Poštnina plačana v gotovini
Leto LXHL, št. 139
DO
Dl 00
V Ljubljani, sobota 21. junija I930
Cona Din 1.—
LOTENSKI
Izhaja v&ak da* porodile. izvzemSi nedelj« ki praznike- — foserati do 30 r**»t 4 Din 2.—, on 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji kserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserami davek posebej. — »Skrven&ln Narod« veHa mesečno v Jugoslaviji Dm 12,
za  inozemstvo Din 35.—.   Rokopisi s« o« vračajo.
Uredništvo in upravnistvo Ljubljana, Knaflova nI. 5
Tok Ion St. 3122, 3123. 3134, 3125 a 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE. Kocesova uJica 2. - Tel. 110-
NOVOMESTO, Ljubljanska cesta, tet it. 36. JESENICE. Ob kolodvoru 101.---
Račon pri pošt. tek. zarvetfu t Llubljan: it. 10-351
DRŽAVNI UDAR NA MALTI?
V odsotnosti ministrskega predsednika, ki se mudi v Londonu, je celokupna vlada podala ostavko — Po še nepotrjenih vesteh je bila ustava
suspendirana in proglašena diktatura
Malta, 21. junija. Položaj na Malti *m Je znova nepričakovano poostril. V odsotnosti ministrskega predsednika lorda Striklanda, ki se mudi v Londonu, |e celokupna vlada podala ostavko.
Po oficijelno še nepotrjenih vesteh je suspendirana tudi ustava za nedoločen čas In proglašena na Malti diktatura. Vlogo diktatorja je baje prevzel neki general. Ni še znano, v kaki smeri gre ta izprememba, vsekakor
pa je pričakovati, da bo prišlo sedaj na Malti, kjer so se nasprotstva med vlado odnosno državo in duhovščino skrajno poostrila, do hudih notranjih nemirov.
Kakor znano je nastal spor med vlado in duhovščino zaradi postopanja malteškega škola, ki je rovaril proti vladi in proti Angliji ter hujskal vernike k uporu. Agitacija cerkve se je še bolj poostrila, ko so bile razpisane nove volitve. Vlada je zahtevala, da se
cerkev odreče politiki, vendar pa je Vatikan to odklonil in na vse načine podpiral malteško duhovščino. Spopadi med pristaši škofa in pristaši vlade so bili v zadnjem času na dnevnem redu. Zaradi tega je verjetno, da je tudi ta državni udar naperjen proti Angliji. Za to govori dejstvo, da je bil Izvršen v času, ko se mudi ministrski predsednik v Londonu, da bi si izpo-sloval potrebna pooblastila za vzpostavitev reda in miru,
Popoln neuspeh carinske konference
Ker je Poljska odklonila ratifikacijo pogodbe, je postal uspeh carinske konference iluzoren — Poljska predlaga   sklicanje nove konference
Ženeva, 21. jumija. Včeraj je potekel rok za ratifikacijo sporazuma, doseže-rrega po dolgotrajnem prizadevanju Društva narodov na carinski konferenci glede ukinitve izvoznih in uvoznih prepovedi in znižanja gotovih carinskih postavk ter začasne stabilizacije sedanje carinske politike. Konvencijo je ratificiralo brez ugovora 11 držav, dočim je Češkoslovaška vezala ratifikacijo na pristanek Poljske. Poljska pa je včeraj otrvestila Društvo narodov, d!a raika'kor ne more sprejeti te pogodil, ker ne odgovarja interesom poljskega gospodarstva. S tem He postala fuEoriia  tudi  ratifikacija  pogodbe., s
strani ostalih držav, ki so že dale svoj pristanek in ves uspeh konference, ki bi naj tvorila uvod v gospodarsko zbli-žatije evropskih držav, je šel po vodi. Treba bo pričeti znova. Poljska je s svoje strani tudi predlagala, naj se ponovno Skliče carinsfea konferenca, ki naj sk'Usa omiliti nekatere trdote prvotne pogodbe, ki je za večino držav, nastalih po vojni, ki se nahaja?o šele v gospodarskem razvoju, nesprejemljiva. Ni še znano, kako stališče bo zavzelo k temu predlogu Društvo narodov, toda glede na nevarnost, ki grozi Evropi od Amerike, bo skoraj gotovo priSlo do novih pogajanj.
Amerika na umiku
V dveh dneh je prejela ameriška vlada proteste od 40 držav — Carinska tarifa bo revidirana, ker se Amerika noče izpostavljati gospodarskim represalijam
Wasbington, 21. junija. Vlada Zedinje* nih držav je tekom zadnjih dveh dni pre* jela nič manje kot 40 protestov od raznih evropskih, južnoameriških in drugih dr* žav proti novim ameriškim carinam. Snoci je bil objavljen o tem službeni komunike, ki povdarja, da ima ameriški predsednik možnost znižati in omilfti določbe nove carinske tarife. Carinski odbor poslanske zbornice bo skrbno proučil vse proteste in skušal najti primeren sporazum. Komuni* ke zaključuje z ugotovitvijo, da bo pred*
sednik Hoower storil vse, da prepreči go* spodarske represalije, s katerimi groze zla* sti evropske države.
Francoska intervencija v Ameriki
Pariz, 20. junija. AA. Minister za trgo* vino Flandin je izjavil glede na nove ca* rinske tarife Zedinjenih držav, da bo fran* coska vlada intervenirala pri vladi Zedi* njenih držav, naj dovoli upravičene olaj* šave glede njene nove carinske tarife.
Macdonaldov program za omiljenje brezposelnosti v Angliji
Ustanovil se bo poseben urad za proučevanje problema brezposelnosti, ki bo nato stavil primerne predloge
London, 21. junija. Po debati v poslanski zbornici o omiljenju brezposelnosti se lahko vidijo glavne smernice Macdonaldo-vega programa za omiljenje stalno naraščajoče brezposelaostl v Angliji. Ustanovil caj bi se poseben urad za brezposelne, katerega naj bi tvorili uradniki vseh ministrstev, ki se bavijo s tem problemom, na čelu z državnim tajnikom v notranjem ministrstvu Sir Johnom Andersonom. Ome-
njeni odbor bo pregledal ves materijal in izvršil resolucije, ki jih bo predložila takozvana tristrankarska konferenca, na katero je Macdonald včeraj Se enkrat povabil Lloyd Georga in Baldwina. Mac don aldo-vo povabilo je spravilo konservativce, ki ga dosedaj Se niso sprejeli, v prav neprijeten položaj. Zaenkrat so poslali Sira Au-stena Chamberlaina kot predstražo, da stopi v stike z Macdonaldom.
Skrajšanje kadrskega roka v     |       Segravov rekord potrjen
Franciji
Pariz, 21. junija. Uradni list objavlja o znižanju kaderskega roka v francoski ar* madi: Dosedanje vojaško službovanje bo s 1. oktobrom znižano od 18 na 12 mese*
cev.
Novi avstrijski trgovinski minister
Dunaj, 21. junija. AA. Za ministra trgovine in industrije je postavljen predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu Friedrioh Sehueter.
Novi ameriški opazovalec pri D. N.
ženeva, 21. junija. Direktor zapadno evropskega oddelka v ministrstvu zunanjih del v Washingtonu je bil. imenovan za ameriškega generalnega konzula v ženevi ter bo obenem Izvrševal tudi funkcij« ameriškega opazovalca pri Društvu narodov.
London, 21. junija. Mdnarodna zveza motornih dirkačv je uradno potrdila, da je Segrave potolkel svetovni rekord za motorne ladje na jezeru Windermere s 98.7 milj hitrosti na uro.
Komunistične demonstracije v Varšavi
Varšava, 21. junija, s. V zvezi z obsod* bo treh komunistov v Lvonru na smrt je prišlo včeraj v Varšavi do komunistične demonstracije pred apelacijskim sodiščem, kjer so demonstranti pobili nekaj šip. 15 oseb je bilo aretiranih. V Lvovu je pri* bližno 100 komunistov poskusilo prirediti zborovanje pri spomeniku Sobieskega. Na* sprotniki komunistov so razbili zborova* nje ter pri tem pretepli komunističnega poslanca Resiana.
Zaprisega nove zemunske obč. uprave
Beograd, 21. junija, p. Sinoči je bila novo imenovana občinska uprava v Zemunu zaprisežena v prisotnosti generalnega inšpektorja notranjega ministrstva Budimi-roviča. Najprej je bil zaprisežen novi mestni načelnik dr. Svetislav Popovič, za tem pa ostali člani občinske uprave. Zanimivo je omeniti, da je bil dr. Popovič prvi mestni načelnik v Zemunu po prevratu !. 1919. Izmed novo imenovanih članov zemunske občinske uprave so bili štirje člani bivše HSS. Na seji je mestni načelnik dr. Popovič, ko je prevzel svoje dolžnosti, izrazi! globoko udanost prebivalstva vsega mesta, kakor tudi svojo Nj. Vel. kralju in njegovemu domu. S seje je bila poslana pozdravna brzojavka kralju. Mestni načelnik dr. Popovič je imel govor, v katerem je dejal, da sprejema svoje dolžnosti po zaupanju predsednika vlade, ker hoče jasno in določno potrditi, da je bilo veliko delo od 6. januarja 1929 po njegovem globokem prepričanju storjeno v dobro naroda in domovine in ker smatra za svojo patriotič-no dolžnost, da v mejah svojih moči in položaja z vso odločnostjo in energijo dela za ureditev razmer v državi ter tako podpre prizadevanja vlade.
Nadrealističen tiskovni proces v Beogradu
Beograd, 21. junija, n. Pred beograjskim sodiščem se je danes reševal spor med beograjskimi nadrealisti, ki je nedavno dobil vidne oblike tudi v kavarni Moskvi, kjer so obračunavali med seboj s klofutami. Urednik lista »Petdeset v Evropi« Zvezda Vujadinovič je ob tej priliki udaril voditelja beograjskih nadrealistov Dušana Matica. Naslednjega dne je bil na modernističnem književnem večeru na univerzi tudi Vujadinovič, ki je razvijal svoje na-7ore o nadrealizmu in literaturi. Neki beograjski list je objavil poročilo o tem prvem modernističnem večeru ter ob tej priliki omenil tudi dogodek v Moskvi, češ da je Matic dal Vujadinoviču par klofut. Vujadinovič je bil zaradi tega ogorčen in je poslal listu popravek. List ni hote! popravka tiskati z izgovorom, da vsebuje prekrepke izraze, zaradi česar ga Je Vujadinovič tožil pred sodiščem po tiskovnem zakonu. Odgovorni urednik se je moral danes zagovarjati zaradi te zadeve pred sodiščem. Vujadinovič je zahteval 5000 Din odškodnine, sodišče pa je prišlo do prepričanja, da je uredništvo lista postopalo po zakonu, ker popravek ni odgovarjal predpisom, zaradi Česar je bil obtoženi odgovorni urednik oproščen.
Angleški odgovor na Briandovo spomenico
Pariz, jI junija, s. Kakor javlja london* ski poročevalec »Echo de Pariš« se zago* tavlja v dobro poučenih krogih, da bo an* gleska vlada odgovorila na spomenico Bri* anda 'glede federativne ureditve Evrope sa* mo z enostavnim potrdilom o sprejemu.
Dvig potopljenih nemških podmornic
Rim, junija. A A. V uradnih krogih izjavljajo, da bodo v najkrajšem času za* čeli dvigati 25 nemških podmornic, ki so bile po končani svetovni vojni pogreznje* ne v bližini Brionskih otokov. Pomorska oblastva so ugotovila, da bo moči podmor* niče dvigniti in da bodo vporabne. Dvi* galna dela bodo izvršili in vodili priznani strokovnjaki z najboljšimi potapljači. Pri tem nameravajo vporabiti najnovejša dvi* galna sredstva. Najprvo bodo dvignili 5 velikih podmornikov, nato pa ostale manjše.
Zmaga „mokrih" v New Jerseyu
Pri volitvah v senat je prodrl z veliko večino glasov kandidat »mokrih« Morrow, najhujši nasprotnik prohibicije
Newyork, 21. mrniia. »Mokrto so nasprotniki prohibicije, beležijo veliko zmago. Bivši ameriški poslanik v Mehiki Morrow je bil izvoljen z veliko večino p»ri senatorskh volitvah v New Jersevu. Morrow je skutono dobil okoli 408.000 glasov, dočim i* dosegel njegov »suhi« protikandidat samo 114.000 $a-sov. Noben politični dogodek v zadnjih letih nj vzfoudil toliko zanimanja ki pozornosti, kakor izvoltev Morrowa pri
volitvah v senat. Zmaga Morrova je nov dokaz stam-o naraščajočega odpora proti prepovedi alkohola v Z edin e-nih državah. Volilni bof se ie vršil pod parolo »Za ali proti prohibiciji«. Govori se. da bo Morrow kandidiral pri r^ri-hodniifr predsedniških volitvah 1. 193? za predsednika. V primeru njegove izvolitve bi bik> po mneju poučenih krogov konec ameriške prohiboije.
Proglasitev Otona za madžarskega kralja?
Senzacionalne vesti francoskih listov — Oton Habs-bniki se bo 26. julija zaročil z italijansko princeso in bo baje istega dne proglašen za madžarskega kralja
Pariz, 21. junija s. »Echo de Pariš« m »Information« javljata soglasno, da je bilo potovanje grofa Bethlena v London v zvezi z vprašanjem madžarskega kralja. Oton habsburški se bo zaročil z najmlajšo hčerko italijanskega kralja. Na dan zaroke nameravajo izvesti madžarski legitimisti državni udar. Dan zaroke In s tem tudi dan državnega udara je določen na 26. julija. Tudi v rumunskih listih so bile objavljene slične vesti. Tako piše »Cuventul«, da se v temešvar-skih političnih krogih govori, da se na Madžarskem vršijo živahne priprave za povratek Otona. Madžari hočejo svet postaviti pred izvršeno dejstvo.
Major Pabst se vrne v Nemčijo
Inomoet, 21. junija, g. Major Pabst se bo sedaj vrnil v Nemčijo in sicer v M ona« kovo. Prihodnje dni bo naprosil avstrijsko vlado za tranzitni vizum. Če mu bo dovo* ljeno, se bo ustavil za nekaj dni v svrho ureditve zasebnih zadev v Inomostu.
»Anglija nima pravice do Indije«
London, 21. junija. Veliko senzacijo in obširne komentarje je izzval v angleški javnosti govor, ki ga je imela snoča sopro* ga trgovinskega ministra Grahama. V sv o* jem govoru se je bavila s položajem v In* diji ter nagi a šal a, da je prišel čas. ko je treba premisliti, ali ima Anglija sploh ka» ko pravico do tega, da hoče vsiliti Indiji svoje zakone in svojo upravo. Indija ni angleška m zato Anglija do nje tudi nima nobene pravice.
Strahovita neurja v Rusiji in drugod
Pariz, A junija. AA. »rlarvas« poroča iz Mostove, da je strahovito neurje porušilo nad 250 hiš. V Samari je vihar razdejal 90 hiš. Vfhar je zahteval 2 človeški žrtvi. Deset oseb je dobilo težfke rane, nad 1000 oseb pa >e ostalo brez torova.
Sydney, 20. junija. AA. V Newsouth-walesu je položaj zaradi velikih povod-nji skrajno resen. Na severni obali je poplavljenegra na stotine štirjaških milj ozemlja. Retoa Humter je v bližim West-maitlaroda dosegla •najvišje vodno stanje od leta 1720. V Mai-trandu so s/koraj vse ceste pod vodo. Nad 1000 budi je ostalo brez strehe.
Drzni podvigi kitajskih razbojnikov
Pariz, 21. junija. AA. Havaa poroča iz šanghaja, da Je četa razbojnikov udrla v univerzo v Sučenfu ter odpeljala SO bogatih študentov ter z njimi pobegnila. Za Izpustitev študentov zahtevajo razbojniki visoko odkupnino. Vojaštvo preganja razbojnike, toda dozdaj ni doseglo nikakega uspeha.
Mleko za madžarske vojake
Budimpešta. ?A junija. AA. Ministrstvo vojske je izdalo naredbo, naj vojaki prejemajo odslej vsaki dan obroke mleka. Ob l.julija bodo zato madžarski vojaki prejemali zjutraj mesto kave mleko.
Tudi Avstralija poviša svoje carine
Pariz* *C. junija. AA. Havas poroča Iz Camberne, da je avstralsko ministrstvo za trgovino in carine predložilo parlamentu nov načrt carinskih tarif. V tem načrtu so nove tarife za 118 predmetov. Predvsem so predvidene nove carine za gramofone, gramofonske plošče, radioaparate, ter za druge metalurgične in kemične proizvode.
Seja mednarodne trgovske zbornice
Beograd, junija. AA. Dne 27. t. m. bo v Parizu 33. redna seja sveta mednarodna zbornice za trgovino. Na seji bodo proučevali več važnih vprašanj svetovnega gospodarstva. Našo državo bosta zastopala Vaso Jovanović, podpredsednik jugoslovensl.aga nacijonalnega odbora mednarodne trgovske zbornice, in S. Marodič, glavni tajnik trgovske zbornice v Beogradu.
Ponovno znižanje diskonta v Ameriki
New York, 21. junija, d. Red i-kontna mera newyorš'ke Federal Reserve Bank. ki je vnašala od 1. maja 3%, je bila inifcana sa pol procenta na 2va.
To zratžairee je prišk> dokaj nepričakovano posebno ker se neposredno bliža konec fcrfrnestra. Že pred razpisanjem Youn-gove&a poo^iua so smatrali v zapadnih drŽavah, da je sedanja d&skantna mera prenizka in v ffna^nčnih krogih so bali mnenja, da so razne emisijske banke znižale obrestno metro samo zato, da pripravijo finančni trg za plasiranje m olajšanje Youn-g"Ovega posoplla, Youff*gov0 posojiflo pa je dožaveJ^ v vseh državah razen na H>land-skern vettk uspeh. Sedanje znižanje diskonta pni newyorški Federalmi Banki naj bi sJužflo saono stabdhEaoikj na efektnem in blagovnem trgu. Razen Newyorka ima samo še Pariz 2 in pol procentna diskont Mogoče bo znižanje diskonta v Amerild sJužšlo za signal da tudd druge državne banke zmkžajo svojo obcestno me m, vendar tega ni pričakovati pred koncem polletja, ker so tendence na denarnem trgu ob tem času vedno zelo nejasne.
