posledic, kot je bila podana ob sprejetju predloga zakona, pa tudi o končnem skupnem znesku izplačanih odškodnin tako v upravnem kot sodnem postopku.« Največ za odškodnine v Ljubljani, najmanj v Lenartu Triletni rok za vložitev zahtevka za odškodnino bodisi na upravno enoto bodisi v obliki tožbenega zahtevka na sodišče se izteče 18. junija letos. Kot že navedeno, znaša skupni znesek odškodnin po doslej pravnomočno izdanih upravnih odločbah 24,8 milijona evrov. Od tega je država upravičencem izplačala dobrih 14 milijonov evrov. Po podatkih ministrstva za javno upravo je najvišji znesek odškodnine posamezniku znašal 13.050 evrov, kar je tudi zakonski maksimum za obdobje izbrisa od 26. februarja 1992 do 18. decembra 2013. Višje zneske odškodnin država izplačuje po obrokih. Najvišji skupni znesek odškodnin so izplačali na območju upravne enote Ljubljana (5,8 milijona evrov), sledijo Kranj (dober milijon evrov), Maribor (805.000), Jesenice (794.000), Celje (632.000), Velenje (592.000), Koper (448.000), Postojna (301.000) in Tržič (247.000 evrov. Najnižji znesek odškodnin je bil realiziran na območju upravne enote Lenart (2.200 evrov). Za območje preostalih upravnih enot v Podravju so zneski naslednji: Ptuj 114.500 evrov, Slovenska Bistrica 37.840 evrov in Ormož 13.820 evrov. Mojca Zemljarič 4 Štajerski V središču petek • 3- februarja 2017 Kidričevo • Seja občinskega sveta Če lastniki ne bodo vzdrževali objektov, V občini Kidričevo je več propadajočih nepremičnin, ki so prepuščene zobu časa zaradi (ponavadi) lastninskih sporov. Da tovrstni občinski svet odredil obnovo stavbe ali njeno porušenje. »Odlok je nastal na pobudo občanov. V občini imamo namreč stavbe, kjer so lastniki opustili vzdrževanje, in ti objekti kazijo okolico. Upam, da postopkov ne bo treba izvršiti do konca,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Občinski svet je pristojen, da lastnika objekta, ki kazi podobo naselja in krajine in je to posledica opustitve vzdrževanja nepremičnine, zaveže, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. »Ko so merila iz odloka izpolnjena, občina pripravi za objekt elabo- Izobraževalni center Piramida Maribor Srednja šola za prehrano in žMIstvo Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center Park mladih 3, 2000 Maribor www.icp-mb.si 2 stanjem rastemo in se povezujemo. SREDNJA ŠOLA ZA PREHRANO IN ŽIVILSTVO ■ živilsko prehranski tehnik (PTi) ■ pek ■ slaščičar ■ mesar ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi ■ izobraževanje odraslih (za vse poklice) Vabimo vas k vpisu poklicev, kijih na trgu Informacije: 02 320 86 33 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ■ inženir živilstva in prehrane (redni in izredni študij) 02 331 34 32 visja.strokovna@icp-mb.si Informativni dan: petek, 10.2.2017, ob 11 h in 15h, sobota, 11.2.2017, ob 9h Smo šola s 60. letno tradicijo, s sodobnimi delavnicami in mednarodnim sodelovanjem. rat, ki določi vsa potrebna dela. Na podlagi tega elaborata nato občinski svet sprejme odlok o obravnavanem objektu in določi rok, do kdaj mora lastnik odpraviti pomanjkljivosti. Če lastnik tega ne izvede, sledi prisilna izvedba vzdrževalnih del, kar pomeni, da občina izvede ta dela in v zameno vpiše hipoteko v zemljiško knjigo,« je pojasnil Napast. Svetniki so odloku pritrdili, a se, kot Milan Fideršek, vprašali: »Ta odlok je korak, da bomo lahko nekatere objekte uredili. Vendar včasih objekt ni vzdrževan, ker lastniki nimajo finančnih sredstev, ne zato, ker ga ne bi hoteli vzdrževati. Kako bomo ravnali takrat?« Direktor občinske uprave je odgovoril: »Ker se zavedamo socialne stiske, imamo tudi takšen postopek. Občinski svet bo moral presoditi vse okoliščine, nato pa odločiti, ali postopek nadaljuje ali ne.« Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je osrednji namen odloka, da se uredijo zapušče- ni objekti, ki kazijo centre vasi zaradi nerešenega vprašanja dediščine. »Tipičen primer je v Cirkovcah. Sicer pa verjamem, da nam ne bo treba poseči po tem odloku, imamo pa sedaj vsaj možnost ukrepati.« Resen investitor za gramoznico obstaja Občinski svet je imel na dnevnem redu januarske seje ponovno gramoznico Pleterje. »Sedaj sprejemamo pravna akta, s katerima bomo lahko objavili razpis za izbiro zasebnega partnerja in začeli pogajanja z interesenti,« je uvodoma pojasnil Napast. Med drugim so namreč svetniki potrdili koncesijski akt, s katerim bi se lahko koncesija investitorju podelila tudi za obdobje 25 let. Mirana Goluba je ob tem zanimalo, ali obstaja resen investitor, ki je pripravljen zgraditi špor-tno-rekreacijski center. Ocenjena vrednost je namreč dva milijona evrov. Župan je kratko odvrnil: »Da.« Ormož • Naprodaj stanovanji v bivši vinski kleti Izklicni ceni znašata 15.200 in 19.200 evrov Stečajna upraviteljica Kmetijske zadruge Ormož Lucija Klampfer je objavila vabilo k dajanju ponudb za nakup dveh stanovanj v Ormožu. Izklicni ceni znašata 15.200 in 19.200 evrov, izbran pa bo kupec, ki bo ponudil največ. Stečajna upraviteljica Kmetijske zadruge Ormož Lucija Klampfer do 27. februarja zbira zavezujoče ponudbe za prodajo dveh stanovanj v stanovanjski hiši na naslovu Dobravska ulica 5 v Ormožu. Stanovanji sta v nadstropju več kot 80-let starega objekta nekdanje vinske kleti. Izhodiščna cena za stanovanje v velikosti 57 kvadratnih metrih, ki po stanju bivalnega standarda po mnenju cenilca ni vseljivo, je postavljena pri 15.200 evrih oz. 269 evrih za kvadratni meter, izhodiščna cena za stanovanje v velikosti 55 kvadratnih metrov, ki je po stanju ob ogledu pogojno vseljivo, pa 19.200 evrov oz. 349 evrov za kvadratni meter. Obe stanovanji sta naprodaj po načelu videno-kupljeno. Stanovanji potrebni temeljite prenove Gre za dvosobni stanovanji. Pripadajo jima tudi skupni prostori v objektu in parkirišče na dvorišču. Stanovanji sta nevzdrževani, potrebni temeljite prenove. Kot je še razvidno iz cenitve stanovanj, je oprema obeh stanovanj dotrajana, prav tako leseni podi in okna, elektro- in vodovodne instalacije, razvod kanalizacije, dotrajan in požarno nevaren je zidan dimnik za ogrevanje v kuhinji. V zadnjem letu prodanih pet primerljivih stanovanj Kot je še razvidno iz cenitve, je bilo v zadnjem letu v Ormožu prodanih pet primerljivih stanovanj. Vsa so bila stara najmanj 40 let, večina pa jih je bila prodana na prostem trgu. Prodajne cene treh primerljivih stanovanj so znašale od 360 do 712 evrov za kvadratni meter oz. med 25.000 in 39.000 evri. Zainteresirani kupci morajo za sodelovanje na zbiranju ponudb vplačati varščino v višini desetih V tem objektu, več kot 80 let stari lovanje v javni ponudbi je treba za za drugega, ki je pogojno vseljivo, nekdanji vinski kleti Ormož, sta naprodaj dve stanovanji. Za sode-eno izmed stanovanj, ki ni vseljivo, položiti 1.520 evrov varščine, pa 1.920 evrov. odstotkov izhodiščne cene (torej 1.520 oz. 1.920 evrov) in jo nakazati na transakcijski račun stečajne upraviteljice do 27. februarja. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. Premoženje bo prodano najboljšemu ponudniku, izbrala pa ga bo upravitelji-ca na podlagi objave zavezujočega zbiranja ponudb po pravnomočnem sklepu sodišča. Če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, se sklene pogodba s tistim, ki ponudi najkrajši rok plačila; ta ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi pogodbe. Če izbrani kupec v predpisanem roku ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine, prodajalec varščino obdrži. Neizbranim kupcem bodo varščino brez obresti vrnili v treh delovnih dneh po opravljenem izboru. Monika Levanič Ptuj • Zakaj je bil odpovedan sestanek z Bo za bolnike iz Pod Pred natanko enim tednom, minuli petek, bi za skupno mizo MO Ptuj Miran Senčar, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Ptuj Sonja Žibrat. A kljub temu da so za uskladitev terminov potrebovali skoraj pol leta, je ključni sestanek, na katerem naj bi dorekli prihodnost gradnje urgentne-ga centra na Ptuju, bil prestavljen. Izpeljali ga bodo danes, sodeč po odgovorih z ministrstva, pa kakšnih pozitivnih novic tudi po tem sestanku ne bo. Ker je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc prejšnji petek morala odgovarjati na poslanska vprašanja v državnem zboru, dopoldan pa je imela sklicano novinarsko konferenco, je bil sestanek s ptujskim županom in vodstvom SB Ptuj prestavljen. A medtem ko po besedah Senčarja ministrstvo za zdravje na njihove pozive od septembra do januarja sploh ni odgovarjalo, so tokrat stvar vzeli resno in sestanek prestavili le za teden dni, sklicali so ga za ta petek, 3. februarja. O čem se bodo pogovarjali, je jasno: Senčar, Levanič in Ži-bratova bodo zahtevali jasne terminske plane in odgovor, kdaj se bo začela gradnja ur-gentnega centra na Ptuju. V Ljubljano odhajajo optimistični z željo in zahtevo, da se aktivnosti pričnejo ne kmalu, temveč nemudoma. Kot je bilo povedano ob predaji podpisov, ki so zbrani v peticiji za gradnjo urgen-tnega centra, je bolnišnica svojo obveznost izpolnila in se dogovorila o prodaji zemljišča Domu upokojencev Ptuj. S tem je zagotovila svoj delež neupravičenih stroškov, ki znašajo 610.000 evrov. A tudi pri tem igra ministrstvo za zdravje ključno vlogo: na vprašanje, kdaj, če sploh, bodo potrdili predlog za prodajo stvarnega premoženja SB Ptuj, z ministrstva niso odgovorili. Ministrica za zdravje Milojka Kolar bratovo. Foto: ML petek • 3- februarja 2017 V središču Štajerski 5 jim grozi občinska hipoteka objekti ne bi kazili okolice in ogrožali varnosti ljudi, so svetniki na januarski seji v prvem branju sprejeli odlok, s katerim bo lahko r n f i r Svetniki so soglasno potrdili tudi idejno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije za osem gospodinjstev v Apačah. Kot je pojasnil direktor občinske uprave, je denar že predviden v proračunu, gre pa za ureditev kanalizacije še za zadnjih nekaj hiš v Apačah. Ocenjena vrednost investicije je 150.000 evrov. »Upam, da bo končna vrednost nižja, podobno kot v Starošin-cah, ko je bila na koncu vrednost projekta za polovico nižja,« je dodal župan. Na seji je bil obravnavan tudi pravilnik o uporabi večnamenskih športnih dvoran v občini. »S tem pravilnikom razširjamo seznam prostorov, ki jih bo mogoče najeti,« je pred sprejemom dejal Napast. Prav razširjen seznam je zmotil svetnika Stanislava Lampiča: »Moti me, da bo naša lepa sejna soba postala predmet najema.« Župan pa mu je odgovoril: »Mene pa moti, da je v mesecu in pol samo enkrat v uporabi. Tukaj se ne bo jedlo in pilo, sejno sobo bo možno najeti za namen seminarjev. Škoda bi bilo, da ne bi bila izkoriščena.« Število prebivalcev iz leta v leto nižje Seja se je končala s točko pobude in vprašanja. Slavko Krajnc je v imenu svetniške skupine SD podal pobudo, da občina pristopi k projektu Unicefa Otrokom prijazna občina. »Mislim, da občina Kidričevo otrokom omogoča različne aktivnosti, in menim, da tega naziva ne bo težko pridobiti.« Milan Strmšek pa je predlagal, da na eno prihodnjih sej uvrstijo problem upadanja števila prebivalcev, saj se je od leta 2008 znižalo za 300, ob tem pa ga je zanimalo, kako daleč je občina z namakalnim sistemom, o katerem je bil govor: »Ko je bila ta tema aktualna, se je govorilo o 1600 hektarjih, kje smo sedaj? Kmetijsko ministrstvo je namreč objavilo sedem milijonov evrov vreden razpis za namakanje.« Mojca Vtič OBČINA KIDRIČEVO O CO ■ VEUADQ | 0 1— M O O tu 1 1 ■ STERNTHAL cc OBČINSKI VREDNOSTNI BON LAHKO UNOVČITE PRI > PODJETJIH IZ OBČINE KIDRIČEVO Valuta sternthal bo! Nov korak je bil narejen na poti k uvedbi komplementarne valute sternthal. »Lani je bil sprejet sklep, da gremo naprej s tem projektom. Po številnih pogovorih s finančnim ministrstvom in pridobitvijo pravnih mnenj bomo sedaj zadevo izpeljali prek našega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Prevladalo je namreč pravno mnenje, da naj občina opravlja le tiste dejavnosti, ki jih ima določene. Tako bo naše podjetje postalo posredovalec pri prodaji bonov, to pa pomeni, da bo potekalo na podoben način, kot delujeta portala Kuponko ali 1na dan. Bone bo torej tržilo naše podjetje,« je pojasnil Damjan Napast, župan pa je dodal: »V tujini se to da izvesti prek občin, pri nas pač ne.« Slavka Krajnca je ob tem zanimalo, kakšen je interes podjetnikov, pri katerih bi občani lahko uveljavljali to valuto. »Javne razprave se je udeležilo deset podjetnikov, imamo pa pripravljen javni poziv, s katerim bomo preverili dejansko zainteresiranost,« je odgovoril Damjan Napast. Foto: MV ministrico za zdravje ravja danes dan D? morali sesti ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, župan Potrča Ptuj (SB Ptuj) Andrej Levanič in predsednica sveta SB Jasno pa je, da to ne bo dovolj za celovito gradnjo. Največji problem ostaja namreč nepotrjena novelacija investicije, saj je, kot kaže, ministrstvo ne bo potrdilo. Tudi na to eksplicitno vprašanje, ali in kdaj bo potrjena novelacija investicijskega programa, odgovora ni bilo. Zapisali so le: „Ministr-stvo za zdravje ima za projekt izgradnje UC Ptuj planirana in zagotovljena sredstva v višini 1.908.936 evrov. Navedena sredstva so naložena na posebnem računu - podračunu proračunskega sklada, ločeno od ostalih proračunskih (integralnih) sredstev, v skladu z določbami proračuna Republike Slovenije." To pa bo po trditvah vodstvenih ljudi v ptujski bolnišnici še vedno premalo za gradnjo nujno potrebnega urgentnega centra. A dokler predstavniki Ptuja, Spodnjega Podravja in vseh pacientov ptujske bolnišnice ne bodo povedali, kakšen dogovor so danes sklenili z ministrico, ostajamo optimisti. Dženana Kmetec Celarc se bo danes (v petek) sestala s Senčarjem, Levaničem in Ži- Slovenija, Podravje • Do 2. marca čas za vložitev zahtevka za škodo po pozebi Drobtinice za vinogradnike in sadjarje Vinogradniki in sadjarji, ki jih je prizadela lanska spomladanska pozeba, lahko do 2. marca vložijo zahtevek za škodo, ki so jo utrpeli. Za vsaj delno povrnitev škode, ki sta jo povzročila sneg in zmrzal, je v proračunu rezerviranih 3,5 milijona evrov. Nizke temperature, ki so se aprila lani ponekod spustile tudi do -4 °C, so močno prizadele predvsem sadno drevje in vinsko trto. Pri intenzivnih nasadih je ponekod sneg porušil celotno konstrukcijo, uničil mreže proti toči, v primeru podrte armature pa pod seboj pokopal tudi sadna drevesa. Zaradi pozebe in snega je bilo prizadetih 4.382 oškodovancev na skupaj 7.662 ha kmetijskih površinah v 106 občinah. Končna ocena škode znaša 43,9 milijona evrov, od tega sta pozeba in sneg kar petino škode povzročila v po-dravski regiji. Največjo škodo na našem območju so zabeležili v Ormožu, kjer je bila ta ocenjena na 4,4 milijona evrov, v Slovenski Bistrici na 1,5 milijona evrov, na Ptuju pa naj bi zanašala slab milijon. Več kot polovica škode v nasadih jabolk Površine prizadetih sadovnjakov znašajo skupaj 2.630 ha, prizadetih pa je bilo tudi 5.033 ha vinogradov, kar pomeni dve tretjini vseh poškodovanih površin. Med sadovnjaki je prizadetih 2.118 ha jabolk, kar je 28 odstotkov vseh prizadetih površin. Posledično je tudi najvišji skupni znesek ocenjene škode pri jabolkih, in sicer v višini 25,3 milijona evrov, na belem grozdju za predelavo v višini 10.820.511 evrov, orehih v višini 4.331.296 evrov... »Tudi ostale kulture so bile poškodovane zaradi zmrzali, vendar je politika odločila, da se škoda delno pokrije samo za intenzivne nasade, kjer je bila škoda največja,« je pojasnil direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Re-bernišek. Tako bodo do pomoči upravičeni le sadjarji in vinogradniki, a tudi tem državna pomoč še zdaleč ne bo pokrila škode, saj 3,5 milijona evrov pokrije le osem odstotkov skupne škode. Ob tem pa, kot izhaja iz programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, bodo do višje denarne pomoči upravičeni tisti, ki so imeli površine zavarovane. Pomoč se Zanimalo nas je, zakaj je vlada sprejela odločitev, da se vinogradnikom in sadjarjem, ki površin niso imeli zavarovanih, lahko dodeli denarna pomoč le do višine 10 % ocenjene škode, tistim, ki pa so imeli površine zavarovane, pa 20 %. Na kmetijskem ministrstvu so priznali, da s to odločitvijo spodbujajo zavarovanje kmetijske proizvodnje, in dodali, da ima ta odločitev pravno podlago v evropski zakonodaji. namreč kmetom oziroma gospodarskim družbam dodeli v višini 20 odstotkov ocenjene škode, če so imeli površine zavarovane, oziroma 10 odstotkov ocenjene Foto: Mojca Vtič škode, če zavarovanja niso imeli. Tovrstna odločitev diši po politiki, smo slišali na terenu, ob tem pa smo bili opozorjeni, da so imele nasade zavarovane predvsem gospodarske družbe, ne kmetje. Vinogradniki in sadjarji bodo za prijavo škode prejeli od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja obvestilo - predtiskan obrazec s podatkom o oceni škode. Če ga obvestila ne prejmejo, lahko natisnejo obrazec, ki bo objavljen na spletni strani agencije, ga izpolnijo in pošljejo na agencijo. Ta bo nato imela pol leta časa, torej do septembra, da izda odločbo o dodelitvi sredstev. »Po enem letu bodo kmetje upravičeni do drobtinic. Katera druga panoga še tako dolgo čaka na odškodnino?! In tukaj kmetijsko ministrstvo svoje vloge ni opravilo,« je dodal Milan Unuk, predsednika sveta območne enote KGZS Ptuj Mojca Vtič Foto: CG 6 Štajerski Podjetništvo petek • 3- februarja 2017 Kidričevo • Poslovanje družbe Talum v letu 2016 300 milijonov evrov prihodkov in milijon dobička Poslovna skupina Talum je v letu 2016 ustvarila 300 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je v primerjavi s prihodki predhodnega leta 16 milijonov evrov manj. »Razlog za znižan obseg prihodkov je v nižji borzni ceni aluminija, saj je bila ta vse leto 2016 v trendu padanja. Fizični obseg prodaje proizvodov iz aluminija je v letu 2016 znašal več kot 147 tisoč ton, kar je za dva odstotka več, kot smo načrtovali, in za šest odstotkov več, kot smo prodali v letu 2015. Rast fizičnega obsega prodaje smo v letu 2016 dosegli tako s prodajo drogov, ki načrtovan obseg presega za 18 odstotkov, kot livarskih zlitin. Nadpovprečna je bila tudi prodaja ron-delic, ki načrtovan obseg prodaje presega za 14 odstotkov,« so povedali v kidričevskem Talumu in dodali, da so poslovno leto 2016 končali z dobičkom: »Ocenjeni čisti poslovni izid znaša milijon evrov in bo kljub nekoliko nižjim skupnim prihodkom višji od tistega iz leta 2015. Že drugo poslovno leto zapored bomo končali s pozitivnim poslovnim izidom kljub padanju prodajnih premij, razmeroma nizki ravni borzne cene aluminija in stroškovni optimizaciji našega poslovanja. Uspešno in stabilno poslovanje zadnjih let v zaostrenih razmerah je rezultat uresničevanja strategije prestrukturiranja, s katero smo povečali skupno dodano vrednost naših proizvodov, in stroškovne optimizacije procesov.