NAŠA KOMUNA delegatsku Št. 10. - 11. november 1980 GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU NOVEMBRU 1980 1. PREDLOG DOGOVORA O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 2. OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 3 OSNUTEK RESOLUCIJE O IZVAJANJU PLANA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RA-ZVOJA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 ZA LETO 1981 4. PREDLOG ODLOKA 0 SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE RP-2/1 IN RP-2/2 - INDUSTRIJSKA CONA RUDNIK 5. SKRAJŠANI ZAPISNIK 27. SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE Poleg zadev iz sejnega gradiva skupščine občine bodo zbori razpravljali tudi o gradivu skupščine mesta Ljubljane predvidenem za novembrsko sejo skupščine mesta Ljubljane. Sejno gradivo bo objavljeno v mestni delegatski prilogi. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 10/11-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 22. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 19. novembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. seje zbora in 27. skup-nega zasedanja zborov 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoekonom-skega razvoja občine za obdobje 1976-1979 in ocene izvajanja smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine v letu 1980 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine in sicer: a) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana-občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 b) Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 c) Osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 zaleto 1981 5. Obravnava in sprejem planskih dokumentov mesta Ljubljane in sicer: a)Predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih pla-nov 1981-1985 b) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 c) Osnutek družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985 d) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 za leto 1981 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje RP-22/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik 7 Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, I. r. Opomba: Gradivo pod tč. 3 prejmejo v ciklostilu vsi vodje delegacij in vodje konferenc delegacij ter delegati DPZ. Celotno gradivo k točki 5 pa je objavljeno v delegatski prilogi skupščine mesta Ljubljane SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 10/11-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 28. sejo zbora združenega dela skupščine ' '.'.' , občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 19. novembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora in 27. skup-nega zasedanja zborov 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoekonom-skega razvoja občine za obdobje 1976-1979 in ocene izvajanja smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine v letu 1980 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine in sicer: a) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 b) Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 c) Osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 zaleto 1981 5. Obravnava in sprejem planskih dokumentov mesta Ljubljane in sicer: a) Predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih pla-nov 1981-1985 b) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 c) Osnutek družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 d) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 za leto 1981 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje RP-2/1 in RP-/2 - industrijska cona Rudnik 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA ZD: Stojan Gomezelj, I. r. Opomba: gradivo pod tč. 3 prejmejo v ciklostilu vsi vodje delega-cij in vodje konferenc delegacij terdelegati DPZ. Celotno gradivo k točki 5 pa je objavljeno v delegatski prilogi skupščine mesta Ljubljane. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka:06-3/78 Datum: 10/11-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) . -„; ,- . •.. :, ; ', ...V. sklicujem , 28. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-. Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 19. novembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, TRG MDB 7. , , ¦ . ^ ' • ¦ ' V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora in 27. skup-nega zasedanja zborov 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoekonom-skega razvojaobčinezaobdobje 1976-1979 in ocene izvajanja smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine v letu 1980 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine in sicer: a) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 b) Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 c) Osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Ruanik za obdobje 1981-1985 za leto 1981 5. Obravnava in sprejem planskih dokumentov mesta Ljubljane in sicer: a) Predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih pla-nov 1981-1985 b) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 c) Osnutek družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 d) Ostutek resolucije mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 za leto 1981 6 Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA Jožica Krištof, 1. r. Opomba: gradivo pod tč. 3 prejmejo v ciklostilu vsi vodje delega-cij in vodje konferenc delegacij ter delgati DPZ. Celotno gradivo k točki 5 pa je objavljeno v delegatski prilogi skupščine mesta Ljubljane. predlog Samoupravne organizacije in skupnosti, ki prevzemajo odgovornosti in obveznosti za izpolnjevanje ciljev in na-log družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jemajo na podlagi 38. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter na podlagi 78. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik naslednji Dogovor o temeljih družbenega plana ob čine Ljubljana Vič-Rudnik za ob dobje 1981-1985 I. GLOBALNI OKVIRI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 1. člen Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik bomo uresničevali svoj prihodjni družbenoekonomski razvoj na nadalj-njem pospešenem in vsestranskem razvijanju samoupravnih so-cialističnih odnosov in se kot svobodni združeni proizvajalci in ustvarjalci zavzemali predvsem za: - nadaljnje dograjevanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh področjih združenega dela, - nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih v občini, - nadaljnjem razvijanju in poglabljanju dohodkovnega pove-zovanja z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske in republiške meje, - nadaljnje in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavno-stih, med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela, - zagotavljanje stalne rasti življenjskega standarda z vključe-vanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih pogojev obča-nov s posebnim poudarkom na izenačevanju teh pogojev v občini z drugimi občinami v mestu Ljubljani, - doseganje stabilnejšega in dinamičnejšega gospodarskega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekono-mičnosti poslovanja, družbeni