Znižanje tudi v Nemčiji
Berlin, 31. junija. DTŽavna banka je I 21. jrrmjem znižala diskontno mero od 4 in pol na 4 procente in Lombardno obrestno mero od 5 in pol na 5 procentov.
Avstrijsko posojilo
Dunaj, lV. /unija. A A. V na/k rajnem ča-«i odpotuje v London avstrijski minister financ Juoh, da zaključi pogajanja o mednarodnem posojilu Avstriji.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA UHuhljanska borza danes nj poslovala. V prostem prometu so notiraln- Amsterdam 22.755, Bedi« 13.50. Bruselj 7.8932, Bud m-pes-ta 9.9014, Ounh 1095.9 Dunaj 798.74, London 274.96. Newyork 56.485. Pariz 322.17, Praga 167.90, Trst 296.42.
Inozemske borze. Curih: Beograd 9.1275. Pariz 20.27. London 25.09. Newyork. 516.30, Bruselj 72.025.
Milan 27.05, Madrid 60.__Berlin 123.17.
Dunaj 72.85, Sofija 3.745. Praga 15.32. Varšava 57.95, Budimpešta 90.32«, Bukarešta 3.065.
Kaj ponujajo
KDE Ljubljani
Nadaljevanje poročila obč. svetnikov dr. Fetticha tn Inž« EMtricha o ponudbi Kranjskih deželnih elektrarn ljubljanski občini
A. Apriori se ae težko prilagoditi ideji banskega osnutka, ki temelji na misli, da naj postane pravkar dograjena in po mnenju strokovnjakov dobro poslujoča mestna elektrarna le rezerva za take - stečaje, ko bi KI>E ne bile v položaju dobaviti LJubljani potrebne množine toka.
Ne bn se lahko u žive ti Ljubljančanom v misel, da naj se pravkar dograjena povečana mestna elektrarna postavi izven obrata m služ: le za izjemne r^irnere. Težke milijonske žrtve za postavitev novega turbo-agregata, ki jih je vzelo prebivalstvo mesta LJubljane nase In ki bodo obremenjevale svr.jo obrestno in anuitetno službo občane skozi dolgo vrsto let, se bodo za tak smoter težko dale opravičiti.
B. Pomisleke zbujajo v banskom osnutku tudi določbe, ki govore o tem, iz katerega vira bi KDE imele dobavljati Ljubljani .električni tok.
Tozadevno je bil prvi osnutek, kS sta ga predložila banska pooblaščenca, vsaj prilično jasen.
Točka 2. tega osnutka govori o tem, da bodo dale KDE Ljubljani na razpolago iz svetlega prek od ežel nega daljnovoda električno energijo tn da nastopi ta obveza za KDE Šefe potem, ko se bo v električni centrali v Velenju postavil v pogon še tretfl turfoo-agtregat.
Ta določba .izraža namen pogodbe, ki se je v medsebojnih razgovorih med ba-rtovinskiTni in mestnimi zastopniki opetovano naglašal, namreč idejo, da naj b? služba pogodba v to s vrh o, da se zveze ljubljansko električno omrežje po daljnovodu z elektrarno v Velenju, ki bi se v to svrtio imela povečati s postavitvijo tretjega turbo-agregata.
Tej principijelni svrhi pogodbe se od strani mestnih zastopnikov nri oporekalo, temveč je bila ta mise! od ljubljanske strani simpatično sprejeta.
Toda vsi naslednji osnutki, ki so bili predloženi od banskih pooblaščencev, so to vodili« misel spravil v dvom in nejasnost
Drugi banski osnutek . pravi v čl. 2. v merodajnem pasus« toie: »Ta obveza nastopi za KDE sele potem, ko se bo y električni centrali v Velenju postavil v pogon še tretji turbo-agregat, sicer pa, ako bodo elektrarne v stanju kriti sta!<no vso potrebo po električni energioi.«
Podpisani dr. Fettich sem se v odseku odločnn zavzema! za to, da naj se besede: »sicer pa ... električni energiji« črtajo. Nagtfašal šem, da nam ni vseeno, odkod dobavljajo KDE> Ljubljani električni tok. Besedilo banskega osnutka dopušča možnost, da se dobavna Lkibljani potrebna električna energija od d t u g o d in ne iz povečane velenjske elektrarne. Omenil -sem. da pri današnjih produkcijskih razmerah v SJoveniji ta »drugod« ne more pomentti kai drugega kakor dopuščatj možnost dobave električnega toka rz falske efektrame, ker nima danes nobena v Slovenci obstoječa elektrarna tako visoke kapacitete, da bi mogla dobavljati taki veiiicema korszumen/tu, kakor je Ljubljana, ves potrebni tok.
S. svojimi pomisleki v odseku nisem uspel, ker so nekateri Člani odseka zavzemali mnentie. da je vseeno odkod dobavljajo KDE TJuHjarri' tok. samo da se drže pogodbe. -- Y
Zadnja banski O&fcftek ;e to nejasnost vzdržal. Zgoraj navedeno- besedilo čl. 2. je "ostalo "isto in predlog podpisanih, da naj bj se zgoraj naveden,-, podčrtano besedilo izpustilo, *se od sirani bahsk;h pooblaščencev'ni upošteval, dasi se je od strani mestnih delegatov nagi a Salo, da dobava toka fz tretjega v-lra (izven Velenja) ni MŽeJjena.
V resnici ie ta pomislek tehten. Če si hočeja KDE z besedfloni pogodbe pustiti odprto možnost, da dobavljajo UuNjanti tok iz. tretjega vira (event. rz FaJe), sledi i« tega. da si hočejo varovati KDE proste roke, da se event. kot vmesni dobavitelji pogode z drugimi dobavitelji za dobavo toka LjufoJiJainL Pripustitev takega vmesnega, dobavitelja pa na za Ljubljano priporočljiva, ker obremenjuje ceno toka z dobičkom, ti ga bo naravno skušal doseči posredovalec, v tem slučaju KDE, na originalno ceno toka. M jo bo plačal sam producentu.
C. Pormsieke zbuja nadalje stilizacija S. 5. banskega osnutka, ki dopušča Ljubicam mnogo premajhen konzumnj okoliš. V bistvu se pusti Ljubljani v izkđjučno Hcsp*oataORO onn ozemlje, ki za že dames alimentira z električnim tokom. Pri pred-vdevnem razvoju mesta Ljubljane to rw-kakor ni zadovoljivo.
Odsekov prota osnutek je zahteval razširitev konzurrcnega okoliša v tej smeri, da pridobi LJubljana šentviške' okolic, kjer hi mogla priključiti Številne obrtne in ma-1 ©industrijske konzumente, nadalje teren na severnem bregu Save od Medna d0 Sv. Jakoba, kjer se prav tako utegneta razviti v bližnja bodočnosti obrt in industrija, ki bi potrebovala v večjS meri električni tok, in slednjič, da se ne izključi iz kon-zumnega okoliša ljubljanskega teren okrog Vevč in Fužin, kuer je podana možnost oddajati industrijski tok v večji rnnožrnn.
Banovinska rx»oblasčenca sta proti taki razširitvi konzmmnega okoliša ljubljanskega ugovarjala; zlasti vzrtraja njihov zadnji osnutek odločno na tem, da je papirnica Vevče izvzeta rz območja LauNjane, da tvori torej enldavo, ki bi jo atoerftnraJe event. KDE. Naglašal so, da-, ima določitev ozkega - konzuciriega . okoliša ljnbrjanskega
to svrho, da omogoči KOT potegniti dalj-novod od Črnuč odnosno Domžal na Dolenjsko . in Notranosko.
Od strani mestnih delegatov m bilo proti tej želja KDE nobenega ugovoja ter se m ugovarjalo napeljavi daljnovoda RDE preko mestnega rajona brez oddaje toka v  rajonu samerru
Toda tud: v tem oziru se niso od strani banovinskih zastopnikov zadostno upošteval} interesi MOL, kajti pri zadnji seji so omenjali, da bi se morala prav za prav določba o potegndtvi daljnovoda KDE preko ljubljanskega ozemlja tako izpremenitj, da bd si rezervirale KDE ob obeh straneh daljnovoda, ki b: ga potegnile preko ljubljanskega ozemlja, pas š?rok 500 do 1000 metrov, v katerem bi biie KDE same upravičene priključevati konzumente.
Nii dvoma da bi bila taka določba v pogodb: za MOL skrajno neugodna. Omogočila br namreč dTugi pogodbeni stranki, da potegne svoj daljnovod preko ljubljanskega ozemlja baš tam, kjer bi računala z izdatno dobavo toka konzumentom v prostem pasu. S to določb-, bi riskirala MOL. da 'zgubi najjačje konzumente v bližnii ljubljanski okolici.
D. ) Velike pcm sleke zbuja določba točka 7. ban minskega osnutka da se smejo cene električne energije, kakor so razvidne iz prii!ožeme normalne tarife, kj tvori bistve n<i de) pogodbe, izpreminjati le v sporazumu s KDE. Ta določba ogroža avtomitjo MOL gJede na tarifno politifco. kj si jo mo-ra mestna elektrarna ne samo v interesu svojega lastnega razvoja, ampak tudi v interesu svojih odjemalcev, ki so ljubiiansk: davk^r-lačevald, vsekakor varovati. Ta av-trno.Tii; M0L pri določanju cen električnega, toka ne m^re Mtt vezana na pritrdi-v>v kakega tretjega faktorja, ker bi bile s
t«?m mestni elektrarni vezane roke.
Enako ogroža a\*tonomijo mestne cb-čine v tem pogledu določba 9. 9. odst. 5. ki daje KDE pravico do kontrole cen, dobavnih pc.gopev in brutto-dohodkev od prodaje toka.
Reciprociteta, ki jo ta določba vsebuje je le navidezna, kajti prak/tično bodo po po-godibi te KDE kontrolirale meseno elektrarno glede na cene, dobavne pogoje in brutto dohodke, ne pa obratno.
E. ) Nejasna in znatno nes.prejernljava je doJočba ČL 10. banovin.vkega osnutka, po kateri priznavair KDE Liubljani pravico, da se udeleži finansiranja elektrifikacije dravske banovine, ne povedo pa, na kak način in v kaki meri. Spričo te nejasnosti bi se Ljubljana praktično daJa popolnoma elimin;rati, čeprav bi hotela sodelovati.
F. ) Odsek je v smisiu zatrdil banovinskih pooblaščencev, da pogodba Ljubljane nikakor neče oškodovati pri njenih prejemkih iz dobave električnega toka. želel, da 'se te v pogodbi iizrecnfl ugotovi. Zato se je vstavit! v zadnj.i odsekov osnutek čH. 17., ki se glasi t a kode:
"Končno se ugotavlja, da te namen pogodbenih strank, zasi«urati Ljubljani naj-mang isti čis*ti dohodek, ki ga je Ljubljana dosegla v 1. 1929 jiz obratovanja svoje elektrarne od prodaje električnega toka. Čdm bi se prj izvrševanju te pogodbe izka<za.lo, da se ta namen n.i dosegel, se mora ta pogodba revidirati tako. da bo ta namen pogodbenih strank dosežen.«
Bano-unski pooblaščeno! so pri zadnjem seštaiiku izjaviik, da take določbe ne morejo sprejeti, češ, da je neobičajna ter ni mogoče garaniiratj mestni občitrtn kakvh čistiti dohodkov in da bi se daio go-vortt: !e o tem da se garantirajo MOL gotovi bTutto-do-hodki.   Po  najinem  mnenju  je  to stališče
.mestno občino neugodno in bd morala pogodba, ki bi se sklenila med MOL in KDE, vsekakor vsebovati garancijsko klavzulo, ki bi na eni s»trani OTemogočala izigravanje pogodbe v škodo Ljubljane, na drugi strani pa dajala možnost, da se odstranijo trdote, k: bj se pri izvajanju tako komplicirane- pogodbe v praksi pokazale.
V bistvu je osrtaia baza naČrto«v, ki so jiih predložili banovinske" pooblaščenci MOL ves čas enaka, izipremenile so se !e nekatere podrobnosti deloma v prid, deloma v Škodo MOU Temolj pa je ostaJ isti, M ga je izsraža! že prvi banovin skd osnutek. Zato ne bo odveč, ako se h koncu sklicujeva na kTitileo ki jo je glede na osnutek izrekel v- srvojenn operatu g Orntg. direktor ?te-weag (S^eiermarkische Wasserkraft and Blektrfziftetsvverke A. O.) v Gradcu.
Imenovani strokovnjak prava v svojem mneniiu, da je način obračunavanj, W za predilasajo KDE. sicer prav interes anten in dutrovit. da pa vsebuje ta način obračuna-vanja pri natančnem študiju za obe pogodbeno stranki rizik o sn neugodnosti, ki so pri predvidemi doJgi pogodbeni dobi zeflo tvegane. G. Ornig naglasa:
a) da je metoda nenavadna, tezkn ra-zumliifva in da je torej možnost za raztoc-ne razlage in sipore;
b) da ne temeflie računske, koločine, kakor bi to Mo običajno, na množmi dejans/k° pre\rzetega blaga po izmeri. (kw) m deda (kwb) temveč na bSlančn* vrednostib, ki so sncer od teh množin odvisne, toda niso v nobenem brez-po^ojmo linearnem ali pro-porciioTiaJnem razmerju z njiirai:
c) da torej to ofraounavaarje predvideva stalno kontrolo knjigovodstva mestne elektrarne od strani KDE, kar navada od-jemallca nehote tudi Se pri tako veinci lojalnosti k bfflančmim man%pulac4jam in more s tem voditi v bodočnosti do velfkib ne— prilik: •
d) da je vsđed predlagane obračunske
metode sledniič podvržena čeloma tarifna politika MOL odobrrtvi KDE in da bj taka,
odvisnost vsekakor vodila k velikim tei-kocarn.
Tem pomislekom se tudi podpisana v polni meri prMružideva ic sva vsJed tega mnenoa, da v nobenem od osnutkov, ki jih predlagajo banovinski pooblaščenci, nd najti sposobne podlage za pogodbo, kj nad bi se skleni a med MOL in KDE.
Idejo rveze dveh motel h kaloričnih central — ljubljanske in velenjske — je Wjub tema toplo pozdravljati in jo zasledovati naprej. Postav«! pa jo fe treba torej vsekakor na podlago popotne paritete obeh pogodbenih strank. Sporazum M se dal dVoteči naipravrtnejae in najpra\-tčnel-še na taki podlan, da bi se na eni s<r?ni KDE zavezala dobaviiati mestni občini ljubljanski iz svojega velenjskega dalnovo-da ves tok, ki ga UubUana ne more afc" noče kriti iz lastne produkcije, na drugi strani pa bi se MOL zavezala KDE (obavljati ves odvisen električni tok. ki ga more producirati v svoji elektrarni: po-taki pogodbi bi tvorili obe elektrarni druga drugi vzajemno pomoč in rezervo
Cena za dobavljeni ,alelrtriorii tok bi se morala za obe pogodbeni tfrairkj točno fiksirati po kwb bodisi enotno, bodisi po «*op-njevalni tabeli.
Obo pogodbeni etranki naj bi si garanti, rali vzajemno gotov konzumni okoliš v ix. ključno eksploatacijo, tako da bi ena pogo.1. bena stranka v konzumnera okobžu druge ae sm*»la  izvrševati   Dob^nih priklju?vkov.
V o«*alem pa n»j bi pogodba dajila obema pogodbenima strankama popoloo via. i^mno samotfojno#st |g neodvisnost bodisi
glede na tarifno politiko bodari ^lede na bilanairanje.
Uvaievad bi bpio bodi drugo monnoat, da bi ustanovile KDE in MOL irufto u dobavo električnega toka tretjim oaebajs. Lj ubija na bi s svojo kaloriJbo r^ntralo 6600 konjakih sil ter s pripadajočim omrežjem don«*}* v to družbo zelo močan a pori ter bi na ta način predstavljala enakovrednega pogodbenika napram KDE.
Kot forma družbe se priporoča iruafra i omejeno zaveso. Pri tej druJbi bi &e moralo med drugim točno ugotoviti temeljni kapi. tal družbe ter bi ne morali nare*tf tudi aporti obeh pogodbenfloov. Nadati^ bi b*lo v tem slučaju potrebno, da ne določi sa. ss+opstvo in poslovodstvo druflb<». način bi lansiranja in delitvp dobičlca.
Ker je trenutno cbatoječi konzum elek. tričnega toka v dravski banovini pri obratovanju obeh kaloričnih central, t j. povečane velenjske in ljubljanske, dokaj atbak, bi b?k> tako medeebojno sedelovanje v družbi za dobavo električnega toka z narodno, gospodarskega stališča najbolj umestno.
Na ta način bi se mogla zelo e Lističu o dobavljati električna energija bodi*i iz odnosno drugp električne contrale.
Mnenja pa sva. da se pri sklepanju take pogodbe mora vsekakor dati KDE prednic«! pr»d katerimkoli drugim dobavKe^em. ker se bo raoijonelna elektrifTkacija Slovenije dala najbolje izpeljati, če se uasloai na samoupravo« Činitelje, ki m> dolfei pri reševanju tega problema upost^-ati ne samo rentabilnost in dobiček podjetja, ampak rudi javne interese.
Razstava sodobne francoske ume
Razstava najboljših francoskih del slabo obiskana — Mala slika Din 110.000 — Slavni francoski slikarPascin naš rojak — Spomini nanj
Sicer je tudi za gurmane, pa vendar ni kulinaričaa z dobrim Bolatfijevtm vinom zastonj. Zato je tudi ne obifcče na dan 4<XK) in več za dobrote želodca vnefcgh ljudi, tem, več pridejo gledat dobre nMke le Mirje ali pa nekaj več. Ampak ti pridejo s pravim namenom. Zakaj bi torej pisaril in trobil, naj bi tisoči drli v razstavo, če pa vem, da bodo v množici tudi le atirje, ki se res zanimajo in morda celo kaj razumejo. Kdor ae Za umetnost briga kolikor Toliko, gotovo razstave ne bo zamudil, kakor drugi ne zamude nove oslarije. Vsaka stvar ima svojo publiko, pri umetnosti pa ne smerno pozabiti, da «no na Balkanu. Niti tam ne, ker je v Beogradu več zaoimapja za Francoze, pri nas bi pa bolrse uspela razstava sodobna nemeke umetnosti, ki nas z njo setnanja kopa ilustriranih nemških listov in revij.