« Največjo dodano vrednost v Talumu dosegajo pri programih Talum več kot 80 odstotkov prodajnega programa izvozi. Dosežena vrednost izvoza družbo uvršča na mesto osmega največjega izvoznika v Sloveniji. proizvodnje rondelic, ulitkov in absorberjev ter s storitveno dejavnostjo. »Tudi programa drogov in livarskih zlitin kažeta v zadnjih letih povečevanje dodane vrednosti, saj smo prestrukturi- rali tako prodajo kot proizvodni proces. Prestrukturiranje, katerega cilj je vedno večji obseg prodaje proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo, bo v 2017 potekalo s še večjo intenziteto in povečanim obsegom investicij. Talum intenzivno vlaga v raziskave, razvoj in investicije na področjih, kjer si obetamo rast obsega prihodkov in dodane vrednosti. Na področju proizvodnje ronde- lic za dozni in tubni program povečujemo obseg prodaje in istočasno razvijamo nove, napredne zlitinske rondelice, ki bodo temelj naše rasti in uspešnosti tega programa v prihodnje. Na po- Zadnji dan leta 2016 je bilo v skupini Talum zaposlenih 1.306 delavcev, kar je 87 več kot ob koncu leta 2015. Kot ocenjujejo, se bo zaradi načrtovanega povečanja proizvodnje na nekaterih programih do konca leta 2017 število zaposlenih še povečalo, na 1.340 sodelavcev. dročju razvoja litja kompleksnih aluminijastih ulitkov za različne industrijske panoge smo poleg vzpostavljenih tehnologij gravitacijskega in nizkotlačnega litja v letu 2016 uvedli tudi tehnologijo visokotlačnega litja, ki smo jo zasnovali na najsodobnejši, visoko produktivni opremi in usmerili na segment zahtevnejših ulitkov. Vzporedno z razvojem livarne ulitkov pospešeno vlagamo tudi v kapacitete lastne orodjarne za izdelavo zahtevnih livarskih in drugih orodij za lastne potrebe ter potrebe zunanjih naročnikov. V naslednjem obdobju bomo nadgradili proces v proizvodnji drogov zaradi vstopa na trg drogov s specifičnimi zahtevami, ki prinaša višjo dodano vrednost. Talum bo v letu 2017 za razvojno-raziskovalno dejavnost, investicijsko vzdrževanje in investicije v novo opremo namenil več kot 21 milijonov evrov.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Majšperk • Februarja v iskanje novih kandidatov za ravnateljski stolček Na stolček začasno Evelin Kočevar Kot smo že poročali, Jože Velec, ki bi moral februarja sesti na ravnateljski stolček OŠ Majšperk, pogodbe januarja ni podpisal. Svet zavoda je januarja za vršilko dolžnosti imenoval učiteljico Evelin Kočevar. Potem ko je Velcu, profesorju matematike na Srednji šoli za tu- nastop ravnateljske funkcije prižgalo tudi šolsko ministrstvo in ko je bil že tik pred podpisom pogodbe, je sporočil, da tega ne bo storil zaradi osebnih razlogov. S prvim rizem in gostinstvo, zeleno luč za februarjem tako vajeti šole prevze- ma Evelin Kočevar; nadomestila bo dosedanjo ravnateljico Danico Lorber, ki se bo upokojila. Novi razpis bo predvidoma objavljen sredi februarja. MV Ptuj • Sejem višjega in visokega šolstva Ko izbiraš svojo prihodnost ... Predstavniki 28 izobraževalnih zavodov so sredi januarja na tradicionalnem sejmu višjega in visokega šolstva na Ptuju predstavljali višje- in visokošolske programe, ki jih izvajajo. V prostorih Šolskega centra Ptuj je letos potekal že 10. sejem višjega in visokega šolstva, ki ga organizirata Šolski center Ptuj in zavod Revivis. Zraven gostiteljic, Višje strokovne šole na Ptuju ter Visoke šole Ptuj, so se predstavile še številne druge iz vseh koncev Slovenije. Programe, ki jih izvajajo, je pred- Na sejmu se je predstavljalo 28 izobraževalnih zavodov. stavljalo 28 različnih fakultet, višje- in visokošolskih samostojnih zavodov, kar je povsem primerljivo s prejšnjimi leti. V okviru Univerze v Mariboru je utrip dela predstavljalo šest fakultet, iz Univerze v Ljubljani pet, tri iz Univerze na Primorskem ter 14 drugih šol in samostojnih visokošolskih zavodov. V. d. direktorica zavoda Revivis, ki je bil soorganizator dogodka, Tamara Drevenšek je z udeležbo in potekom sejma izjemno zadovoljna. Kot poudarja, je bil njihov namen bodočim študentom ponuditi čim več informacij in pomagati pri sprejemanju odločitve. Prepričana je, da so v tem uspeli. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Deficitarni poklici niso „umazani" poklici Do 100 evrov mesečno z izbiro Minuli teden je bil objavljen razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) je minuli četrtek objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018. Njihov namen je spodbuditi vpis mladih v izobraževalne programe, ki so prepoznani kot deficitarni poklici. „Cilj je, da se zagotovi ustrezno število mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog," pojasnjujejo na Skladu. Višina štipendije v primerjavi s tem šolskim letom ostaja nespremenjena, vsak štipendist bo prejemal 100 evrov mesečno, skupno pa bo 1000 prejemnikov. Deficitarno štipendijo lahko prejemajo sočasno z državno. Čeprav je razpis že objavljen, se bodo kandidati lahko nanj prijavili šele poleti, med 15. junijem in 20. septembrom. Vlagatelj mora biti prvič vpisan v 1. letnik enega od naštetih programov ter izpolnjevati še nekatere druge razpisne pogoje. Vloge je treba poslati na naslov Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Pogoj za pridobitev štipendije je v prvi vrsti izbira programa, torej vpis v enega izmed programov, ki so letos opredeljeni kot deficitarni (kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inšta-later strojnih inštalacij, oblikovalec kovin - orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, sliko- pleskar-črkoslikar, pečar - polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar ter še štirje dvojezični izobraževalni programi). Za nekatere izmed naštetih programov izobražujejo tudi na Šolskem centru Ptuj, na Strojni ter Elektro in računalniški šoli. „Te štipendije so odlična priložnost za mlade. S tem se jim ne nazadnje omogoči lažje šolanje, pa tudi zagotovijo sredstva za opravljanje praktičnega pouka. Foto: CG petek • 3- februarja 2017 Podjetništvo Štajerski 7 Slovenija, Podravje • Letos v okviru javnih del zaposlenih 5.000 ljudi Žagar: »Vsi prejemniki socialnih pomoči naj opravljajo javna dela « Iz državnega proračuna je letos za javna dela rezerviranih 27 milijonov evrov, to je 4,5 milijona evrov manj kot lani. Posledično bo v javna dela letos vključenih manj oseb. Lani jih je bilo 6.612, letos pa bo javna dela opravljalo 5.000 dolgotrajno brezposelnih. Število odobrenih mest v okviru javnih del po občinah Zanimanje za programe javnih del je veliko ne samo pri brezposelnih, temveč tudi pri izvajalcih teh programov. Tako navadno število prijav društev, občin, šol in drugih organizacij na razpis zavoda za zaposlovanje presega finančne možnosti. Zaradi razdelitve vseh razpoložljivih sredstev je bilo na javnem povabilu zavrnjenih 579 ponudb. V Spodnjem Podravju je v okviru javnih del delo prejelo okrog 260 dolgotrajno brezpo- selnih, največ na območju občine Slovenska Bistrica, kar 74. »Podpremo skoraj vse pobude glede javnih del na območju občine, saj ljudje v okviru tega programa ostajajo delovno aktivni in pridobivajo izkušnje, kar pomeni, da se jim povečajo tudi zaposlitvene možnosti. Sicer pa menim, da bi morali biti po vzoru zahodnoevropskih držav vsi prejemniki socialnih pomoči vključeni v javna dela, saj tako ostanejo aktivni, prispevali bi k V programe javnih del so se lahko vključili dolgotrajno brezposelni in se za eno leto zaposlili na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih področjih. Pri tem imajo prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja. Udeleženci imajo za delo, ki ga opravljajo v programu javnih del, pravico do plače (višina je odvisna od ravni strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti), povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom, letnega dopusta, regresa za letni dopust, odpravnine ob upokojitvi ter do varstva pri delu. Ptuj 56 Slovenska Bistrica 73 Cirkulane 7 Dornava 1 Gorišnica 1 Hajdina 5 Juršinci 1 Majšperk 3 Markovci 2 Ormož 18 Središče ob Dravi 4 Sveti Tomaž 3 Videm 2 Sv. Andraž 2 Zavrč 3 Cerkvenjak 2 Miklavž na Dr. polju 4 Lenart 22 Makole 2 Poljčane 15 Rače - Fram 15 Starše 10 Sv. Ana 5 Sv. Trojica 1 Podlehnik 4 Y/////////////////I) / družbi, prepričan sem, da bi se stopnja brezposelnosti znižala, ob tem pa bi bil to tudi pritisk na sivo ekonomijo,« je povedal slo-venjebistriški župan Ivan Žagar. V bistriškem občinskem proračunu je za javna dela predvidenih 285.500 evrov, občina pa je glede na 11,6-odstotno brezposelnost (januar-avgust 2016) upravičena do 65 % sofinanciranja plač javnih delavcev. Z javnimi delavci rešujejo kadrovski primanjkljaj Ne le da zaposleni v okviru javnih del ostajajo aktivni, javna dela rešujejo tudi kadrovsko stisko zavodov in organizacij. V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica imajo letos pet udeleženk programa javnih del. »Za- Foto: Črtomir Goznik posleni preko tega programa so nam v veliko pomoč, z njimi blažimo stisko pomanjkanja redno zaposlenih strokovnih delavcev. Ugotavljamo pa, da je čas vključenosti v tovrstno delo (eno leto) zelo kratek, saj je potrebno nekaj časa, da delavca uvedemo v naše delo. Izkušnje in odzivi vključenih v program nam kažejo, da se pri nas dobro počutijo, delo jim je zelo zanimivo in raznoliko, tudi v kolektivu so dobro sprejeti in zato je še toliko težje, ko konec leta končajo delo. Nam pa se z novim letom in novimi udeleženci ponovi pot uvajanj v delo in mentorstva, kar zahteva svoj čas in vključenost vseh strokovnih delavcev,« je povedala direktorica knjižnice Patricija Breznikar. Dodala je, da program javnih del v knjižnici izvajajo že od leta 1997, vključeni v ta program pa pomagajo v izposoji, urejanju, pripravi in obdelavi gradiva. Mojca Vtič Vir: ZRSZ srednješolskega programa Med njimi je tudi nekaj programov, za katere izobražujejo na Šolskem centru Ptuj. Pomembno je vedno znova poudarjati, da to niso umazana dela oz. poklici. Današnji proizvodni proces z računalniško vodenimi programi so del razvoja in prispevajo k modernizaciji in lažjemu opravljanju dela v teh poklicih. Nujno je osveščanje mladih, da so to res poklici, ki jih potrebujemo. Štipendije so pomemben korak k temu," poudarja v. d. direktorja Šolskega centra Ptuj Darja Harb. Dženana Kmetec Kateri so deficitarni poklici V razpisu za šolsko leto 2017/2018 bodo možnost pridobitve štipendije imeli dijaki, ki se bodo prvič vpisali v 1. letnik naslednji programov: • kamnosek • mehatronik operater • izdelovalec kovinskih konstrukcij • inštalater strojnih inštalacij • oblikovalec kovin - orodjar • elektrikar • avtokaroserist • pek • slaščičar • mesar • tapetnik • mizar • zidar • tesar • klepar-krovec • izvajalec suhomontažne gradnje • slikopleskar-črkoslikar • pečar - polagalec keramičnih oblog • gozdar • dimnikar • ter še štirje dvojezični izobraževalni programi Foto: ČG Promocijsko sporočilo Ptuj / V Qcentru odprli trgovino Vitapur Več kot tisoč izdelkov za dom in kakovostno spanje V Qcentru na Ptuju so včeraj svečano odprli dvanajsto trgovino Vitapur v Sloveniji. Podjetje bo letos proslavilo 12. obletnico delovanja, zato so še posebej ponosni, da so »jubilejno« trgovino odprli na Ptuju. Na Ptuju so 2. februarja odprli dvanajsto trgovino Vitapur. Foto: Črtomir Goznik S svojimi trgovinami so prisotni že v šestih državah, od nedavnega tudi v Romuniji. Kupci lahko pri njih izbirajo med več kot tisoč kakovostnimi izdelki lastnih blagovnih znamk za dom in spanje: Hitex, Rosmarino, Vitapur Family, Vitapur, Scandinavia in Svilanit. Prvih sto kupcev je 2. februarja prejelo darilo - odejo SoftTouch 4 v 1. Pod ugodnimi pogoji, s 50-odstotnim popustom, pa bo še štiri dni v njihovih trgovinah mogoče kupiti nekatere druge izdelke njihovih blagovnih znamk. Kupce so razveselili tudi z zlatimi srečkami ugodnosti, vsaka je bila dobitna. Simbolični prerez vrvice 12. trgovine Vitapur sta opravila direktor maloprodaje Andrej Rajh in vodja maloprodaje Vesna Rasperger. V kulturnem programu so nastopili najmlajši iz vrtcev Trobentica in Deteljica, ki so zapeli in zaplesali. Svojo družbeno odgovornost je podjetje Vitapur, ki ima več kot 200 zaposlenih, izkazalo tudi ob odprtju svoje 12. trgovine. Z mehkimi odejicami Vitapur, igračkami in knjigami so obdarili otroke Vrtca Ptuj. 8 Štajerski Podjetništvo petek • 3- februarja 2017 Kidričevo • Praznovanje obrtniških jubilejev Poklon poslovni odličnosti, pogumu in ambicijam V restavraciji Pan v Kidričevem je bilo zadnjo januarsko soboto nadvse slovesno. OOZ Ptuj je pripravila slovesnost ob podelitvi jubilejnih plaket za dopolnjenih 20, 25, 30 in 35 let v obrti v letu 2016, ki jo je povezala s tradicionalnim, že 42. obrtniškim plesom. Obrtniki jubilanti skupaj v obrti vztrajajo že 1730 let. Foto: Langerholc S podelitve plaket za 35 let dela v obrti V imenu OOZ Ptuj jim je jubilantom čestital predsednik Milan Majer, ki je prejel plaketo za 20 let v obrti. „Slavimo vašo poslovno odličnost, poslovni pogum in ambicije, hkrati pa tudi vašo srčnost. Lani smo jubilej - 45 let uspešnega delovanja - praznovali tudi v OOZ Ptuj. V najstarejšem slovenskem mestu je imela obrt od nekdaj izreden pomen, mesto je prav zaradi obrti in trgovine že v srednjem veku zaživelo in postalo pomembno gospodarsko, trgovsko, kulturno, carinsko in upravno središče. Osnovno poslanstvo zbornice je vedno bilo in bo ostalo enako: obrtniku in malemu podjetniku nuditi pomoč in podporo na vseh področjih njegovega dela. Kako pomembno je, da smo obrtniki organizirani in združeni v enotni stanovski organizaciji, so potrdili že številni dogodki. Med ključnimi dosežki v letu 2016 na zakonodajnem področju je sprememba predloga zakona o vaje-ništvu, na našo pobudo sta bili vloženi ustavni presoji glede regresnih zahtevkov in nadaljevanja dejavnosti upokojenih obrtnikov in podjetnikov, uspeli smo ohraniti davčne olajšave, upoštevane so bile tudi naše pripombe na mini davčno reformo, sprejet je bil zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, umaknjen je bil predlog o uvedbi cestninskega centa," je spomnil predsednik. Kljub krhkemu gospodarskemu okrevanju časa za praznovanje ni na pretek, obrtnik in podjetnik se morata iz dneva v dan boriti za svoj obstoj, za uspešno poslovanje, saj država povsem drugače razume iskanje rezerv ter razvoj obrtništva in podjetništva nenehno duši z dodatnimi obremenitvami, kot da bi se tu cedila med in mleko. OOZ Ptuj odlično sodeluje z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, je povedal direktor OZS Danijel Lamperger ter se obrtnikom in podjetnikom s Ptujskega zahvalil za