donosnosti naložb in akumulativ-nosti gospodarstva, - doseganje policentrično usmerjenega razvoja kot osnove za približanje kraja dela kraju prebivališča ter za boljše povezovanje oskrbnih, družbenih in drugih dejavnosti, - nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja v cilju doseganja kvalitetnejšega vključevanja vseh vidikov in nosilcev planiranja, - doseganje pospešenega in usklajenega gospodarskega, so-cialnega in prostorskega razvoja občine in vseh njenih krajevnih skupnosti, kot tudi za izenačevanje gospodarske moči tersocial-nega in prostorskega standarda z drugimi Ijubljanskimi občinami ter med krajevnimi skupnostmi znotraj občine, - aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske pogoje, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, - utrjevanje enotnega sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 2. člen -. ;¦ ¦• ¦ ' ¦•/ • ' -,W^ ¦ ¦- Uresničitev temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja bo omogočila doseči hitrejšo rast družbenega proizvoda od pov- prečnega v mestu Ljubljani. V obdobju 1981-1985 bomo dosegali naslednje stopnje rasti: ¦- ¦ realne stopnje rasti v % družbeni proizvod '¦''; zaposlovanje , ... ¦.; .,'- izvoz uvoz neto osebni dohodek na zaposlenega produktivnost udeležba produktivnosti v rasti DP v % rast osebne, skupne in splošne porabe 4,50 1,90 9,00 3,00 1,50 2,60 58,00 4,05 3. eien ¦¦¦>tfv v .. ' : y-m' -. ¦¦: ¦ -: Udeleženci se zavezujemo, da bomo plahirano rast dosegli s selektivnim investiranjem v nove zmogljivosti, modernizacijo ob-stoječih ter predvsem s hitrejšim uvajanjem kvalitetnih dejavni-kov razvoja. Pri tem bo zlasti poudarek na: upoštevanju širših družbenih investicijskih kriterijev, boljšem izkoriščanju delovnih in strojnih kapacitet, uvajanju sodobne organizacije dela, rasti produktivno-sti, razvljanju lastne inventivne dejavnosti ter uvajanju dosežkov naših znanstvenoraziskovalnih organizacij v proizvodnjo oziroma zaposlovanje. 4. člen Na področju zaposlovanja bomo izvajali p&litiko selektivnega in produktivnega zaposlovanja. Pri tem bodo: - dodatno zaposlovali v tistih organizacijah združenega dela, kjer se bodo skladno s sprejetimi usmeritvami odpirale nove zmogljivosti oz. kjer bo dosežena visoka rast dohodka, - na novo zaposlovale tiste samoupravne organizacije in skup-nosti, ki bodo hkrati zagotavljale dogovorjeno rast dohodka na delavca, - samoupravne organizacije in skupnosti dosledno upoštevale družbeni dogovor o minimalnih standardih pri novozaposlenih. V cilju zagotovitve čim bolj polne zaposlenosti aktivnega prebi-valstva bomo: - zajeli v pokticno inofrmiranje in svetovanje celotno genera-cijo učencev v osnovnih šolah in usmerjenem izobraževanju, - izvajali ustrezno štipendijsko politiko, - usklajevali med kadrovskimi plani združenega dela in ka-drovskimi in v okviru letnih kadrovskih bilanc. Stopnja rasti zaposlovanja v združenem delu v povprečju ne bo presegla 1,9- odstotno stopnjo rasti. Pri tem bodo lahko nadpov-prečno zaposlovale organizacije, ki bodo zadostile navedenim kriterijem, medtem ko bo v ostalih organizacijah zaposlovanje pod planiranim povprečjem. Število zaposlenih na območju občine se bo povečalo v celot-nem obdobju, v primerjavi z letom 1981, za 1750 delavcev in bo doseglo konec srednjeročnega obdobja 19.400 zaposlenih. 5. člen Pomemben dejavnik pospešene gospodarske rasti bo vključe-vanje v mednarodno delitev dela. Za doseganje ustreznejše dina-mike in strukture menjave bomo: - povečevali izvoz hitreje kot bo znašala rast družbenega pro-izvoda, izboljšali regionalno usmerjenost izvoza na trg dežel v razvoju in socialističnih dežel ter večali udeležbo višjih oblik menjave (proizvodi višje stopnje predelave, znanje, celoviti ob-jekti), - omejevali rast uvoza pod doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda, izboljšali regionalno usmerjenost uvoza, pri čemer bo poudarek na zmanjšanju uvozne odvisnosti od zahodnih dežel ter nadomeščanju uvoženih proizvodov in storitev z domačimi, - krepili izvozno sposobnost s pospešenim povezovanjem in organiziranjem gospodarstva za nastopanje na tujih trgih. Povprečna letna stopnja rasti izvoza bo okoli 9 %, medtem ko bo rast uvoza 3 %. Z uresničevanjem začrtane politike bomo dosegli kvalitetnejšo menjavo s tujino ter omogočili uvoz v obsegu, ki bo potreben za nemoten potek proizvodnje ter nemoteno izvedbo na selektiven način izbranih investicijskih objektov. 6. člen Udeleženci dogovora bomo pri izvajanju investicijske politike upoštevali družbeno sprejete kriterije investiranja. Glede na po-seben pomen, ki ga imajo za hitrejši in skladen rezvoj občine, bodo imele prednost: - u gospodarstvu propulzivne in deficitarne dejavnosti, to so industrija, trgovina, malo gospodarstvo, kmetijstvo in gostinstvo ter turizem, - v družbeni sferi deficitarna področja ter tista področja, ki bodo neposredno vplivala na rast produktivnosti v gospodarstvu: znanstveno raziskovalna dejavnost, otroško varstvo, osnovno šolstvo ter osnovno zdravstvo, - v prostorskem razvoju pa najbolj deficitarna področja ter tista področja, ki bodo pogojevala planirani gospodarski in druž-beni razvoj, to so komunalna, prometna in energetska infrastruk-tura ter razvoj PTT omrežja. Hkrati bomo zagotavljali sredstva za vzdrževanje obstoječih objektov v vseh dejavnostih in področjih. 7. člen ¦•¦¦"."¦'.¦ (. . Ob planirani gospodarski rasti bomo v razdobju 1981-1985 dosegli tudi postopno izboljšanje razmerij v delitvi družbenega proizvoda. Vse oblike porabe, z izjemo investicijske, bodo nara-ščale počasneje od rasti družbenega proizvoda. Pri tem bodo: - sredstva za skupno in splošno porabo naraščala za 10 % počasneje od rasti družbenega proizvoda, povprečna letna stop-nja rasti bo znašala okoli 4,05, s čimer se bo delež teh sredstev v družbenem proizvodu znižal od doseženih 26,9 v letu 1980 na 26,4 odstotkov, - sredstva za osebno porabo bodo naraščala za 10 % t. poča-sneje od rasti družbenega proizvoda, povprečna letna stopnja rasti bo znašala 4,05 % in bo pmogočala zmanjšati delež teh sredstev v družbenem proizvodu od doseženih 36,6 odstotkov na 35,9 odstotkov konec srednjeročnega obdobja. Sredstva osebne porabe bodo dosegla začrtano stopnjo rasti na račun počasnejše dinamike rasti osebnih dohodkov in zaposlovanja. Realni osebni dohodki bodo naraščali po stopnji 1,5 povprečno letno in se bodo s tem gibali v okviru rasti produktivnosti, - sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo naraščala za 1,1 tč. hitreje od rasti družbenega proizvoda, povprečna letna stopnja rasti bo znašala 5,6 % In bo omogočala porast deleža teh sredstev v DP od doseženih 26,4 % na 27,8 %, po enaki stopnji bodo naraščala tudi sredstva za investicije. 