Saj znanih imen je na raestavi dosti. ce. lo mnego preveč. Sirka, kaj danes delajo franoceki umetniki, je jasna, po^meraih pa na moremo s»poznati. k*r imajo razstavljenih premalo svojih d*»l. Sli.karl*v je «*>A s 132 olji, akvareli, gvasi In risbami, povrh pa še 34 umetnikov, ki so deloma zastopani tudi že v prvi skupini in ima^o razstavljen nih nad 170 listov. Torej 200 del in s> biblioteka najrazJičnej&ih kn.H$. ki naj pokaže današnjo francosko knjižno um*»*nost ter literaturo o umetnosti in umetnostni obrti od najdražjih bibliofilskih izdaj .io najcenejših zbornikov, revij in monografij. Res krasne knjige obiskovalci razstave tudi kupujejo, da bi pa kaka nitka ali grafika oata. la pri nas, pa zelo dvomimo, saj » za najboljša dela domačih umetnikov nimamo denarja.
Cene teh po vsem svetu znanih umetnikov so seveda višje, kakor naše, ker imajo pač neprimerno večji krog odjemalcev. Skoraj najmanjša »lika na raastavi. Črno-belo tihožitje bubista Pieaesa, ki na laika napravi vtis preprostega ornamenta, srtane 110.000 Din, kubteta Braquea Kompozicija v •ivi, črni in zeleni barvi z malo zlata — tudi ornameint — pa stane 80.000 Din. Prej bo publika razumela, da veljajo Duivjavi »Čolnarji v JonviUeu< 90.000 Din in Dutree-neova stari vetenftii aH gobelinu podobna kompozicija pragozda iz fantastičnih rastlin in kaktej s krokodilom in črnoru-meno kačo G2.500 Din. Za tako vsoto iafiio doma kupimo prav lepo galerijo »Irk nafin najtolj-aib m nagbolj znanih umetaikov. Ni slabo naložen denar v dobrih slikah m nikdar se ni nikdo izgubil pri njih. saj vemo, da tudi pri na« takoj pri smrti avtorja poskočijo cena njegovih, del.
Tako ae je zgodilo tudi a Pascinovimi
deli, ki bi jih bili lahko na razstavi kupili prav vredno, sedaj pa, ko se je revež obesil in prereza! žile. v svoji larpi h i Ji v Parizu, pa sploh niso nam več naprodaj. S tem velikim umetnikom in najglobokejsnm poznavalcem žensk — končal se je zaradi nesrečne ljubezni — sva bila pred 25 leti v Monakovem dobra znanca. Feminilno nežni dečko se je strašno bal, da bi ne bil potrjen na 3 leta, ker ni imel za enoletnega prostovoljca dosti sol.  Avstroograki poslanik je tedaj že slovitemu umetniku izdej-stvoval to pravico čisto brez potrebe, ker je bil Pascin preslaboten. Prava sloka, bleda punčka velikih, sanjavih črnih oči. V skoraj praznem  a teli je ju,  kjer  je  na  sredi stala risarska   miza,  na  strani  pa otomana, je imel ob steni okrog in okrog za ped visoko in tako Široko polico, na njej pa tesno dTug ob drugem pare oopatk najrazličnejših vrst, da si jih je vsaka obiskovalka — in teh je bilo vedno dosti, zlasti le prav mladih ali pa      odcvelih — lahko izbrala po svojem okusu in takoj obula. To so bili modeli za njegove uboge bele sužnja, za nežne deklice in prostitutke, nrme je pa ta ^T^uiels-jmtgec, kakor ga imenuje Richard Muther, večkrat ovekovečil z« — trgovca z dekleti. Pravil mi je, da je rojen v Vidinu, živel je v Zemunu in v Beogradu hodil v ljudsko šolo. Bil je prav prijazen španjolski Judek, mati njegova je bila pa posrbljena Talijanka  ali  poitalijančeua  Srbkinja,  torej naše gore b'st, ki se je pisal za prozaičnega Pin-kasa, a 66 je prekrstil v Pasrtna. Ze kot desetletnemu dečku je njegove frivolne risbe objavljala dunajska »Bombe« pod psevdonimom »Bubic, ko je pa zaslovel, jih je zopet izkopala i* arhiva in objavila pod pravim imenom Pascin. Pa je navil »Bombot, da mu je risbe še enkrat podteno plačala. V naši družbi je bil prav rad in posebno dobra sta bila s Strnenom. Takrat pac nism«"> slutili, da bodo pri nas prvič razstavljena njegova  dela prav ob njegovi  tako tragični smrti. Slučaj, in vendar se je vrnil, čeprav le s tremi neznatnimi deli, kt nam pa tudi že odkrivajo njegovo sensibilnosi in delikat. no^rt. njesrov čut za ženo in njegovo v?liko
moč araiaoja. Naj v miru počiva v domovini le redkim znani slavni rojak!
0 drugih pisati nima pomena. Za on«*, ki to veliko umetnost sodobne Francije poznajo, bi bilo odveč, onim pa, kt se ne zanimajo za ta akozd in skoei prrptebtana, a veo. dar brez napora izvrstna dela najviši* kulture, bi tudi ne pomagalo. £amo večkrat naj ss vrnejo in zmagajo ter vlomafe rudi pri nas. A. G.
Bravničarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorianski"
Vso sJovensko operno produkcijo lahko naštejemo na prstih svojih dveh rok: vecona naših iervimih oper ie doživela le nekaj predstav in izgnala v arhiv, zanimiva le Še bodočim zgodovinarjem slovenske opere. Vsaka zase pa je bala dokaz čvrstega stremio en j a naših komponistov, da se povzpno tudi v najteroi nalogi na čim visio umetniško stopnjo. Cek) za najšibkejše domaČe operno delo velja vsaj: Ut desmt vires, tamen est laudanda vo-luntas.«
Zaitorei morarrvo sprejeti vsako novo iz/vimo opero s prav posebnim zadovoljstvom in v veri, da stocamo naprej in navtagor. Razvod in ^iv svetovne operne prodnkciae se odražata v vsakem novem izvirnem opernem delu krepkeac, kar dokazuje, da se naši skladatelji poglobijajo v oblake in duh sodobne operne umetnosti. Kajpada se obenem često ne more skriti eklektičnost ter se vidijo na vseh naših delih bolj ali manj vplivi velikih, enohaJ-nih \"zornikov. Do močne individualnosti se miadi slovenski operi še ni posrečiio
povzoefi in zares sfovene-ke nacionalne opere še nima<mo. dasd je srremteenje očevidno.
Trn radostneje pozdravljamo Bravni-jarjevo novo operno delo, originalno, zelo zanimivo operno farso po na si najboij učinkov-tj in že popuiarm l»terami farsi, Cankarjevem »Pohujšanju«. Lotil se je velike naJoge s stremljenjem, ustvariti zares in po duii, notranjem življenju povsem našo ter Po slogu povsem sodobno glasbeno umetnino. Tn dokazal jc, da je izreden talen* močne produkt*'vnesti ter velikega pognma. hoditi pn naj!H>v:e!J*ih, najmanj izfroijenib potih. To dejstvo in opravljeno ogromno delo zaslužita nase polno priznanfle.
Bd:no pravilno bi bilo. da bi g. Pravnica r ju zdaj omogočil i temeljite študije kompozitonske umetnosti ter mu dali sredstev, da žwi v kateremkoli središču glasbenega in sploh dramatskega modernega ustvarjanja. Tam se nauči razločevati med PTiJstnim in ponarejenim, med modernim in modnim, med ustvarjenim in ickon&trurra-
Stev.   130
mm, tako postane ^anv>svoj in res nai
Bravoičarieva ziasft* je impresionistično ilnstraervna. rzkuša Čim boije \zrtiar>. doJivljanle Carikarjevih oseb ter jim v zovorečem petju prifeteta t igro evn boM /ivljanskj veri etrtosti. Razvoi moderne 'pere se nadaljuje pač od NVagnerjevega ^rechge&anga do Rm. Straussa. ks :e *■»■ s s6aiomo« v pnozi operni ziasbi no*, h. iz <rk>bi«e duše prihajajočih, resničnih, dasj ne zmerom »lepih* i-zrazov, ki s<-> opero čim boli prtHriali drami. 2e Aškerc se je da je ><*tpera prav za prav bedarija«, in »dari pravno pmtasa sodobne x>ere is^o: »Vemo. da je opera res r^radoksfia tvorna, neka irracaonaineca. stjvir onstran logike, resnice, celo le verjetnosti. Da*w ^-rrkHch ern zut^«. Stucfc Hn-SSnn za flrr gehort!* (Pau1 i^efan: D»e Oper nach VVaffner.  Tahrbucn 1027.)
Tudi Bra^*rričaT. te pOOTia sta*r» hi novo ter naJnoveJsV) opero, je uA*de' resnico Aškerčeve in Štefanove trdrtve ter se je izkusi še boli kakor «*vtrauss odma kruti od stare opere k moderTr drami. — Samo ne vem. ali ne pelje nada brni; razvoj končno k operi brez — petja... .Ari pa bo te spi oh še opera? —
Vsak umetnik ima pravico, da uaevarja po svoje, s svobodno izbranimi «rreds*v*i in v ^obodno rzvotjeni ofettki. Ak>o pMe torej Bravničar pnoti »zakonom* dosedanji opernm smerf, j* to čisto njegov/a prašiča, želeli hi le. da b: ^e tudi večUna publike ne poslužfla svoje pravice in da bt Bravračarjeve glasbe nt odklonila, nego irt vzijubila tn razumela tud s srcem- Zakaj vsak umetnik pose ne le zase. negn rod? za publiko, brez katere ni gl *daJfšča-V letopisa »Oper«, izdanem pr> gfavvtm dveh r*oipagat<>rjm rnoderne. v*cW*rie opere. H. He^nsheimeriu m Ptvtn Stefami CUmversal-Edition A. 0, Nr. 8800) čitam: >Korrelat vsakega omem«ke«a dekwa» nja je putnika zlasti pa opere. Afi je pu-bifta za novo opero m za napore c*a se ^tira opera prenovi? Morda med Nernci, tn nam nekam priznavao«, čeprav neradi.., Proriema se zavedajn le še maJos*.ev#m, kajti množica \rztraja pri svoij navadi ter ne opaža še ničesar, a bo morda šele čez desetletja kad opazila . . .«
Celo Paul Štefan je torej precej pesimističen in maio zaupa v bodočnost »Alf nas Čaka ra«>čaranje?€ se vprašuje. »No, tudi potem bi bilo nase Iskanje lepo m zavest čudovito lepa, da smo stali prav spredaj . . .«
Tudi gledaJifiki poročevalci moramo stati »prav spredaj« ter soglašati v polnem prepričanou z zahtevo, da postanejo tudi v operi kretanje, govorica in glasba edinstvena enota ter da postane giedal.iiče res zopet kakor etična tragedija ali kakor sJavnostna igira srednjeveškega nemškega sejma vseijudska in snđoSna stvar vsega človeštva. In pnpcdnoima se strinjam z mnenjem Rudolfa Schulza-Domburga:
>Vnele smd benrien. Bausteine m sam-meln, zu schichten, wen*ge srnd auser-vi-aret. diesem The a ter d as Kunstverk eu schaffen ... T>esen OBauben lassen y!T uns nicht nehrnen. ob um seinetnlllfn auc+i geMernigt werden« tL c pag. ?1.,1
Sam Bra\Tričar se pač zaveda, da ma -perni prvenec še ni jzraz ^ega niegosre-za hotenja ter je po dosedanj&h izkušnjah na predstavah spoznal, kai mu je treba to in ono predelati, popraviti in popoJniti. Tako se lahkn nadejamo za prthndniVo sezono njegove definitivne redakcije »Poh«rj-^anja«. Zlasti bo omilil rnasrvrioM instru-rnentaoije. posebej trobili, ki duše* razumljivost velike večine teksta: okrepiti pa bo godala ter zatreti vse, kar spombnda na tujo trenotno, a Že opuščeno mod nos t
Predstave »Pohujšanja« so prav vboc-no pripra-vijene in upr«zoritev je vse hvale vredna. Vsako dejanje zase Je farsi primerno tudj dekorativno groteskno opremljeno, polno reSisersJcn domrslek^' ter glede mask m kostimov povsem zadovo-Ijorjoče. Vsi sodelujoči tudi s svojo hZTO polno ustrezajo.
Glavno partijo igra m poje odlično g. Janko. čegaT Mimetnik, razbojnik, tat m kontrabandar« je vseskozi simpatičen, dasi se brez knivde čeato i>tiw v prttoujni orkestrovi spremi jarvi. Hegantna Jaointa, ga Stotterjeva, se uveljavlja stalno močneje bi na vsaki reprizi svobodnerie. izgovarja teflest skoraj brezbJbn0 ter zmaguje silno težavno pevsko partijo s presenetljivo sigurnostjo. Imeniten župan je gosp. Betetto v hwrstng maski, odličen kot igralec in vzoren s svojo jasno izjov«rjavo, v kateri prednjači vsem. Prvo dejanje, b je giasbeno najbolj ekstremno levičarsko, do-seza uspeh predvsem po njegnvi zaslugi. Polno priznaneje gre todi g. Kovaču za Konkordata-vraga. s katerim ie dosezal uspeh kakor s Strauss ovim Herodom. Crrov tesken ie v svoji eleganci In jokavostl.
Tudi ostale partije so igralski prav dobro izivajane ter pn maskah zammivo zabavne. Ga Medvedova aJ* ga StagijaT-jeva kot košata županja, g<lč. Španca kot posušena eksped>rfr>r4oa, ga Ba^atkova kot razhurljrv-a dacarca, g. Mohoirtč kot nedolžni u&teli šv^igej, g. Grba kot poirten aikonoiik dacai, g. PeČek kot zelotski cerkven.*, g. Somončič kot domišljav kramar, g. Perkr, kot zapit notar in g. Gostič kot plahi zlorabljam' nezakonec-umetnik. a rudi ostaii v čisto epizodrvh \Hogah so opravtlii svoje naloge prav dobro. Seja pri županu, sprejem p0 Konkordatu m 7 a ključna pojedina z realistično podajajio pijanostjo ter s končno himno sv. Alojzija se ans*mbilsk« prizori, ki se odigravajo uprav koncertno.
Vse pritzrianje torej režišs. Debevcu, slikarju Vavpoficu. v prvi vrsti pa dirigentu Veffatu, kn .te dognal Fzredno težko delo do dovršenosti, za katero mu je avtor-skladateli laMco Hvaležen.
G. rV a vračanju ponovne čestitam k uspehu m zanpam njegovi av%okiit)6iK>sti. W ga nagne k rerneduram in knrekturam kaJeor vsakega resnega in resničnega umetnika stare ali najnoveise done.   fr. G.
Stev. 130
3
žrVLJENSKA TRAGEDIJA
- SLIKARJA PETKUVŠKA
Predhodnik slovenskega modernega slikarstva, ki je končal svoje življenje v blaznici
VThnfka, 21. junija.
Dne 22. aprila 1. 1896. je izdihnil v Mamic na Stodancu **ieo najrn.vrkantne j-•ih slovenskfh slikarjev Jože Pe^ovšek. Skromen, zapuščen in malo znan je njegov grob pri David Mariji v Polju, prav tako malo anana pa je tudi njegova žrvljenska tragedija.
Po rodbini dedno obremenjen _ ode, teta in brat so bili umobolni — je vedel, da Čaka prej ah alej tudi njega ista usoda. Krepko #e ji je aoperstavljal, a v neenaki borbi ni čuda, da se mu je večkrat zahotelo uživati življenje in da se je docela predal vinu in ženskam. Vendar je tudi vselej poskušal vstati m je že napol blazen še vedno posvečal velik del evojih misli slikarstvu, kateremu edino je hotel živeti. Ce je končno omagal, na bila to toliko njegova krivda, kolikor krivda usode ...
Po zaslugi g. dr. Ledtgeba, predstojnika okrajnega sodišča in uradnika g. Skvarča ietotam mi je bilo mogoče '-m akta okrajnega sodišča: Curatelsact Josef Petkovšek von Verd VII. 269/1889, nadalje iz aktov: Ver-laesact IV. 97/1864, IV. 99/1865, Verlaesaet A 73/96 posneti zanimive podatke, ki jim dodajam podatke še iz ust Vrhničanov ter slikarja Sternena, Petkovškovega ožjega rojaka in dobrega prijatelja. Pripominjam, da je življenje Jožeta Petkovška tako zanimivo • Človeške in umetniške strani, da bi zaslužilo izčrpnejšo študijo.
Petkovškova mladost
Jože Petkovšek se je rodil 7. marca let« 1861. na Verdu pri Vrhniki št. £4 kot sin oeeta Andreja in matere Marije, roj. Stopar. Oče mu je umrl, ko je bil star S leta. Po očetovi smrti je prevzel domačijo Jožetov najstarejši brat Matevž, ki pa je umrl že L 1866. za kolero in je določil v oporoki Jožeta za glavnega dediča.
Ljudsko šolo je Jože obiskoval na Vrhniki in v Idriji. Obiskoval je tudi ljubljansko realko, a le tri leta, ker se je slabo učil. Ker je kazal veselje do kmetije, gs ja pričela mati nagovarjali, naj postane kmet. Res je ostal doma, toda ne dolgo, ker ee je, star 18 let, prostovoljno javil k vojakom in se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine.
L». 1882. je bil euperarbatriran ter je rasel doma gospodariti. Gospodaril pa je tako, da sta se začela mati in varuh pritoževati pri sodišču. Varuh je dejal, da je Jože »ein mifierathener Sohat, ki dela le dolgove. S strahom so zrli domači na njegovo početje — prjčel je čez mero piti in se družiti z fenskami — boječ se najhujšega. Tedaj mu je šinilo v glavo, da mora v tujino, da se izpopolni v slikarstvu, za katero se je navdušil že v realki.
Odpotoval je v M orjakovo in se vpisal na akademijo, kjer je obiskoval nekaj časa specijalno šoio pri Rauppu. Na akademiji je dobival pohvalna spričevala, vendar Petkovšek ni bil zadovoljen s svojim šolanjem. Po Veselovem pripov«*dovanju je Petikovšek malo občeval s slovenskimi slikarji ter je imel o sebi zelo visoko mnenje. Ažbe. kj se mn je v nasprotju s PetkovSkom. ki je bil vedno pri denarjih, takrat slabo godilo, se je celo pritožil, da je Petkoveek >hudičevo ošaoen<.