ves prispevek pri utrjevanju zborničnega sistema in ustvarjanje odličnega poslovnega okolja na lokalni ravni. Med novostmi v letu 2017 so implementacija dualnega sistema izobraževanja, centra za družinsko podjetništvo, da bo prenašanje obrti na novo generacijo čim Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije enostavnejše, skupaj z državo naj bi že v kratkem ustanovili izpostavo v Avstriji, da bi omilili težave vseh tistih obrtnikov in podjetnikov, ki delujejo čezmejno. Po najboljših močeh se trudijo, da bi se zbornica s svojimi storitvami čim bolj približala obrtnikom in podjetnikom, da bi vsi lahko ustvarjali, zaposlovali in rasli, je poudaril direktor Lamperger. V kulturnem programu uradne podelitve jubilejnih plaket je zapel Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj, katerega umetniški vodja je Gregor Lačen. Na 42. obrtniškem plesu pa je igral ansambel Prleški kvintet. MG Ptuj • Razpis za Dobrote slovenskih kmetij Letos znaki kakovosti tudi za čaje V okviru 28. državne razstave dobrot slovenskih kmetij, ki bo med 19. in 21. majem na Ptuju, bodo tudi letos na ogled potice, kruhi, sokovi ter drugi izdelki in pridelki. Čeprav so do največje razstave dobrot slovenskih kmetij še slabi štirje meseci, priprave že intenzivno potekajo. Tako je že bil objavljen razpis za prijavo izdelkov v ocenjevanje. Rok se izteče 17. februarja . »Pričakujemo dober odziv kmetij za sodelovanje v ocenjevanju, še posebej tistih, ki imajo dopolnilno dejavnost že registrirano in dobrote tržijo na lokalnem trgu. Izdelki, ki jih pripravljajo skrbne roke gospodinj in gospodarjev, so tudi del kulturne dediščine slovenskega podeželja, ki jo vsako leto znova spoznavamo na Dobrotah slovenskih kmetij. Štirinajstim skupinam izdelkov bomo letos dodali prvič tudi čaje,« so povedali na ptujskem kmetijskem zavodu. Na dosedanjih razstavah Dobrote slovenskih kmetij je bilo podeljenih 17.187 priznanj, od tega 4.839 bronastih, 5.610 srebrnih in 6.738 zlatih ter 908 znakov kakovosti. MV Slovenska Bistrica • Devetošolci predstavili pet podjetniških zamisli Srednja šola želi postati vodilna v regiji za podjetniške veščine Na Srednji šoli Slovenska Bistrica (SŠSB) je minuli konec tedna 40 mladih odkrivalo svoje veščine in talente na vikendu podjetništva, ki so ga pripravili dijaki in učitelji SŠSB ter ekipa mentorjev podjetniškega peskovnika Ustvarjalnik. Osnovni namen projekta je učencem na sproščen način in skozi praktične izzive približati podjetništvo, kot se poučuje na Srednji šoli Slovenska Bistrica. »Prizadevamo si, da postanemo vodilna šola za podjetniške veščine v širši regiji, zato že vrsto let spodbujamo različne podjetniške aktivnosti za mlade,« je povedala ravnateljica SŠSB Iva Pučnik Ozimič. Tudi sicer na njihovi šoli poteka veliko različnih (tudi mednarodnih) projektov, ki spodbujajo kreativnost, ustvarjalnost in inovativnost dijakov. Dogajanje tega podjetniškega vikenda je bilo zasnovano na različnih skupinsko-dinamičnih izzivih, skozi katere so mladi izrazili želje, ideje, sposobnosti, svojo ustvarjalnost in podjetniško razmišljanje. Devetošolci so predstavili pet podjetniških zamisli z realnim tržnim potencialom, za zmagovalca pa so razglasili spletno turistično platformo TurboShoe. Vodja zmagovalne ekipe Katja Rupnik, devetošolka z OŠ Oplotnica, je svoj koncept predstavila kot »največjo turistično agencijo na svetu brez turističnih vodnikov, ki omogoča posameznikom, da najdejo lokalne prebivalce, ki se postavijo v čevlje vodičev - super vodičev«. Zmagovalna ideja presega lokalne okvirje, komisijo pa je ekipa prepričala z odlično raziskavo trga, zato ver- jamejo, da bo nadaljevala svoje delo. Izkušnje, ki jih na tak način pridobijo mladi, bodo v prihodnosti ključne za mlade, sta povedala profesorica na srednji šoli Nataša Gumilar Papotnik in direktor Ustvarjalnika Matija Goljar. Mlade je na sklepni predstavitvi, ki so se je udeležili starši, učitelji in predstavniki lokalnega gospodarstva, spodbudno nagovoril tudi župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar in se zahvalil Srednji šoli Slovenska Bistrica, ker igra vodilno vlogo pri spodbujanju podjetnih potencialov lokalnega okolja. SŠSB/MV Foto: Srednja šola Slovenska Bistrica Na Srednji šoli Slovenska Bistrica je nastalo pet inovativnih produktov osnovnošolcev z Bistriškega. petek • 3- februarja 2017 Podjetništvo Štajerski 9 Slovenske gorice • Objavljen prvi poziv LAS Ovtar Veliko zanimanja za četrt milijona evrov Da bi si prijavitelji lažje ustvarili sliko o tem, s čim lahko kandidirajo ter kako pripravijo vlogo za prijavo na javni poziv LAS Ovtar Slovenskih goric, so v teh dneh na različnih lokacijah pripravili delavnice. Objavljen je prvi javni poziv za sofinanciranje projektov, ki bodo sledili strategiji lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric. Besedilo javnega poziva je dostopno na spletni strani http://www. lasovtar.si/. Nanj se je mogoče odzvati do torka, 28. februarja, do 13. ure na sedež LAS na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu (osebno ali po pošti). S pozivom bodo razdelili 249.779 evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Prijavitelji lahko za projekte pridobijo do 85 % upravičenih stroškov (brez DDV); sofinanciranje bo znašalo najmanj 2.000 evrov in največ 40.000 evrov. Če se operacija izvaja v fazah, posamezni zahtevek za izplačilo ne sme biti nižji od 5.000 evrov, je med drugim razvidno iz dokumentacije, objavljene na spletni strani. Za sredstva se lahko potegujejo posamezniki, zavodi, društva, organizacije in podjetja s sedežem v kateri od desetih občin območja LAS Ov-tar Slovenskih goric (Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj). Projekti morajo prispevati k ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju osnovnih storitev, varstvu okolja in ohranjanju narave ter večji vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Da bi si prijavitelji lažje ustvarili sliko o tem, s čim lahko kandidirajo ter kako pripravijo vloge za prijavo na javni poziv, so v LAS-u organizirali delavnice na različnih lokacijah. Doslej so izpeljali že štiri: na sedežu LAS v Lenartu, v občini Sv. Andraž, Pesnici in Sladkem Vrhu. Naslednja delavnica bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 15. uri v sejni sobi občine Duplek. V LAS Ovtar Slovenskih goric bodo potencialnim prijaviteljem svetovali tudi po elektronski pošti info@lasovtar.si ali po telefonu: 059 128 773 in 051 660 865. Možne pa so še individualne konzultacije s prijavitelji, ki imajo sedež v UE Lenart, in sicer na sedežu občine na podlagi obveznih predhodnih najav. Kot so še sporočili z LAS-a, je zanimanje za prvi javni poziv veliko: „Že v prejšnjem programskem obdobju smo izvedli veliko projektov (68 za območje 6 občin), v tem obdobju sestavlja območje LAS kar deset občin, posledično sta odziv in interes seveda večja." Na voljo poltretji milijon evrov Za projekte, ki bodo financirani preko LAS-a, je do leta 2020 rezerviran približno poltretji milijon evrov (natančneje: 2.436.271 evrov), od tega 1.248.897 evrov iz evropskega kmetijskega sklada in 1.187.373 iz sklada za regionalni razvoj. „Načrtovani so štirje javni pozivi, ločeno za vsak sklad. Do 28. 2. 2017 je odprt 1. javni poziv iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 20 % kvote, ki znaša 249.779 evrov. Spomladi bo odprt 1. javni poziv za črpanje sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, prav tako v višini 20 %, kar pomeni 237.474 evrov. 30 % sredstev iz kvote bo razpisanih v letih 2018 in 2019, preostanek, 20 %, pa se predvideva v letu 2019. Posebej bosta še javna poziva za problemsko območje občine Pesnica v letu 2017," napovedujejo v LAS Ovtar Slovenskih goric. Monika Levanič Promocijsko sporočilo Ptuj / Grand Hotel Primus vabi Februarska razvajanja s kulinariko, plesom, vini in zabavo V Grand Hotelu Primus se že od vsega začetka s svojo prireditveno dejavnostjo in ponudbo trudijo, da bi bili privlačni za goste in domačine, kraj stalnega srečevanja, gastronom-skih užitkov in zabave za vse generacije. Svojo ponudbo gradijo na dogodkih, povezanih z okoljem, tradicijo in dediščino, ki so zanimivi za najširši krog obiskovalcev. Februarsko vabilo na posebne dogodke in razvajanja bo še posebej bogato. 11. februarja bo ob 19. uri v klubu Gemina XIII Valentinov ples ljubezni; na njem bodo igrali vrhunski glasbeniki, člani skupine Export B, ki jo redni obiskovalci Primusovih dogodkov že dobro poznajo. Ob glasbi bodo razvajale tudi kulinarične mojstrovine. Za strežni menu s tremi hodi bo treba odšteti 25 evrov po osebi. Posebno zgodbo pišejo tematski branči v Grand Hotelu Primus. V letu 2017 jih bo osem. Prvi bo v nedeljo, 12. februarja, in bo ubran na temo ljubezni, saj vabi Valentinov branč Praznik ljubezni. Od 12. do 15. ure bodo gostje lahko uživali v kulinaričnem razvajanju Primusovih kuharjev pod vodstvom Roberta Žibrata. Pripravili bodo več menujev, ki bodo obiskovalce vodili skozi vse letne čase in pričarali okuse z različnih koncev sveta. Nekatere jedi bodo pripravljali tudi pred gosti (šov kuhanje). V času trajanja branča bodo poskrbeli tudi za animacijo najmlajših. Cena branča je 19 evrov po osebi, za otroke do 12. leta starosti 10 evrov, za otroke do štirih let pa so branči brezplačni. Ansambel Export B je stari znanec Primusovih glasbenih in družabnih dogodkov. Vrhunski glasbeniki obljubljajo vrhunsko zabavo tudi za Valentinov ples, ki bo v klubu Gemina XIII, 11. februarja. Foto: Črtomir Goznik Na Valentinovem branču Praznik ljubezni, ki bo 12. februarja, bodo Primusovi kuharji razvajali s številnimi kulinaričnimi dobrotami. Foto: arhiv hotela Primus Primusove vinske zgodbe z vrhunskimi vini in kulinariko privabljajo že trinajsto sezono. Foto: Črtomir Goznik Najmlajše pustne maske se bodo v klubu Gemina XIII veselile 21. februarja. Gre za tradicionalno otroško pustno rajanje v sodelovanju z Vrtcem Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Najdaljšo tradicijo tematskih dogodkov imajo Primusove vinske zgodbe - izbrani vinski večeri in omizja, ki so jih Terme Ptuj pričele že v grajski kavarni. Letošnja sezona v Grand Hotelu Primus je že trinajsta. Z vinskim in kulinaričnim izborom bodo v klubu Gemina XIII. razvajali 17. februarja ob 20. uri, spremljal pa ga bo izbran kulturni program. Cena za streženo večerjo in pokušnjo vin kleti Dveri-Pax je 19 evrov po osebi. V pustnem mesecu - skoraj celoten letošnji februar bo namreč pustno obarvan, saj bodo najbolj vneti častilci pusta lahko pu-stovali celih 28 dni - pa bo klub Gemina XIII že tradicionalno oder za najmlajše pustne maske. Tradicionalno otroško pustno rajanje pripravljajo 21.2. ob 17.00, v sodelovanju z Vrtcem Ptuj. Na pustno rajanje vabijo cele družine, za maske vseh generacij pa bodo pripravili tudi žonglersko-akrobatsko predstavo z veselimi klovni društva ZUM Kreativa in ustvarjalne pustne delavnice. Za pustno zabavo vseh zabav vstopnine ni. 10 Štajerski Kultura petek • 3- februarja 2017 Ptuj • Otroški parlament in načrtovanje prihodnosti Mladi si ne želijo hoditi delat v Avstrijo Otroški parlament vsako leto postreže s številnimi zabavnimi, pametnimi, pohvale vrednimi in iskrenimi otroškimi idejami, saj nas vedno znova spomnijo, kako lep bi lahko bil ta svet. Simpatično so med drugim minuli teden ugotovili, kaj je največji problem Slovencev, že pri 12 letih pa vedo tudi, kako ga rešiti. Tudi letos so otroci postregli s številnimi zanimivimi in poučnimi izjavami. Društvo prijateljev mladine Ptuj je v četrtek organiziralo zasedanje 27. ptujskega občinskega otroškega parlamenta. Predstavniki vseh petih ptujskih osnovnih šol so v Centru interesnih dejavnosti Ptuj dve uri debatirali na temo Otroci in načrtovanje prihodnosti. Zasedanje je vodila Vojka Havlas, regijska koordina-torica parlamenta na ptujskem območju, prisotne pa je nagovoril tudi župan Miran Senčar. Tudi letos so šolarji najprej predstavili delo, ki je na šolah potekalo v sklopu priprav na parlament, sledila sta razprava in delo v skupinah. »Letošnja tema je pri učencih padla na plodna tla. Predstavili so se nam odlični (in odločni) mladi govorci z zrelim razmišljanjem. Razpravo, v kateri učenci izpostavljajo najbolj preče težave, je letos suvereno vodila Kaja Petrovič iz OŠ Ljudski vrt. V lanskem šolskem letu je bila kot predstavnica ptujske regije med mladimi iz cele Slovenije izbrana za predsednico nacionalnega otroškega parlamenta, zaradi česar se je v letošnji vlogi znašla več kot dobro. Med izpostavljenimi problemi ptujskih osnovnošolcev je bilo vprašanje omejene izbire šol v lokalnem okolju, pa tudi želja, da bi starši mladim bolj zaupali - na primer tako, da bi jim dovolili svobodno izbiro nadaljnjega šolanja. Tako kot lani so si bili mladi tudi letos enotni v želji po odkritem pogovoru s starši - jasno in glasno so oblikovali pobudo po organizaciji delavnic, okroglih miz in predavanj na šolah ali tudi širše. Zavedajo se, da je o vrednotah, ki krojijo njihovo prihodnost, najlažje (samo) govoriti - treba pa jih je tudi udejanjati in živeti z njimi in to najprej v krogu družine,« je parlamentarno delo predstavila Vojka Havlas. Kaj vse so povedali otroci Med pripravami na otroški parlament so se otroci med drugim spraševali, kdo so in kaj želijo postati. Pri tem so kot najpomembnejše izpostavili naslednje vrednote: resnicoljubnost, odgovornost in prijateljstvo. Zanimiv je bil tudi odgovor na vprašanje, kakšni ljudje želijo postati, ko odrastejo. Predstavniki OŠ dr. Ljudevita Pivka so odgovorili z naslednjimi besedami: prijazni, delavni in lepi. Da je prihodnost otroka odvisna od njegove primarne družine, je bila še ena izmed zanimivih ugotovitev ptujskih osnovnošolcev. Poudarjali so, da se otroci zgledujejo po dejanjih in da so ta veliko pomembnejša od besed. Prepričani so, da se pravih vrednot številni ne zavedajo, ločnico pa so naredili tudi med srečo in uspehom. »Naša prihodnost ni samo poklic, leta niso merilo odraslosti, recepta za dobro prihodnost ni, le trud nas lahko popelje na pravo pot,« so nekatere izmed zanimivih trditev. Misliti pa so ptujski osnovnošolci dali tudi staršem, saj so več krat izpostavili, da pritisk na otroka nima zmeraj dobrega in želenega učinka in da si ne želijo živeti v kalupu, temveč raziskati možnosti. Ob tem so jasno in glasno izpostavili prepričanje, da ocene niso zmeraj merilo sposobnost. Pomembne vrednote se jim zdijo tudi strpnost, spoštovanje in znanje, lepo pa so povedali tudi, da velikega Človeka naredijo prijaznost, dobra osebnost in občutek za prijateljstvo. Govorili so tudi o ciljih ptujskih osnovnošolcev. Ti želijo živeti zdravo, varovati okolje, poskrbeti za dobre odnose in samopodobo, ob vsem tem pa imeti dober učni uspeh in dovolj prostega časa. »Učimo se za sebe, ne za šolo,« je bila ena izmed njihovih ugotovitev. Pri razpravi o svoji prihodnosti so ugotovili, da ima življenje pozitivne in negativne plati in da je največji problem Slovenije brezposelnost. »Želimo si, da naše bistre glave ne bi hodile iz Slovenije v Avstrijo delat,« so jasno in glasno kot eno izmed želja za svojo prihodnost izpostavili ptujski osnovnošolci. Regijska koordinatorica Havla-sova je povedala: »Mladim smo tokrat prisluhnili, vprašanje pa je, ali jih bomo tudi slišali. Slišati pa jih morajo predvsem za njih pomembni odrasli - to pa so v prvi vrsti starši.« Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica Prešerna pravljična urica Današnja Knjigarnica vas, cenjeni bralci, najprej nagovarja z besedami literata Mihe Mazzinija iz knjige Prešeren.doc (2000), ki je v uvodu h knjigi (Od Prešerna.doc do Preserna. com, str. 7 do 9) med drugim zapisal: »Koliko knjig je napisal dr. France Prešeren?