8. člen Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva bo 1,8 odstotna, s čemer bo prebivalstvo naraslo za 7.200 Ijudi in znašalo konec srednjeročnega obdobja 84 200. Višje stopnje rasti bodo dosegale krajevne skupnosti z intenziv-nejšo stanovanjsko gradnjo, medtem ko bo v ostalih rast prebi-valstva enaka naravni rasti. Začrtana rast prebivalstva bo omogo-čila dosegati 2,6 odstotno povprečno letno stopnjo rasti gospo-darske moči občine, merjene z razmerjem družbenega proizvoda na prebivalca. Udeleženci dogovora bomo v okviru materialnih možnosti pri- spevali k postopnemu izenačevanju pogojev življenja občanov z doseženim v drugih Ijubljanskih občinah. II. TEMELJI RAZVOJA PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH OZ. PODROČJIH A. GOSPODARSTVO 1. INDUSTRIJA 9 člen Z večjim vključevanjem kvalitetnih dejavnikov razvoja v proiz-vodnjo in poslovanje, v mednarodno delitev dela ter z izvajanjem investicij, ki bodo upoštevale širši družbeni interes, bo v industriji dosežena 4,8 odstotna rast proizvodnje. V okviru te stopnje bodo, zaradi velike investicijske aktivnosti, dosegale višjo stopnjo rasti kovinska, kemična, lesno predelovalna in grafična industrija. 110. člen Programe industrijskih organizacij bomo obravnavali s stališča družbeno sprejetih razvojnih kriterijev. Razvojni programi pre-strukturiranja bodo morali ustrezati naslednjim pogojem in krite-rijem: Kriteriji so enaki sprejetim v predlogu Dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985; njihova razlaga bo podana v tem dokumentu: - kriteriju nadpovprečne razvojne in tehnološke intenzivnosti, - kriteriju izvozne usmerjenosti, - kriteriju visokega dohodka na zaposlenega, - kriteriju racionalne porabe surovin in energije, - kriteriju varovanja okolja in racionalne uporabe prostora, - kriteriju varovanja interesov splošne Ijudske obrambe in družbenih interesov. V začetku srednjeročnega obdobja se bodo nadaljevale že začete investicije iz preteklih let, ki so: DO ILIRIJA-VEDROG - dokončanje nove proizvodno-poslovne zgradbe na stari lokaciji (cona VP-2) ob Tržaški cesti, investicijav vrednosti 84,700.000 din bo končana 1981 leta: DO TISKARNA - izgradnja novih poslovno proizvodnih prosto-rov na sedanji lokaciji (cona VP-2) ob Tržaški cesti, investicija v skupni vrednosti 47,000.000 din bo končana 1981 leta; DO TOVIL - razširitev in modernizacija vijakarne na sedanji lokaciji (cona VP-3), skupna vrednost investicije bo 176,500.000 din in bo končana 1981 leta; DO KOVINSKA INDUSTRIJA IG - izgradnja proizvodno - skla-diščne hale z lakirnico v vrednosti 45,225.000 din, investicija bo končana 1982 leta. Izvajali se bodo še naslednji investicijski projekti: DO ILIRIJA-VEDROG TOZD VEDROG - I. faza izgradnje infra-strukture za poslovne objekte v obstoječi coni ob Dolenjski cesti (cona RP-3-1), vrednost investicije je 46,500.000 din, investicija bo končana 1984 leta; DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - modernizacija opreme, vrednost investicijeje 92,900.000 din in bo končana 1985 leta; DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ - izgradnja novih proizvodnih prostorov v industrijski coni VP-202, vrednost inve-sticije je 75,3000.000 din in bo končana 1985 leta; DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA - izgradnja centralne lu-pilne postaje, energetskega objekta in sušilnice, vrednost investi-cije je 80,800.000 din in bo končana 1983 leta; DO TOVIL - vlaganje v modemizacijo strojnega parka v obsto-ječih zmogljivostih v coni VP-3, vrednost investicije je 109,000.000 din in bo končana 1985 leta; DO IGO - izgradnja novih proizvodno poslovnih prostorov v vrednosti 67,580.000 din, investicija bo končana 1982 leta; DO MINERAL - vlaganje v razširitev in rekonstrukcijo proizvod-nje v obratih v Podpeči in Škofljici, vrednost investicije je 37,200.000 din, investicija bo končana 1984 leta; DO RAŠICA - izgradnja nove proizvodne hale in modernizacija opreme v obratu v Horjulu, vrednost investicije je 17,000 000 din in bo končana 1984 leta; Poleg navedenfh bodo začete v tem srednjeročnem obdobju še nekatere druge, ki bodo končane po letu 1985, med njimi sta: DO ILIRIJA VEDROG TOZD NARTA - izgradnja objektov za proizvodnjo surovin (kompleks PS - II. faza), vrednost investicije je 38,348.000 din; DO RIKO TOZD RIKOSTROJ - vlaganje v izgradnjo zmogljivosti - novih v vrednosti 42,000.000 din, investicija, ki bo na območju Velikih Lašč, bo končana v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na izvenmestnem območju se bodo v cilju doseganja policen-tričnega razvoja izvajali še drugi programi po planih organizacij združenega dela. (SOZD IMP DO IKO) • 11člen S prostorskega vidika bomo nove investicijske objekte usmer-jali v industrijske cone. V mestni in primestni del občine bomo usmerjali razvoj visoko produktivne, kapitalno inteznivne industrije, ki potrebuje malo prostora, hkrati pa bomo izvajali že dogovorjene programe v naslednjih industrijskih conah: VP-4 - območje ob DO Plutal ' VP-6 - območje ob Cesti na Brdo RP-2/1 in RP 2/2 - obrnočje med dolenjsko železnico in južno obvoznico RP 3/1 in RP 3/2 - območje v Lavrici VP-7 - območje južno od železniške proge Ljubljana-Postojna. V izvenmestnem območju občine pa bomo razvijali predvsem delovno intenzivno industrijo in tako, ki potrebuje več prostora. V skladu s ciljem približanja delovnega mesta mestu prebivanja in politiko policentričnega razvoja, bomo razvijali industrijo v na-slednjih, že oblikovanih izvenmestnih conah: VP-20 - na območju Polhovega Gradca, J PV-205 - na območju Kamnika pod Krimom, VP-245/1 - na območju Škofljice, VP-213 - na območju Horjula. Poleg tega se bodo, skladno s potrebami in v cilju približevanja delovnega mesta kraju prebivanja, oblikovale še nove proizvodne cone (Velike Lašče, Turjak, itd.). 2. DROBNO GOSPODARSTVO 12. člen V skladu s sprejetimi usmeritvami bomo ustvarjali pogoje za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. V družbenem sektorju bomo dosegli rast predvsem z: uvaja-njem kvalitetnih dejavnikov razvoja, nadaljnjim poglabljanjem kooperacijskih odnosov ter spreminjanjem samoupravne organi-ziranosti oziroma združevanjem sredstev v investicijske namene. Razvoj individualnega sektorja bomo pospeševali z ustreznimi ukrepi na naslednjih področjih: reševanju prostorske problema-tike, usmerjanju mladine v deficitarne poklice, postopnem preha-janju popoldanske v redno obrt in spreminjanju samoupravne organiziranosti v smislu zakonskih določil (POZD). 13. člen , Za doseganje osriovnega cilja, ki je postopna uskladitev ob-sega proizvodnje oziroma storitev s povpraševanjem, bomo v družbenem sektorju izvajali naslednje investicije: DO SLOVENIJA AVTO TOZD ZASTAVA SERVIS - razširitev prodajno servisnega objekta na obstoječi lokaciji (VS-4 ob Trža-ški cesti), vrednost investicije je 179,000.000 din ter bo končana 1985 leta; DO MIZARSTVO VIČ - modernizacija proizvodnje, vrednost investicije je 23,800.000 din in bo končana 1985 leta; DO MIZARSTVO TRNOVO - vlaganje v modernizacijo proizvod-nje vvrednosti 16,900.000 din, investicijabo končana v 1985 letu. Poleg tega bomo podpirali razvoj dejavnosti namenjenih oseb-nim storitvam, pri čemer bo poudarek na razvoju, navedenih v naslednjem členu. . ., 14. člen Na območju občine bomo zagotovili ustrezne kapacitete v naslednjih najbolj deficitarnih storitvenih dejavnostih: - popravljanje in vzdrževanje gospodinjsklh električnih apara-tov in naprav, elektroakustičnih aparatov, - popravljanje čevljev, >' šiŠND: - popravljanje kmetijske mehanizacije, ;¦iW.