V Parim
L. je Petkovšek odpotoval v Pariz,
kjer se je med dragimi slikarji seznanil z Jurijem Subieem. Zanimive je, kake opisuje Sobic Petkovška v pismih svojemu bratranca Ivanu:
V Parizu, 26. novembra 1884. Petkovšek je prav slabega zdravja in mora večjidel presedeti v svojem stanovanju. To je vzrok, da se sedaj redkeje vidiva, ker nimam Časa, da bi pogosto zahajal k njem«. Sicer mi je pa družba njegova jako ljuba zaradi zabave v materinem jezikn in ker je on zelo dobra duša.
V Pariza, 19. februarja 1885. Pisal sem ti te enkrat o svojem razmerju
s slikarjem Pefkovfifcom m ti pravil, da je jako blaga ki dobra  duša ter ee mi je t Parizu  v  marsikaterem  ozira  priljubil — zdaj je zapustil Pariz in ostal sem zopet sam. Nikogar nimam, da bi e njim vsaj včasih nekoliko pokramljal v materinem jeziku. V spomin na prijatelja in ker vem, da zbiraš podatke o nas >elavni« Slovencih<. ti zapišem par vrstic o njem. Jože Petkovšek doma z Verda pri Vrhniki. Videl je nekaj realk in ko je stekel vojsUko suknjo, je Sel najprej na akademijo v Benetke, pozneje pa je bival v speci jami šob prof. Sefuca v Monakovem. Lani je prišel v Pariz, kjer si je najel lastni atelje, zraven pa je obiskoval šolo pri profesorjih Boulangerju ki Cabane-hi- Dolgotrajna očesna bolezen ga je primorala, da je ostavil Park; in odšel sredi meseca januarja zopet v Monakovo. Mladi mož ima mnogo talenta za kolorit jn kože obilno čuta pri svojih študijah in delih. V prvi vrsti kultivira >genre< iz domačega, slovenskega življenja. Napravil je že dokaj čednih študij in priprav za večje delo, katero hoče potem pričeti. Jaz npam, da se jako dobro razvije ki da imamo od njega mnogo pričakovati.
Iz obeh Šumčevih pisem je torej razvidno, da je bil Petkovšek v Pariza hudo bolan, da pa je kljub temu z veliko vnemo študiral slikarstvo. Iz pariške done izvira več sbk, ki vise sedaj v ljubljanski Narodni galeriji.
Iz Pariza se je PetVovMk eez tričetrt leti vrnil domov na Vrhniko in Je baje pomagal Juriju Sobica pri njegovih naročilih. S Parizom je bfj v stalnih stikih. Okoti 1. 1890. sta ga obiskal« rr^ki francoski m madžarski slikar, s katerima je slikal skopaj ob Ljub Jjanici.
Poroka
L. 1888. 6e je zdravil v nekem hrvaškem kopališču. Na izletu v Zemunu se je seznanil s 17 letno Marijo Filipeškn, hčerko ma-gistratnega uradnika ter se z njo tudi takoj poročil. Po Maroltu, ki je ocenil Petkovška kot slikarja v Zborniku za umetnostno zgodovino, je pripovedoval brat Petkovškove žene o tej poroki:
Ko se je Petkovšek sprehajal po ulici, je srečal mojo sestro ter se zarjubil v njene kite. Vprašal je mimogredočega neznanca po dekletu, šel je nato k mojemu očetu, se predstavil in prosil za sestrino roko. Oče mu je rekel, da ga niti ne pozna. Petkovšek pa mu je začuden odgovoril: Saj sem ee
Poročila sem ga 14. oktobra preteklega leta in prišla iz Zemuna z njim na Verd. Ni mu bilo resno za poklic, ker se je ukvarjal s slikarstvom, ki se mn Je hotel posvetiti, površno m v presledkih in je 6*eto-krat brez potrebe — seveda če je imel denar — potoval v Ljubljano. Trst in Benetke. Na prigovarjanj* njegove matere sem ga morala spremljati in sem veliko trpela pri tem, ker je bil moj mož pri takih pritekati sTooro vedno pijan. Doma ni imel obstanka. Sredi zime ga je prijel policaj na glavnem kolodvoru v Ljubljani, ker je stopil — tako mi je pravfl — v napačen vlak in je neprevidno stopil čez ttr. Od takrat se je bal  policajev. Če sva bila v družbi
Petkovškova slika v olju »Doma«
Slikar je na sliki vpodobll sebe, mater (na levi) in sestro (na desni)
Vam ravnokar predstavil. Ko je prišla kmalu nato Marija domov, je bila takoj pripravljena poročiti se ž njim, ker je na V6e napravil prav dober vtis. Poročila sta se po pravoslavnem obredu,- nevesta Je morala potovati do Verda v poročni obleki s pajčola-nom na glavj. Potovala sta potem v Rim, Napol j in Sicilijo; na povratku se mu je v Benetkah v gledališču pričelo blesti.
Za Petkovška -7 ki je bil na glasu kot velik ženskar— in za njegovo razmerje do žene je značilno, da se je ves čas zakona ni dotaknil, kakor izpoveduje žena sama v nekem aktu sodišču, proseč to denarne pomoči, potem ko so njenega moža do smrti pridržali na Studencu. Značilna za Petkovška so tudi številna vstajanja in padanja, a vse to pod vtisom, da je dedno obremenjen in da bo končno zblaznel.
Oskrbnikova izpoved
Meseca septembra 1. 1889. se je Petkovškovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati na Studenec Dne 12. oktobra sta ga preiskala zdravnika dr. Karol vitez Bleiweis in dr. Jožef Kapler in na 8 straneh podala obširno zdravniško mnenje. Ugotovila sta, da je njegovo stanje skrajno nevarno jn da mu preti paraliza.
Zanimive za Petkovškovo življensko tragedijo so izjave, podane pred sodiščem. Iz njih. je videti, kako zeflo odporen je bil Petkovškov duh. Ko so ga imeb' fe vsi za popolnoma izgubljenega, je še enkrat vstal — poslednjikrst. Izpustili so ga iz blaznice kot zdravega, a se je po ponesrečenem potovanju v Monakovo vrnil že čez mesec dni vanjo 13 jo zapustil več let kasneje mrtev...
Jakob Žitko, 48 let e*ar. gosteč v Verdu, je izpovedal 31. X. 1. 1889.:
Petkovškovo posestvo oskrbujem, odkar ga je prevzel, t j. 4 aH I let. Neslo je okoli 560 goldinarjev najemščine in sem mu, ker je imel zmerom veliko potreb, pošiljal denar, ki si ga je vzel na posodo. Opazil sem. da je bil zelo lahkomiseln in da je trosil denar brez potrebe v škodo svojega premoženja, ki je bilo vredno kakih 26.000 goldinarjev in je sedaj, ko $o gozdi Že skoro S-sto uničeni in je tudi že sveta mnogo od-prodanega, vredno morda 12 do 14.000 goW.
Letos je. mislim, na nasvet svojega tasta vložil prošnjo pri sodni j i za odprodajo po-edinih parcel. Prodane so bile dne 2. in 3. septembra za 4000 gold. Pri prodaji ni bil navzoč, ker se mu je začelo mešati. Zaradi tega ee tudi ni mogla vršiti prodaja parcel, ki so bile nekoliko preveč cenjene.
Par dni pozneje sem bil z nekim listom od upnika Kotnika pri Petkoviku. Zakleni* je vrata, pregledal bet in ga strgal, rekoč: Vi plačajte moje dolgove, premoženje je pa moje matere m sestre. Ko se je začel šlatari okoli pes, sem irvidel, da ni pri pravi pameti. Prosil sem ga, naj mi odpre vrata, iz katerih je poprej potegnil ključ, in sem odšel, ne da bi vedel, kaj je sedaj ukreniti.
Pozneje sem slišal, da se je Petkovšek čedalje brezumneje obnašal, da je gazil po Ljubljanici, hodil golorok po vasi in da so ga dne 30. IX. na županovo odredbo odpeljali v blaznico. Oče m brat sta bila rodi »mešanega uma, ampak bolj pri starih letih. Ni dvoma, da je ta sl*bo**f r rođbfni.
Trpljenje 18 letne žene
Pretresljiva je izpoved 18 letne Petkov-fikove žene Marije, rojene Filipesku:
tujih ljudi, se je čutil po njihovem govorjenju prizadetega in je živel v večnem strahu. Imel je s seboj vedno revolver in nož.
Ko sva bila maja okoli 8 dni na Bledu, me je poslal domov po denar. Dobila sem ga sele čez nekaj dni in se vrnila na Bled, a ga nisem več našla — izostal je teden dni. Ko je prišel domov, je Dil ves premočen. Razen spodnjic ni imel nobene obleke na sebi; bil je rudi brez klobuka. Zelo slab je bil in je pripovedoval, da ni nič jedel, da je plaval na Igu skozi neko vodo, potikal se po gozdovih tn si izposodil obleflto od nekega Ižanea. Na povratkn z Bleda je na predzadnji postaji izstopil iz strahu pred policijo, šel peš do Ljubljane in se zglasil v bomici radi zdravniške preiskave. V Ljubljani je bil Hodi prj nekem župniku, da se še prej izpove. (Obtoževal se je bogoskrunstva, ker se j« poro-
SI po pravoslavnem obredu, opomba pereč.). Nato se je napotil na Ig, kjer je prebil noč in en dopoldan pri nekem Hanca, doma z Vrhnike.
Čez poletje je bil doma m je po malem s h kal. Pogostokrat je izražal bojazen, da pridejo oromild ponj. V spanju je oa-stokrat skočil pokonci hi se jokal. J« jn mati sva spoznali že tedaj, da je moj mož slaboumen in sva mu prigovarjali, naj se zateče k zdravniku. On pa se je branal in nama je zatrjeval, da je zdrav in da ne potrebuje nobenega adravnika.
Pozneje je bil boljši in nekaj mesecev čisto normalen. Meseca septembra, ko je bilo treba plačati Kotniku dolg, so se zo* pet pojavile pri njem fiksne ideje zašle« dovanja. Petkovšek mi je hotel zagotoviti svoje premoženje in je dal po materi pr>. klicati notarja. Ker je bil še od licitacje prejšnjega dne razburjen, je hotela mati pripeljati s seboj tudi zdravnika. Spotoma je srečala notarja in župana Gabrijela Je« lovska, vrnila se je z njima in vstopila ne* pričakovano v sinovo sobo, še razburjena od razgovora z menoj, ker sem se protivila temu. Prijela je stol in rekla: Tukaj imaš stol, pa primi za pero, zdaj boš pisal! Moj mož se je tako razburil, da je poklical mojega očeta nt pomoč in da je zagrabil ročico, s katero se je hotel braniti. Notar se je hitro odstranil, moj mož pa je bil od tega časa ves zmešan. Skrival se je in ko sem ga našla, je jokal in me s povzdig* njenimi rokami prosil, na mu dam koza« rec vode. Skočil je v Ljubljanico, prenočil eno noc v kleti, v katero se je sam zaprl in se je tako obnašal, da sem bila p rimo* rana prositi za pomoč župana, da ga od« peljejo v blaznico.
Zjutraj naslednjega dne pa je že prišel v hišo znatno boljši. Vprašal me je pro«
seče: Prosim te, ljuba Rici, kaj se bo zgo* dilo z menoj? Tudi pri mojih obiskih aa Studencu se je obnašal vedno mirno in pametno. Bal pa se je za svoje življenje. Ta strah ga je zmerom mučil in mi ga je večkrat razodel, Preden so ga odpeljali v blaznico, je govoril, da mu hočejo odse« kati glavo. Položil jc v to svrho glavo na stol v mpji sobi, ko pa je videl, da se mu nič ne zgodi, je bil zopet boljši.
Mati Marija Petkovšek. vdovela Novak, je izpovedala:
Potrjujem okolnosti glede brezumnega ravnanja svojega sina s .pripombo,, da se je to začelo pravzaprav ide zadnje teto.
Prej se ni drugega opazile aa njem, ko da je bil zelo lahkomiseln m da os je udal pijači čez mero. Res je rudi, da sta bila njegov ode m brat zmotene pameti, tod t že bolj pri svojih letih.
Izpuščen
Kurator Gašper Maček je dne 2. julija I  1890. poročal sodišču:
Petkovšek je prišel koncem meseca ma« ja iz blaznice domov in se je držal tu en teden. Njegovo vedenje je bilo sicer pa« merno, vendar sem izprevidel, da je zelo zapravljivo, če hoče imeti vedno denar in pijače ter da bi prej ko alej zapadel bo« Iezni, če bi se mu ustreglo.
Doma je nekoliko svoje slike poprav* Ijal, da bi p« za dele najet bil, mani ni nič znano in tudi gotovo ni res, kajti nje« g ovo slikanje nima dosti umetniške vred« nosti. Prepričan sem, da se se bo mogel preživljati s slikanjem, ako je prišel de« mov z namenom, da slika. Iskal naj bi si drugo službo. V domačem kraju bi jo tež« ko dobil, lažje pa v krajo svoje žene.
Ker je mnogo m trdo zahteval, sem mu dal 60 gold. S tem denarjem je odpotoval v Zemun, rekoč, da si bo tam službo po« iskal. Odrinil je začetkom junija, toda čez 8 dni je že pisal po 40 gold. in sporočil, da se misli i ženo vrniti na Verd.
Isti je v zapisniku radona, ki ga je predložil kot kurator sodišču, dne 23. mar« ca 1. 1891 h, izjavil:
Jože Petovšek je od novega leta v blaa« niči, a je sedaj precej dober, ker nima pijače. Ce bi ven prišel in zopet pit m" bilo slabše zanj. Sicer pa ni nobenega upa« nja, da bi popolnoma ozdravel.
Dne 8. decembra 1. 1891. je poročal:
Jože Petkovšek je sedaj doma. Boljšega življenja je m pogovori se lahko z njim. Čniti se zelo nesrečnega doma. ker se no« beden noče meniti z njim. Njegova želja je, da odpotuje v Monskovo in se tam ▼ slikanju še bolj izuči. V to svrho je šesta* vil proračun, ki ga prilagam. Stalo bi to 112 gold. Prosim, da se tej želji ustreže in še to poskusi. Mislim, da bi bilo dobro, če se mu ugodi.-
Mnenie dr. Marolta
Vrhniški zdravnik dr. Maroh je podal o Petkovškov em zdravju v protokolu dne 11. decembra L 1891. naslednje zdravniško
mnenje:
Obiskal sem Petkovška v njegovem sta« novanju in ga našel zaposlenega s slika* njem. Njegovo obnašanje in govorjenje je tako, da se ne da sklepati na nobeno ab* normalnost njegovega duševnega stanja. Popolnoma se zaveda svojega prejšnjega in sedanjega stanja in je prepričan, da ga utegne dovesti najmanjše spolno občeva* nje kakor tudi uživanje pijače do izbruha. Obljubil mi jc s trdno odločnostjo, da se bo izogibal, tudi čc bo samostojen, vsake« ga ekscesa m baceho et in venere in iivcl svojemu poklicu, da se izpopolni v slika* nju tn s svojo umetnostjo toliko zasluži, da bo lahko spodobno živel.
Duševno stanje Tožeta Petkovška je se« daj normalno. Ker pt se duševne motnje v rodbini podedujejo in se Jožetu Petkov* šku, kakor hitro bo brez nadzorstva t po« sesti denarja, ne more pripisovati toliko moralične moči, da bi se solidno vzdržal vsakega uživanja pijače, se je zelo bati, da bo živel po starem — kakor hitro se mu bo nudila prilika — m da se mu bo bole« zen znova povrnila.
Hrepenenje po Monakovem
Petkovškova mati se je 8. januarja 1892 v vlogi aa sodišče izrasila o Jožetu:
Moj sin je sedaj boljši, le vjezrfci se ga ne sme. On znotraj sKka in njegova Želja je v Monakovo iti, da bi tam slikal ra že izalikane podobe v denar spravil. Dve po« dobi ima že gotovi, eno pa v delo.
Težko, de bi popolnoma ozdravel, ker
je takega roda. On sam pri pozna, da je talen m ne bi kotel sedaj aamoav o j po* stati. Jaz ne morem biti proti temo, da a« bi šel v Monakovo. ker bi mi drugače a« bilo pred njim prestati.
Zopet na Studenca
Petkovškov kurator Maček je dne 22. januarja 1892 pisal «odišča:
PotVovšek je odpotoval v Monakovo. ker ni mogel več vzdržati doma in je pisal, da je tam zbolel.
Mesec dni kasneje dne 4. februarja je Maček pisal sodišča:
Iz Solnogrsda je prišlo pismo, da je Petkovšek tam v bolnici. Ta se je obrnila na županstvo, kaj se ima z njim zgoditi. Na mojo prošnjo je župan odgovoril, noj se ga odvede v blaznico na Studenec.
Vse navedene izpovedi so pisane delo« ma nemški, deloma slovenski. Pisava je taka, kakor bi imel hieroglife pred seboj in ker je tudi stilizacija »uradna«, je treba premišljati, kaj se je hotelo povedati. V nasprotju a pisavo večine aktov je kale« grafično lepa pisava Jožeta Petkovška, ki se v raznih zadevah obrača na sodišče in se podpisuje kot »Kunstmaler«.
Dementia paralltlea
Nadaljne akte sestavljajo večinoma ku« ratorski računa za vsako loto posebej. Ti računi so tudi žeto lanimiri. Petkovšek je tičal v blaznici, za njegovo premoženje pa se je bil hod boj, pletle so se intrige bi množile so se ovadbe. Dne 6. maja 1. 1898. je izstavila splošna bolnica v Ljubljani mrtvaški list Jožeta Pekovska, po katerem je umrl Petkovšek zs »dementio paraHti« co*. Slede zapuščinski akti, iz katerih je razvidna borba za dedščino, ki je znašala po pokritju vseh dolgov še vedno 6173 gol« dinarjev.