« se je glasilo novinarsko vprašanje. Odgovarjali so mlajši ljudje, verjetno dijaki višjih letnikov srednjih šol in študentje, ter se strinjali, da jih je moralo biti okoli sto. Odlomek iz televizijske oddaje, verjetno posnete ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sem ga videl po naključju, je zadosti zgovoren. Najprej priča o neznosni dolgočasnostipompoznih recitacij - ubogim mladeničem in mladenkam se zdi, kot da so morali poslušati čtivo stotih knjig, tako jih ropotanje naših igralcev izmuči. Nato pove dosti tudi o predstavi, ki jo imajo o pesnikovem življenju. Če je napisal sto knjig, potem verjetno ni počel drugega, kot bil celo življenje z verigo priklenjen ob zid. Saj, nekdo mu je moral prinašati suh kruh in vodo, hrano, ki v tej deželi poetom pritiče, ter ga zalagati s pisarniškim papirjem - računalnikov takrat še niso imeli, a ne? Verjetno so bile to kake ženske; tudi današnje laično uho je načulo, daje imel Prešeren nekaj ljubic in tudi kakega otroka ... Poglejmo še drugo skrajnost. vznesene ljubitelje poezije, ki točno vedo, koliko knjig je Prešeren napisal, in znajo ob vsaki priložnosti postreči tudi s kakim odlomkom iz njegovih pesmi. Neka moja profesorica je, recimo, dejala, da bi morale biti edina izkušnja dekletom do trinajstega leta Prešernove Poezije, položene pod vzglavje... Prešeren.doc je odlična pomočnica ob slovenskem kulturnem prazniku, kar potrjuje tudi njen podnaslov, ki se glasi: Za domišljijsko potovanje in domače branje. V njej so Prešernove pesmi v treh, mladim očem prijetno naslovljenih razdelkih: Deklica si zala, Koder se nebo razpenja in Bog živi ves slovenski svet. Temu sledi Pismo staršem in odličen zapis Igorja Grdine Kdo neki bi utegnil biti ta mož? Knjiga je svojevrstna kompilacija poezije, ilustracij in poučnega, razlagalnega besedila (Izbor in ureditev: Igor Saksida. Spremno besedilo k posameznim pesmim: Marica Žveglič. Izbor iz spominov na pesnika: Miha Mohor). In zdaj vas nagovarjamo in vabimo, da skupaj nekoliko drugače proslavimo slovenski kulturni praznik. Vabimo vas torej dan pred praznikom, torej v torek, 7. 2. 2017, ob 17. uri v pravljično sobo Branke Jurca, kjer se bo prazniku v čast odvila PREŠERNA PRAVLJIČNA URICA. Prešerno pomeni zelo sproščeno, veselo razpoloženo, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014), prešernost pa pritiče poeziji in pustnemu obdobju, ki se je pravkar pričelo. Ob prešernem pripovedovanju iz Poezij bodo postavljene na ogled slikaniške izdaje Prešernovih pesmi, kakor tudi druge knjižne izdaje, obiskovalci pa bodo izvedeli še kakšno podrobnost iz pesnikovega življenja in časa. Tako Igor Grdina zaključuje knjigo Prešeren.doc: Odtlej je Prešeren za generacije Slovencev mnogo več kot zgolj eden iz vrste domačih literatov. Je kratko malo naš pesniški genij. Spremlja nas od rojstva do smrti. Časi se spreminjajo, Prešernovo delo pa ostaja čvrsta skala neminljive lepote v razpenjenem morju minevanja. Prijetno ob kulturnem prazniku želi Liljana Klemenčič Nekaj misli, ki so jih mladi izpostavili na zasedanju 27. ptujskega občinskega otroškega parlamenta: »Tvoja prihodnost bo mojstrovina le, če jo boš krojil sam.« »Ključ do pozitivne samopodobe je družba, pozitiva, zaupanje vase.« »Posameznik lahko naredi veliko spremembo.« Ptuj • Beat z Beatli Beatlomanija še ni zamrla V Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj so z dogodkom Beat z Beatli, sestavljenim iz filmske projekcije in koncerta, v mesto pripeljali glasbo legendarne britanske glasbene skupine in vzdušje šestdesetih let prejšnjega stoletja. Foto: arhiv CID Ptuj Energična slovenska glasbena zasedba HELP! je na razprodanem koncertu v CID Ptuj navdušila mlado in staro. Dokumentarno kroniko The Beatles: osem dni na teden, ki predstavlja koncertne začetke in meteorski vzpon liverpoolske četverice, so v Mestnem kinu Ptuj pospremili z glasbenim uvodom, sledil je še koncert v CID Ptuj. »Že nekaj let organiziramo tečaj kitare in glasbenih skupin pod vodstvom Marka Korošca. Vsako leto pripravimo kak spominski dogodek: izberemo glasbeno skupino, ki je mladim še vedno v navdih, tečajniki pripravijo nekaj skladb te zasedbe, povabimo pa tudi uveljavljene tribute glasbenike,« je pojasnila Mateja Lapuh iz CID Ptuj. Občinstvo so dodobra ogreli mladi glasbeniki v dveh skupinah: So what? (Žiga Kirbiš, Vito Levstik, Jakob Štru-celj, Tim Tetičkovič, Alen Vamberger in Vid Žirovnik) ter AfterLife (Jernej Bezjak, Luka Gašparič, Gal Jeza, Matic Lukežič in Katarina Samobor). Večer je s spektakularnim nastopom sklenila glasbena skupina HELP! A Beatles Tribute, ki ne poustvarja le glasbe, temveč se skuša tudi pri instrumentih, kostumografiji in koreografiji kar najbolj približati uradno najvplivnejši glasbeni skupini vseh časov. EM Foto: CG Nogomet Od Ormoža do Pariza z mojstrom Stran 12 Tenis Slovenci v Mariboru favoriti proti Monaku Stran 12 BI v J ■ i MM i ■ I a Midi Atletika Bedračeva druga, Prstec z novim rekordom Stran 13 Strelstvo Ormožan Venta še vedno nepremagljiv Stran 13 Boks Venko, Sekol in Loren-čič zmagali na reviji Strana 14 Tenis Uspešno ptujsko srečanje na Tasmaniji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Rokomet tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zamujeni priložnosti Ormožanov in Ptujčanov Ribnica - Jeruzalem 32:28 (12:12) Statistika Jeruzalema: Ba- lent 12 obramb; Žuran 7, Kosi 5 (1), Kocbek 5 (2), Cirar 4, Kavčič 3, Ozmec 2, Mesaric 2. Rokometaši Jeruzalema so drugi del sezone pričeli s porazom pri vodilni Ribnici, ki je zaigrala brez obolelega reprezentanta Jana Greben-ca ter kaznovanega trenerja Roberta Beguša. Na drugi strani trener Saša Prapotnik ni mogel računati na poškodovanega kapetana Bojana Čudiča (počen meniskus), v ekipo pa se je vrnil kadetski reprezentant Miha Kavčič. "Nasprotnika smo praktično imeli na pladnju. Povedli smo za štiri gole (12:8) in pri tem imeli sedemmetrovko, protinapad, odprta meta s krila in črte šestih metrov. Po teh štirih zapravljenih priložnostih so nas domačini takoj kaznovali in že do odmora izenačili (12:12). Bistvena razlika je, če greš na odmor s prednostjo ali izenačeno. V 2. polčasu smo popustili v obrambi, saj smo prejeli kar 20 zadetkov in vrnitve ni več bilo. Škoda za zamujeno priložnost. Ribnica je tokrat bila premagljiva, za nas pa bi novi dve točki pomenili ogromno v boju za uvrstitev v ligo za prvaka," je po tekmi vidno razočaram povedal trener Saša Prapotnik. S porazom v Ribnici je ekipa Jeruzalema naredila še korak nazaj glede uvrstitve med šest najboljših ekip v državi, vendar upanje v zadnjih petih krogih še obstaja: "Verjeti je treba do konca. Zdaj sta pred nami dve domači tekmi. Na Hardek najprej prihaja nam zmeraj neugo- dna Dobova, nato je na sporedu še sosedski derbi proti Ptuju. Cilj je en sam: osvojiti štiri točke in ostati v boju za napredovanje v ligo za prvaka. Zaključek rednega dela sezone bo zanimiva in dobrodošla izkušnja za prihodnost naših mladih igralcev, saj jim bo na vsaki tekmi tekla voda v grlo in bomo hitro videli, iz kakšnega testa so. Vem, da so pravi in da bodo s skupnimi močmi z izkušenejšimi igralci izpolnili zadani cilj. V soboto bi povabil na Hardek tudi navijače, saj nam bodo v veliko pomoč pri trenju tako trdega oreha, kot je ekipa Do-bove," je zaključil Prapotnik. Tekma med Jeruzalemom in Dobovo je na sporedu v soboto, 4. 2., ob 19. uri. uk Dobova - Drava Ptuj 29:22 (12:11) Športna dvorana, sodnika: Štrigl (Velenje) in Žibert (Trbovlje). DOBOVA: Miklavčič 6, Zafran 4, L. Humek 4, Rožman, K. Hu-mek, Toporišič, Baznik, Hardo-vic 2, Prezelj, Supančič, Koprivc 3, Kučič 3, Ciglar 1, Smojver 6 (1), Hotko, Blaževič. DRAVA PTUJ: Rosic, Žuran 2, Reisman 1, Bračič 1, Hrupič 4 (1), Šalamun 1, Gregorc 5 (2), Lesjak 3, Jensterle 3, Sabo, Krasnic, Belic 2, Žuran. SEDEMMETROVKE: Dobova 3 (1), Drava Ptuj 5 (3). IZKLJUČITVE: Dobova 4, Drava Ptuj 8 minut. Posavci so dosegli deveto zmago v državnem prvenstvu, odpor tekmecev s Ptuja pa so zlomili šele v drugi polovici tekme. V prvem polčasu se je na Ivan Hrupič (trener RK Drava Ptuj): »Prvi polčas smo odigrali odlično in smo bili ne glede na zmanjšan igralski kader vsaj enakovredna ekipa. Ob znanih poškodbah igralcev je na začetku tedna v Varteks iz Varaždina prestopil Filip Je-renec in tako smo imeli proti kvalitetni ekipi Dobove težave igrati na visokem nivoju vseh šestdeset minut tekme. Na začetku drugega polčasa smo zgrešili nekaj strelov in naredili smo par tehničnih napak, kar je domačinom prineslo lepo prednost. Končna rezultatska razlika je absolutno prevelika glede na prikazano, saj je naša ekipa pokazal pravi pristop, veliko borbenosti in dobro igro v obrambi, medtem ko nam ni šlo najbolje v napadu in zastreljali smo tudi tri sedemmetrovke, kar je bilo preveč za boljši rezultat.« igrišču odvijal izenačen boj, ekipi sta se neprestano izmenjavali v vodstvu. V drugem pa so na parketu zavladali izbranci domačega trenerja Aleša Sirka, v 43. minuti po-vedli z 19:14, prednost pa z manjšimi nihanji v igri zadržali do konca dvoboja. V domači zasedbi je bil najučinkovitejši Tomaž Miklav-čič s šestimi, v gostujoči pa Jan Gregorc s petimi goli. Zasedba iz Dobove bo v prihodnjem krogu gostovala v Ormožu, ptujska pa bo gostila ekipo Urbanscape Loka. Obe tekmi bosta v soboto, 4. februarja. sta Nogomet • NK Aluminij Poraz v sodnikovem podaljšku Nogometaši Aluminija so ta teden v Istri, kjer nastopajo na turnirju Istria Winter Cup. V nedeljo in ponedeljek so v Novigradu opravili treninge, v torek popoldan pa so že imeli na sporedu prvo preizkušnjo. Njihov tekmec je bila ekipa Kapfenberger SV, ki v avstrijski drugi ligi po jesenskem delu prvenstva zaseda 4. me- sto (vodi LASK), vodi pa jo trener iz BiH Abdulah Ibrakovic. Aluminij - Kapfenberger SV 1:2 (1:1) ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšic, Kocic, Turkalj, Zeba, Rogi-na, Krajnc, Vrbanec, Mumino-vič, Bizjak, Kramer. Igrali so še: Petrovič, Škoflek, Tahiraj, Pana- dic, Mensah, Mesec, Rebernik, Damiš, Vezjak, Ahec, Hrastnik. Trener: Slobodan Grubor V izenačeni tekmi so po-vedli Avstrijci, iz enajstmetrovke je v 30. minuti zadel 22-letni Brazilec Joao Victor Santos Ba, najboljši igralec ekipe. Varovanci Sloboda-na Gruborja so izenačili še pred koncem prvega polča- sa, gol je dosegel povratnik po poškodbi Lovro Bizjak. Neodločen rezultat je ostal na semaforju zapisan vse do sodnikovega podaljška, ko je za Kapfenberger zadel Stefan Pantic in svoji ekipi prinesel popoln izkupiček. Naslednjo tekmo je Aluminij odigral v četrtek popoldan, ko se je pomerili z bosanskim Širokim Brijegom. Tekma se je končala po tem, ko smo časopis poslali v tisk, zato bomo o končnem razpletu turnirja poročali v torek. JM 12 Štajerski Šport petek • 3. februarja 2017 Rokomet • Sprejemi bronastega Marka Bezjaka Od Ormoža do Pariza z mojstrom Slovenski rokometaši so si na 25. svetovnem prvenstvu v Franciji priborili zgodovinsko bronasto medaljo, potem ko so v tekmi za tretje mesto po zaostanku osmih zadetkov v 46. minuti spektaku-larno premagali Hrvaško z 31:30. Bron je prva medalja z osmih svetovnih prvenstev, ki se jih je udeležila slovenska rokometna reprezentanca. Ker državno reprezentanco predstavlja tudi Ormožan Marko Bezjak, nam je medalja na tem koncu še toliko bolj segla do srca. Ponosa na našega domačina ni nihče skrival, toliko bučnejši so bili sprejemi, ki so jih zanj pripravili v Ormožu in Cvetkovcih. Marku Bezjaku, najslavnejšemu Ormožanu v zadnjih dneh, sta najprej sprejem pripravili OŠ in Gimnazija Ormož pred polno trdnjavo na Hardeku, kjer je Marko začel svojo rokometno kariero. Rokometna ekipa Gimnazije Ormož, kjer je Marko prav tako igral, mu je podarila veliko žogo z vsemi podpisi, darilo gimnazije. Ob tem sta mu čestitali ravnateljica gimnazije Blanka Erhartič ter ravnateljica OŠ Majda Podplatnik Kurpes, ki je Marku podarila rokometni dres številka 6, ki ga je nosil kot osnovnošolec. Podplatnik Kurpesova je povedala, da so neizmerno ponosni, da je bil njihov učenec in dijak: »Ponosni smo predvsem zato, ker si celi Sloveniji in svetu pokazal, da se samo z delom, trudom, treningi in odrekanji dosega najboljše rezultate.« Ob koncu so vsi skupaj zapeli še ormoško rokometno himno in sledil je lov za avtograme ... Marko se v telovadnici ni mogel prav dolgo zadržati, saj ga je čakal sprejem v organizaciji Občine Ormož v beli dvorani grajske pristave, kjer so ga pričakali številni občani. Za uvod je za kulturni program poskrbela Glasbena šola Ormož. V imenu občine Jr "i * 1 Kb* mL je župan Alojz Sok Marku podelil občinski zlati grb za vse dosežke. Sledil je vsaj enomi-nutni aplavz ob prejemu lepe nagrade za 30- letnega roko-metaša. Govoril je tudi predsednik RK Jeruzalem Ormož Martin Hebar in povedal, da so še posebej ponosni na to, da Marko ni pozabil, od kod izhaja, Marko Zabavnik pa je v imenu P&F Jeruzalem Marku podaril: »Najboljšo penino za najboljšega roko-metaša.« Na koncu sprejema se je vsem skupaj zahvalil še Marko. Naslednji sprejem je sledil v gostišču pri Marti v Cvetkovcih, pripravili pa so ga prijatelji, družina in gostišče Pri Marti. Namenjen ni bil samo Marku, pač pa tudi reprezen-tantu Mateju Gabru, ki je prav kot Marko zet pri Sokovih v Sodincih. Marka in Mateja je pred gostiščem dočakala množica rokometnih navdušencev. Za dobrodošlico jima je zaigrala godba iz Mar-kovcev, sicer pa sta za glasbo na sprejemu poskrbela DJ Miha in DJ Dale. Domačini so z veliko ponosa in srčnosti sprejeli oba rokometaša, jima čestitali, se fotografirali in želeli avtograme. Sprejem je v vsakem primeru bil dogodek leta. Za hrano in pijačo so poskrbeli osebje gostišča Marta in domačini, ki so prispevali večino surovin. Zbrane je v imenu prijateljev in znancev najprej pozdravil Miran Fišer, potem pa je bil čas za druženje z rokometnima asoma in veliko dobre volje. Že naslednji dan sta se tako Marko Bezjak kot Matej Gaber odpravila novim rokometnim izzivom naproti: Marko v nemški Magdeburg, Matej v madžarski Szeged. Uroš Krstič Tenis • Davisov pokal Slovenci v Mariboru favoriti proti Monaku Slovenska moška teniška reprezentanca se bo konec tedna v Davisovem pokalu v Mariboru merila z Monakom. Gre za obračun druge evro-afriške skupine, ki ga bo gostil Žele-zničarski teniški klub Maribor. V teniški dvorani na Taboru bodo slovenski teniški igralci favoriti, kapetan Blaž Trupej bo v ekipi imel tudi najboljša slovenska igralca Grego Zemljo in Blaža Kavčiča. Poleg Žemlje (150. na lestvici ATP) in Kavčiča (193.) sta v slovenski ekipi še 19-letni Sven Lah (1568.) in prvič v karieri 26-le-tni Tilen Žitnik (1653.). Grega Žemlja, Sven Lah, Blaž Trupej, Blaž Kavčič in Tilen Žitnik »Ne glede na to, da smo na papirju favoriti, bo treba na igrišču to tudi dokazati. Mislim, da lahko, če bo Grega zdrav in Blaž tako razpo- »To je moj drugi Davisov pokal, nekaj novega, nova izkušnja, vesel sem priložnosti kot najmlajši igralec. Če bom dobil priložnost za igranje, jo bom bržkone skušal izkoristiti. Moj prvi cilj sezone je bil, da čim prej rešim četrti letnik srednje šole, saj me čaka še matura, potem pa želim naprej odigrati čim več turnirjev serije futures, nato pa grem v ZDA na challengerje,« je pred dvobojem povedal Sven Lah, član TK Terme Ptuj. ložen, kot je bil ob začetku sezone, ter s pomočjo ostalih dveh fantov iz naše ekipe naredimo prvi korak proti ponovni uvrstitvi v prvo evro-afriško skupino. Dobro znamo igrati, podlaga je relativno hitra, že ena izguba servisa lahko spremeni potek dvoboja, zato bomo šli v ta dvoboj maksimalno že od prve igre naprej,« je pred dvobojem napovedal kape-tan Slovenije Blaž Trupej. Kapetan monaške ekipe Guillaume Couillard je v ekipo postavil Benjamina Ballereta (760. na ATP), Lucasa Catarino (885.), Romaina Arneoda in Tomasa Ogerja. V petek bosta na programu tekmi posameznikov, v soboto igra dvojic ter v nedeljo še preostala dvoboja posameznikov. Vstop v dvorano ŽTK je prost, vsi tekmovalni dnevi se bodo začeli ob 15. uri. sta Tenis Tara do polfinala v Kranju V Kranju je v organizaciji TK Triglav potekal odprti turnir za dekleta v kategoriji U-16. Na njem sta nastopali tudi igralki TK Terme Ptuj Tara Gorinšek (letnica 2002) in Ana Teja Tabor (2003). Ana Teja se je uvrstila v 2. krog, kjer jo je ugnala 7. nosilka Lina Božičnik (MAJA). Tara je kot 3. nosilka dosegla tri zmage in se prebila do polfinala. Tam jo je ustavila domačinka, drugopostavljena Tjaša Klevišar, ki je na koncu prepričljivo osvojila turnir. JM petek • 3. februarja 2017 Šport Štajerski 13 Strelstvo • Četrti turnir First lige Ormožan Venta še vedno nepremagljiv V madžarskem Zalaeger-szegu je med 26. in 28. januarjem potekal 4. turnir mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo s predstavniki štirih držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Ormožan Kevin Venta, aktualni in dvakratni prvak tekmovanja, še naprej dokazuje nepremagljivost, tokrat pa je zmagal še z rekordnim rezultatom sezone z visokimi 583 krogi; njegovo letošnje povprečje štirih zmagovitih rezultatov je kar 581,5 kroga. Odlično streljanje je znova pokazal tudi mladi Ptujčan Sašo Stojak in se z drugim najboljšim rezultatom v sezoni s 581 krogi uvrstil na 2. mesto. Tretje mesto je osvojil domači olim-pijec Miklos Tatrai in s svojim slabšim rezultatom s 572 krogi šele po boljšem seštevku notranjih desetic (21:12) ugnal miklavškega strelca Simona Simoniča, ki je pristal na 4. mestu. Zelo dobro se je odrezal tudi najboljši jur-šinski strelec Ludvik Pšajd in z osebnim rekordom v sezoni (570) osvojil 5. mesto. Najslabši letošnji nastop pa je pokazala Ptujčanka Majda Raušl (556), a je v skupnem seštevku še vedno uvrščena na visoko 4. mesto in za naj- Foto: Simeon Gönc ptujska ekipa dosegla tretjo zmago v sezoni ter s 1700 krogi za tri kroge ugnala mi-klavško ekipo Jožeta Keren-čiča in domačine iz A-ekipe Zalaegerszega. Slednji so za Miklavžani zaostali zaradi dveh notranjih desetic manj (39:41). Juršinčani so se z najboljšim ekipnim rezultatom v sezoni uvrstili na 4. mesto, avstrijski zmagovalci predhodnega turnirja Region Süd pa so tokrat s 1667 krogi osvojili 5. mesto. Kljub ponesrečenemu nastopu hrvaške ekipe Alzasa, s 1664 krogi so bili na 7. mestu, ti še vedno ostajajo na tretjem mestu skupnega seštevka. Vodilni Ptujčani imajo po štirih turnirjih že 87 krogov prednosti pred aktualnimi prvaki iz Miklavža pri Ormožu. Simeon Gönc Rezultati: Ekipna razvrstitev: 1. Ptuj A 1700 6812 (1.) 