- " - avtoservisne storitve (avtomehanika, kleparstvo, ličarstvo, avtoelektrika), - popravljanje in vzdrževanje izdelkov iz precizne mehanike, - vulkanizacija, - frizerstvo, > - kemično čiščenje, pranje in likanje oblačil, - krojaštvo in šiviljstvo, - inštalaterstvo za vodovod, plinske naprave, elektriko itd. Razvoj ostalih dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva občine bomo reševali v sodelovanju z drugimi Ijubljanskimi obči-nami. To velja zlasti za: kozmetičarje, pedikerje, maserje, servisi-ranje foto in drugih aparatov, reklamne storitve, servisiranje proizvodne opreme in instrumentov, vzdrževanje pisarniške opreme, graverstvo, zlatarstvo, itd. V skladu s težnjo po izenačevanju preskrbljenosti z obrtnimi storitvami med krajevnimi skupnostmi v občini in s krajevnimi skupnostmi v drugih občinah mesta Ljubljane bomo razvijali obrtne delavnice prednostno v tistih krajevnih skupnostih, ki so najbolj deficitarne in je njihov razvoj tudi ekonomsko upravičen ter v starih, neustrezno opremljenih soseskah, oziroma skladno z razvojem novih sosesk,. ¦ ¦ . ¦\j^'.' '- - * ' 15. člen S prostorskega vidika bomo usmerjali prostorsko zahtevno dejavnost v obrtne cone, ki so: VM 1 - območje med Tržaško cesto in železnico, VM 2 - območje pri Dolgem mostu, VM 4 - območje ob zahodni obvoznici v Kozarjah. VM 5 - območje ob Tržaški cesli in železniški progi Ljubljana--Postojna, VM 6 - območje med Tržaško cesto in zahodno obvoznico, RM 1 - območje med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico. Prostore za razvoj storitvene obrti pa bomo zagotavljali v ob-stoječih in novopredvidenih stanovanjskih soseskah. 16. člen • V sodelovanju z drugimi Ijubljanskimi občinami bomo obliko-vali skupen pristop do določenih vprašanj in sicer k: usmerjanju kadrov v drobno gospodarstvo, oblikovanju cen, kreditiranju razvoja ter oblikovanju stimulativne davčne politike. 3. AGROŽIVILSTVO . " 17. člen •¦-.- ' ' ¦ ¦ ¦-,' V srednjeročnem obdobju bomo zagotovili 3,5% rast kmetijske proizvodnje in sicer: - s spreminjanjem družbenoekonomskih odnosov na osnovi združevanja dela, zemlje in delovnih sredstev, - z vlaganjem v modernizacijo \n izboljšanje tehnologije kme-tijske proizvodnje, - z zagotavljanjem perspektive kmetijske proizvodnje v za-družnem sektorju s sklepanjem konkretnih pogodb, - z obsežnejšimi, enotnimi pospeševalnimi ukrepi naobmočju občine, - z izenačevanjem pogojev poslovanja organizacij z drugimi, gospodarskimi organizacijami. 18. člen Pospeševali bomo predvsem tiste investicije, ki so namenjene izboljšanju preskrbe prebivalstva. Planirano rast proizvodnje bodo zagotovile naslednje investicije. DO KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA - z iz-gradnjo farme Brest v vrednosti 40,000.000 din, investicija bo končana, - z vlaganji v vzrejo plemenskih telic za nadomeščanje osnovne črede v vrednosti 19,250.000 din, - z vlaganji v mehanizacijo proizvodnje (predvsem rastlinske) v vrednosti 9,720.000 din, - z vlaganji v agromelioracijo na območju Gmajnic (80 ha) in posestva Brest (2-3 ha), vrednost vlaganj bo 4,500.000 din; e DO KZ VELIKE LAŠČE - z vlaganji v pospeševanje kmetijske proizvodnje pri kooperantih in sicer v gradnjo hlevov in kmetijske mehanizacije, vrednost vlaganj bo 45,000.000 din, - z vlaganji v hidro in agromelioracijo doline Karloviqa-Rob--Ponikve; DO KZ UUBLJANA TZO VIČ - z vlaganji v dograditev skladišča v Podpeči, izgradnjo skladišča na Oobrovi, adaptacijo skladišča Ig ter ureditev zbiralnic, vrednost vlaganj bo 8,480.000 din, - z kreditiranjem pospeševanja kmetijske proizvodnje pri koo-perantth in sicer v mehanizacijo proizvodnje ter v pospeševanje govedoreje, konjereje, vrednost vlaganj bo 97,154.000 din. 19. člen Varovali bomc dobra kmetijska zemljišča, posebno v zaokrože-nih celotah kmetijskih OZD in zaščitenih kmetijah. Namembnost kmetijskih zemljišč bomo spreminjali le v skladu s sprejetimi prostorskimi plani. Kmetijskazemljiškaskupnostsebo včimvečji meri vključila v odkup razpoložljivih kmetijskih zemljišč in bo poskrbela, da bo zemlja obdelana. V sodelovanju s kmetijskimi in gozdnimi organizacijami v občini, z Zvezo vodnih skupnosti Slo-venije, OVS Ljubljanica Sava in krajevnimi skupnostmi bo KZS izvajala hidro in agromelioracije, komasacije, menjave itd. Inve-sticije bomo izvajali po naslednjem prednostnem redu: ureditev Horjulske doline, komasacija zemljišč, urejanje zemljišč v hribo-vitem delu občine, hidro in agromelioracije v višinskem predelu občine ter urejanje barjanskih površin. V te namene bo Kmetijska zemljiška skupnost občine vložila 33,500 000 din sredstev. 20. člen ¦¦;¦'•'¦;¦¦.¦•¦.¦;¦ ' Okrepili bomo delo občinske samouprpvne skupnosti za razvoj kmetijstva tako, da bomo razširili krog podpisnikov samouprav-nega sporazuma. Sodelovali bomo z ostalimi skupnostmi mesta Ljubljane pri pridobivanju novih virov financiranja. V okviru do sedaj dogovorjenih virov bomo v srednjeročnem obdobju vložili v razvoj kmetijstva 43,317.000 din. ..-¦¦¦ ¦ ¦. ¦ s -.- . 21.dlen ' Prispevali bomo k boljši oskrbi prebivalstva občine in mesta tudi z naslednjimi investicijami: OO PEKARNA CENTER - vlaganja v rekonstrukcijo in moder-nizacijo obrata v vrednosti 44,942.000 dln, investicija bo potekala na obstoječi lokaciji (VM 1) ter bo končana leta. Poleg tega bomo sovlagali v izgradnjo tovarne hrane HP Kolin-ska ter izgradnjo nove tržnice na Viču v območju VS-106 ob Bobenčkovi ulici. 4. GOZDARSTVO 22. člen V gozdarstvu bomo povečali družbeno skrb za vse gozdove, posebno pa še za kvalitetne lesnopredelovalne gozdove (po-dročje Mokrca, Krima, Rakitne, Polhograjskih Dolomitov), varo-valne gozdove v hudourniških predelih in ob vodotokih (Polho-grajski Dolomiti) ter gozdove s posebnim pomenom oziroma naravne rezervate (dolina Iške, nekatera območja Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov). 23. člen Z izboljšanjem drevesnih sestojev gozdov in njihovim odpira-njem bomo zagotovili 4% porast sečenj. Le-to pa nam bodo omogočile naslednje investicije: DO KGP KOČEVJE TOZD GOZDARSTVO VELIKE LAŠČE- v odpiranje gozdov z izgradnjo novih gozdnih cest v dolžini 2 km in rekonstrukcijo 14,6 km cest v družbenem sektorju skupna vre-dnost investicije je 12,890.000 din, - v gradnjo naslednjih cest v zasebnem sektorju: Mrzla jama--Podogorelec, Mala gora-Plana-Kamen vrh, Cesta-Vodice, Raši-ca-Stelniki, dolžina cest je 16 km in vrednost 13,302.500 din, - V mehanizacijo poslovanja pa bo vloženo 1,050.000 din sred-stev; GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OK GOZDARSTVO ŠKOFLJICA - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih cest: Tračce-enota Rakitna, Osoje-enota Rakitna, Siva dolina-enota Ig, Rožnik, Kremenca-enota Grosuplje, Srebotnik-enota Preserje, Lintek-enota Preserje; dolžina cest je 13,8 km in vrednost investi-Cij 7,000.000 din; - poleg tega bo OK zgradila skupaj s TOZD Škofljica nove poslovne prostore v skupni vrednosti 6.000.000 din. Investicijabo končana 1981 leta. DO GOZDNO GOSPODARSTVO UUBUANA, OBRAT ŠKOF-LJICA - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih gozdnih cest: Dolgi log, Leskov plaz, dolžina cest je 3,5 km, vrednost investicije 2,500.000 din, - v mehanizacijo proizvodnje in drugo v vrednosti 530.000 din. DO GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OK GOZDAR- STVO LJUBLJANA - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih cest: Boben, Kleviše in Jeternik v skupni vrednosti 3,200.000 din. DO LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA - v novo-gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak v dolžini 3 km, vrednost investicije je 600.000 din, - v gozdno mehanizacijo v vrednosti 2,000.000 din, - v konverzijo malodonosnih gozdov in pogozdovanje opušče-nih kmetijskih površin na površini 20 ha in v vrednosti 800.000 din, - v osnovanje drevesnice hitrorastočih drevesnih vrst na povr-šini 4 ha, vrednost investicije je 400.000 din, - v osnovanje plantaž hitrorastočih drevesnih vrst na Barju na površini 80 ha in v vrednosti 3,200.000 din, - ter v nego plantaž in poskusnih nasadov na površini 300 tia v vrednosti 3,000.000 din. 24. člen V hribovitih predelih bomo pogozdovali opuščena kmetijska zemljišča, v bližini naselij pa degradirane gozdove prepustili urbanizaciji. V financiranje gozdarstva bomo, preko dohodkov-nega povezovanja gozdarskih in lesnoindustrijskih TOZD, priteg-nili sredstva lesne industrije in tudi druge uporabnike gozdov. 5. TRGOVINA ' ¦ ¦ » 25. člen Posebno skrb bomo posvetili boljši osnovni preskrbi občanov na območju občine, pri čemer bo cilj približati se mestnemu povprečju prodajne površine na prebivalca. Enaka skrb bo veljala razvoju specializirane trgovine na območju občine. 26. člen Za dosego navedenega cilja bosta DO MERCATOR TOZD DO-LOMITI in KZ VELIKE LAšČE izvajala naslednje investicije v trgovino osnovne preskrbe: Investitor: DO MERCATOR TOZD DOLOMITI: objekt ¦ Bruto vrednost leto dokonč. pov. vm2 vOOOdin SP Rakovnik in bife 1200 42.000 1981 SPKozarje 600 42 000 konec1981 SPHorjul '¦ 600 24.000 konec 1981 SPŠkofljicainbife 600 24.000 konec1982 SP Viška cesta VS-6 in bife 800 32.000 konec1983 Investitor: KZ VELIKE LAŠČE; Trgovina na Karlovici (povečanje kapacitet) 160 7.000 1981 Trgovina naTurjaku (povečanje kapacitet) 80 3.000 1983 Poleg tega bomo reševali problematiko preskrbe prebivalstva na izvenmenstnem območju tudi z vključevanjem osebnega dela in zasebnih sredstev. 27. dlen Na območju občine bomo gradili tudi specializirane trgovine in vlagali v izgradnjo objektov trgovine na debelo. Pri izvajanju teh investicij bodo imele prednost tiste, ki bodo imele zagotovljene vire financiranja, predvsem iz lastnih in združenih sredstev. Investitorji: DO MERCATOR-ROŽNIK TOZD DOLOMITI - izgradnja želez-nine v Velikih Laščah, površina bo 600 m2, investicija v vrednosti 24,000.000 din bo končana konec 1984 leta. DO AGROTEHNIKA TOZD AGROMEHANIZACIJA - izgradnja poslovno-trgovskega centra v vrednosti 176,000.000 din, investi-cija bo končana 1981 leta ter izgradnja prodajnih skladišč v coni RP-2. DO KEMOFARMACUA - izgradnja skladiščnih prostorov in spremljajočih prostorov v obstoječo opremo v vrednosti 180,000.000 din, investicija bo končana konec 1981 leta. DO SEMENARNA - izgradnja veleblagovnice, rastlinjaka in skladišča v skupni vrednosti 150.000.000 din, investicija bo kon-čana 1984 leta. SOZD MERCATOR DO VELEPRESKRBA TOZD SPECTRUM -izgradnja proizvodne hale in skladišča v coni VO 3/3 v vrednosti 45,000.000 din, investicija bo končana leta 1983. DO MERKUR KRANJ - začetek gradnje prodajno razstavnih prostorov s potrebnimi skladišči, celotna vrednost investicije je 181.000.000 din I. faza gradnje bo končana 1982 leta celotna investicija pa po letu 1985. DO POLJKEM TOZD CHEMO - izgradnja centralnih skladišč v industrijski coni RP 2 ob Dolenjski cesti (I. faza), vrednost investi-cije je 280.000.00 din in bo končana 1985 leta. DO ILIRIJA-VEDROG TOZD MARKETING - povečanje skladišč-nih površin na Vrhovcih, vrednost investicije je 40,000.000 din in bo končana 1983 leta. DO MERCATOR TOZD KONDITOR - izgradnja proizvodno-poslovnih prostorov v industrijski coni VP-3 v vrednosti 100,000.000 din, investicija bo končana 1984 leta. Poleg tega bomo z združevanjem sredstev več investitorjev zgradili poslovno-trgovski center VS-104 med Hajdrihovo in Lan-gusovo ulico. ": 6. GOSTINSTVO IN TURIZEM 28. filen ¦ .*' - • Velike možnosti razvoja turizma na območju občine (stacionar- nega, izletniškega, tranzitnega) bodo pogojevale njegov hitrejši razvoj. Usmerjena kmetijska proizvodnja in zaščita gorskih kmetij pa razvoj kmečkega turizma. 29. člen Vlagali bomo predvsem v nove objekte s prenočitvenimi zmog-Ijivostmi in v modernizacijo in dopolnitve obstoječih kapacitet. Pri tem bomo odpirali za razvoj tranzitnega turizma nove zmoglji-vosti ob novih mestnih vpadnicah. Izletniški, stacionarni in kmečki turizem pa bomo razvijali na območju Polhograjskih Dolomitov, Velikolaškem območju in na Rakitni. Pri tem bomo modernizirali in dopolnili obstoječe zmogljivosti. 30. člen Gradili bomo naslednje gostinske zmogljivosti. Investitor bo SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ: - gostinski objekt pod Rožnikom - I. faza (rekonstrukcija, ' adaptacija In povečanje sedežnih kapacitet) bo dokončana 1981. leta, kompletna funkcionalna preureditev in zaključek investicije pa 1983. leta, vrednost investicije 60,000.000 din, - Otok Vis - izgranja II. faze, ki vključuje pridobitev novih sedežnih kapacitet in kuhinje, investicija bo dokončana 1981 leta, vrednost je 25,000.000 din, - ureditev slaščičarne v gostilni Pod vrbo, investicija v vredno-stl 1,500.000 din bo končana 1981. leta, - odkup in ureditev pizzerije na Trnovem, vrednost investicije je 10.000.000 din in bi končana 1985. leta. 31.člen Investitorji s sedežem izven območja občine pa bodo poleg tega prispevali k povečanju gostinskih kapacitet z vlaganji v razširitev spalnih in restavracljskih zmogljlvosti prl restavracljl Livada (Daj-Dam). Investitor DAJ-DAM bo vlagal v gradnjo prenočitvenlh kapaci-tet z 80 ležlšči, ureditev turlstičnega kampinga ter stransklh prostorov (trgovina, bife, recepčija, sanitarije) na Livadi, vrednost investicije je 40,000.000 din in bo končana 1983. leta. 7. DRUGA PODROČJA ~'. 32. člen Druga področja gospodarstva bomo razvijali v skladu s sploš-nimi razvojnimi usmeritvami in kriteriji, vendar tako, da se bo večal delež zahtevnejših investicijskih programov. 33. člen Na območju občine bomo gradili naslednje objekte: SGP GROSUPLJE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - izgradnja nove proizvodnje hale na lokaciji Cesta dveh cesarjev, vrednost investicije je 130,000.000 din in bo končana 1981. leta. Razen navedenih bomo izvajali tudi druge ekonomsko upravi-čene investicije, ki bodo ustrezale družbeno dogovorjenim krite-rijem, imeli zagotovljene vire financiranja ter bile usklajene z vsemi dejavniki razvoja. B. SOCIALNI RAZVOJ 1. SOCIALNO VARSTVO 34. člen Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, stanovanjske gradnje, otroškega varstva, socialnega skrbstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja, združene v skupnost so-cialnega varstva, bodo intenzivneje pristopile k reševanju skupne problematike, koordinaciji dela in ukrepov, potrebnih za učinko-vitejše delovanje posamezne interesne skupnosti. 