Petkovšek kot slikar
Kakor zatrjuje slikar Sternen, je bilo Petkovškovo najboljše delo portret njego* ve žene, ki ga je tudi sam zelo cenil. Dr. Iridor Cankar je v monografiji »Slo« venska moderna umetnost« ocenil pr-Jhod« bika slovenskega modernega slikarstva ta« kote
p Limenu besede, ne ijen po francoskih t od oh. ni h FisJisHa, pa je Jože Petkovšek. ki ga razodeva kot realista vsaka forma in sled> nja snov ■jogo«ih sok. V slovenskem sli« karatvo nrmanao aH! enega delt, ki bi bilo v tem ozira tako značilno kakor njegova •ifka Doma, snačAno po svoji snovi in umetniški obdelavi. To je tragedija umet. nika, kt se je vrrrii nerazumljen in kriv do« mov iz širnega, tej hiši tujega sveta, tra« godlja brez zunanjih gest, prizor, ki je poln notranjih dogodkov, a se igra s po< rešenimi očmi. To je ena plat življenja, ki zanima realista Petkovskt, a ravnotako ga očHidno zanimata prostor in njega opre« ma, ki jo kuptčt in opisu i e do zadnie po« drobnostt. A. P.
Obiskovalce kopališča na Jezici prosim, naj oproste, ker moje ooobje minulo nedeljo ni bilo kos
nepričakovanemu
ogromne ma navalu
kopalk in kopalcev, zato sem pomnožil oso bje, da. bo vsakdo , ustrežen najhitreje z vsem najboljšim.
Anton štirn
Teden domačih oper
V nam domaČih oper, ki je prinosol za Foeraterjevim ljubeznivim »Gorenjskim slavčkomc in Zajčevim »Zrinjskimc ^e Kogojeve >Crne maske< z veliko ln vsega občudovanja vredno kreacijo g. Primožiča, je omeniti še dvoje posebno posrečenih predstav: šafrankovo >Hasanagin1ro< in rfatao jev »Povratekc.
V >Hasanaginqci< sta žela sopet ^a. Thierry-Karsčnrkova in g. Križaj uprav triumfalen umetniški, pevski in igralski enako velik uspeh. Predstava je pod Poliče rs m vodstvom sploh odlčna in izmed vseh novitet v pretekli sezoni najbolj harmonično o^vršena. Kreacije omenjenih dveh umetni, kov sta na vrhuncu nČinkovtte lepote, a rudi v« ostali sodelujoči: španova Ribičeva, Gerba, Gcstič, Janko, Perko In Mohorič aastužijo polno priznanje. Zbor tn balri sta na višini. Mask predstave je bil zop«?t mo. čan m zadovoljstvo vsesplošno.
Močan uspeh je dosegla tudi Harzejeva venjrstična operna drama »Povratekc črpana iz hrvaškega folklora in narodne - e#mi, a v eelou" napisiana po vzoreu Masoagnijeve >Cav&Herije raabcane«. G. Marčeca invalidni Ivo je pevska m H?raVakl naravnost izvrsten ter menda največji pevčev uspeh; ga. Thierrv je odlična Jela silne efektno-sti, g. BeteZbo p« kot starec Dok o mojster pevec, ki ga je radost poslušati. Tudi z-dtagljarjevi gre aa staro Kato (z nemogočo moško!) in g. Gerbj za Stanka Ter mešanemu zboru polna pohvala.
Ponovil se je prav okusno m iivahne Ipavčev »Mešičekc pod vodstvom g. Gotovina, nanovo irprnjoTfl na Zajcev >Svatovaet, isvajan po mešanem zboru in naletu, s gp. Mobarjevo ki g. Golovinean na čela. cvatova«, priaor s hrvaške svatbe, je kost^ninos pevski, glasbeno m plesne Čisto naš, rugo. slovenski ter je i izvrstno podstavo splošno jako ugajal.
Teden domačih opar se je moralno in umetniško popolnoma obnese!, žal, pa ne gmotno, ker je prihajalo zaradi vročine na predstave mnogo premalo občinstva. Kar pa js občinstvo doŠlo in vatrajalo, je upravi aa prireditve hvaležno in je izkazovalo so-d^lnjočim prav posebne toplo priznanje.
Zelo obžalujem, da zaradi nforsč* v sva. ji obrtni ji nigant Ml — prvič' po t likih letih svojega poiučefalstva — točen v svo-jVi recenaik4h.
Ob zaključku operne sezon*- S^lim )e &e naftun marljivim solistom tn dirigentom arsene m vesele poeftniee! Pr. G.
9 Za svojo osebo torej s»m g. »<Jorj§ Gradišnika v >Jfovi T>otn< kar najodločneje odklanjam.
Velike konjske dirke v Ljubljani
Koto iabačov in vozačev »Prestolona-Sledrak Petar« v Ljubljani erired- dne ?S. in 29. tarifa obakrat ob 15. na voiaSkem ve«baf*šcn ori Devici Marrh" v Polju km1-ske dirke nod častnim DTedsedn-išrvom z. arvmiskera generala Save Triokoviea.
Dirkali bodo ameriški dirkači ki *e vzca-fario v Irutornerskem okraju, predvsem v znani kotalarnj g. Warren-Lrppitta Razen toča bodo dirkali oba dneva teonw domače rek*. Dirka domačah korri se bo imenovala nrvi dan »Velika dirka Goreniske« druri oan na »Dirka Ljutomera«. Tekmovanla doma čili krmi se lahko udele* vsak k-»ni brez razlike oasme sta-oso', spola in velikosti Hrtrost teh konj bo seveda zelo različna. Prvi dan bodo startali vsi z iste H-pjje in se bo tako na odm urotovtla nish hitrost Druri dan na bodo v Izenačenie koraVurence Dostavljeni hJtroiši tonil m starin« črto nočasneJ^ Da ored nlo vse •o v rarrneriu kakor so kooJ« Drihrteli DreJ-srik dan na čili S tem ie dana možnost da toda DočasneiŠi konii dobe naerado
Rasen tet kasaških oVrk se bodo vršile ona dneva tod? galoone dirke v dolžino 2.5 km Čez 5 zaorek. Med posameznim; dirkami se bodo rzvalale razne zanimive fahal-ae točke, kakor: len de barre Oov za trak), ckzaretna tura. šolsko fahanie. konkurenca z voz* ki sHčno Uoamo. da bo naše -občinstvo kakor rudi okoirfko orebivalstvc Doto nrfliko  da si deda velezanrmive
koiriske dtrke
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi ▼ prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prina&a upora oa naravne »Fran*. Joaefovec grenčice vedno prijetno olajšanje, često *udi popolno ozdravllenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taW bolniki vsak dan Zjutraj tfl zvečer pol čaše »Frant Joasfa-ve« vode. »Franr Joaefovac greneiea ae dohl ▼ vseh lolrarnah, drogerijah in spe-tigoviuah.
Stres 4
•SLOVENSKI NAROtU, dne 9L hnifia im
Sttv. »39
Dnevne vesti
*- SPD. Prjjtfuuu <i*y«arjar*e na neerii abor đ**D, ki ca vr#t mtrt v nadalo ans 72. t. m. ob 10. *>t*>Hb* ▼ Msasosai
domu. Opnsarjanro i« enkrat, da se mora vsak udeleženec taka*** » eVmako lagr«Ma.
erjo.
— LeHeljsrto rHfjpkeg* Zborovanja oeitelj?)ke*a društva h* t ponadaijak dno 28. t. m. on pol 3. dopoldne aa ovfav. nam moškem ucjtoi/lacn v Lfttbljaoa.
— Ljwtemer. Na tukajšnji meščanski šok bo vpisovanje za 1. raarsdi deta 1. julija ob 8. zjutraj. Sprejemajo »a ueasei. ostroma neenke, ki so dovršili U£p*iax> najmanj «. šolsko leto (razred) osnovne šole. Predloži -ti je šolski izkaz m itr»to* oatroua f^jgtaii list, ne izpisek iz krstne knjige, v mescaa-Sk- soK se predeluje vsa en rtv osnovne šola Sopet od kraja, novi prSdmetl šo V eSldtl aj| deloma nemščina, higijena Iti gSJtttStrija, ■ato je priporočljivo, da pošljejo starši svojo deco, ki je dovršila 4. šolsko leto, v meščansko šolo, ako je telesno dovolj razvita.
_ >£lovenieve<  domače šivali. Na Ta*
levo nam je »Slovenec« dal priliko, da S* na njegov račun aasraejeroo. Ped naslovom Išle je živalskega življenja*, nam pove raf» lične dobe življenji Šivali in konca s tem, da našteva starost domačin šivali, med katerimi našteva tudi leva in tigra, morskega psa m krokodila. No, radi bi videli te udomačene živalce, ki jih ima morda uredništvo tega lista v svojem domaČem hlevčku.
— Karambol med motociklistom In av* tomobilom na Gorenjskem. V Nomenju na Gorenjskem se je včeraj popoldne pri* perila precej težka ne&reča. Neki motoci* klist se je zaletel v nasproti prihajajoči avtomobil, pri čemur je zadobil težke no« tranje poškodbe in si zlomil tudi desno nogo. Kakor smo zvedeli, gre za 341etnega trgovskega sotrudnika Franca Kostijaka iz Maribora, katerega so nato prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegove poškodbe so sicer težke, vendar ne nevarne.
— Smrtna kosa med ameriškimi Slo* venci. Dne 19. maja je v Milwaukee umrl 591etni Janez Lozar. Bolehal je že dalje časa na srčni hibi. Pokojni je bival v Ame* riki okoli 40 let, zapustil pa je ženo, dva sinova in dve hčerki. — 10. maja je v kras ju Box Clemont umrl Anton Celin. Po* kojni je bil rojen v Žabicah pri ilirski Bi* strici, star je bil 50 let. Zapustil je ženo in 4 otroke. — V Milvvaukee je umrl Franc Pugelj, v Clevelandu pa Alojzij Ufbančič, star 45 let, doma iz za graške župnije, ter 451etni Alojzij Klemenčič, doma od Sv. Lovrenca ob Temenici. — lstotam je pre* minula Frančiška Prah, doma iz Cerknice na Notranjskem. — V kraju Madison, dr* žava Ohio, se je pri avtomobilski nesreči smrtno ponesrečila Nellie Ballaver roj. Korošec, stara šele 20 let. — V New Torku je umrl Josip Kraus. — V petek 25. maja so v kraju Franklin, država Kan* sad, položili k večnemu počitku Frana Markovića. Bil je doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. — V kraju Canon City, dr« žava Colorado, je za vedno zatisnila oči 20. maja Ivanka Slug. — Težka nesreča je doletela Lazičevo rodbino v Milvraukee. Dne 24. maja se je ponesrečil njihov 121et» ni sinček Alojzij. Ob obrežju vode je sko* čil za žogo ter pri tem padel v vodo. Še preden so mu prišli na pomoč, je utonil. To je že druga nesreča, ki je zadela te* kom enega leta Lazičeve. Pred 10 meseci jim je avtomobil povozil 61etnega sinčka, la je bil tudi takoj mrtev. — V Milwaukee ife 25. maja za vedno zatisnil oči Karel Rovšek, star 38 let. Podlegel j* plučnici. Pokojni je bil doma iz Dola pri Ljubljani, v Ameriki pa je bival že 27 let. — V istem kraju je ufnrl tudi Janez Zagorce. Pokojni je bil doma iz vasi Paha na Dolenjskem. — Ištotam je preminila 1. junija Ivanka Lenard, stara 40 let. Doma je bila iz Bače ba Notranjskem.
— Podrobnosti velike poneverbe freku-rišta Beaiša, Is Subotioe poročajo podrobno, sti o veliki poneverbi prokurista aubotifke mestne hranilnice. Beni? je takoj po aretaciji zboH. NjegoV© stanje je aek> resno. Podrobna revizija hranilnice Jfe ugotovila, da je prokurist r^everil 460.000 Din. Pri-mankljaj datira že od 1. 1$23. Beniš je jemal vsote od 20 tisoč do 50 tisoč Din in jih je obdržal zase, namesto, da bi ja oddal davi. nemu uradu. S tem denarjem je plačal dolgove, ki jih je napravil s svojtom raskošnim življenjem. Poeledn)ikrat je dvignil vsoto 50.000 Din, katere je dolgoval nekemu prijatelju. Boniševo veliko poneverbo so odkrili na ta način, da *e postali na njega po-»orni zradi številnih upnikov, Tri eo ga etal-nc nadlegovali.
— Ofina je umeril, V Temertau je prišlo že meseca marca do krvave tragedije med 27 letnim kmetom Jovanom Franeiom in njegovim očimom Silvestrom Bamom. Očim je v prepiru zagrozil Jovanu z nofiem. To j> fanta tako razburilo, da je vael ae-kijro in udaril očma z njo štirikrat po glavi. Morilec pride pred sodnike.
— Tihotapca tolpa v Apatrni. Apsbru eko orožni«vo je pred dnevi prišlo na sM dobro organizirani trhotapaki tolpi. Vse tihotapce so orožniki ujeli. Preiskali so stanovanja tihotapcev in zapleartrt vsUko množino najrazličnejšega vtihotapl(jenega blagja. Tihotapci so vozili blago iz Madžarsko in sicer štedilnike, graimofene, kolosa, radioaparate, svilo, vžigalice itd. Tinotapoi so se izgovarjab*. da niso vsdsb, da Je treba blago oeariniti. V resutei so delali s predajo vtihotapijenega blaga velike dObUar.©.
_ Koparski marile« pred »sdnilri. V Sarajevu je pričela rasprava prod MetH Saflri-6u, ki je umoril HafrjV) Askerlč. Mebo je imel pomagana, s katerim se je domeni sa umor starke Ha*jje. Pomagač je starko najprej udaril po glavi, da Je bala taikvrj mrtva. Nato sta roparja »pustila zavese in opleila stanovanje ubite Hafije. Odnoata *ta alatni-ne za 20.000 Din in 960.000 Din v gotovini. Nasledki jS dan je morilec sam Javil potici ji. da je nekdo ubfl starke, ki Je bila nJega**
jerski. Pred dnevi aa Je Hotela v arboftfaan v samomorilneas lSTasani pstrehtl Helena I>un«rjerski, ločena iona" nskoC zelo bogatega Industrijalca MIlana Munjina. Helena Dunfrjerski izvira Is rodbine Dunajjarattih, ki je zaradi svojega bogastva ln ugleda znana po vsem Banatu. Starši so jL kznahi umrH in JI zapustili veliko premoženje. Omotna se je z Munjinom, kl je MI tedaj tudt bogat, pa je kmalu nato s nesrečnimi špekulacijam! zapravil ženin m svoj denar. Helena se je loč tla od njega in živela pri neki bogati sorodni d, a katero sta Živeti tek) razkošno, dokler as m ta aorodnica v Novem Sadu v nekem hotelu zastrupila. Helena je nato živela na posestvu svojih staršev, kjer so »veli tudi njeni bratje. Eden bratov je hotel svoj del ln je delat na to, da se posestvo proda. Zaradi tega je prišlo med dediči večkrat do prepirov« Pred dnevi je nastal v hiši zopet prepir, po katerem se je Halona zaprla v svojo sobo ta ae hotela ustreliti s samokresom. S prvo kroglo se ni pogodila, ko je pa naperila samokres drugič na sence, js prihitela služkinja in ji iztrgala orožje iz rok. Samomorilni poskus je vzbudil v Srbobra-nu in okolici veliko pozornost.
i— Dr. Milan Perko v Vodmatu od 23. do 29. t. ro. ne ordinira.
— Vreme. Včeraj je bilo deloma oblač. no po vsej državi, jasno je bilo v Marmo* ru, v Ljubljani pa megleno in lepo. Pepol* dne je divjala majhna nevihta, ki pa ni povzročila nobene škode. Včerajšnja tem* peratura v Ljubljani je znašala 26 stopinj. Najnižjo temperaturo so imeli v Sarajevu in sicer 16, najvišio v Zagrebu s 27 stopi* njami C. Barometer je kazal davi v Ljub* I Jani 765.6. Vremenska napoved se glasi: manj oblačno toplo vreme.
•MOcJW «Cf/«7#t &C9*1*11 f
Turjaški trg štev. I
nudi cenjenim gospodom prvovrstno izdelavo
vseh vrat oblak po najnovotšani kroju in
izredno nzkih cenah. Angleško in češko blago najmodernejših vzorcev v zalogi. Pržarnfm aradatkem tudi aa ebrsfe«? :
Iz Ljubljane
—lj Imenovanje škofa dr. Antona Bo* naventure Jegliča za nadškofa. Današnji »Slovenec« objavlja naslednjo vest; Acta Apostolicae Sediš (Vol. XXII. num. 6.) prinašajo odlok konzistorialne kongregaci« je, da je Sv. Oče papež Pij XI. imenoval ljubljanskega kneza in Žkofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča za naslovnega nad* škofa Garelenškega.
—Ij Raastava sodobne francoske umetno-siti v Narodnem domu j« odprta vsak dan od 9. zjutraj do 10. zvečer brez opoldanskega presledka, nocoj pa celo do 21., ker je ob JO. vodstvo po razstavi z razlago modernega francoskega slikarstva, ki močno vpliva tudi na našo umetnost. Ob tej priliki pa tudi vsakdo lahko vidi, kako krasno je Narodna galerija preuredila Narodni dom.
—]j Krasna rasstara na Tehniški »red. nji Solj je odprta, le še danes in jutri do večera. Zanimiva je za vsakega, ki ima rad lepo opremljeno stanovanje, posebno ta tiste, ki si nameravajo postaviti svoj dotn in pa sploh za vse, ki radi vidijo vsak naš napredek. Vstopnine na razstavo ni.
—lj IV. poslednja javna produkcija go-jeneev tukajšnjega" konsefvatorija bo v ponedeljek, dne 2S. t. m. v FilharmO:iični dvorani. Prvi del sporeda obsega Havdnevo simfonijo v g-duru. katero igra konservat.-)-rij«ki orkester, diflgira pa gojenec Marijan Lipovšek. V II. delu nastopijo gojenci solo-pevskega oddelka in sicer Slven Jeaipina, Zivkc Avgust, Mareec-OluTi Mara, Jng Milan, Mete Ana m Gestič J6s*p. Vse njihove samospeve spremlja konservatorljski orkester pod vodstvom ravnatelja Poliča. GojOael oddelka a* solopetje obiskujejo pouk pri rav-rtlteljn HuOadu, g>. Feedranapergnvi in Wi. stinghausnovi. Vstopnice «o v pređpfodaji V Matični knjigarai.
—lj Znižane uradniške rsto|mfee ? kopa. liSČu SK Ilirije. Upoštevajoč težak sodjalni položaj državnih in dmgrh uradnikov je uprava kopališča SK Ilirije sklenila znižati ceno   popoldanskim   vstopnicam. T)rzavnt
uradniki in drugi, ki se lahko kopajo Samo med opoldanskimi urami odnosno do 4. popoldne, bodo odslej plačali t* vstopnico 4, Če so pa člani >Ilfrije>c pa S Din. Te vstopnice se bodo dobile samo v skupnih blokih po 35 komadov.