2. Jože Kerenčič Miklavž A 1697 6725 (2.) 3. Zalaegerszeg A, MAD 1697 6648 (5.) 4. Juršinci A 1672 6618 (6.) 5. Region Süd AUT 1667 6658 (4.) 6. Zalaegerszeg B, MAD 1667 6472 (7.) 7. Alzas Čakovec, HRV 1664 6677 (3.) 8. Region Süd B, AUT 1582 6413 (8.) 9. Štefan Kovač Turnišče / 4896 (9.) Posamezno - skupni seštevek: 1. Kevin Venta, KOR 583 2326 2. Sašo Stojak, PTU 581 2315 3. Andreas Auprich, AUT 568 2271 4. Majda Raušl, PTU 556 2266 5. Simon Simonič, JKM 572 2259 6. Ludvik Pšajd, JUR 570 2255 7. Saša Kralj, ALZ 556 2254 8. Boštjan Simonič, JKM 564 2247 11 Zlatko Kostanjevec, PTU 563 2231 12. Miran Miholič, JKM 561 2219 13. Mirko Moleh, JUR 556 2211 30. Gregor Vesenjak, JUR / 1606 31. Alojz Trstenjak, JKM 523 1588 34. Miklos Tatrai, ZAL 572 1147 35. Žan Bogša, JKM / 1093 Ptujska ekipa - z leve Zlatko Kostanjevec, Sašo Stojak in Majda Raušl - se je na Madžarskem s tretjo zmago v sezoni utrdila v prepričljivem vodstvu skupnega seštevka in mirno pričakuje zaključna dva turnirja v sezoni. boljšim avstrijskim strelcem Andreasom Auprichom (568) na tretjem mestu zaostaja le pet krogov. Ptujčani s tretjo zmago v sezoni V ekipni razvrstitvi je Bovling • Podjetniška liga Dokl gostinstvo z odličnim rezultatom na vrh V 3. krogu podjetniške lige je bilo doseženih šest visokih zmag (porazov) ter dva bolj izenačena dvoboja. V enem od teh je ekipa Taluma podrla več kegljev od ekipe SKEI, a vseeno izgubila 3:5. Kar precejšnja razlika v podrtih kegljih je bila tudi na dvoboju Radio-Tednika in Perutnine Ptuj v prid prvih, a sta si ekipi razdelili točke. Visoke zmage so tokrat dosegle ekipe VGP Drava, Gostišče Iršič, Tames, Dokl gostinstvo in Elektro Maribor. Zmaga slednjih je bila precej »sladka«, vzrok je prestop Aleksa Vido-viča k ekipi Nova prodaja, a ji tokrat kljub trem zmagam ni mogel pomagati do točk ... Dokl gostinstvo je znova na zmagovitem pohodu, tokrat so s svojim značilnim rezul- Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 825, 2. Robert Šegula (Tames) 779, 3. Zvonko Čerček (Talum) 764, 4. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 760, 5. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 758, 6. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 741, 7. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 731, 8. Mitja Kramberger (Saubermacher Slovenija) 727, 9. Smiljan Hrga (Bowling center Ptuj) 725, 10. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 721. tatom 7:1 ugnali BC Ptuj in se zavihteli na vrh lestvice. Za zmago so podrli rekordno število kegljev v tem krogu, 2960, v svoji ekipi pa so imeli tudi najboljšega posameznika - Matica Dokla (825). Med deseterico najboljših so se znašli trije predstavniki vodilne ekipe. V ponedeljek je na sporedu derbi vodilnih ekip, zato se bodo športne iskre zagotovo kresale. REZULTATI 3. KROGA: SKEI - Talum 5:3, Perutnina Ptuj - Radio Tednik Ptuj 4:4, Bovling center Ptuj - Dokl gostinstvo 1:7, Saubermacher Slovenija - VGP Drava 2:6, Restavracija Pan - Gostišče Iršič 1:7, Tames - Tiskarna Ekart 8:0, Novo prodaja -Elektro Maribor 1:7. 1. DOKL GOSTINSTVO 3 2960 19 2. VGP DRAVA 3 2731 18 3. RADIO TEDNIK PTUJ 3 2721 17 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 3 2747 15 5. TAMES 3 2808 14 6. SKEI PTUJ 3 2590 14 7. BOWLING CENTER PTUJ 3 2651 14 8. TALUM 3 2625 13 9. ELEKTRO MARIBOR 2 2581 12 10. PERUTNINA PTUJ 2 2591 8 11. NOVO PRODAJA 3 2350 6 12.SAUBERMACHER SLO 3 2294 5 13. TISKARNA EKART 3 2306 3 14. RESTAVRACIJA PAN 3 2410 2 PARI 4. KROGA, ponedeljek, 6. 2., ob 19.00: Radio tednik Ptuj - SKEI, Saubermacher Slovenija - Gostišče Iršič, Novo prodaja - Talum, Dokl gostinstvo - VGP Drava; torek, 7. 2., ob 19.00: Restavracija Pan - Tiskarna Ekart, Perutnina Ptuj - Tames, Bovling center Ptuj - Elektro Maribor. JM Rokomet • Veterani Dober začetek leta za stare bike Veterani RK Velika Nedelja Old Bulls (Stari biki) so se v soboto, 21. 1., udeležili močnega mednarodnega veteranskega turnirja v Slovenj Gradcu. Na njem je nastopilo devet moških in sedem ženskih ekip. Ekipa Old Bulls je osvojila prvo mesto in s tem dokazala, da se v Veliki Nedelji še vedno igra zelo kvaliteten rokomet. Pohvaliti je tre- ba prav vsakega igralca Old Bullsov na turnirju, saj so se nekatere druge ekipe okrepile z zelo mladimi igralci. V predtekmovanju so Ve-likonedeljčani odigrali dve tekmi: z Ribnico (17:5) in Slovanom iz Ljubljane (14:13). Po dveh zmagah so se uvrstili v finalno skupino, kjer so bile odigrane tekme po sistemu vsak z vsakim. Prvo tekmo so »biki« odigrali z domačini, ekipo Koroške, in jo premagali z rezultatom 15:11, na zadnji tekmi pa so igrali z zelo pomlajeno ekipo rokometnega kluba Dobova in se razšli z neodločenim rezultatom 14:14. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran veteran Velike Nedelje Mitja Klemenčič. RK VELIKA NEDELJA: Klemenčič, I. Kumer, Planine (6), Kosi (4), Kokol (7), Vajda (17), Bezjak (12), Zemljič (1), P. Kumer (7), Mesarec (7). Old Bullsi pa zelo pridno trenirajo naprej in se pripravljajo na enega najbolje organiziranih in najpomembnejših turnirjev veteranov in veterank v Sloveniji, ki ga ptujske rokometne veteranke v februarju organizirajo že sedmič zapored. Do sedaj so bili na ptujskem turnirju Ve-likonedeljčani nepremagljivi, saj so na vseh šestih osvojili prvo mesto. UR Atletika • AK Ptuj Bedračeva druga, Prstec z novim rekordom Maja Bedrač druga v Bratislavi Slovaška prestolnica je v soboto gostila atletske olimpijske upe, ki so nastopali v dvorani Elan Indoor v Bratislavi. Med predstavniki iz Slovenije je bila Maja Bedrač, ki je sredi trenažnega procesa s trenerjem Alešem Bezjakom. Ta je o trenutni formi zelo nadarjene mlade atletinje povedal: »Trenutno ima Maja Bedrač še nekaj tehničnih težav, saj skače zelo na silo. Potrebnih bo še nekaj tekem, da pridobi občutek v fazi odriva, in potem lahko računamo na zares dolge skoke.« Tokratni najdaljši Majin skok je meril 607 centimetrov, kar je zadostovalo za drugo mesto, medtem ko je zmagovalka, Slovakinja Jana Valdakova, skočila 625 centi- metrov. Po serijah je članica Atletskega kluba Ptuj dosegla razdalje: 598, 599, prestop, 607, 591 in prestop. Nastop v Bratislavi je bil eden uvodnih za Bedračevo v dvoranskem delu sezone, že to soboto pa jo v Ljubljani čaka novo tekmovanje. Miki Prstec do novega rekorda Atlet veteran Miki Prstec je odlično začel novo dvoransko sezono, saj je kar dvakrat popravil državni rekord v suvanju krogle v starostni kategoriji M60. Član Atletskega kluba Ptuj se podpisuje tudi pod državni rekord na prostem, sedaj pa je krepko presegel bivšo najboljšo dvoransko znamko 12,99 metra; na odprtem prvenstvu Avstrije v dvorani za veterane je kroglo sunil 13,86 metra. Rekord pa je na odprtem prvenstvu Madžarske še popravil, tako da sedaj nova rekordna znamka znaša 13,98 metra. S tema dvema rekordnima metoma je Prstec pokazal, da je v odlični formi in ga sedaj ča- kata še dvoranski prvenstvi Hrvaške in Slovenije. Njegov glavni cilj pa je usmerjen v svetovno dvoransko veteransko atletsko prvenstvo, ki bo v marcu v Daeguju v Južni Koreji. David Breznik Miki in Maja AK Ptuj z novim uspehom. Foto: arhiv 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 3- februarja 2017 Boks • Mednarodna revija Venko, Sekol in Lorenčič zmagali v Nemčiji Vin Ekipa Dejan Zavec Boxing je v soboto nastopila na povabilo organizatorja v Gorzigu na mednarodni reviji, na kateri je bilo skupno osemnajst dvobojev. Nastop v Nemčiji si ptujska ekipa boksarjev šteje v posebno čast, saj jih je povabil na dvoboje glavni trener v tamkajšnjem boksarskem klubu Dietmar Dzemski, oče bivšega trenerja Dejana Zav-ca Dirka Dzemskega. V ringu so nastopili Aljaž Venko, Jan Sekol, Tomi Lorenčič in Vida Rudolf ter več kot le opozorili nase. S prikazanim je bil zelo zadovoljen tudi njihov trener Dejan Zavec. Izmed četverice članov je najmlajši, Tomi Lorenčič, nastopil med mladinci v kategoriji do 64 kilogramov proti Domeniku Cebulku (BK Magdeburg). Slednji ima za seboj že več kot trikrat več borb od Lorenčiča, ki je pokazal svoj najboljši nastop v karieri do sedaj. Sedemnajstletnik je suvereno nastopil in bil absolutno boljši nasprotnik, kar so opazili tokrat tudi zelo fer sodniki in našemu nadarjenemu mlademu boksarju doso-dili čisto zmago. Naslednji, ki je v Nemčiji zelo opozoril nase, je Jan Sekol, ki mu je stal Maxim Macht (BK Magdeburg). Šlo je za izjemno zahtevno borbo, v kateri je Sekol izstopal s svojo tehniko in premagal neugodnega, izkušenega Machta. Tretjo zmago je za Dejan Zavec Boxing v dvoboju večera vpisal Aljaž Venko. Ta se je pomeril s Kaiem Bauman-nom (BK Hettstedt) v kategoriji do 75 kilogramov. Svojo kvaliteto je v tem trenutku eden najboljših slovenskih boksarjev pokazal tudi v rin-gu, saj je bil boljši v vseh elementih boksa in je suvereno zmagal. Vida Rudolf je bila v svoji peti borbi v karieri blizu prvi zmagi proti mladinki Chantal Hoffmann (BK Bernburg), saj je bila boljša nasprotnica, vendar so sodniki na koncu dosodili remi. Vsi štirje člani Dejan Zavec Boxinga so z borbenimi in srčnimi nastopi navdušili tako domačo publiko kakor tudi številne boksarske strokovnjake, ki so si ogledali prireditev. Po preizkušnji v Nemčiji čaka od torka naprej Aljaža Venka in Jana Sekola nov izziv, saj bosta tekmovala na mednarodnem turnirju kategorije A v Debrecenu na Madžarskem. Treningi v Magde-burgu Dejan Zavec je svoje boksarske upe pred revijo v Görzigu peljal na dvodnevni trening v Magdeburg. Aljaž Venko, Jan Sekol, Tomi Lorenčič in Vida Rudolf so se pobližje spoznali s popolnoma profesionalnim načinom treninga, prav tako pa so imeli priložnost sparirati z različnimi boksarji in boksarkami. S treningi v Magdeburgu je štirim nadarjenim boksarjem želel naš bivši svetovni prvak približati boksarski svet in način dela v tem priznanem nemškem klubu. David Breznik Nogomet • NK Avto Rajh Ljutomer; 3. SNL Začetek priprav, prve tekme ob koncu februarja Nogometaši ekipe Avto Rajh Ljutomer, člani 3. SNL -vzhod, so začeli priprave za spomladanski del tekmovanja. Ekipa trenerja Boštjana Zemljiča, ki mu pomagata Mario Hošpel in Damjan Vozlič, je v prvem delu prvenstva zbrala 20 točk in zaseda 7. mesto, kar je manj od pričakovanega. Igralcem so se na začetku priprav v ljuto- Rokomet merski športni dvorani ŠIC priključili nekateri mladinci, novi imeni pa sta Andrej Lotrič iz lendavske Nafte in Matej Fišer iz veržejskega Farmtecha. Vrste Ljutomera so zapustili Luka Ciglarič (Farmtech), David Vinko-vič (Odranci) in Žan Kocuvan (Tromejnik). Igralci bodo v prvih pripravljalnih dnevih v glavnem nabirali moč, vzdržljivost in hitrost, v nadaljevanju pa bo sledilo delo z žogo in ob koncu februarja tudi prve pripravljalne tekme. V klubu si želijo uvrstitve med prvih pet, še bolj pa si prizadevajo za vzgojo in ohranitev domačega igralskega kadra. Ne gre namreč prezreti dejstva, da v klubu odlično poteka delo z mlajšimi generacijami, saj so vrste mladincev, kadetov in selekcija U-13 po jesenskem delu prvenstva sezone 2016/17 na prvih mestih v svojih tekmovanjih! Zato bodo v prihodnje najpomembnejše merilo ljutomerskih nogometašev konstantno dobri nastopi v 3. SNL z glavnino igralcev, vzgojenih pod okriljem domačega kluba. NŠ 4. Pikapoka festival odlično uspel V soboto, 28. januarja, je v športni dvorani Ljudski vrt potekal četrti zaporedni Pi-kapoka festival v miniroko-metu. Na njem je nastopilo 12 ekip: RK Drava (skupaj tri ekipe: OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Olge Me-glič), RK Jeruzalem Ormož (2 ekipi), ŽRK Aklimat Ptuj (2 ekipi), RK Velika Nedelja, RK Moškanjci Gorišnica, RK Maribor Branik, RK Rače in OŠ Majšperk. Za žogo se je podilo kar 130 otrok, šlo pa je za rokometne nadebudne-že letnika 2006 in mlajše. Rezultati na takšnih turnirjih seveda niso v ospredju, predvsem gre za druženje, pletenje novih prijateljskih vezi in spoznavanje rokometne igre. Turnir je nedvomno odlično uspel, o čemer so na koncu pričali zadovoljni obrazi nastopajočih, vsi skupaj pa se že veselijo naslednjega srečanja v letu 2018. Sašo Petek, glavni organizator turnirja: »Letos je nastopilo kar 12 ekip. V mini rokometu so pravila nekoliko drugačna od velikega rokometa, saj tu velja „presing" po celem igrišču. Igra se 1-krat 12 minut brez premora, na koncu pa se preštejejo zadetki in se določi zmagovalec. Otrokom je šlo super, izpostavil pa bi tudi vzporedne aktivnosti, ki smo jih izvajali, kot so razne animacije, prav tako je bilo poskrbljeno za hrano. Sam sem se prvič znašel v vlogi organizatorja, bilo je naporno, a na koncu tudi uspešno. Predvsem bi se rad zahvalil vsem ptujskim trenerjem za pomoč pri organizaciji, prav tako pa kadetom in mladini RK Drava ter sodnikom.« tp Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL 18. KROG: Drava Ptuj - Urbanscape Loka, Jeruzalem Ormož - Dobova (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL 14. KROG: Moškanjci Gorišnica - Rudar (PETEK ob 19.00) 2. DRL 10. KROG: Velika Nedelja - Metlika (SOBOTA ob 19.00) 1. A DRL (ž) 13. KROG: RK Zelene doline Žalec - ŽRK Aklimat Ptuj (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 14. KROG: ŽOK Ljutomer - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 19.00) Mali nogomet Liga malega nogometa Generali Končnica lige malega nogometa Generali - NEDELJA ob 16.00: Poetovio plindom 0807300 - KMN Draženci; ob 17.00: ŠD Rim - Poetovio plindom 0807300; ob 18.00: KMN Draženci - ŠD Rim (športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju) 13. mednarodni zimski turnir Nogometni klub Drava Ptuj organizira 13. mednarodni zimski turnir v malem nogometu. V soboto dopoldan od 8.30 do 13.30 bo turnir za U9, medtem ko bo popoldan od 14.00 do 20.00 turnir za U11. Drugi dan, v nedeljo, bo dopoldan od 8.30 do 13.30 turnir za U9, popoldan od 14.00 do 20.00 pa turnir za U10. Tekmovanje bo v športni dvorani Center. Futsal • 2. SFL 13. KROG: FSK Stripy - FC Hiša daril Ptuj (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 13. KROG: NTK Ptuj - NTK Kema (SOBOTA ob 17.00) David Breznik Šahovski kotiček 1. turnir šahovske akademije BMP na Ptuju Šahovska akademija Beljavski-Mihalčišin-Polajžer bo 4. in 5. februarja organizirala prvi mednarodni turnir za mlade v letu 2017. Turnir bo v prostorih podjetja Gastro, Rajšpova ulica 16, Ptuj, v tehnični izvedbi podjetja Šah-Šeh, d. o. o. Pravico igranja imajo vsi mladi šahisti in ša-histke, ki bodo v letu 2017 dopolnili 18 let. Najboljši trije do 12 let bodo prejeli medalje, prav tako tudi najboljši trije do 15 let, najboljši trije v absolutni starostni kategoriji pa pokale. Program temovanja: sobota, 4. 2., končne prijave do 9. ure; 9.30 prvi krog, 12.00 drugi krog, 15.00 tretji krog, 17.30 četrti krog. Nedelja, 5. 2.: 9.30 peti krog, 12.00 šesti krog, 15.00 sedmi krog Vabi šahovska akademija BMP. Foto: Črtomir Goznik Tekma med ekipama OŠ Mladika in RK Moškanjci Gorišnica Foto: Črtomir Goznik Tekma med ekipama OŠ Olge Meglič in RK Rače Planinski kotiček Pohod Gubčevih upornikov (Stubica, Hr. Zagorje) Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 11. februarja, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Dolnje Stubice. Pot nas bo najprej vodila v Stubički Golubovec, kjer je muzej kmečkega upora. Nato bomo pot nadaljevali do kraja Hižakovec, kjer stoji rojstna hiša Matije Gubca. Mimo Gubčeve lipe v Gornji Stubici se bomo vrnili v Dolnjo Stubico, kjer bo pri Majsecovem mlinu prikaz kmečkega upora. V Dolnji Stubici bo nato veseli zaključek pohoda. V Ptuj se bomo vrnili do 18.30. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Ne pozabite na veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana iz nahrbtnika in ob poti. Dobro je imeti nekaj hrvaških kun. Strošek izleta znaša 15,00 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do torka, 7. februarja 2017. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. petek • 3- februarja 2017 Šport, rekreacija ŠtajmkiTEBHiK 15 Plavanje Zgodovinski uspeh ekipe PA Kurent Plavalna akademija Kurent nadaljuje začrtano pot. Po uspešnih nastopih konec lanskega leta so v nedeljo tekmovali na mednarodnem mitingu za pokal Zdravilišča Radenci. Ptujska plavalna akademija se je udeležila tekmovanja z nekaterimi kandidati za državna prvenstva (februarja) in preverjala pravo formo. Tokrat sta za zgodovinski uspeh, prve medalje na tekmovanjih za akademijo, poskrbeli Ema Dokl in Alja Gornjec. Ema (letnica 2006) je bila dvakrat srebrna v najtežjih plavalnih disciplinah, na 50 metrov delfin in 100 metrov mešano, ter četrta na 50 metrov prosto. Alja (2004) se je srebrne medalje veselila na 50 metrov hrbtno. »Res smo veseli prvih medalj za našo akademijo po samo nekaj več kot treh letih načrtnega dela. Čestitke naši ekipi,« je povedal trener Borut Petrovič in dodal: »Naši pedagogi in trenerji delajo odlično, kar se že pozna. Postajamo zelo konkurenčen klub v Sloveniji in njeni bližnji okolici.« Na tekmovanju so nastopili še Lina Maltarič, Ema Zorec, Špela Sedič in Jaka Janžekovič. Vsi so zelo napredovali, popravili osebne rezultate in se uvrstili med prvih deset v svojih kategorijah. 7. pokal Zdravilišča Radenci 2017, Ben-kova najboljša Na startni listi 7. pokala Zdravilišča Radenci 2017 je bilo skupno prijavljenih 156 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov in trije iz Hrvaške. PK Terme Ptuj je imel številno zasedbo; pod vodstvom trenerjev Igorja Sternada in Bernarda Veršiča je nastopilo 11 plavalcev, sedem deklet (Maša Jeza, Mia Jeza, Julija Frangež, Jana Aubelj, Tina Aubelj, Sara Lampret in Klara Benko) in štirje fantje (Bernard Veršič, Marko Zelenjak, Tomaž Holc in Tomaž Robič). Rezultati so pokazali, da so Ptujčani med krajšim premorom trenirali dobro in so bili na koncu zadovoljni, saj so Ekipa Plavalne akademije Kurent na tekmovanju v Radencih skupno osvojili 11 medalj (10 posameznih in eno ekipno v štafeti). Medalje so si v svojih starostnih kategorijah priplavali Klara Benko za tri posamezne zmage na 50 metrov prosto, hrbtno in delfin ter drugo mesto na 100 metrov prosto in tretje mesto na 100 metrov hrbtno. Sara Lampret je zmagala na 50 metrov hrbtno, druga pa je bila na 50 metrov prosto, medtem ko sta medalje med neregistriranimi plavalci rekreativci dobila Bernard Veršič in Tomaž Robič. Bronaste medalje so dobile članice ptujske štafete Benkova, Lampretova in sestri Aubelj. Ob medaljah so nekateri plavalci dosegli tudi osebne rekorde. Na koncu 7. pokala Zdravilišča Radenci 2017 si je poseben aplavz zaslužila Klara Benko, saj je bila po seštevku štirih najboljših časov v posamičnih disciplinah proglašena za najboljšo plavalko tekmovanja. Državno prvenstvo Plavalna zveza Slovenije in Plavalni klub Branik Maribor sta od prejšnjega četrtka do nedelje v mariborskem Pristanu izvedla zimsko združeno prvenstvo Slovenije v plavanju. V štirih dneh je nastopilo dobrih 400 plavalcev in plavalk iz 26 klubov v treh starostnih kategorijah: kadetski, mladinski in članski konkurenci. Klara Benko je nastopala v mladinski kategoriji in je bila edina članica Plavalnega kluba Terme Ptuj. Plavala je dobro in se z osebnimi rekordi petkrat uvrstila v popoldanski mladinski finale. Po disciplinah je osvojila četrti mesti na 50 in 100 metrov prsno, peta je bila v disciplini 50 metrov hrbtno, medtem ko je šesti mesti zasedla na 100 metrov hrbtno in 50 Rekreacija • S Šolo zdravja do več zdravja Vztrajajo kljub mrazu! V tem trenutku v Sloveniji deluje 130 skupin Šole zdravja, katerih člani kljub polarnemu mrazu vsak dan med tednom vadijo na izbranih poligonih. Šola zdravja Ljudski vrt, ki jo vodi Marija Gabron, je aktivna pri paviljonu v Ljudskem vrtu. Kjerkoli v Sloveniji delujejo »oranževci«, jim nizke temperature ne pridejo do živega. Ponekod v Sloveniji, še posebej tam, kjer so bile v teh dneh rekordno nizke temperature, so se celo poimenovali v »preganjalce gripe«. Zavedajo se, da so v boju z virusi zmagovalci le tisti z dobro imunsko obrambo, ki se vzpostavlja ob primerni hrani in z vsakodnevno fizično aktivnostjo. V Šoli zdravja združujejo razgibavanje cele- Ekipa PK Terme Ptuj na tekmovanju v Radencih, skrajno desno Klara Benko metrov prosto. Najboljši čas je dosegla v disciplini 50 metrov prosto - 27,95 sekunde. O njenih nastopili je trener Igor Sternad dejal: »Na najino zadovoljstvo je Klara napredovala povsod razen v delfinu, kjer se ji nastop ni posrečil. Zaenkrat se za treniranje ene same tehnike oz. discipline še ni odločila, kar me veseli, saj je treba plavati in trenirati vse. Na boljše oziroma na približanje najboljšim kaže v hrbtni in prosti tehniki in temu bomo dali poudarek v prihodnje.« Na zimskem združenem pr- venstvu Slovenije v plavanju se je videl napredek tudi po Klarinih odplavanih časih, saj se je v zadnjem obdobju zares intenzivno pripravljala za nastop v Mariboru, kjer ji je večina nastopov dobro uspela. David Breznik Tenis • Turnirja v Avstraliji Uspesno ptujsko srečanje na Tasmaniji Trojica iz »ptujskega gnezda« v Avstraliji: Zoran Krajnc, Tamara Zidanšek in Blaž Rola ga telesa z vadbo 1000 gibov, druženje in zabavo. Cilj šole, katere člani so prepoznavni po oranžni barvi, ki je njihov simbol, ker povečuje občutek sreče, obilja in miru, je, da bi vadbo 1000 gibov prenesli v vsak kraj, mesto, lokalno skupnost, da bi s tem še povečali skrb posameznikov za svoje in narodovo zdravje. UR Foto: Jelka Jakomini V Ljudskem vrtu na Ptuju skupina Šola zdravja Ljudski vrt vztraja pri jutranji vadbi kljub nizkim temperaturam. Po odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu, ki je za konec ljubiteljem tenisa ponudil »klasiko«, finalna dvoboja Federer-Nadal in S. Williams-V. Williams, so se igralci odpravili na naslednje turnirje. V Tasmaniji ta teden nastopata tudi najboljša ptujska igralca Tamara Zidan-šek in Blaž Rola. Tamara je v Tasmanijo poletela iz Melbourna, Blaž pa je ptujski trojček - skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem - dopolnil po letu iz ZDA, kjer je okreval po poškodbi ramena. Za uvod sezone se je 26-le-tni Ptujčan meril z domačinom in 3. nosilcem turnirja Andrewom Whittingto-nom (169.). Tri leta mlajši Avstralec je letos pokazal dobro formo, a se je v tem dvoboju Rola (260.) izjemno izkazal in pripravil lepo presenečenje. Čeprav je uvodni niz izgubil, se je vrnil v igro in po dveh urah in 44 minutah tekmeca položil na kolena (razmerje v točkah je bilo 121:117 za Blaža). Če se po jutru dan pozna, potem lahko od Blaža letos pričakujemo boljše rezultate kot lani, čeprav na naslednji stopnički turnirja na Tasmaniji ni bil uspešen. Na videz je imel sicer lažjo nalogo, a se je domačin Matthew Ebden (648.) izkazal za premočnega tekmeca. 29-letnik iz Pertha je slavil v dveh nizih, pri čemer je v vsakem nizu izvedel po en break, Roli kljub štirim priložnosti to ni uspelo niti enkrat. Rola še naprej nastopa med dvojicami, kjer je združil moči z Italijanom Riccardom Bellottijem. V četrtek sta odigrala kar dva dvoboja ter v obeh slavila. Že na uvodu sta ugnala 4. nosilca in si utrla pot proti polfinalu, ki ju čaka v petek. Le redko ženski in moški turnirji tega ranga potekajo sočasno v istem kraju, tokrat je bilo tako, zato je sploh prišlo do ptujskega srečanja v deželi-tam-spodaj. Sicer sta Tamara Zidanšek (163. na WTA) in njen trener čas od kvalifikacij OP Avstralije izkoristila za treninge, sedaj pa je prišel čas za preizkušnje na iTF-turnirjih višjega ranga, tokratni ima nagradni sklad 60.000 dolarjev. 19-letna članica TK Terme Ptuj je bila na uvodu prav tako uspešna, preskočila je kar dve stopnički. Prvo je zmogla v zahtevnih vetrovnih razmerah, ko ji je na nasprotni strani mreže stala francoska kvalifikantka Tessah Andrianjafitrimo (310.). Dvoboj je trajal kar tri ure, Tamara pa je bila na koncu boljša v vseh statističnih kazalcih (točke 115:106, break priložnosti 6/18, tekmica 4/12). Tudi v naslednjem krogu jo je čakala Francozinja, tokrat izkušenejša 26-letna Myrtille Georges (195). Slovenska igralka jo je ugnala v dveh nizih predvsem zaradi boljšega izkoristka break priložnosti (6/8, tekmica 4/11). V četrtfinalu se je merila z Asio Muhammad (165) in odlično odprla dvoboj (4:1). Takrat je 25-letna Američanka uspela izenačiti na 4:4, ka- sneje pa ji je uspel še en break in odločil o prvem nizu. Drugi niz je bil izenačen do 3:3, nato pa je Muhammado-va znova naredila serijo treh iger in odločila o zmagovalki. Med dvojicami je Tamara igrala skupaj z Italijanko Georgio Brescio. Najprej sta uspešno opravili kvalifikacije, nato pa sta zmagali tudi v 1. krogu glavnega turnirja. V četrtfinalu sta bili za slo-vensko-italijansko navezo premočni 3- nosilki, Kitajka Xinyun Han in Japonka Hiro-ko Kuwata (obe letnici 1990). Naslednji teden se bo ptujska odprava preselila v Laun-ceston (prav tako na Tasmaniji), kjer bosta na sporedu turnirja podobnega ranga kot v Burniu. Jože Mohorič Moški challenger turnir Burnie (Avstralija), 75.000 dolarjev: 1. krog: Blaž Rola - Andrew Whittington (Avstralija, 3.) 6:7 (5), 6:4, 6:4; 2. krog: Blaž Rola - Matthew Ebden (Avstralija) 4:6, 4:6. Dvojice: 1. krog: Rola/Bellotti - Mar-garoli/Safwat (Švica/Egipt, 4.) 7:6 (6), 6:3; četrtfinale: Rola/Bellotti -Krueger/Rubin (ZDA) 7:6 (4), 3:6, 10:7; polfinale: Rola/Bellotti -De Ward/Savile (Avstralija, 1.) Ženski ITF-turnir, Burnie (Avstralija), 60.000 dolarjev: 1. krog: T. Zidanšek (6.) -Tessah Andrianjafitrimo (Francija) 5:7, 6:4, 6:2; 2. krog: T. Zidanšek (6.) - Myrtille Georges (Francija) 6:3, 6:3; četrtfinale: T. Zidanšek (6.) - Asia Muhammad (ZDA, 4.) 5:7, 3:6. Dvojice: 1. krog: T. Zidanšek/Bre-scia - Myers/Tanaka (ZDA/ Japonska) 6:4, 7:5; četrtfinale: T. Zidanšek/ Brescia - Han/Kuwata (Kitajska/Japonska) 2:6, 4:6. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3- februarja 2017 ^^ ff G H h 11 J j Kk Ll Ptuj, Boston • O življenju mlade družine na dveh Ce° * 9 »Boston je družinam 39-letni Ptujčan Davorin Gabrovec je svoje življenje zapisal z doseženimi lovorikami v mednarodnem merilu je že v času jetništvo popolnoma zlezlo pod kožo, zanj je to več kot 15 let Foto: zasebni arhiv Davorin Gabrovec, Karmen Strelec in njun sin Tian živijo med Ptujem in Bostonom. Na vprašanje, kako dolgo bo njihovo življenje razdeljeno med dve celini, dve državi in dve mesti, odgovarjajo: »Na Ptuju se čas ustavi in še premalo se zavedamo, v kako lepem mestu živimo. Zagotovo se bomo čez čas vrnili in ustalili na Ptuju, a do takrat bomo nekako razdvojeni med ZDA in Slovenijo.« Partnerje in kupce za svoje inovativne poslovne ideje ter produkte je mlad in ambiciozen podjetnik sčasoma začel iskati tudi v tujini. Tako je od leta 2010 njegovo poslovno in zasebno življenje razpeto med ZDA in Slovenijo oziroma domačim Ptujem. Najprej je leto in pol preživel v Silicijevi dolini (San Franciscu), zadnja štiri leta pa v Bostonu, na vzhodni obali ZDA. Medtem ko je Davorin čez lužo iskal podjetniško priložnost, sta ga doma na Ptuju čakala sin Tian in njegova mamica Karmen. Po nekaj letih ločenega življenja so se odločili, da bo družina skupaj. Tian in Karmen sta v ZDA prvič odpotovala konec leta 2013. Od takrat je življenje vseh treh dejansko razpeto med Ptujem in Bostonom. Del leta preživijo v ZDA, del na Ptuju. »Sprva se mi je bilo zaradi jezika, kulture in novega načina življenja kar težko privaditi. Sedaj ko imam v Bostonu že kar nekaj obveznosti in znancev, sem se kar dobro ujela in privadila na ta ritem. Tian se je na takšen način življenja navadil brez težav. Kot reče, mu je čisto vseeno, kje smo. Pomembno mu je le, da smo vsi trije skupaj. Zadnje leto smo večino časa preživeli v ZDA. Davorin je skoraj vseskozi tam, midva s Tianom sva po tri mesece v Bostonu, po tri mesece na Ptuju,« pravi Karmen in doda, da se je sedemletnik čez lužo dobro ujel med vrstniki in v šoli. Vpisan je v dve šoli, na Ptuju in v Bostonu. Na Ptuju obiskuje drugi razred na OŠ Olge Meglič. »Dogovorjeni smo, da lahko sprotne šolske obveznosti opravlja na daljavo. Ko smo na Ptuju, se z učiteljico dogovorimo, da pridobi vse manjkajoče ocene.« Otroci v ZDA v v . « « ■ šolo in iz nje ne nosijo težkih torbic Tian je v Bostonu najprej obiskoval malo šolo, sedaj je vpisan v prvi razred. »Obiskuje manjšo zasebno šolo v centru Bostona. Otroci se na novo okolje zelo hitro prilagodijo in tudi pri nas je bilo tako. V angleščini se tekoče sporazumeva, zelo dobro se je vključil med vrstnike. Prvih nekaj dni je res bilo težkih. Tudi za naju, ko sva ga opazovala, kako se sporazumeva le z rokami. Večkrat sva se spraševala, ali smo naredili prav. Sedaj nama za odločitev ni žal,« sta nam zaupala Karmen in Davorin ter v nadaljevanju podala tudi nekaj primerjav med šolskima sistemoma v ZDA in Sloveniji. »Ameriški šolski sistem se od slovenskega razlikuje že v nekaterih osnovnih stvareh, kot so urnik, prehrana in obleka, pa tudi po vsebinski plati. Otroci v šoli nosijo uniforme. Za dečke so obvezni temno modre hlače ter bela ali modra majica z ovratnikom in logotipom šole. Starši otrokom vsako jutro pripravijo malico in kosilo za v šolo, tako imenovan »launch box«. Otroci vse potrebščine dobijo in hra- Popravek V torkovi izdaji Štajerskega tednika se nam je v zapisu o zlati poroki zakoncev Kristovič iz Stojncev prikradel tiskarski škrat. Ime zlate neveste Marjete smo uvodoma pravilno navedli, v nadaljevanju smo jo pomotoma preimenovali v Kristino. Zlatoporočencema Konradu in Marjeti Kristovič se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo Prlekija • Pomurski Lions klubi z dobrodelno noto Za otroke socialno šibkih družin z UE Ljutomer Tudi tokratno, že tradicionalno srečanje lions klubov (LK) v Pomurju, ki je bilo v hotelu Bioterme Mala Nedelja, so namenili dobrodelnosti, saj je njihova osnovna naloga pomagati, delati dobro, osrečevati ljudi v stiski in jim vračati upanje v boljše življenje. Zbrane so nagovorili predsednici LK Ljutomer Breda Žunič in LK Murska Sobota Mateja Hochstatter ter predsednik LK Lendava Štefan Šomen. Srečanja so se udeležili guverner Zve- Foto: NS Guverner LK Slovenija Gregor Pajic in dobitnik priznanja Janez Smolkovič ze LK Slovenije Gregor Pajič ter gostje iz Švice in Avstrije. Gregor Pajič je podelil dve najvišji priznanji guvernerja - prejela sta ju Ernest Ebenšpanger, dolgoletni član LK Murska Sobota, in Boštjan Pihlar, član in predsednik LK Ljutomer. Pisno priznanje guvernerja je prejel Janez Smolkovič, podpredsednik LK Ljutomer. Vsi trije pomurski LK so sprejeli tudi nove člane; v LK Ljutomer so to Ksenija Žuman, Peter Beznec, Sebastian Ivšek in Janče Gartner, v LK Murska Sobota Metka Kuharic, Mira Misleta Ternar, Igor Ternar, Robert Grah in Alojz Šteiner, v LK Lendava pa: Helena Sredenšek in Dean Šumak. Zbrana dobrodelna sredstva večera v višini 1.433 EUR, ki so jih prispevali člani pomurskih lions klubov in donatorji lion-sov iz Švice, so namenili otrokom socialno šibkih družin z UE Ljutomer za pokrivanje stroškov različnih letovanj. NŠ Slovenska Bistrica • Priznanja za delo na področju ljubiteljske kulture Znani letošnji Romihovi nagrajenci Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica bo v začetku februarja pripravila slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti bodo vročili priznanja Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture. Letošnji prejemniki priznanj Štefana Romiha so Matjaž Loren-ci iz KUD Janko Živko Poljčane, recitacijska skupina PD Anice Černejeve Makole, Vaberški fantje KUD Šmartno na Pohorju, Andreja Tomažič iz OŠ Partizan- ska bolnišnica Jesen Tinje in ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Najvišje priznanje - plaketo z listino - za posebne dosežke na področju kulturnega delovanja bo prejela Darja Belič. Dobitniki bodo priznanja prejeli na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v viteški dvorani slove-njebistriškega gradu 6. februarja ob 19.uri. MV Med prejemniki priznanj Štefana Romihova so letos tudi recitatorji iz PD Anice Černejeve Makole. Foto: MV petek • 3- februarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 celinah prijazno mesto « podjetništvu. Nekdanji Zoisov štipendist in uspešen športnik študija ustanovil svoje prvo podjetje. Kot mladeniču mu je pod-način življenja. Ob koncu tedna prostega časa nekoliko več Od vsakodnevnega ritma in dela si odpočijejo ob koncu tedna. Takrat je prostega časa nekoliko več. Preživijo ga skupaj, ob rekreaciji in druženju, pa tudi v naravi. Konec tedna so rezerviran še za Tianove športne aktivnosti (nogomet ali baseball) ter za klepet z domačimi po spletu. V času bivanja v ZDA je družina navezala stike z drugimi Slovenci, ki tam živijo. »Spoznali smo mlado družino iz Slovenije, nekaj družin iz držav nekdanje Jugoslavije, prav tako se družimo s starši iz šole, kolikor nam čas to dopušča. Čisto po naključju sem enkrat v trgovini srečala Slovenko. Preko nje smo bili potem povabljeni na dogodek, kjer se je predstavilo kar nekaj Slovencev, ki živijo in delajo v Bostonu,« nam je še zaupala simpatična 35-letna Karmen, ki je tudi sicer zelo prijazna, družabna in odprtega duha, zato ji navezovanje stikov ni tuje. Mojca Zemljarič Iz matične družbe Intera s sedežem na Ptuju, ki ga je Davorin Gabrovec ustanovil leta 2002, se je razvilo več podjetij in projektov s področja informacijskih tehnologij (IT). Intera velja za eno najboljših IT-podjetij v regiji. Projekti, ki jih v zadnjih letih razvijajo, so vse bolj zanimivi tudi za investitorje iz vsega sveta. Ti so pred dobrim letom dni v podjetje Databox vložili 3,5 milijona evrov. Databox je mobilna rešitev, ki vodstvenim kadrom v nekaterih velikih podjetjih (Staples, Converse) pomaga dostopati do ključnih poslovnih informacij preko mobilnih naprav. Gabrovec razvojne oddelke podjetja ohranja na Ptuju, bostonski del ekipe skrbi za marketing, prodajo in podporo uporabnikom. V celotni poslovni skupini je danes zaposlenih že skoraj 50 sodelavcev. Lani je v okviru Intere in Databoxa na Ptuju nastal tudi prvi co-working prostor in podjetniški inkubator Kreativnica. / nijo v šoli, domov prinesejo eno mapo, v kateri sta domača naloga in gradivo, ki so ga tisti dan predelali v šoli. Drugače pa je v šoli morda nekoliko več poudarka na pripovedovanju, praktičnem ustvarjanju in nastopanju. Vsako jutro otroci v šoli pripovedujejo, kaj so prejšnji dan počeli doma ali kaj so se praktičnega naučili. Veliko je skupinskega dela, imajo pa tudi dodatne predmete iz računalništva, znanosti ter dodatnega tujega jezika.