35. člen Samoupravna skupnost socialnega varstva bo prevzela koordi-nacijo pri reševanju problemov rehabilitacije in izdelavi enotnega programa pomoči osebam katerih položaj je takšen, da ni v neposredni pristojnosti nobene od samoupravnih interesnih skupnosti (alkoholiki, obsojenci po prestani kazni, invalidi brez statusa, socialno neprilagojeni, narkomani itd.). 36. člen Koordinirali bomo med občinsko skupnostjo socialnega skrbstva in občinsko izobraževalno skupnostjo in med Ijubljan-skimi skupnostmi socialnega skrbstva in izobraževalnimi skup-nostmi v cilju zagotavljanja sredstev za izgradnjo internatnih kapacitet v domu Malči Belič s 120 mesti za otroke in mladino Ijubljanskega in drugih območij Slovenije. Poleg teh virov bodo sredstva za gradnjo združena tudi iz neposrednih prispevkov občanov in sklada za izgradnjo študentskih in dijaških domov. Predvidena potrebna sredstva so 45 - 50 milijonov. 37. člen V dogovoru s SPIZ, skupnostjo socialnega skrbstva in skup-nostjo za zaposlovanje bo organizirano usposabljanje invalidov v posebnih delavnicah, ki bodo delovale v okviru temeljnih organi-zacij združenega dela. Posebni strokovni timi bodo odgovorni za neposredno delo in usposabljanje invalidov, ki naj se po konča-nem usposabljanju zaposlijo v normalnem proizvodnem procesu. 38. člen Skupnost socialnega varstva se bo skupaj z ostalimi občin-skimi skupnostmi socialnega varstva v Ljubljani vključevala v uresničevanje dogovorjenih nalog v mestu. 2. ZAPOSLOVANJE f. . . ' ¦ 39. člen Občinska skupnost za zaposlovanje bo v cilju zagotavljanja polne zaposlenostl ter socialne varnosti prebivalstva izvajala na-slednje naloge: - sodelovala bo pri iskanju zaposlitev brezposelnlm osebam ter delavcem, ki so na začasnem delu v tujini, - sodelovala bo s skupnostjo socialnega v varstva, izobraže-valno skupnostjo, invalidsko organizacijo in Zavodom za uspo-sabljanje in rehabilitacijo invalidnih oseb pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, - zagotavljala bo pravice iz socialne varnosti brezposelnim osebam in sicer v obliki denarnih nadomestil, zdravstvenega zavarovanja ter denarnih pomoči, - sodelovala bo pri usklajevanju kadrovskih planov organizacij združenega dela s kadrovskimi viri ter tudi s planskimi usmeri-tvami za to področje 3. SOCIALNO SKRBSTVO . ;•¦'. ¦ ,'-,' '40. člen V srednjeročnem obdobju bo temeljna naloga samoupravno dogovarjanje in usklajevanje s ciljem izvajanja enotne socialno skrbstvene politike v Ljubljani. Pri tem bo poudarek na uveljavlja-nju enotnih kriterijev pri obravnavanju socialno skrbstvenih pro-blemov ter na nemotenem solidarnostnem prelivanju sredstev med občinami. 41. člen Temeljni cilj bo v povezavi z drugimi družbenimi dejavniki oblikovati takšen socialno varstveni sistem, ki bo omogočal so-cialno varnost na naslednjih področjih: mladoletniške delinkvence. organiziranju in usposabljanju rejni-ških družin, zdravljenju alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, socialnega dela z obsojenimi in odpuščenimi osebami, reševanja problemov socialno ogroženih družin in občanov in razvijanju raznovrstnih oblik družbenega varstva starejših občanov. 42. člen Za zagotovitev doseganja navedenih ciljev ter izboljšanje dela socialnega skrbstva bomo izvajali naslednje investicije: - sanacija stare stavbe Doma na Bokalcah - vrednost investi-cije bo 57,600.000 din, investicija bo dokončana v letu 1981, viri financiranja so SPIZ 52%, neposredni prispevki občanov 47% in 1% skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, - adaptacija poslovnih prostorov Centra za socialno delo -vrednost investicije je 4,000.000 din in bo dokončana 1982. leta, viri financiranja bodo sredstva občinske SIS za socialno skrbstvo, - izgradnja Zavoda za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu - vrednost investicije je 187,000.000 din, kapaciteta je 250 mest, investicija bo zaključena 1983. leta, viri financiranja so sredstva Republiške skupnosti socialnega skrbstva, - izgradnja varstveno delovnih in bivalnih kapacitet delovnega centra za duševno prizadete občane v vrednosti 62,214.000 din, vir financiranja so sredstva SIS (SPIZ, zaposlovanje, stanovanjska skupnosti, zdravstvo, društvo za pomoč duševno prizadetim SRS in socialno skrbstvo) Delež skupnosti socialnega skrbstva Ljub-Ijane znaša 6,000.000 din, in sicer v letih 1981-1982. 4. DRUŽBENA VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK 43. člen Na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo zagotovili, da se bo ta družbena funkcija uresničevala na naslednjih izhodiščih: - vse programe bomo izvajali enotno in solidarno ter izenače-vali pogoje med občinami, - zagotavljali bomo iskanje in širjenje novih oblik in vsebin dela z otroki, ki se bodo zrcalile v oblikovanju vzgojnovarstvenih organizacij kot ustanov za celovito predšolsko vzgojo, opredeli-tevobmočja, ki naj ga pokrivajo, raznovrstnih pristopih, nosilcih, ki bodo prestopili okvire »vrtca« ter bolj načrtnih in ustreznih prostorskih komponentah, - težili bomo k vključevanju otrok v VVO v bližini kraja bivanja in s tem k zmanjševanju dnevnih migracij predšolskih otrok, čeprav bo odprtost in dostopnost vseh VVO zagotovljena enotno vsem otrokom, - nadaljevali bomo izgradnjo nerealiziranih objektov iz sred-njeročnega programa za preteklo obdobje, ki so se financirali iz sredstev SOV in sredstev OZD, v kolikor so te investicije še potrebne, - skladno s potrebami bomo skrbeli za razvojno rnotene otroke, - skupaj z VVO, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi bomo razvijali razne oblike športne rekreacije (enodnevna, več-dnevna letovanja, zimovanja) in nudili kulturne dobrine, • - prilagajali bomo poslovalni čas VVO potrebam združenega dela, - skrbeli bomo za zdravo prehrano otrok in povečali obseg zdravstvenega varstva ter preventivne dejavnosti za otroke, - razvijali bomo različne oblike sodelovanja s starši.....¦, 44. člen Do leta 1985 bomo vključili v redno vzgojnovarstveno dejav-nost 4338 otrok, to je 50,17% predšolskih otrok. Zato bomo morali zgraditi nova mesta v VVO ali urediti odgovarjajoče pro-Store v stanovanjskih zgradbah za 1575 otrok, od tega za 284 dojenčkov (18%). Pri izgradnji vzgojnovarstvenih mest si bomo prizadevali izenačiti zajetje predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo z ostalimi Ijubljanskimi občinami. Mreža vzgoj-novarstvenih objektov se mora prilagoditi potrebam po posamez-nih krajevnih skupnostih v okviru urbanega razvoja in potreb. Potrebna sredstva za te investicije bodo znašala 373,050.000 din. V srednjeročnem obdobju bomo zgradili: , . ¦ Investicije iz samoprispevka II: Kapaci- Vrednost Leto tete s št. invest. dokon- ________________________mest___________________čanja 1. VVOKozarje 110 24,200.000 1981 2. VVO Rožna dolina 120 26,400.000 1981 3. VVO Milan Česnik 160 35,200.000 1981 4. VVOKrim-Rudnik 160 35,200.000 1981 5. VVOTmovo 140 30,800.000 1982 Investicije iz neposrednih prispevkov občanov: 1. VVO Viško polje 225 56,250.000 1983 2. VVEIg 100 25,000.000 1983 3. VVO Bonifacija 200 50,000.000 1983 4. VVEBrdo 80 20,000.000 1984 5. VVEŠkofljica(prizidek) 40 10,000.000 1982 6. VVETrnovo(bločnidel) 80 20,000.000 1982 7. VVZLavrica 80 20,000.000 1984 8. VVOMokrškac. 