—lj Poroka. Danes popoldne ob pol 17. bo v šentpeterski cerkvi poroka sodnika g. dr. Joleta Gračnarja z gdl. Kado, hčer« ko sanitetnega Sefa g. dr. Maverja. Cer* kev je le dopoldne pričela najbogatejše dekorirati naš* renomirana vrtnarija Kor* sika. Mlademu paru obilo sreče!
—lj T ljubljanskih vrtovih in privatnih gozdovih se opažajo euris in oslabljene arara. ke. Ker je nevarnost, da napade smreke lubadar in se razširi po mestnih tn privatnih cozdov#i. isaaafnaeenvo naesiatve s»e ia-5*ntfke goadov in vrtov, naj smreke, ki so količkaj sumljiv«, posekajo in Jih obshjo, če ja lubadar že v njih. lubje pa ssžgo na mestu, če nt tega ae upoštevan" v nafkraj. šem eas*k aa arjoaarjajo lastniki« da se bo proti njim postopate struge po zakonu o zaaoifi gneaov.
—»j Kanalitaeljaka deta as vrtijo na Zalotiti cesti onstran železniškega prstana in v DruAvenj oJiei, ki so lateks na Zaloško cesto. KanaWranje ceat in ulic ovira kolikor toiflto vonovni m osebni promet, a ie po-seono v tako ozki ulici kakršna >e Dmlrre-na utoa* Z dedom telur sajhnlj speti, aa bo oastamS ean prej prosto za vozila in ljodi.
_U Obnova kil. lfa Amfcrofevem trgu so pravkar prebeliri enonan^tronno bino Ivana Rogerja. Sedaj Imata obe njeaotvf hiši (Štev. 1 jn 2> lepo zunanje ne*. !fa Trza-siri cesti stotfi ridarskl oder ob enonadarrorx m h« (i!. 27), da ae ddoafa nanovo
čs in potlej as okusno prebelL Obnovo po-akmja je prevzel arfeitea* in stavbenik ma. Hodnat Treo. Hiša je bila že jako potrebna rjofjravila, tam bon. ker stofi aa jaaa> pre-menai aagti. Ujm laatnik js Gustav. Bgar, Id bo s oeasrrrjerio hkV natrsgal voakake rodi svojim najemnikom.
—H Nova ▼•dovodne esv| poiagajo na Cesti v Rožno dbttne m sicer od Ceste aa Rož nik pa do mestne meje. Stare vodovodne cevi, ki niso več ustrezale svoji nalogi, ker so bile predrobne; ležijo tri metre globoko v zeml£ in bodo tam bati ostale. O bi jih hoteli iskopati, bi delo več stale, kakor js vredno tiste afero Želeno.
—lj Umrli so od 15. t. m. dalje: Franc Polianec, mag. uradnik v p., 53 let, Rezije« va oesta 3; Simon Wutt. davčni upravitelj v p., 78 let, Bohoričeva ul. 24; Ana Torna* go, posest niča, 60 let, Poljanska cesta 12; Jofsf Kecmur, delavec. 45 let. Zel jam k a ulica 11. V bolnici: Ernestina GaribokH. Oswald, zaseboica, 57 let, Dvorni trg 3; Alojzij Menegalija, sin posestnika. 23 lst, dtanga 10: Ivana Kramar, Žena delavca, 51 let. Zaloška cesta 15: Peter Stegnsr. Čevljarski učenec, 16 let, Sebenje; Ivan Ma* zove«, profesor. Komenskega ulica 10; Ma* tevž Lukan, kočar, 77 let, Cetajice pri Spi. taliču: Vera Mulej, hči krojača, 5 let, Mengeš 52; Matevž Zevnik, poljski dni* nar, 36 lst, Mavčiče 4; Franc čuden, sin posestnika, 1 leto, Česnjice; Maniken Bagdassrjanc, tehnik. 36 let. Škefja Loka; Vitor Hudovemik. delavec, 19 let; Janez Bradeško, tovarniški delavec, 32 let. Tr* žič 14S; Alojzij Miklič. usmiljen brat, 49 let. Kandija; Andrej Melik. sin univ prof.. 2>^leta, Miaičeva cesta 23; Marija Ileršič, žena posestnika 5v let. Unec: Franc Ln* kane. delavec. 33 let. Gasilska cesta 8: Jc* sip Rohrmann, sin trgovca, 43 let. Sv. Pe« tra cesta 28.
—|f Pearavek. V It. 1»7 objavljeni članek »Is stare Ljubljenec moramo popravni v toliko, da Janef Neasmuk Hradeeky 3i bil 8., temveč 86. ljubljanski žirpari. Napako je zakrivil tiskarski škrat.
—U I«f "Ml *em najbrže t g!avn«n drevoredu Tivolija polnilno pere Waterman. Najdrtelj se naproša, naj ga vrne ta dobro nagrado aa Ime lastnika, ki js gravirano na obročku držala. Kongresni trg 18.
—lj Zsgnaaje v Trnovem bo tudi letos rtjborj vesele aa veselici pevskega dru-*tva Kiakovo-Trnovo v nedeljo ». t. m. na vrtu v Kolesci pri atu Peleu, ki je že naročil musako in prta regiment piieaneev. da *e bo imenitna kapfffea bolj nrllecla.
Iz Celja
—c Klub slovenskih kalesarjer r Celja proslavi 3. avgusta t. 1. 30.letnico oboteja v zvezi i IX Zve»5no dirko v Celje. Vsa prireditev se bo vršila v večjem obssgu: Na predvečer banket, v nedeljo zjutraj sprejem dirkačev na ciljih v Gaber ju pri Gamsu, na Ljubljanski cesti pred Mestnim kinom, na Bre^u pred gostilno Radej. Ob 10. sprevod po mestu z godbo, nato v Razlagovi ulici tekma na 100 m s kolesi za rekordni čas Jugoslavije. Vsa oljska društva uljudno prosimo, naj na ta d-m ne prirejajo prireditev. .
Zgradba Gostilniškega doma
Ljubljana. 21. junija. Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavar-narjev, izgubarjev in SganjetocMlcev je na svojem občnem zboru aklenila, da si sgradi gostHničarski dom. Zadruga je v ta namen kupila za okoli 0£ mifcij. Dm zemljišče v obsegu aad 1000 mJ Ob Privoau in bo na njem »gradila reprezentativno stavbo. Z zgradbo prične v najkrajšem času, tako da bo gOštilničareki dom letos že pod streho.
V gostimičarskem domu bo «n*rilai«*r*ka sela. prva te Trate v drlari.
V n.V^m bodo tudi poslovni prostori ljubljanske ladrugr, okoličanske in Zveae gostilfličarskih zadrug. Nadalje tudi vnoraa kuhinja, ^ta^ba bo v celem tnnadstropna.
Na občnem Zboru smo zvedeli, da rma zadruga sedaj 376 članov in da raaSa čiste premoženj« *      80.000 Din, Za zgradbo doma «e bo porabil garancijski fond v znesku 0.6 milij. T)m, za ostanek pa sp bo najelo posojilo.
Bolniška blagajna 2adruge Jttejp ?edaj 280 aanov. Dohodki so znašali l05.noo Din. izdatki pa 101.000 Din. S prebitkom iz 1. 1929-se je rezervni fond rxrrečal na 54.000 Din.
Kakor JOano, proslavi Za*ru^a prihodnje leto 401etnieo svojega obstoja.
Živilski trg
v Ljubljani
Kak* običajno ob sobotah, je W tudi dantanli »vUskl trg rele žtvaheri. Dovoz soorvta in zelenjave Je bil seio veitk. pa rod! Mer« je bUo dovetj. matrj pa je bflo na trgu ja*od. z*aat; rdočm. ProdijaN so ^n no 6, bor.wrace pa po 2.50 Din liter. ČeSnje so raamerema Se drage. Prodajali so Jm od 4 do 12 Dvn po kakovosti. Dorna-5m česen? :e bilo maio, kmetfe zatrjujejo da jfh letos ni rrmgoo. Deloma jih le P-)bi3a toča, rfasti v rhAljanski okoflet. deloma pa todi niso obredje. Drugače ostale cene r^zoremendene SoČzvje je ranTnerorna že pT>cent Tižel v stročlrn so prodajali pn 4, hnljse vrste po 6—S D%n ks. Kflogram kumar vetla 7—8, pese 4, grana v stročm 4, krofflfpvrla 3 Itd. Tajca so prodaja« po 1 Din komad, de4oma tudi par 1.75 Din. Meka krnettea le mrdla lepe pijance po 18 Din looroad. dru»e prodajalke pa večinoma po 20 do 35 t»n. Na trg so pr*petlaii davi tudi precej domačega stra. W so ga proda laH po 25, 38 m 30 Din k«. Kuofiia na trfu Je bila 9Vafma. zlasti pt so mehčani loaeovali tudi ca^n^e la note t
Velesajmski prostor
Prejeli smo:
Sicer ste mnogo pisali o res nad vse pričakovanje uspelem velesejmu, vendar pa dovolite še meni, da opozorim na nedostatak, ki j* impoiantnosti velesajma mnogo škodoval. Bil je tako natlačen in zastavljen a poljedelskim; stroji in raznimi malimi paviljoni, da oko ni mogk» pregledati v<iega prostora in se od peči ti na mirni zeleni trati sredi velesejma. Krasni Ferantovi nasadi so stisnjeni med paviljoni, da ne pridejo do veljave, in prerezane in zastavljene vs*3 dolge perspektive, ki so sejem napravile tako prostoren in arhitektonsko efektno raz. deljen, zamas>na trata na sredi ga pa dela nemirnega, nepreglednega in mnocr-* manjšega. Treba bo misliti na povečanja prostora, kar ' -p dalo doseči t prem*»stitvijo gostilni^ ■ j paviljonov z veeeličnega prostora, kjer sa je letos vrtelo velikansko kolo. na ono stran drevoreda. kj*r jf higijenskn razstava, <aj je na velesejmu co^tiln prp-v«»? in je s> dosti prostora, da sc se-m preselijo najbolj obiskani gostilni^ in kavarniški paviljoni. Trato na sredi naj pa velr-sejm zasadi po principih mod**rnp vrtne arhitekture, da dobimo veTikomestni vele-sejm, ne pa s stanti natlačeno vsako sejmišče s prerivajočo se gnečo, ki si zaradi tesnega prostora ne more ogledati nUi najvažnejših stvari. Torej ve? praznega prostora z bujnim cvetjem in manj hrupni*! komedij in oStarif!
Društvo za zapiranje dvoriščnih vrat
Ker ima oblast svojo ozk^ pot, lato je se snuje. Privatna imetjativa za povzdigr. snage in ugleda stolnega mesta L^urJjane je naravnost presenetl>rva in prav je tako. Na$e oblasti prav malo vidijo, preveč se-dddr» in p:šej3.
Ker Ima cbla^ tsvojo oziko pot, zato je zasebna irticiiathnost tem bolj dobrodošla. Imamo svoje tujsikn-prometrro ojtiištvo, imamo posebno društvo za cfcrasitev balkonov in oken s cvetjem, rfvaležni moramo biti vsem, to se rrudikj za to, da bi v lepo in s cvefjean ^Icrašeno Ljublijano pr\š\o ćim več tujcev, da bi sc tu dobro počutJU, pu-^tr§i tu dostj denarja m da bi raOTiesl! plas o lepi m čisti UubUand Sirom sveta. Rad bi videl hiše in okna v cvetju in zelenju, to bi bfllo nekaj krasnega, dasi v vettkem ta akcija ni lahko izoeljiva, radj je zvezana z stroški in dekrn za vzdrževanje zelenja, mnogo rajši pa bi vide!, ako bi gostu, tujcu ne puha! ft dvorišč v nos smrdeči živalski dim, z-večCT pa za vsakimi vrati pasje lajanje. Ako sprejemam v familija gosta, mu ne razkazujem *ruTripe!kamre«, niti stranišča. Isto bi moralo veljati, kar se nanaša na ljubljanska dvorišča. Dvorišča mcTafr) brli. tudi vseh konj m gnoja nc moremo premestiti v Zeleno jamo, niti pogledov na odprta dvorišča ne moremo iapremeni-ti v idilično lepo sliko. A\\ nekaj je lahko mogoče brez stroškov JH truda, da se dvoriščna vrata čez dan za.piTaio, da se odoro samo takrat kadar se roorajo Široka \Tata cKiprrati, to je za vozove. Ako le malo stopimo iz sredine mesta, vidimo polno neestetičnih prizorov: odprta vrata, zadaj pa nametane deske, stare fcrame, kupe blata al peska, stara zdroofjena opeka, nelepo dvoriečn0 zčdovje, pogosto razobe-še«o perido itd. zvečer pa lajajo ps., da se ranega daleč na cfcrog. Vsi ta pojavi so mnogo ogabrtejši kot pomanjkanje cvetja in zetenja in teh n: malo. Samo poglejmo okraj ob GradasoUri. na Poljanah, šentpe-tersko p^odmcstijc, Kolodrvorsko ulioo in nižje doli proti Šentpeters-ki ces*ti. To so stvari, ki bi v lvo^i U?uWjani ne smeie bili. AJi bo res treba noveza društva za to? Morda bo zadostovalo, ako poklicana oblast stori svojo dolžnost, da v tem poafledu rigorozneje pnstopa >n da svojim orgajnon ihivodila, da p^jcostege pregledujejo nnše ulice in ceste. Odredbe se morajn izvajati in občina mora Mcrberi. da dcfcHc od"cdbc av,tor*tat-r~n-o moč.
S Kodeljevega
Tudi na tem de-lu Ljubljanska okolice so gradbena podje-tnost dobro razvija. Tam do. li. blizu ilavne Bricljeve gostilne, kamor ti je mogoče priti le v suh/zrn vremenu, v grdem pa le bos. z zavihanimi hlačami, se je ustanovila oela lesena kolonija, ki se zdi kakor makedonska vas, kar napravi na gledalca najboljši vtis. V Miijni Mladinskega doma je zrastlo polno več ali manj lično zgrajenih hiSic. Prav prijetna je tudi naselbina, ki jo je ustvarilo društvo >Hera<, škoda je le, da nteo hišice malo bolj redko nastavljene.
Med vojaškim oskrbovališčem in prisilno delavnico so ogradili dokaj lepih meščanskih hišic, ki stoje dovolj naraven. Občina napravlja na tem delu ceste, seveda popoinoma primitivno, kakor se dela kaka poljska pot. O kakem makadamu ni govora, ie manj pa o pravilnih cestnih višinah. Interesantna je nivelna Črta na ulici Na Kodeljevo<: tam je ens ograja višja, druua nitja, cesta se nekaj časa dviga, potem zopet pada, itd., pa kaj zato, cesta pa le bo. Pa saj to ni Čudno, ker se od pod^Jšk^ obttne, kakor js meščanska, ki nima inie. 1
niftrja-^irnkovnjaka v svojem uradu. n*> more zahtevati, da bi "itv»n<*m £P pazila na visino cest, ili kakor pravi stavbni red, na niv«»Lnn črto. V t^m n«iru Je na KedHlJav. vem zares kaj pripr*>no. ker 2o«irs>d*r-jem in mojstrom m treba bati t^l^s** zaradi nrvelne rrte, knkor ie to n. pr. v Ljubljani. Tu eospodar ali mojster aivat. no črto določi kar sam, čepr.iv bi moral b'-ti v tem oniru Hrtavbni reri za *ak krau kor Mo^e, enak k«k>*r j^ 7)n LfttMjaao. Občina v Mo^taii bi murala skrt>W! tndi ra nivelno črto! Priporočljivo bi Ml<>. da b\ morda g. sreski načelnik tu<ti tej zadevi posvetil več ponomosti.
Na nekaj so pozabili
V rubriki >Kai pravfto?< razpravi1 a »Slovenecr od radnja ^red" o na kupo van i u potreb^in m nosecann? le^ovif< in kopa UM v nam tujih državah, kamor pridf» tetiks našega denarja, ki bi ga doma krvave potr«, bovali. Prav lepo jn prav. \"a nekaj pa i« pii«e<* hote ali nehote jv>7?bil pri lem, namreč na romanja v tuje države, v Rim. I.ur 1, na Vtčarje in druram. Kor»ko danatja sa je že zaneslo po teh romanjih v luje nam sovraanc drž;*ve. In pri tem $n v^-iaoma prizadeti mnnj imovrti *loji. ki si flhržijo in zbirajo doma prihranke z največjim .rudom Ln štedljivotitjo. Pa imamo doma !o]iko lepih cerkva, slovečih Nr/jiih potov na ravn,-ni .n po na.**ih xf»lenrh holmih in c*>rah, kar vse ie poveličuje božjo čast. Tudi tu *° na i gleda v prihodnje, da bo o^-tal Henar d^-ma. v naši drža\d. pa naj bo »» v rern ali on p m kraju.
25 letnica Olepševalnega društva v Rožni dolini
pri Ljubljani se proslavi v nedeljo dne ft. julija t. 1. z veliko ljudsko veseiieo. takozvanim RoinodoUklm sejmom. Slične prireditve prejšnjih let so gotovo *e v najlepšem spo. minu vsem obiskoval'-em. ker tako neprisiljene zabave za vse stJnove, za staro :n mla. cio, menda ni bilo nikjer drugod. Veselica bo zajela vso Rožno dolino, ker bodo na treh senčnih gostilniških vrtin godbe * aje* steči. Podrobni program *e »ledi. Eno pa lahko že danes ugotovimo, da je obširni v.». selični odbor vztrajno na delu, da bo IHoA-nja jubilejna prireditev prekosila vs*» dosedanje. Olepševalno druMvo v ftofcni dolini zasluži polne simpatije ne le domačinov, temveč tudi Lpihljancanov. ker je l^kom 25 let izvršilo ogromno delo, da j* Rožia dolina okr^ tudi se Ljubljano icot njeno }rredmestje. kamor bo tudi prej ali alej pripadlo popolnoma modernizirano z fl^ktričio razsvetljavo, vodovodom, lepimi oostami n hodniki, deloma rudi ie skanalizirano. Ko se je L 1005 irManoviVo Olepševalno dručtvo v Rožni dolini, je bilo Um le m»Jo ^tevlo hiš a se te sredi zamočvirjenih travnikov, brez rest, celo brst prave poti do mesti, kamor so morali vsi stanovalci bodiii 71 zaslužkom po ,«ki vijugasti Haalci. Odlmr-niki novega društva pa niso samo pod vili sostanovalcev, temveč so sami prijeli za kramps in lopate. Najprej so začeli delat; 2 metra široko pot ob že-leznloi lo me^ta (prehod pri Vrtači), ftttrj noči zap^r^ioma so vsi moški prebivalci ob ?v;tu svetilk de. lali tlako (podnevi so bili v službah). Zato jc čin hvaležnosti, da fte bo rri proslavi 251etnice odkrila tako zaslužnem odbor likom — živim in pokojnim — lična spominek* plršča na prvi t. j. Permetovi hUL
KOLEDAR. Panes: Sobota 21.  junija  1930. katoh» čani:    Alojzij,    pravoslavni  8.   junija. Te« odor.