« In katera šola je Tianu bolj všeč, slovenska ali ameriška? »Obe enako. V eni in drugi se počuti dobro in sproščeno, ju z veseljem obiskuje, lepo so ga sprejeli.« O Bostonu in vsakdanjem utripu življenja »Boston velja za dober kompromis med precej hektičnim New Yorkom ali San Franciscom in drugimi manjšimi mesti v ZDA. Je relativno majhno mesto s 600.000 prebivalci in precejšnjim pridihom evropske kulture. Velja za eno najboljših visokošolskih središč, tam sta univerza Harvard in MIT v Cambridgeu. Zdravstvo je na zelo visokem nivoju. Na primer Mass General Hospital je zadnjih nekaj let najboljša bolnica v ZDA. Tudi glede kakovosti življenja je Boston družinam zelo prijazno okolje. Mesto daje zelo veliko poudarka kakovosti življenja, zato so v zadnjem času v samem centru uredili veliko zelenih površin. Ljudje dajejo velik poudarek zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja, zato jih veliko tudi teče ali kolesari. Imamo občutek, da so ljudje prijazni, priskočijo na pomoč, so veseli, nasmejani. Mi živimo v manjšem bloku v središču mesta, kar nam omogoča fleksibilnost, hitro dostopnost do šole in službe. Imamo precej natrpan urnik, od 6.30, ko vstajamo, do 17. ure, ko pridemo domov iz šole.« Medtem ko sta Davorin in Tian v službi in šoli, Karmen obiskuje ure angleškega jezika ter poskrbi za gospodinjska opravila. Zelo rada tudi kaj prebere. Če je le možno, zunaj v naravi. »Ne glede na to, da smo v mestu, okolje ponuja veliko parkov in zelenic.« Foto: zasebni arhiv Ptuj • Cankarjevo tekmovanje v šolskem letu 2016/2017 Na odru domišljije in resničnosti Decembra so po slovenskih osnovnih in srednjih šolah izvedli šolska tekmovanja za Cankarjevo priznanje, najboljši mladi bralci in ljubitelji slovenskega jezika pa so se uvrstili na območna tekmovanja. Eno je v sredo potekalo v Šolskem centru na Ptuju, udeležilo pa se ga je 220 tekmovalcev. Najboljši med najboljšimi se bodo marca pomerili še enkrat. Tema letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje je Na odru domišljije in resničnosti, mladi bralci pa so za območno tekmovanje morali prebrati Beneškega trgovca Williama Sha-kespearja in Klementov padec Draga Jančarja. Še pred tem so se učenci od 4. do 9. razreda osnovnih šol ter srednješolci udeležili šolskih tekmovanj. Učenci od 4. do 7. razreda tekmujejo le na šolskih tekmovanjih, na katerih si lahko prislužijo bronasto Cankarjevo priznanje. Učenci 8. in 9. razredov ter srednješolci pa tekmujejo na treh ravneh: šolskem, območnem in državnem tekmovanju, za svoje znanje pa lahko dobijo bronasto, srebrno ali zlato Cankarjevo priznanje. Organizator tekmovanja je Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Uradni rezultati območnega tekmovanja, s tem pa tudi imena kandidatov, ki se bodo marca udeležili državnega tekmovanja, bodo znani v 14 dneh. Dženana Kmetec Območnega tekmovanja, ki je potekalo v sredo na Ptuju, se je udeležilo 220 tekmovalcev. Juršinci • Zapeli in zaigrali z vojaškim orkestrom Novo leto začeli z dobrodelnostjo Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci sta prvi januarski četrtek pripravili dobrodelni novoletni koncert. V prvem koncertnem delu so nastopili otroci vrtca in osnovne šole ter otroški in mladinski cerkveni pevski zbor sv. Lovrenca Juršinci, ki ga vodi zborovodki-nja Lidija Kodrič Kmet. Otroci so skupaj z mentorji pripravili čudovit program, cerkveni zbor pa je s prvim nastopom v večnamenski dvorani navdušil. V drugem delu so zaigrali in tudi zapeli člani velikega orkestra Slovenske vojske. V njem igra tudi domačin Igor Berlak. Orkester je z izvedbo in izvirnostjo očaral občinstvo, mladi pevci juršinske občine pa so dobili priložnost zapeti ob spremljavi priznanega slovenskega orkestra. Prostovoljni prispevki - zbranih je bilo 1.128 evrov - so bili v celoti namenjeni sofinanciranju zimske šole v naravi 5. in 6. razredov. Ker je bilo zbranih več sredstev, kot jih je bilo potrebnih za sofinanciranje tistim, ki prihajajo iz socialno ogroženih dru- žin, je bila sprejeta odločitev, da se za preostanek sredstev kupijo smučarske čelade, ki jih bodo v zimski šoli uporabljale tudi naslednje generacije učencev. Za pripravo nastopa je bilo potrebno veliko znanja, volje in časa, a so nastopajoči in mentorji svoje delo opravili z veseljem. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi prireditve. Dragica Toš Majcen Foto: arhiv Občine Juršinci Foto: CG 18 Štajerski Nasveti petek • 3- februarja 2017 Zdravstveni nasveti Vpliv sladkorne bolezni na zmožnost upravljanja motornega vozila (2. del) Bolniki s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, imajo omejeno zmožnost vožnje motornih vozil. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (Uradni list RS 47/11), ki je stopil v veljavo julija 2011, tako med merili za ugotavljanje telesne in duševne zmožnosti za kandidate za voznike in voznike navaja: »Sladkorna bolezen lahko pomeni resno nevarnost za vse udeležence v prometu, kadar njeno zdravljenje spremlja možnost pojava hipoglike-mije, saj ta povzroči prehodno zmanjšanje funkcionalne sposobnosti za vožnjo. Huda hipo-glikemija po tem pravilniku pomeni, da je voznik potreboval pomoč druge osebe. Voznik s sladkorno boleznijo, ki se zdravi z zdravili, ne izpolnjuje pogojev za neomejeno vozniško dovoljenje. Sposobnost za vožnjo je lahko okrnjena tudi zaradi nekaterih kroničnih zapletov sladkorne bolezni.« Pravilnik nadalje navaja, da voznik, ki ima ponavljajoče se hude hipogli-kemije (kar pomeni, da je imel drugo hudo hipoglikemijo v obdobju 12 mesecev) oziroma se nastanka hipoglikemije ne zaveda, ne izpolnjuje pogojev za izdajo oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja. Omejitve zmožnosti za vožnjo se razlikujejo glede na skupino vozil (prva skupina -vozniki vseh kategorij A, B, F in druga skupina - vozniki vseh kategorij C, D). Najdaljše časovno obdobje, za katerega se lahko izda zdravniško spričevalo vozniku prve skupine s sladkorno boleznijo, ki se zdravi z zdravili in hodi na redne kontrolne preglede k zdravniku, ki ga zdravi, je pet let, za voznika druge skupine pa tri leta. Zmožnost za vožnjo ugotovi specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi izvidov rednih (vsaj enkrat letno) zdravniških pregledov, opravljenih pri zdravniku, ki zdravi W___ Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan voznika s sladkorno boleznijo (izbrani osebni zdravnik ali diabetolog). Izvid mora vsebovati tudi presojo bolnikovega razumevanja tveganja za razvoj hipoglikemije in primernega nadzorovanja bolezni v smislu preprečevanja hipoglikemije. Glede na to, da je pravilnik, ki določa 5 let kot najdaljšo dobo za podaljšanje vozniškega dovoljenja voznikom s sladkorno boleznijo, v veljavi od julija 2011, bi v letu 2016 pričakovali večje število pregledov voznikov s sladkorno boleznijo, vendar se to ni zgodilo (pregledano je bilo manj kot 10 takšnih bolnikov). Slaba obveščenost, nekritična presoja lastnih zmožnosti za vožnjo, pomanjkanje odgovornosti za varno vožnjo in strah pred odvzemom vozniškega dovoljenja so samo nekateri izmed razlogov za takšno neodzivnost bolnikov s sladkorno boleznijo. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil je jasen: bolniki s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, nimajo neomejenega trajanja vozniškega dovoljenja, zato jih pozivam, naj se oglasijo na pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa za ugotavljanje zmožnosti za vožnjo. Moj namen je predvsem ozaveščati bolnike, naj svojo bolezen jemljejo resno in čimbolj aktivno sodelujejo pri zdravljenju (primerna prehrana, telesna aktivnost, nadzor telesne teže, opustitev kajenja) ter tako odložijo nastanek poznih zapletov, ki najbolj vplivajo na sposobnost vožnje motornega vozila. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPŠ Tačke in repki Pomagajmo si Testiranje na prehransko intoleranco pri psih Kar precej psov ima ponavljajoče se težave z driskami in bruhanjem. Lastniki pogosto krivijo hrano za omenjene simptome, in da se izognejo driski, zamenjajo dosedanjo prehrano ter preidejo na novo. Ko se ponovno pojavijo prebavne motnje, spet spremenijo hrano oziroma zamenjajo proizvajalca hrane in tako v nedogled. Vmes poiščejo pomoč pri veterinarju, kjer kuža dobi injekcije zoper drisko oziroma za boljšo prebavo in prebavne motnje se za nekaj časa umirijo, potem pa se driska ponovno pojavi. Lastniki poskusijo pri svojih živalih tudi s prehrano, ki jo pripravljajo sami. Pogosto je vse brezuspešno, driska preide v krvavo drisko, obupani lastniki živali razmišljajo tudi o evtanaziji živali. V bistvu pa je rešitev zelo enostavna. V primerih, kot so navedeni, vsekakor svetujem imuno-tolerančne teste na prehrano. Intoleranca na hrano pomeni občutljivost na določeno vrsto hrane, s tako imenovano imuno-diagnostiko krvi pa v laboratoriju odkrijejo prehransko intoleranco in vrsto hrane, ki je glavni vzrok prebavnih težav. Preiskava ni namenjena samo psom z želodčno- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. črevesnimi težavami, temveč tudi tistim s težavami s kožo, vnetnimi procesi in slabo odpornostjo kot posledico preobremenjenosti imunskega sistema, katerega vzrok je lahko tudi prehranska intoleranca. Firma, ki izvaja omenjene raziskave, je IMUNOVET ZA ŽIVALI DNK analize. Pri testu na intoleranco na hrano za živali se pregleda kar 44 najrazličnejših živil, več vrst mesa, rib, žit, Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zelenjave, sadja, stročnic, mleka in dodatkov, kot so kvas, jajca, oreščki in semena. Zraven živil, ki povzročajo občutljivostne reakcije pri psih, je preiskava tudi indikator sindroma neravnovesja črevesne mikroflore in sindroma prekomerno prepustnega črevesja. Rezultati so klasificirani v štiri razrede, odvisno od moči obču-tljivostne reakcije. Rezultati preiskave so izredno natančni in zdravljenje živali temelji na usmerjeni izločevalni dieti, ki se sestavi s pomočjo rezultatov testa intolerance na hrano. Na tak način se ponovno vzpostavi ravnovesje v organizmu živali, omilijo se vnetni procesi, obnovi se občutljiva črevesna sluznica in posledično se ponovno vzpostavi zdrava črevesna mikroflora. Rezultati so res uporabni, pregledni in logični, tako da z lahkoto in brez ugibanja lahko sestavimo jedilnik za svojega psa s hrano, ki jo sami pripravimo ali izberemo iz široke palete že pripravljene hrane v briketih ali konzervah. Testiranje na prehransko intoleranco pri psih, ki imajo prej omenjene težave, vsekakor svetujem, saj je to diagnostična metoda, ki neverjetno pripomore k izboljšanju zdravstvenega stanja naše živali in to brez nepriljubljenih injekcijskih ponavljajočih se terapij, pač pa samo s pravilno in ciljano izbiro hrane. Emil Senčar, dr. vet med. Zavihajmo rokave Življenje z novorojenčkom se popolnoma spremeni. Na lepše seveda. Sicer je veliko neprespanih noči, (redkokatera mamica ima srečo in ponoči spi), spoznavanje novega družinskega člana, ko končno zapademo v neko rutino, se ta čez noč spremeni, pojavijo se krči, ki otročka zvijajo do onemoglosti. Vendar to je vse normalno. In zdravo. Vsaka mama ve, da bo nekega dne tega konec. In vse tegobe pretehtajo prvi nasmeški, prvi glasovi, prvi stiski drobnih prstkov v maminih dlaneh, nežna dišeča ter mehka koža, svilnati laski, nepozabni sprehodi in skupni družinski trenutki. Kaj pa, če se otročiček ne rodi zdrav in ali »normalen«? V bistvu ni nič drugače, razen nekaj dodatnih malenkosti. Namesto rednih sistematskih pregledov še mora otrok obiskovati nekaj dodatnih zdravnikov specialistov, ki so v prvem letu na urniku vsaj enkrat na teden. Kdo bi si mislil, da lahko v tako kratkem času spoznaš celo paleto strokovnih delavcev in terapevtov, kot so npr. nevrofizioterapevt, delovni terapevt, defektolog, surdopedagog, tiflopedagog, fiziater, pedopsihiater ... Hočeš nočeš, postanejo tvoji zavezniki, podporniki, spremljevalci v tvojem življenju. Zelo je pomembno, kako jih sprejmeš kot starš. Otrok to čuti in se temu primerno obnaša. Za starša so naporna ta potovanja od enega zdravnika k drugemu terapevtu, iz enega konca Slovenije velikokrat na drugi konec. Velikokrat pozabimo, kako naporno mora biti to šele za otroka. V avtomobil spravimo pol stanovanja in še malo zraven za vsak slučaj, otrok je vstal z levo nogo (bog ne daj, da se to zgodi mami!), ga na silo oblečemo, ker že časovno zamujamo. Otrok joka, kriči, slina in solze se mešajo in kot zakleto, ravno tisti trenutek zazvoni telefon, ki ga seveda dojenček ne prenaša in kapa je polna. Ampak vse to moramo mame pogoltniti, biti »skulirane«, ker našemu otroku ne moremo na enostaven način povedati, da bo še vse v redu in naj ne joka. Tako, v avto smo se zbasali. Odlično! Pol kamna je že padlo od srca. Ker smo seveda mame dobre volje, veselo otroku pojemo že milijontič iste pesmi, ker ima te najraje in zraven njih ne joka in se zadovoljno smeji. To, dragi moji, je uspeh nad vsemi uspehi. Otroka moramo namreč k specialistu in terapevtu pripeljati v odlični kondiciji in dobre volje, da ima obisk sploh kakšno korist. V nasprotnem primeru v izvidu piše, da je bil otrok apatičen in nedojemljiv, da je njegovo sodelovanje nično in dobiš napotnico še za enega specialista. Tako je to. Začarani krog. Na samem začetku, ko padeš v takšno, novo življenje, smo vsi malo zbegani. Najhuje je, ker ne veš, kaj naj pričakuješ. V našem primeru še posebej. Nikogar ni bilo, s katerim bi Nastjo lahko primerjala. Nikogar, ki bi ga lahko vprašala, kaj pa zdaj? Na samem začetku me je to najbolj begalo. O tej diagnozi je napisano tako malo, da si nisem znala nič pomagati. Nastja se nekako ni držala strokovne razlage velikih genetikov. Jaz, specialisti in terapevti smo ji pa začeli slediti. Zavihali smo rokave in vzeli razvoj v svoje roke. Romana Bošnik Foto: arhiv petek • 3- februarja 2017 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC LETNI ČAS PULJSKI AMFITEATER PREGIB BESEDE BESEDILO LEPOTIČJE 3806 TANEK BOMBAŽNI BATIST NAS ALPSKI SMUČAR (MIRO) ALENKA DOVŽAN OPREDELJEVANJE Z JAZOM HRVAŠKA PEVKA (KSENIJA) SELEČA SE KOBILICA ENOVITOST MESTO V FRANCIJI POULIČNI OTROK NAŠ PIANIST (ŽIGA) AMERIŠKA OPERNA PEVKA (MARIAN) PRIVRŽENKA TAOIZMA STROKOVNJAK ZA GOBE OLGA REMS PODLAGA ORGANIZATOR, MENEDŽER VODJA OBREDA SLIKAR (DRAGO) NARAVNI KAVČUK POLJSKO STRANIŠČE NAŠ TELOVADEC (ŠTUKEL) NABIRANJE POLTEMA DOBOJ DIVJA KOZA (NAREČNO) SEDEŽI V PARKU VASICA POD BREŽICAMI RAZKAČE-NOST, BES HRVAŠKO MESTO ZMIKANJE NOGOMETNI KLUB ALFI NIPIČ PREBIVALEC IRSKE NAŠ BIOLOG (MIROSLAV) TONE SVETINA OGLEDALO OPRAVIČILO TRILČEK NEMŠKA REKA DOLGA DOBA, VEK KRAJ PRI CELJU PRENESE-NOST OTON ŽUPANČIČ V RASTI ZAKRNELO DREVO NAŠ ZGODOVINAR (BOŽO) NAJVZHO-DNEJŠE HRVAŠKO MESTO MORSKA RIBA, POLENOVKA PILA ZA BRUSENJE ŽAGE PEVKA ALENKA ŠMID UGANKARSKI SLOVARČEK: BALATA = naravni kavčuk, ERKER = hrvaška pevka zabavne glasbe (Ksenija), ILOK = najvzhodnejše hrvaško mesto, OBERSTAR = slovenski alpski smučar (Miro), OTEMNA = naselje pri Celju, OTOREPEC = slovenski zgodovinar (Božo), TOBRALKO = tanek bombažni batist, ZDOLE = naselje nad Brežicami. 