80 20,000.000 1984 45. člen V varstvene družine bomo na novo vključill 70 otrok, starih do 3 leta, tako da bo skupaj vključenih 178 otrok. V celoletno pripravo na šolo bomo še naprej vključevali vse 6-letne otroke, izvajanje 80-urnega vzgojnega programa bo zajelo vse 4 in 5-letne otroke izven VVO. 46. člen Do konca prvega leta srednjeročnega obdobja bodo skupnosti otroškega varstva sklenile samoupravne sporazume o vsebini, delitvi nalog, nosilcih in obsegu financiranja mejnih dejavnosti z drugimi skupnostmi ter se dogovorili z vsemi možnimi nosilci glede izdelave programov opravljanja različnih oblik vzgoje in vargtva otrok (KS, VVO, OŠ, društva, družbene organizacije, TOZD idr.). 47. člen Doseženo poenotenje oskrbnin v VVO bomo dopolnili z zago-tovitvijo enake cene vzgojnovarstvene storitve po možnosti vsaj pri udeležbi staršev. Starši bodo prispevali povprečno 50% sred-stev za funkcioniranje dejavnosti, skupnosti otroškega varstva pa 50%. 48. člen Dogovorili se bomo o zagotovitvi porodnega varstva materi -kmečki proizvajalki v obliki denarne pomoči v minimalnem traja-nju 6 tednov ter prenesli naloge dodeljevanja in izplačevanja družbeno-denarnih in materialnih pomoči otrokom na območju Ijubljanskih občin iz SOV SR Slovenije na raven mesta (MSOV Ljubljana) 49. člen Za potrebe letovanj otrok bomo razširili kapacitete za 450 mest z izgradnjo Mladinskega letovišča v Pacugu. Prva faza gradnje bo končana v letu 1982, druga pa v letu 1985. Skupna vrednost investicije je 140,000.000 din. Sredstva se bodo zbirala na osnovi samoupravnega sporazuma sklenjenega med zainteresiranimi skupnostimi in OZD v občini in s prostovolj-nimi prispevki. 5. OSNOVNO ŠOLSTVO 50. člen V osnovnem izobraževanju bomo zagotovili pouk v 1,5 izmeni. Vključili bomo 10% učencev celotne populacije v celodnevno šolo ter uresničili zakonski normativ največ 32 učencev na odde-lek. 51. člen Za doseganje ciljev iz prejšnjega člena bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili 64 novih učilnic ter 7 telovadnic, od tega 3 male. Vrednost vseh investicij je 443,882.824 din. Na osnovi dogovora o načinu, obsegu, virih ter prioriteti grad-nje se bodo investicijska sredstva zbirala solidarno za območje vseh Ijubljanskih občin. Na območju naše občine bomo zgradili naslednje investicije: Investicije iz samoprispevka II: št.telov velike nnale štev. učil. leto vrednost dokoa 1. KSPreserie 1 - 12 68,545.464 1981 2. KS Krim-Rudnik 1 1 16 127,965.198 1981 3. KSŠkofljica 1 - 12 76,486.812 1981 Investicije iz neposrednega prispevka občanov: Novogradnje: KSKolezija 1 1 24 110,885.350 1983 Prizidki kšolam: KSMalčiBeličOŠ Bičevje(kuhinja, zunanjaureditev - 25,000.000 1982 KSTrnovo (kuhinja, zunanjaureditev) 1 - 35,000.000 1984 Z izgradnjo teh učilnic ne bomo pokrili prostorskega pri-manjkljaja v celoti, ker bo določeno število učencev še vedno obiskovalo pouk v osnovnih šolah občine Ljubljana Center. 52. člen Skupščina občine bo, zaradi zastarelosti sedanjih ob upošteva-nju strokovnih in planskih izhodišč, opredelila šolske okoliše in postavila osnove za (vsakoletno) dinamično regulacijo le-teh. 53. člen Za izboljšanje kvalitete pouka ter za hitrejše vključevanje os-novnih šol v izvajanje kvalitetnega osnovnošolskega programa se bomo povezovali z vzgojno izobraževalnimi organizacijami, Za-vodom za šolstvo in z nekaterimi znanstveno-raziskovalnimi or-ganizacijami. V oblikovanju OŠ kot kulturno izobraževalnih in rekreativnih središč vseh mladih v stanovanjskem zaledju OŠ bomo vključili s svojimi programi društva, družbene organizacije, ZTKO, ZKO, kot tudi KS in TOZD, pri čemer bomo animirali, usmerjali in dali večjo vlogo prostovoljnim delavcem. 54. člen Na področju glasbenega šolstva bomo zagotavljali dosedanji obseg dejavnosti in skrbeli za večji delež rednozaposlenih peda-goških delavcev. #s - 55. člen Za izvajanje vzgojno izobraževalnega programa in usposabJja-nje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bomo izvedli adaptacijo in povečanje kapacitet Zavoda za slepo in slabovidno mladino, vrednost investicije je 13,000.000 din, vir financiranja so sredstva republiške izobraževalne skup-nosti in lastna sredstva zavoda (že zagotovljenih 3,500.000 din), začetek gradnje v letu 1981, dokončanje pa je odvisno od nadalj-nje dinamike pridobivanja finančnih sredstev. 6. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE \ 56. člen Na področju usmerjenega izobraževanja bomo v tem planskem obdobju omogočili mladini, delovnim Ijudem in občanom izobra-ževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje stro-kovne izobrazbe ter usposabljanje za delo v okviru vzgojno izo-braževalnih programov v skladu z dogovorom o razporeditvi vzgojno izobraževalnih programov v SRS. Tako bomo na ob-močju občine razvijali dosedanje usmeritve in jih prilagajali za-htevam usmerjenega izobraževanja. 57. člen Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na pod-lagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja moramo v srednjeročnem obdobju zagotoviti na-slednje družbenoekonomske pogoje: - ustanovitev in krepitev ter usposobljenost posebnih izobra-ževalnih skupnosti, da bodo le-te sposobne prevzeti in odgo-vorno izvajati v zakonu opredeljene pravice in obveznosti in da bodo uporabniki v celoti uveljavljali svoje interese na področju vzgoje in izobraževanja, - uveljavljanje kadrovskega vidika planiranja, krepitev kadrov-sko izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela, - zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za izvajanje dela vzgojno izobraževalnih pogojev v OZD, za izvajanje proizvo-dnega dela in delovne prakse (izbira in usposabljanje inštruktor-jev praktičnega dela v OZD, sklepanje samoupravnih sporazumov med OZD in vzgojno izobraževalnimi organizacijami). 58. člen Investicije v objekte srednjega in visokega šolstva na območju občine bodo opredeljene v predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti in izobraže-valne skupnosti Slovenije, ko bodo izdelani dokončni programski in materialni okviri na področju usmerjenega izobraževanja naše republike. Dokončno dogovorjene investicije bomo vnesli v plan-ske dokumente občine. 59. člen Povečali bomo domske kapacitete za učence srednjih šol in za študente z: - izgradnjo druge in tretje faze doma srednjih šol ob Gerbičevi cesti, dom s kapaciteto 480 mest bo končan v letu 1984, vrednost investicije bo 160,000.000 din in dom s kapaciteto 480 mest bo končan v letu 1985, vrednost investicije bo 160.000.000 din, . - z izgradnjo študentskega doma z 225 ležišči v vrednosti 120,000.000 din. Gradnja bo končana v letih 1982 oz. 1983. Vir financiranja obeh investicij so sredstva sklada za izgradnjo dijaških in študentskih domov. 