Jutri: Nedelja 22.  mmia 1930. katolica. ni Ahac. pravoslavni 0. junija, Duhovi. DANAŠNJE PRIREDITVE:
Opera: PohujSane v dolini ientfloritin« ski C.
Kino Matica: Poslednja ljubezen idmw rala Nelsona (zvočni film). Kino Ideal: Smit ima smolo. Rarstava   francoske    umetnosti   v Na*
rodnem domu.
PRIREDITVE V NEDELJO:
Kino Matica: Poslednja ljubezen admt« rala Nelsona.
Kino Ideal: Smit Ima smolo. Razstava francoske   umetnosti v Narod* nem domu
DEŽURNE LEKARNE:
Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg, l'star. Sv. Petra cesta. HoČe\'ar. Spodma ^i^ka.
Ljubljanska opera
Dane« v soboto dne 21. t. m. *p pois zadnja opema predstava. Hravnjčarjev;* op-, ra >Pohii}}Sanie v dolini šentflsrjanski^ Vi. >top!jV>: ga. Staller-Stotter. kot cost. ga Kn-e^jeva. era. Ralatkova, edč. Španova gg. Retetto. Janko, Kovač, Mohorič, Cirba, Ck>stlč, FVČek, Povhe. SimonČič. Perko Tn drug-i Oi. n>ent g. Neffat. r.^iser ff. Dsbsvee Predstava se vr*{ za Abonma C. S tn predat»vo zakffttsl marljivi opsrni ansambsl zanimivo in pestro v>perno sesono.
Stev. 130
•SLOVENSKI   NAROD*, dne 21. junija 1950.
Sara© 5
Kako je v Slatini - Radencih
Odftčni gostje — Zhijenje v zdravilišču — Bela Kertes, zastopnik
Sokola kraljevine Jugoslavije
SLtina.IUdenci, 20. junija Število gostov je znašalo l*ni tu vso sezono ko* rečeno nad 600, l«*os pa vse kaže. da jih bo ie već. Sezona se je komaj pridela, pa je bilo že nad 90 gostov. Tre* nutno jih je 45. Fn nas so tudi posebno Odlični gostje (odlični smo namreč vsi, ker so kopljemo v vodi, kakršno morajo neod* lični kupovati, ee jo hočejo p*ti), med nja* mi  pomočnik  komandanta armije divizij*
ski general Ž. Mitrović iz Novega Sada, direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko, upravnik policije v Ljubljani dr. Guštin, bivši minister, zdaj predsednik viijega deželnega sodišča na Dunaju dr. Rudolf Poltauf, grofica Emmv Auersperg iz Ljubljane in dr. Da pa ne bo kdo mislil, da je zdravje tu rezervirano samo za vi* soko gospodo, bodi omenjeno, da imamo med odličnimi gosti tudi predstavnika kmečkega stanu, dva banaska kmeta. Tako js torej vse v redu in za vse prav, samo tm. tiste ne, ki bodo brali, kako se mi kop* Ijemo v mineralni vodi, oni je pa še piti ne morejo, ne da bi šteli denarce.
Že zadnjič   smo omenili, da Slovenija glede poseta Slatine Radencev zaostaja za Zagrebom in  Beogradom. Tam imajo več denarja, poreče kdo. Je že res, res je pa tudi,  da znajo bolj ceniti  zdravilno moč slttinske vode. Za Slovenijo je najmočneje zastopana Vojvodina, potem pa sledi ino* semstvo — Avstrija,    Italija, Madžarska itd. Celo iz Finske (Helsingforsa) imamo »daj enega  gosta  (Hedwig  Siren). Tako daleč sega torej sloves slatinske zdravilne vode. To ni karsibodi. Seveda prihajajo v Slarino-Radenci  skoro izključno  bolni ali vsaj bolehni ljudje, večinoma po zdravni* škem nasvetu.   So pa seveda tudi taki, ki imajo bolezen samo v domišljiji. Zato je fi vi jen je v zdravilišču bolj dolgočasno, za zdrave ljudi preveč   mirno,   enolično in prazno. Uprava se mora ozirati v prvi vrsti na bolne goste, ki jim mora biti prila* jod*« red v zdravilišču in sploh vse zdra* vibako   življenje.   »Fešt«,   kakršne   so v manjših krajih   naše   rivijere na nočnem redu, tu gostje seveda ne smejo prirejati. Sicer bi jih pa tudi ne mogli,   čeprav bi jih hoteli,   ker jim primanjkuje fizičnih moči. Za razvedrilo skrbi čitalnica, kjer so na razpolago glavni slovenski, hrvatski, srbski in avstrijski listi, biljard in pa ra* dio. ki se pa rsd kuja. In to je vse. Zaba« ve in razvedrila torej ne sme pričakovati, kdor se napori v Slatino*Radenci. Pač pa lahko po mili volji počiva,   uživa mir in pije mineralno vodo, ki je neposredno iz vrelca vsa drugačna, nego postana iz ste* klcnice. Tu pa tam presenetijo goste rudi z   rokovnjaškim    aH    ljubavnim filmom dvomljive kakovosti,   ki   ga   ob muzici« ranju gramofona vsi radi gledajo.   V sili hudič muhe roblje. Kinematografske pred* stave prirejajo kar v zdraviliški restavra* Ciji pri pogrnjenih   mizah ter pri zaprtih vratih in zagrnjenih oknih seveda.
ZdraviHsko življenje, ako sploh lahko govorimo v rakih razmerah o življenju, se pričenja zjutraj že dokaj zgodaj. Po ko* palnem redu. ki ga določa za vsak dan po; •ebej kopališka uprava, se kopljejo neka* teri že ob 6. zjutraj. Bolj zaspani pridejo na vrsto ob osmih, devetih ali desetih. Kopeli so različne, od parne in vročega zraka do mineralne in ogljikove kisline, ki pa ni umetno narejena. Po značaju kopeli se ravna rudi cena — od 16—40 Din. Malo denarja, malo zdravja. Po kopeli je treba vsaj pol ure počivati, potem pa hajdi lopo počasi na izprehod po parku ali v bližnjo okolico, ki pa za izprehode ni nič kaj primerna. Med racanjem sem in tja mtne čas do obeda, po obedu pa zopet počitek ali stopicanje po parku ia poseda« nje po klopeh do južine. Ob 10. zvečer pa mora vladati v zdravilišču mir, da lahko zelodčki prebavljajo in ljudje ajČkajo. Takole življenje je seveda presneto suho* parno in pusto, če človek ni nujno nave« zan na lečeaje s slatinsko vodo, ki je res prvovrstna, znana po vsej Evropi, ali pa, če mu živci tako ne nagajajo, da jim mora privoščiti nekaj dni idealnega miru. To bi bilo vse, kar se da povedati o življenju v
zdravilišču. O kakih ljubavnih romančkih tu ni duha ne sluha. Slatinska voda men« da razje ljubezen celo tam, kjer bi se uteg* nila sicer vneti, kar je pa tudi zelo, zelo redko. V tem pogledu je Slatina*Radenci pravo nasprotje Laškega, kjer vpliva voda baje nasprotno. Zato bi bilo priporočati mlajšim zakoncem, v kolikor hodijo na od« dih ali »lečenje« sami, naj jih boljše ali slabše polovice pošiljajo v Slatmo*RadeneL Zakonska zvestoba je tu zajamčena.
Vsem kopališkim napravam in tudi par« ku se pozna, da bi bile potrebne večje in*, vesticije kajti edino s temeljito moderni«, zacijo bi se dala SIatina*Radenci izpreme* niti v zdravilišče kamor bi radi prihajali ljudje iz vseh krajev Evrope. Žal pa last« nicama ni ležeče na tem, da postane Sla« tina*Radenci evropsko zdravilišče v pra« vem pomenu besede, ker je glavni vir do* hodkov njunega solidnega podjetja izko* riščanje treh zdravilnih vrelcev odnosno izvoz mineralne vode. Res se je zadnja leta z adaptacijami in zidanjem zdravili* šče znatno povečalo in zboljšalo, toda ne« dOstatki so še vedno občutni. Mimogrede naj omenimo, da dobi Slatina^Radenci končno svojo šcJo in sicer zaenkrat štiri« razredno. Bila ie že nujno potrebna. Gra* diti jo prično v kratkem.
Ker smo že začeli z odličnimi gosti, pa še zaključimo v tem duhu. Oni dan smo imeli tu najodličnejšega med odličnimi odličnjaki. Že nekaj dni pred prihodom je bil oblastveno napovedan. Torej si lahko mislite, da je bil res od sile in na vso moč odličen. Pripeljal se je kajpak z avtomo*
jSchichtov Rad ion
pere sam, varuje perilo!
bilom in pobočnika je imel s seboj. Na vi* zitki ki jo je blagovolil potegniti iz žepa, je bilo črno na belem rečeno, da se piše Bela Kertes in da je uradno pooblaščen zastopnik Sokola kraljevine Jugoslavije. Izdana bo baje spominska knjiga na vseso« kolski zlet v Beogradu in v tej knjigi naj bi bila opisana poleg vseh večjih krajev tudi vsa večja podjetja naše države, za kar je pa treba seveda šteti denarce, kajti zastonj se še mačke ne praskajo. No m gospod Bela Kertes je prevzel teško nalo* go zbirati v dravski banovini denarce za reklamo v tej spominski knjigi. Vsaka stran velja samo 6000 Din. Saj ni drago. Ko je gospod Bela Kertes opravil svoje sokolsko delo, se je z avtomobilom odpe* ljal naprej širit sokolsko misel. Želimo mu obilo uspeha. Zdravo. Sokol Bela Kertes!
Zdravniška afera v Liibecku
Umiranje dojenčkov v Liibecku — Razburjenje prebivalstva zaradi
postopanja zdravnikov
Poročali smo že o velikem umiranju dojenčkov v Lubecicu v Nemčiji. V sredo ponoči je umrl še en dojenček na posledicah injekcij po Caimettovih metodah, ta'ko da znaša sedaj število smrtnih žrtev 41. Bolnih je še S5, z-boljšalo pa se jc stanje 48 in ozdravelo je 72 dojenčkov, ki so jim bii. vce-pfl'1'i Calmettov ser-umi proti tuberkulozi
Seveda je nenavadno umiranje dojenčkov v Liibecku povzročilo med prebivalstvom ogromno ogorčenje nad zdravnika, ki so po mnenju prebivalstva dojenčke cepili samo v svrho preizkušnje, ne da bi se prepričali na živalih, Če te serum res dober in zanesljiv.
Dogodki v Lubecku pa so našli odmev tudi v parlamentu, kjer >e soaal-ii'0-demokratsflci poslanec dr. Moses ostro napadel odigovorne zdravnike v Liibecku, češ, da je že 40 dojenčkov umrlo, prav toliko pa jih bo najbrže v najkrajšem času. Nobenega dvoma ni, da je treba to tragedijo obravnavati ne samo z medicinskega strokovnega sta-šca, marveč jo je treba preiskati predvsem z etičnega, moralnega in kazenskopravnega. V Liibecku so cepili z novim serumom po Caimettovih metodah, ne da bi se praj delali preizkusi na živalih. Šele 18 dni po smrtnih slučajih so o tem obvestili dTžavni zdravstveni urad. Odgovorni zdravnik dr. Deicke je potem vse v njegovi posesti se nahajajoče kulture uničil. To se pravi, da je najvažnejše dokazilno gradivo uničil takoj po dejanju. Ce kljub temu višje državno pravdništvo v Lubecku ni uvedlo postopanja proti zdravnikom, gre to samo na račun gotovih družab-niih odošajev. Gotovo pa je. da vodfit-nim zdravnikom v Lubecku ne gre za rešitev otrok, marveč zgolj za rešitev njihove avtoritete. Naravnost škandalozen je način, kako skušajo zdravniške stanovske organizacije v svojih mesečnikih zamolcati katastrofo v Lii-
becku. Javni zdravniški zavodi naj služijo ljudstvu, niso pa za poskusno eksperimentiranje, je zaključil poslanec svoja izvajanja.
Iz Lttbecka poročajo, da so v sredo merodaine oblasti sklenile, da odgovorne zdravnike bolnice v Lufbecku in sicer direktorja zdravstvenega urada dr. AKstadta in direktorja tamošnje bolniške blagajne profesorja Deickca suspendirajo. Zastopnik socialno demokratske stranke v Liibecku je težko obdolžnrt zdravnike. Do.al je, da je dar. Altstadt člane zdravstvenega odbora nalagal. Nadaljeval je s poizkusn m eksperinientrranjem, ko so bih' že javljeni prvi smrtni slučaji. Tudi ni babi-cam in zdravnikom že izdanih Caknet-tovdh preparatov vzeL
Slavni francoski zdrav.nrk in raziskovalec dir. Calmett je, poslal predsedniku državnega zdravstvenega urada pismo, v katerem sporoča, da v Franciji kljub števšfriim žrtvam, ki jih je zahtevalo cepljenje z njegovim serumom, ne vlada nobeno razburjenje v javnosti. Kakor prej tudi sedaj Še vsak dan cepijo v Franciji 3000 otrok po njegovi metodi.
Turški haremi
Turška vlada je "nedavno sklenila, da uvede splošno štetje, da irgotovi število prebivalstva in da se r/repriča, koliko Turkov ima več kot eno ženo. Kakor zano, je KemaJ paša že pred štirimi leti izdal zakon, ki prepoveduje rrmogožen&tvo. Sedftj hoče burška vlada ugotoviti, koliko haremov je le v Turčiji. Zdi se, da je mnogožeastrvo razvito samo še V vzfiodnah pokrajinah države, kjer so ostale raamere kolikor toliko neizrjreme rojene. Tam je še mnogo veleposestnikov, katerih moč in dostojanstvo upoštevajo po Številu njihov i h žena. Nova turška v rada jim je v tem oziru deloma že rjrriatTiigla pe-roti. Turki danes niso več v položaju,
Avgustus Muh*:
28
Krog zločinov
Roman
Iz ročne torbice je vzela dva bankovca po sto funtov, katera ji je bil dal Hallam, in smeje jn je pogledala. Bila sta večja bankovca od onih, za katerfmi se je gonila.
Odprla je blagajno, vtaknila klju-ček v ključavnico jeklenega predalčka in vrgla vani denar. Jekleni predalček je bil skoro poki lepo v svežnje zvezanih novih bankovcev v vrednosti več tisoč funtov.
Julija Farrova je na sledu
Tistega večera se je ustavil taxi prod pročeljem hiše v široki ulici v Kooms»bury in Julija Farrova je izstopila. V njenih kretnjah m" bilo omahovanja. Hitela ie po stopnicah in pozvonila.
V pritličnem oknu je bfl velik napis »Opremljene sobe«, a nad veznimi vrati je bilo z ogromnimi črkami napisano »Berfreley House«, pod tem napisom pa z majhnimi črkami ime lastnice Rushfonove.
Lastnica sama je Juliji Farrovi odprla. Bila je kozava ženica vodenih, patetičnih oči lovskega psa.
— Dober večer, gospodična Lang-tonova, — je dejala ženica, čim je spoznala gosta.
— Ali nimate nobenih cesti od moje mlade prijateljice, gospa?
— Izvolite vstopiti, gospodična Farrova, — je dejala. — Čakala sem vas ves večer. Pred pičle pol ure sem dobila od nje pismo.
— Od MoHy langtonove ste dobili pismo, pravite? — Juliji Farrovi so se zasvetile oči.
— Da.
— Torej veste za njen sedanji naslov?
— Ne, gospodična. — Niti besedice o tem, kam je izginila. — Rusrrto-nova je zaprla vezna vrata in odvedla Farrovo v sprejemnico. — Ne razumem, zakaj je meni nič tebi nič odšla od mene. In slabih prijateljev ni imela. Vedla se je kot ladv, čeprav z menoj proti koncu ni lepo ravnala.
— Ali je vam ostala kaj dolžna? — je vprašata Farrova radovedno.
— Vedno je plačevala točpo, — je odgovorila Rushtonova. — Godno je, da vam ni povedala, da se namerava preseliti, vam, ki ste kađeor njena Prijateljica.
— Prijateljica? Da, saj res. Lahko me celo nazovete njena zaSStnica, gospa. Stori!a sem za Mofly Langtono-vo vedno vse, kar je bilo v mojih močeh; saj sami veste, da sem jo včasi jemala s seboj. Zares, često bi bila rada vedela, če zna prav oceniti mojo dobrotliivos^
Rushtonova ie zadostno zmajala z glavo.
— Prepričana sem, da Je imela mnogo vzrokov biti vam livaiežna. Prinesem vam pismo, ki sam ga dobila od nje. Je samo nekaj s svinčnikom pisanih vrstic.
Vrntia se je s kuverto, katero ji je potegnila Julija Farrova iz rok. Vzela je iz pje lis*, sivega rMsemskega papirja in čitala na glas:
»Drevi pošljem po ročno torbico, katero sem v naglici pozabila. Najdete jo v omarici v steni. — M. Langtono-va.«
Julija Farrova se je nasmehirMa.
— To ni prsa<va MoTly Langtonove, gospa. V tem tičj nekaj skrivnostnega,
Rushtonova jo je debelo pogledala.
— Kdo neki bi pošiljal po torbico, katero je pozabila tu gospodična? Saj ni vredno. To je stara, zaprašena torbica brez vsake vrednosti.
Odprla je vratca omarice in pokazala v motni svetlobi torbico.
—i Najbrž je zaprta.
Jnlija Farrova si je grizla ustnice. Dala bi bila vse na vsetu, če bi mogla pogledati, kaj je v torbici. Molly Lang-tonova ni kar tako poslala po njo. kajti s tem bi bila lahko izdala svoje novo btvftkiščee, pa se navzlic temu ni nstraSiia. Seveda, morda ie bil Se kdo drugI, ki bi ae bil rad poiaetfl te torbice. Morda Je v nji kaj važnega, kar se tiče Mo!fy Langtonove.