'y3|yygyZ 'wisyi '»oil '33d3d010 'VIIIAIVS '1S0N3IH -093~iv 'vniabio 'saa 'ianv 'rnvoaz 'si 'i3z 'nv 'vin Mvsis 'aas 'oa 'vivaiai 'vaiavn 'n03i 'vnihivi 'iaioiai 'avaaaao 'ivaisans 'ovnvaaoi '»aivaAOd 'isviai 'noIvis 'VN3dV 'Nasar :ouabjopoa 'bmnvziidi 3i aausaa Prlekija • Konferenca projekta CoolHeating Ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov Občina Ljutomer in podjetje Skupina Fabrika sta v prleški prestolnici pripravila prvo od petih konferenc projekta CoolHeating. Gre za projekt - v Ljutomeru so ga pričeli izvajati leta 2016 -, ki je osredotočen na tržno uveljavljanje malih modularnih daljinskih sistemov ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov za lokalne skupnosti. Izvaja se znotraj programa Horizont 2020, vključenih pa je enajst partnerjev iz osmih držav. Vrednost projekta, ki je usmerjen v podporo pri gradnji malih modularnih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v državah jugovzhodne Evrope, je ocenjena na 1,6 milijona evrov. Tokratna konferenca je gostila strokovnjake iz Avstrije, Danske in Slovenije, ki so tudi na primerih dobrih praks predstavili daljinsko ogrevanje. Torben Jorgensen je govoril o daljinskem ogrevanju na Danskem, postopek gradnje daljinskega sistema ogrevanja je predstavil Christian Doczekal iz Avstrije, Andrej Premk iz avstrijskega podjetja za proizvodnjo ener- gije Herz je govoril o pečeh na biomaso in logistiki, s praktičnimi izkušnjami na tem področju ogrevanja pa sta udeležence konference seznanila tudi Christian Engel iz Avstrije in Gele Angel Sunja iz Slovenije. »Primeri dobrih praks iz tujine so odlično vodilo za nadaljnje izvajanje projekta. Dejstvo je, da se v preteklih dveh letih v Sloveniji na tem področju ni veliko premaknilo, bo pa v prihodnje drugače, saj se končno uveljavljajo konkretne spremembe na osnovi spremenjenega energetskega zakona. Tako se v bližnji prihodnosti pričakujejo razpisi za sofinanciranje gradnje daljinskih sistemov ogrevanja. Tudi v ljutomerski občini, predvsem na nekaterih območjih podeželja, se bomo lahko lotili tovrstnih projektov,« je dejal Rok Šunko iz Skupine Fabrika, ki bo skupaj s sodelavci v Ljutomeru pripravil še delavnico, na kateri bodo predstavljeni postopki pridobivanja investicijskih sredstev za gradnjo sistemov daljinskega ogrevanja. NŠ Prlekija • Koline na Cvenu Prleške koline Turistično društvo (TD) Cven je na svojem gruntu tudi v letošnjem januarju pripravilo tradicionalno etnološko prireditev, ki ponazarja tradicionalni običaj prleških kolin. Po zgodnjem jutranjem zakolu doma vzrejene svinje so se zvrstili običajni dogodki, povezani s kolinami: priprava domače kisle repe in svinjskih jetrc z ajdovo kašo, za predjed pa narezek iz tunke, poplakn-jen z žganjem ali vinom. Tokratne udeležence prleških kolin sta obiskala predsednik TD Janko Horvat in podžupan občine Ljutomer, sicer domačin Boro Zemljak. NŠ Foto: NŠ 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 3- februarja 2017 S Št S m H • sr «i 11 Piše: Dani Zorko • Islandija (21.) Ob severnem tečajniku Geografija je bila vedno eden mojih najljubših predmetov in tudi najbrž zato sem si zapomnil veliko geografskih pojmov, ki smo jih zgolj omenili, saj nihče v šoli ni razmišljal, da se bo kdaj v življenju znašel v situaciji, kjer se bodo ti izrazi vnovič ponovili. In to celo v živo. Še nikoli nisem bil tako severno, saj sem se nahajal relativno blizu severnega tečajnika, ki je zame do tedaj živel zgolj v kakšnem atlasu. Severni tečajnik ali arktični krog je eden najpomembnejših vzporednikov, ki označuje geografsko širino. V praksi to pomeni, da ta črta označuje mejo, severno od katere je sonce vsaj enkrat na leto vseh 24 ur dneva nad obzorjem in vsaj enkrat 24 ur pod obzorjem. Ker pa se os Zemlje čisto počasi nagiba, se hkrati s tem spreminja tudi ta tečajnik. Območju severno od tega tečajnika pravimo Arktika, je pa povečini pod ledom. Bil je čisto svojevrsten občutek, skoraj sem že vohal severnega medveda, bil pa sem nekoč zelo blizu tudi Antarktiki, ki pa oklepa os na južni strani Zemlje. Severni tečajnik, ki po obsegu meri približno 17.000 kilometrov, poteka zgolj nekaj kilometrov severno od Akureyrija na morju, ki pa je teritorialno še vedno del Islandije. Celinska Evropa sicer najbolj pozna norveški Nordkapp, ki pa leži še nekoliko više proti severu. Ta podatek sem omenil zato, ker sem v Akureyriju, kjer sem preživel dan, odkril kar nekaj zelenih območij, ki za Islandijo niso značilna, še manj pa jih najdemo recimo na severu Kanade ali Rusije, kamor tudi seže severni tečajnik. Na drugi strani mesteca stoji park z nekaj drevesi, ki ga s pridom uporabljajo za rekreacijo, samo mesto pa premore celo botanični vrt s pravimi cvetlicami in rastlinjem, kjer si v toplem vremenu domačini naredijo kar piknike. To čudo sem si šel ogledat in zares sem našel v začetku pomladi v precej nerodovitni deželi cvetoče rože, zelenico in celo zimski vrt. Sicer sem kasneje ugotovil, da je severni del Islandije precej bolj zelen kot južni del, vendar kljub temu zelo nerodoviten. V tem botaničnem vrtu, ki sicer ni prav majhen, sem naštel več kot deset oseb, ki so ga vzdrževale, kar kaže, da mu mestne oblasti posvečajo ve- Eden izmed neštetih utrinkov z ulice v Akureyri liko pozornosti. Verjetno je odveč poudariti, da gre za najbolj severno ležeči botanični vrt na svetu. Nekoliko zunaj mesta sem se povzpel na hrib, da sem lahko v celoti videl še eno čudo - golf igrišče namreč. Krasna zelenica, da ji ni para na Islandiji, in pa nekaj svojeglavih reliefnih oblik pričarajo mešane občutke za naključne obiskovalce. Kakorkoli, od junija pa do avgusta lahko na tem mestu igraš golf neprekinjeno 24 ur, ker je skozi svetlo, vsako leto pa priredijo tudi 'arctic open', kjer se tekmuje dve 'noči'. Ni mi zneslo, da bi si šel ogledat tudi bližnje smučišče Hlidarfjall, kjer bi naj bilo kar 24 prog. Me prav zanima, ali jih je res ... V mestecu lahko najdeš veliko zanimivih utrinkov. Poleg izrazito barvite svojevrstne arhitekture imajo po vsem mestu na ulicah postavljenih nekaj likov iz lokalne zgodovine, ki dajejo mestu nekoliko boemski značaj, trgovinice pa so zelo butične in tudi nekatere restavracije so zelo minimalistične. V oči mi je padla indijska hiška, ki pripravlja jedi samo za domov, ko pa sem stopil noter, pa me je skoraj vrglo na rit od samega karija. Uspelo mi je najti še muzej motociklov, ki sicer ni nič posebnega, le zunaj pritegneta pozornost dva motorja s širokimi kolesi, ki služijo za vožnjo po snegu. Drugi muzeji pa mi nekako niso bili zanimivi . Ze lep čas nisem bil na internetu, zato so se mi zasvetile oči, ko sem našel knjižnico. Vse knjižnice po svetu ponavadi nudijo zastonj internetno povezavo, tukaj pa so imeli še garderobo in celo majhno kavarnico. Opazil sem, da imajo izposojo knjig urejeno popolnoma avtomat- oven (21.3. - 20.4.) Ona: Planetni vplivi vam bodo naklonjeni in v ljubezni se boste znali postaviti zase. Odprite svoje srce in se veselite majhnih trenutkov. On: Do maja boste na preizkušnji in samo preudarnost se vam bo izplačala. Srčna izvoljenka bo vaše ogledalo in učiteljica. tu bik (21.4. - 20.5.) Ona: Zdravilo ljubezni bo pogovor. Sprejeli boste nekaj novosti in našli ravnovesje. Obveznosti bodo sestavni del življenja. On: Odkrito se morate soočiti z obveznostmi in nalogami, ki bodo vezene na ljubezen. Dogodki se bodo zavrteli v pričakovani smeri. Varujte se trme. m dvojčka ^ (21.5. - 20.6.) Ona: V prvi polovici leta se vam bodo dogajale nenavadne spremembe. Odprite novo poglavje v ljubezni in najdite moč in energijo v sebi. On: Vplivi Marsa vam bodo v ljubezni prinesli dolgo iskano dogodivščino. Odgovorno se e svojih idej in najdite svojo po- sko, zaposleni pa se posvečajo samo ažuriranju in pospravljanju knjig. Takoj se je videlo, da sem tujec, zato sem šel s filmskim nasmeškom, s katerim sem na-petnajstil že ogromno različnih uslužbencev, vprašat, ali se lahko kje usedem in si malce 'sposodim' kanček interneta. To sem seveda storil bolj iz vljudnosti, ker sem itak pričakoval pozitiven odgovor. Ženski za pultom sta kar zasijali in mi celo razkazali knjižnico, če bi imel slučajno kakšne težnje po včlanitvi. Ker pa sem bil menda edini, ki sem kulturno vprašal za dovoljenje, pa sta mi postregli še s kavico in nekimi keksi, ki so imeli sicer okus po starem popru, a sem jih kakopak moral pohvaliti. Štajerski šarm pa ni pomagal, da bi me katera povabila še domov, tako da sem noč znova preživel v šotoru. & rak (21.6. - 22.7.) Ona: Rdeča nit odnosa v ljubezni bo povezovanje in romantika. Korak za korakom boste vec moa tn energtje. modri in preudarni. On: Dobro bo, da boste na pravilen način znali narediti analizo in si postaviti meje. V ljubezni vas čaka mnogo prijetnosti in romantike. m^ , lev T/9r (23.7. - 22.8.) Ona: Nagrajeni boste za tiste odločitve v ljubezni, ki bodo zrele. Narediti morate načrt in se ločiti od tistega, kar ste prerasli. Romantično bo v avgustu. On: Zaverovani boste vase, toda usoda ima za vas pripravljeno presenečenje. V septembru pričakujte prelomnice tako samski kot vezani. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Ona: Dobro se z dobrim povrne in tako se morate poglobiti v obveznosti. Ljubezen vam bo prinesla notranjo moč, stopite korak naprej. On: Simbolika časa bo ognjeno srce in zato se boste pripravljeni boriti. Skozi prizmo ljubezenskega odnosa bo napredek viden in iskan. tehtnica ! (23.9. - 23.10.) 1 Ona: Ljubezen bo kot cvet vrtnice, trnje pozabite in gradite na harmoniji. Resnica pa je, da jI skozi preizkušnje rastete. Razvijte -s svojo ustvarjalno plat. On: Določiti "§ si morate pravila igre, vendar mora- ;g te biti diplomatski. Občutljivo obdobje bo maja, že junija pa vas čakajo sladke rešitve. škorpijon V (24.10. - 22.11.) Ona: Poiskati boste 3 morali neko svežino. Zadeve se odvi-jaje v smeri, ki vam bodo vlile moči | in poguma. Sledite glasu svojega srca. On: Dejstvo je, da je bistvo očem nevidno, zato bodite umetnik. 6 Sreča vas ne bo zapustila in srčna izvoljenka bo prinesla strastne tre- ^ nutke. strelec t 7 (23.11. - 21.12.) Ona: Spremljala vas bo j moč in vam pomagala razumeti ljeno osebo. Optimizem bo vaša prednost in tako boste našli energi- n jo, da se boste soočili z obveznostmi. On: Rešitve vam bodo dane, da se o lotite nečesa iz preteklosti. Ljubljena žena bo navdih in muza na razpo- v C «v kozorog (22.12. - 20.1.) Ona: Odlikovala vas bo občutljivost, sočutno boste znali pogledati na situacijo. Harmonija in romantika vam bosta v pomoč v ljubezni. On: Simbol ljubezni bo belo srce, ki v sebi nosi nekatera znanja in rešitve. Odprite se v vsej trdnosti in dopustite možnost, da vas srčna tzvt vodnar Jfy (21.1. -18.2.) Ona: Vsekakor se boste morali piliti in to na dinamičen način. Svoboda bo nekaj, kar si bo treba deliti. Pravi moški za vas bo tudi vaš prijatelj. On: Kljub spretnemu vijuganju vas bo zadela Amorjeva puščica, če ste še samski. Vezani pa se boste - hočete ali nočete - učili prilagajanja. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Ona: Odlikovala vas bo nežna in ljubeča energija. Dovolili si boste sanjati in ljubiti, pa boste ljubljeni tudi vi. Sebe morate postaviti na prvo mesto. On: Notranji mir vam bo v osebno pomoč. Tišina v ljubezni odpade, pogovor -pa vam bo podaril nove razsežnosti in osebno voljo. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Foto: Dani Zorko Angleži ponujajo večje porcije ribjih filejev in krompirja. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 3- februarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prejeli smo Tudi beseda in pesem sta bili orožji Da, bili sta, toda ne tisti, ki bi prinašali smrt, trpljenje, ponižanje, pač pa tisti, ki sta Slovencem, upornikom proti okupatorju, dajali duhovno moč skozi ves čas narodnoosvobodilnega boja, boja za nacionalno in socialno osvoboditev. In ta boj je imel tudi veliko kulturno vsebino in poslanstvo, saj se je skozi vse obdobje naslanjal na slovenske duhovne velikane kot glasnike naprednih idej in napovedovalce svobodne in lepše prihodnosti. V maju 1941 je ponovno začel izhajati Slovenski poročevalec kot glasilo osvobodilnega gibanja, ki je v prvi številki uvodnik zaključil s citiranjem kitice iz Prešernove Zdravljice, osvobodilno gibanje pa je od prvih dni videlo v Prešernu idejnega velikana, čigar duhovno dediščino prevzema in ga hoče z bojem izbojevati in uresničiti. Zato ni čudno, da je vodstvo osvobodilnega gibanja organiziralo proslavo Prešernovega rojstnega dne v decembru 1941. Slovenski poročevalec je 29. novembra objavil prispevek »Prešernov dan - naš slovenski dan«, ki pravi: »Še nikoli slovenski narod ni pro- slavljal obletnice Prešernovega rojstva v tako usodnem obdobju kot letos. Govore nam, da je hlapčevstvo naša dedna lastnost in naše narodno prekletstvo. Prešeren pa pravi drugače: Največ sveta otrokom sliši Slave.« Pomemben je v tem sestavku tudi stavek: »V letošnjem letu dozoreva pred nami sinteza novega slovenstva, slovenske kulture in slovenske puške. Njen posrednik je naša slovenska mladina.« Glasilo mladinske OFMlada Slovenija je v članku »Pesem mladine 3. december 1941« zapisalo: »Danes se slovenska mladina svojemu geniju za-klinja, da bo žrtvovala vse, da se uresniči njegov (Prešernov) politični program - Zedinje-no Slovenijo -, ki edina more jamčiti tudi za slovensko kulturo.« Viktor Smolej je leta 1955 v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino 3, v prispevku Prešeren in narodnoosvobodilna vojna zapisal, »da se poleg Cankarja Prešernovo ime najpogosteje in najbolj vztrajno pojavlja in ponavlja kot simbol vsega dobrega, resničnega in lepega. Zdravljica in Uvod h Krstu pri Savici sta bili v osvobodilnem boju Prešernovi najbolj popularni pesmi in stalno na programu mitingov, sestankov ter zborovanj v vojski in zaledju. Zaradi politične vsebine so tudi razumljivi njuni zelo pogosti ponatisi, delno v celoti, tako rekoč neštetokrat pa nekatere kitice ali verzi. Posamezni Prešernovi verzi in kitice so raztreseni po vseh vojaških in civilnih listih, brošurah,časopisih itd«. Naj omenim, da so Prešernove pesmi, kot tudi druge, tiskali na zelo enostaven način v partizanskih tehnikah. Nekatere izdaje so bile opremljene z različnimi avtorskimi deli slovenskih likovnikov. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko so si tehnike nadevale imena po naših pesnikih in pisateljih: Aškerc, Prežihov Voranc, Cankar, France Prešeren. Tudi partizanske enote, zlasti brigade, so bile poimenovane po naših pesn ikih in pisateljih, Tako zasledimo Cankarjevo, Gregorčičevo, Kosovelovo, Levstikovo in Prešernovo brigado, morda sem katero še izpustil. Vse to kaže, da so naši literati, likovniki in glasbeniki uživali v vodstvu osvobodilnega boja velik ugled. Posebno še Prešeren, ki mu je vodstvo osvobodilnega boja posvetilo posebno pozornost leta 1944 ob stoletnici rojstva Zdravlji-ce, marseljeze osvobodilnega boja. In še eno posebno pozornost so posvetili Prešernu. Odsek za prosveto pri predsedstvu SNOS (Slovenskem narodnoosvobo- dilnem svetu) je konec januarja 1945 predlagal, da se 8. februar, dan Prešernove smrti, z odlokom razglasi za narodni kulturni praznik. Predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je še isti dan predlog odseka osvojilo. Steklo je obveščanje po vsej Sloveniji, mrzlično so stekle priprave za prvo proslavo novega praznika. Viktor Smolej pa zapiše: »V nekaj dneh so tehnike vrgle na dan nove skladbe, izšla je brošura z gradivom za proslavo, po listih so izšli članki, posvečeni slovenski kulturi in Prešernu, slikar Mihelič je v linolej vrezal pesnikov portret iz njegovih zadnjih kranjskih let, slikarJakac je na padalsko svilo upodobil Franceta Prešerna za centralno proslavo v Črnomlju ter vrezal pesnikovo silhueto za vabilo na to prireditev itd.« Tako se je rodil slovenski kulturni praznik. Žal je na isti dan in istega leta nemški okupator vzel življenje dvajsetim rodoljubom. Kot talci so padli za obzidjem starega mestne- ga pokopališča.na Ptuju. In ta zločin je storil okupator, ki se je postavljal kot kulturen narod, višja rasa. O tem priča spomenik, ki ga je leta 1950 izdelala znana ptujska kamnoseška družina Gaiser. Upajmo le lahko, da se bo s sanacijo zidu ob nastajajočem spominskem parku na zahodni strani obnovil in ohranil tudi ta pomnik. Družini Gaiser pa naj v bodočem spominskem parku ostane grob kot zaslužnim Ptujčanom. Stanko Lepej Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj sobota, 18. februarja, ob 18.00 VSTOPJEPROST! RADIOPTUJ <Žtmpr