— Samo nekaj je treba, gospa Rushtonova, — ie dejala odločno, —
•da imajo po več žen, če jih pa imajo, so pa tako obdavčeni, da bo sčasoma vsem nraijdo veselje do mnagoženstva. V večjih mestih skoro ni več mož. ki
rriem je baje samo okoli 100 rodbin, tojer ima mož po dve ženi. Kakor je torej videti, bije mnogoženstvu v Turčiji zadnja ura in Časi haremske ro-
bi imeli po več žen. V Carigradu sa- 1 mantike bodo enkrat za vselej m rmrl
Metode ameriških
banditov
S strojnicami nad konkurenco — Avtomatska vojna — Zločinec, kf
grozi policij!
Strahovlada ameriških banditov je vedno huiša. Nobeni u'krepi, najstrožja Sredstva, drakonične kazni, dolgoletne
zaporne kazm in električni stol ne ustrahujejo ziočincev. To je razvidno rz vsakoletnih statistik, kajti Število zločinov In umorov v USA stalno narašča. Najhujša gnezda ameriških banditov so Chicago, Newyork, Piladelfija itd. Dva drastična dokaza »poslovanja« ameriških banditov sta nastopni zadevi:
Pred neko gostimo v Brooklymj >e stal t?e dni znani banditski glavar Feo in se baš s svojimi pajdaš raz>govar-Jal, kaj je na večernem »programu«, ko je nenadoma pred gostilno privoal avtomobil, s katere&a so streljal; s strojnicami. Feo se je mrtev zgruditi, dva njegova tovariša pa sta bila lažje ranjena, djtmj prijatelji so iu hcrteli naglo odnesti, toda policija je bila urnejša ter ju je prijela in zaslišala. Čeprav sta bila najstrožje zaslišana, nista hotela izpovedati, kdo je morilec in kaj je varok atentata. Policija je samo zvedela, da je bil Feo žrtev »avtomatske vojne«, ki divka v Brookiynu. Feo je namreč skušal svoje »poslovanje« raztegniti na Področje »konkurenčne banditske toipe in to ga je veljalo glavo. Bil ie opetovano opozorjen, naj ostane na »svojem ozemjju«, ker je drugače konkurenca prisiljena »povaibiti ga na sprehod«. V podzemnem svetu ame-r&k h banditov to namreč pomeni, da se ga bodo znaii odkrivati.
»Avtomatska vo»na« je zanimiva zadeva. Broofclvnski banefoti so namreč začeli novo vrsto kupčije, ki je manj nevarna, pa več nese. Po gostilnah postavljajo člani banditskih tolp avtomate, ki nudijo bonbone, žvečilni gumi, cigarete itd. proti mali odškodnini. Banda goatrlničarjn ah' lastniku restavracije ne rilača skoraj nobene najemnine. Trgovci in gostilničarji dobro vedo, da se ne smejo upiratL Ce pristanejo na avtomat, potem uživajo zaščito banditov, v nasprotnem slučaju pa nikdar ne vedo, kdaj bo eksiplodkala bomba v kuitunji ali skladišču ali sredi sobe. Avtomati so rentabilna zadeva in zato je razurruljjivo, da vsaka tolpa sfcrjbno bdi, da jd sosedna ne pride v njen rajon, odnosno v zelje. Ce kdo to tvega, potem mora računati, da plača svojo drznost z življenjem.
»Newyork Evenirug Jorarnak* je objavi te dni senzacijonalna pisma n-eke-xa neznanca, ki je priznal, da je že rz-vrsrl dva umora, grozi pa se z nadalj-
nimi, če mu policija ne vrne listin, ki jih jc bil izroči. Neznanec je iavil, da je ustrelil Noeta Sowleya, ki so ga našli v gozdu Oeen Vilage. njegova žrtev pa je bil tudi neki Josef Mozvnski. ki je bil pretekli teden na Long Islandu na sHčen načrn umorjen. Neznanec je zagrozil, da bo urnoril tudi nekega \V. R. W. v Coltege Po in tu, če mu ne bodo vrnili listin. Listine je baje dal Mozyn-skemu, ki mu >* pa ni vrnil. Pohcija sedaj poizveduje za zagonetnim morilcem, k* je med newyorškim prebivalstvom povzročil veliko parrfko.
Sumljivi saloni za masažo v Evropi
PraSka policija je bila nedavno opozorjena, da se v raznih salonih za masažo dogajajo nemoralne s.tvari. V sredo je praška pohcijta izvedla otoftrno racijo in je preiskala tri takozvane masa ž ne salone. Aretirala je 43-lemega Josipa Schorja in njegovo ženo, moža zaradi zvodništva, ženo pa zaradi odpravljanja telesnega plodu. Povodom racije je policija pripeljala na kriminalni urad mnogo deklet v starosti od 17 do 27 let. Dekleta so rzrxyvedala, da je Sohor z njuni sklenil pogodbe, s katerimi jim je obljubljal, da jih bo brezplačno poučeval v masiranju, zajo pa se morajo obvezati naimarvj mesec dnd 'brezplačno masirati. Masaža pa je bela samo pretveza za razne nemoralne n seksualne perverznosti.
„Odrezana ušesa'4
Vsa Poljska je bila začetkom tega meseca pod vtisom strašne vesti, da
so bifeu male postaje Djazd naši zavoj s 26 odrezanimi rn okrvavljenimi človeškimi ušesu. Seveda je postalo malo mestece takoj sredvšče splošne pozornosti. Polkafta je najdena odrezana ušesa zavila v omot in jih poslala preiskovalnemu sodniku, ta pa je odredil medicinsko preiskavo. Ker v mestecu ni nobenega zdravnika, so vprašali nekega mazača, ki je z vso gotovostjo trdil, da gre za človeška ušesa. Kikib temu pa ofjfasti po vsej Poljski niso mogfe najti nesrečnih 13 žrtev brez ušes. Končno so posran" ušesa v Varšavo in tu je nek; kriminalni uradnik s pomočjo zdravnikov ogpotov?!, da gre za umetno, a zselo originalno ponarejena ušesa iz gumija. Kri je bffa popolnoma nedolžno barvilo.
videti moram sla, ki pride po torbico. To je Izredno važno. — Znova se ie ozrla na pismo v svoji roki. Drevi. — Vas ne bo motilo, če počakam kar tu, da pride sel? — Umolknila je ln v glavo ji je šinila nova misel. — Je kdo od suoči vprašal po Mollv Langtono-vi?'
— Da, gospodična. Isti gospod, ki je bil včeraj tu — zelo uglajen gospod v sivi obleki.
— In ste pomnili moje svarilo?
— Ni bilo nič, kar bi mu mogla sporočili fn to sem mu tudi povedala. Advokat iz Elmbridge, mislite? Ne. Njega ni bilo. Pustil je tu svoj naslov in dejal, naj mu pišem, če bi zvedela, kje Mollv Langtonova zdaj Stanuje.
— Ne smete storiti ničesar, ne da bi me poprej ne obvestili, gospa Rushtonova. Ste razumeli? Julija Farrova je vzela iz ročne torbice bankovec za en funt in ga izročila gospodinji.
— Morda se gospod v sivi obleki vrne in najbrž se vam bo na vse načine priližaval. Toda povedati mu ne smete ničesar.
Farrova je stopila k oknu, odgrnila je zaveso in pogledala na cesto.
— Tudi mojega imena ne smete omeniti, — je pripomnila. — Je vam to jasno, gospa?
Ostrino njenega glasu je omilil prijazan smehljaj, ki ji je zaigral na ustih. Sedla je, vzela iz ročne torbice zlato dozo in si prižgala cigareto.
Mračilo se je hitro in luči so bile kakor svetli madeži na mraku. Julija
Farrova je dvomila, da bi prišel sel podnevi. In ni se motila. Skozi priprta vrata je slišala slučajne korake v veži, kako so se podnajemniki vračali aH pa odhajali z doma. Bilo je skoro že deset, ko je na veznih vratih pozvonilo in Ženski glas je vprašal po torbici Molrv Langtonove. Sel je bil tu.
Jurija Farrova je stopila po prstih k vratom.
— Lzvoike natorej, ma darne, — je dejala Rushtonova. kakor ji je biio naročeno. — Tu je samo dotira oruate-
iljica MoHy Lougtonove, ki bi rada z vami gowrira.
Nekaj časa je bilo vse tiho in Juiija Farrova se je nagnete naprej, ko je začula, kako je Rushtonova presenečeno
pripomnila:
— Saj ste ona dama, s katero je gospodična Larvgtonova v ponedeiek odšla, je-Ii? SrJotrtfmam se va«, ma dame. Da, Torrance se ptšete. Kar rzvo-ntt vstopiti
— Zeio se mi mudi, — ie odgovoril nežen, toda energičen 2las. — Mi lahko izročite torbdco gospodične Langtonove?
V veža so se začuli koraki.
— Je to njena tortrca?
Zdelo se je. dla je ženska vstopila ki vzela tonbico. tožečo pri stojalu za
dežnike. Julija Fariova je odprta vrata
na srtežaj in zafkhcala za njo:
— Trenutek, prosim.
Stran 6
♦SLOVENSKI  NAROD«, dne 21. ninija 1030.
Cene motociklov od Din 13,800 naprej
kompletno opremljeni,   z električno »tljavo, z vrtilnim ročajem, dva izpuha itd.
Pozor motocikl i s ti!
Vodeče v konstrukciji in kvaliteti nedosegljive motoeikeiske znamke so in ostanejo: AJ8 — Rndge Wlaith worth - Franeis Barnett. Ameriške: Exselsior Henderson. Nemške: BMW in to vsled mnogoletnega iskustva v gradnji motorjev. Brezkonknrenčne cene. plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na zalogi! Zahtevajte ponudbe! Generalno zastopstvo:
O. 2UŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11«
Uporabljajte Castrol olje!
O. Žužek
Ljubljana
Tavčarjeva ulica 11
Poceni in vendar najboljša je
SEVERJEVA OTOMANA
S 83 peresi v sedežu in 4 v aglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 570.— do 850«— po Izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce!
najboljši materijal!
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
Marijin trg št. 2
POZOR DAME IN GOSPOD jE!
Ako hočete zopet imeti veselje s svojo oble o, dasi ni nova pošljite jo v
Wallet-Expretf
Ljubljana, Stari trg Št. 19
da jo kemično sčtsti, zlika,   posije,    tudi obrne. Cena obraćanju 300 Din. Po obleko pošlje na d. m Ma likanje lahko počakate.
Zastonj
poSljemo vsakemu na zahtevo bogato iftustrovana cerkovnik električmh lestencev in drugih razsvetil.
Tvorniško skladišče lestencev, Zagreb, Gunduličeva ul. 7
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
najcenejše ln najfinejše
M ATEK 8 MIKE*, Ljubljana
(poleg: hotela. Štrukelj)
Entlanje, ažuriranje, predtlskanje takoj!
Opeko in strešnike
vrst za zidavo haS, iz znanih Karlov-opekarn »DLOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah,
»EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvor-vfica Št. 7.
TAKL O
B. TOREK — to varnlSko-komisijska zaloga:
lta.pl.Pniiiii6sli3slitavRpo-LJ.il
JL j ubijana Ilirska ulica
(vhod pri gostimi Možina)
P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja m »očivja ter stekla za stavbe.
Obračajte se le na nas naslov, ker Vas bomo v vsakem ozira zadovoljili. 8752
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto še zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se uporablja posebno izdelano ščetkieo za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh nst, odstranjujejo se najtemeljitejše z ChJorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro lont-pante, ki stane Din. 8*—. Chlorodont Sce tka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omota s napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodetp brezplačno eno poskusno tabo za večkratno uporabo Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7
KRALJEVICA
Prekrasno morsko kopališče m letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica, Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so >Praha«, >Union«, »Riviera«, »Carovo«.
Restavracije: >Zrinjski«, >Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostimo.
Prospekte pošilja ne željo: LjeeHHmo povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Potnika«, 52/1
Šivalni stroji
in kolesa, n»ibe>lf*i aMterifml,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni strofi „Urani a"
so aamo
pri ti os. Peteline« izubijana
Telefon 2913
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna grar&neij*! Frak v vezeni« »resplaeea
Drače&tne kodre
neomejeno stanovitne pri vlažnem zraku ali potu dosežejo dame ln gospodje brez žg-alnih š kari j z esenco za kodranje las »HELA«. Tnidi najmičnejfto bubig-lavieo polepša >HELA«, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Prihrani se mnogo časa in denarja, tudi pospešuje rast las. — Očarani boste, ko se pogledate v zrcalo. Takoj po rabi obilica onduliranih kodrov, drazestne frizure. — Mnogo zahvalnic Zlasti odrske umetnice so polne hvale. — Cena Din 12.—,
3 steklenice 25.— Din, S steklenic 40.— Din. Dr. Nic Keraeav. KeMce H, Postfach IS/H 1«, Češkoslovaška.
Malo t
Malo t
Danes ob 9. ter jutri ob 8. uri^avečer priredi znani čarovnik PIKASSO umetniško predstavo v restavraciji Veis v Zgornji tiski, Vodnikova cesta št. 4. — Nikdo naj ne zamudi, ker je lahko prepričan, da jih bo umetnik zadovoljil s svojimi produkcijami.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega areno ljubljenega, sina, brata in svaka, gospoda
Josipu Rohrmi
trgovskega družabnika
kakor za poklonjene vence in cvetke, se tem potom vsem, prav vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni p. n. SK Iliriji in ASK Primorju, gospodom pevcem raznih pevskih društev, ki so se spontano zbrali, svojemu prijatelju krasno zapeli in vsem bratom Sokolom, zastopnikom raznih organizacij in korporacij, ki so dragega pokojnika v nenavadno častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 20, junija 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
gpBsraaBBassaB
Zakupnik graščine želi
za tri nedoletne dediče
kupiti kje
na iiajpiMimetnejši cesti
na Dunaju hišo
ali delež na hiši. Posredovalci dobro nagrado. Xujne ponudbe pod ..I>o t milijona cliiiarjer" na upravo  Sloven. Naroda!
aouuoDDianaaaDaD
>*Ađa1i o^lasi<
Vsaka beseda SO par. Plača so lahko čudi v znamkah. Za odgovor znamko/ Na vprašanja brez znamko ne —«— nd&rtHiHnmn   - Najmanj M o$1a* Oi*» 5    * -- -
Gramofonske plošče
»koraj nove, so zelo ugodno naprodaj. Ogleda se danes in jutri dopoldne Stan in dnm, Vila Horvat, pritličje, ob Tržaški cesti. 1871
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan Ie$. ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon  2424. 60/T
Kopalne obleke
vseh vrst po meri. Aleksandrova cesta 3. pritličje. 1883
Vajenca
(vrtnarske rodbine) sprejme trgovina , mešanega blaga. Predpogoj: dober računar, krepak, zdrav, pošten, marljiv in vljuden. Ponudbe s sliko in spričevali na naslov; M. F.  Purhart. Trbovlje 1. 1886
Železen štedilnik
se ceno proda. — Ogleda se lahko   vsak  čas Hradeckega
vas št. 38.
Zimnice (madrace)
po 35 Din predelujem. Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dnm. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska cesta 5, Zabjak 14. 1889
Dobra domača hrana
se išče za dve osebi v bližini
glavnega  kolodvora. Ponudbe
na  upravo  lista pod »Dobra
hrana«/1888. 1888
Preše za grozdje
prvovrstne, mehanično izdelane, okrogle, z železnimi vijaki, od 20—300 1 po naročilu takoj izdela Jože Kramaršič, Grosuplje pri Ljubljani. Informacije se dobe v gostilni pri »Vodičarju«, Grosuplje. 1885
Agente
vešče in agilne, za vso Slovenijo, iščem za razpečavanje novovpeljanega in dobro ido-čega predmeta. — Dnevni zaslužek najmanj 100—200 Din. Mramorna industrija, Rogaška Slatina 1884
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo trpo--abo, za stavbe ima štabno v zalo« % Ilirija, dr. z o. z.. Ljubljana — Dunajska c 46. telefon štev 2820
47/T
Posečajte
hotel -restavracijo
»Mariborski dvor« Oset
Prenočišča, zaraze, kopalnice, avto
50a
Klavirje
pianine in harmonije prodaja, iz-posojuje, popravka in čisto u»g!a-Šuje najceneje todi na obroke — tovarna klavirjev WARB1NEK, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5. Rimska  cesta   2. 1807
Vsa pleskarska in ličarska dela
izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih    cenah    pod garancijo
J. HLEBŠ
pleskarstvo m ličarstvo LJubljana,   Sv.   Petra   cest* *&.
EttodruZinska vila
na Bledu z lokalom, vrt, vodovod in elektrika ugodno naprodaj. — Ponudbe na upra\'o ->S1. Naroda« pod >Vila na Bledu« 1861«.
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32. Ljubljana.
Klavirji!
Svirm   pred   na/k upora niviJ'Z3»« za   bl&ga,   Cftoih klavirjev!
Korpurjre aa obroke
od Din 400a—
prve svetovne fabrikate: BAsee-dorfer. Ste*nway. Fftrster Hči rt, S trtici original, ki so nesporno najboljši! (lahka, preemta meha* nia). Prodala jih Izkjučno le sod. izvedenec in brv. učit. Glasbeoe Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša   poto*e vaJ niča
Naročilnice za srečke
državne razredne loterije smo priložili današnjemu »SI. Nar.«, da bodo mogli tudi nje čitatelji in čitateljice pravočasno naročiti srečke. Prvo žrebanje se bo vršilo že dne 8. julija, zato je prav, da oni, ki namer-jajo poskusiti svojo srečo, takoj naroče srečke. V preteklem kolu smo izplačali srečnim našim igralcem dobitke po 100.000, 80.000, 40.000, 30.000 Din, več po 10.000 Din in mnogo dobitkov po 4.000 Din. Srečka stane malo. Dobitki so veliki. Vsaka druga srečka mora biti izžrebana.  Kdor ne igra, seveda ne dobi nič.  Zato naročite takoj srečke.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta it 19.
'JraMe Jorip Zupančič — Za »Narodno
rraa
- Za Wi«e
t: Oeoo CbrictoL — Vri v LjubJjan*.
7
18