60. člen Na območju občine se bo gradila Centralna tehnična knjižnica v vrednosti 223,200.000 din, gradnja bo končana 1982 leta, vir financiranja bodo sredstva republiške izobraževalne skupnosti (60%) in republiške raziskovalne skupnosti (40%). 10 7. KULTURA 61. Člen Na področju kulture bomo z aktivnim detovanjem občinskih in mestne kulturne skupnosti ter z ustanavljanjem področnih skup-nosti (za knjigo, gledališče, glasbo in ples, likovno dejavnost, varstvo kulturne dediščine) v prihodnje povezali izvajalce in upo-rabnike ter na ta način omogočali in vzpodbujali množičnost in kvaliteto kulturnega življenja. 62 člen Obstoječo amatersko dejavnost bomo intenzivirali, razširili in kakovostno izboljšali, za kar bo potrebno zagotoviti dovolj ama-terskih strokovnih sodelavcev (vodje posameznih umetniških skupin in organizacijski kadri - pobudniki kulturne dejavnosti) in potrebne opreme. 63. člen V krajevnih skupnostih, kjer ni ne kulturnega društva ne sku-pine, pa bi lahko uporabljali prostore, ki sicer niso narpenjeni kulturni dejavnosti, bomo vzbudili zadosten interes in zagotovili dodatna sredstva za potrebno opremo in strokovne sodelavce. 64. člen Število bralcev in nabavo novih knjig bomo polagoma poveče-vali z izdatnejšim nakupom novih knjig in hkratnim odpiranjem novih izposojevališč. Poudarek bo na krajevnih skupnostih, ki so oddaljene od katerekoli knjižnice, imajo pa veliko število prebi-valcev. V ta namen bomo uredili knjižna izposojevališča v: - KSRožnadolina 300.000din 1985leto - KSTrnovoin Kolezija 300.000din 1985leto - ter pridobili nove prostore za matično knjižnico Prežihov Voranc. vrednost investicije 6,000.000 din 1984 leto Viri financiranja so združena sredstva za investicije Ljubljanske kulturne skupnosti Za povečano nabavo knjig bomo morali sedanja sredstva za knjižnice povečati vsako leto za 4 do 5%. 65. člen Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje, združenih pri Ljubljan- ski kulturni skupnosti, bo občinska kulturna skupnost, v mejah materialnih možnosti, zagotovila sredstva za adaptacijo, obnovo in posodobitev naslednjih objektov: KS Horjul - dokončanje gradnje kulturnega doma na Šentjoštu in obnova prosvetnega doma, KS Brezovica - dograditev kulturnega doma, KS Vn. Gorice - nadaljevanje in dokončanje adaptacije zadruž- nega doma, KS Polhov Gradec - adaptacija zadružnega doma, KS Podpeč Preserje - preureditev kulturnega doma, KS Notranje gorice - nadaljevanje obnove zadružnega doma, KS Velike Lašče - adaptacija zadružnega doma, KS Barje - dokončanje adaptacije zadružnega doma. Iz istega vira bo občinska kulturna skupnost zagotovila tudi sredstva za posodobitev posebne opreme in nabavo funkcio- nalne opreme kulturno-umetniških društev. 66. člen Iz združenih sredstev pri Ljubljanski kulturni skupnosti in ob sofinanciranju Kulturne skupnosti Slovenije bo zagotovljeno na-daljevanje obnove Ahaca, Visokega, Sv. Križa, spomenikov in obeležij NOB, dokončanje sanacije rimskega zidu in sanacije Turjaškega gradu z izdelavo programa za njegovo revitalizacijo. V okviru razširjenega programa storitev Ljubljanske kulturne skupnosti bomo omogočili izvajanje programa dejavnosti Can-karjevega doma. Za poživitev kulturne dejavnosti bomo ustanovili 5 amaterskih društev v krajevnih skupnostih, ki jih še nimajo, a imajo mini-malne materialne pogoje. 67. člen V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili h gradnji Mu-zeja Ijudske revolucije, vrednost investicije je 400,000.000 din, gradnja bo končana leta 1985, vir financiranja bodo sredstva republiških interesnih skupnosti za kulturo, izobraževanje in razi-skovanje. 8. TELESNA KULTURA ¦ 68. člen V srednjeročnem obdobju bomo izvajali take programe tele-snokulturne vadbe, ki bodo zagotavljali množično vključevanje delovnh Ijudi in občanov v telesnokulturno vadbo. Pri tem bodo aktivno sodelovali TOZD, KS, OTKO. Število delovnih Ijudi in občanov, vključenih v redne oblike vadbe, bo v letu 1985 naraslo na 9500. Posebno pozornost pa bomo namenili poglabljanju samoupravnih odnosov med uporabniki in izvajalci, izvajanju TK programa in rekreacijskega športa ter zagotavljali racionalizacijo poslovanja na vseh področjih telesno kulturnega dela. 69. člen V srednjeročnem obdobju bomo izvajali športno rekreacijski program v obliki akcij, v katere bo vključeno do leta 1985 17.760 aktivnih občanov. 70. člen Vsi programi telesnokulturne vadbe so vezani na program gradnje TK objektov. V tem srednjeročnem obdobju bomo dogra-dili 53.194 m2 odprtih in 18.975 m2 pokritih površin v skupni vrednosti 330,999.000 din. Prednost pri gradnji TK objektov bomo dali tistim, ki omogočajo izvajanje množičnega rekreacijskega programa. Skladno z novimi objekti bodo rastle zahteve po orga-nizirani telesnokulturni vadbi, zato bomo do konca tega srednje-ročnega obdobja na novo usposobili 227 amaterskih in 2 profe-sionalna delavca. Usposobili bomo naslednje telesnokulturne objekte: 11 N a z i v KS Površina v m2 l_eto dograd. Vrednost Viri financ. Univ/erzalna ploščad Univerzalna ploščad Uniuerzalna ploščad Univerzalna ploščad Uniuerzalna ploščad Univ/erzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Zunanje rekr. površ. Zunanje igrišče ŠRC in Rakovnik Nogomet.igrišče Nogomet.igrišče Dvorana ERC Suoboda Telouadnica pri OŠ K r i m - R u d n i k Prizidek telov/adnici Partizan Trnovo Prizidek telov/adnici Partizan Uič Pokriti bazen Zunanje rekreac.pour, ob Ljublj. Mesarica Zunanje rekreac. pouršine Pokrite površine Center Flesarica Pijava g. 550 Kozarje 1.300 Murgle 1.300 Pacug 1.300 Brtto 1.300 V/rhovci 1.300 Vnanje G. 1.300 Podpeč 1.300 Barje 1.300 Kamnik Preserje 550 Rakitna . , 1.300 Krim-Rudnik 1.000 Dobroua 6.000 Velike Lašče 6.000 Malči Belič 7.709 Krim-Rudnik 1.752 Trnovo .. 1.752 flalči Belič 1.752 Clilan Česnik 980 Trnouo-, Krim 9.604 Clalči Belič 17.790 Krim-Rudnik 5.030 1981 495.000 1981 1.170.000 1981 1.170.000 1982/83 1.170.000 1982 1.170.000 1982 1.170.000 1982 1.170.000 1983 1.170.000 1983 1.170.000 1984 495.000 1985 1.170.000 1982 900.000 1983 2.000.000 1983 2.000.000 1981 115.635.000 1981 26.280.000 1983 26.280.000 1984 26.280.000 1982 20.000.000 1984 8.643.000 1985 16.011.000 1984 75.450.000 BOD 800 BOD 90D 800 800 BOD BOD 80 0 80D BOD SOO BOD BOD sklad dot.50 sklad sklad sklad sklad sklad sklad sklad 9. ZDRAVSTVO 71. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo: - zagotavljali boljše in popolnejše zdravstveno varstvo vsega prebivalstva ter s tem, in tudi z uvajanjem nekaterih organizacij-skih ukrepov pri uveljavljanju in kontroli bolniškegastaležazago-tovili, da sredstva nadomestil za bolezensko odsotnost z dela ne bodo naraščala hitreje od stopnje rasti zaposlovanja v občini, - povečali delež preventivnega zdravstva v vseh enotah osnov-nega zdravstvenega varstva, predvsem pa v KS, ki zaostajajo za dogovorjenimi normativi, - krepili higiensko-epidemiološko aktivnost za zaščito zdravja občanov, izpopolnjevali organizacijo zdravstvene službe v cilju doseči funckionalno povezavo osnovne specialistične in bolniš-nične dejavnost ter se usposabljali za delo v pogojih družbene samozaščite in ob izrednih prilikah, - zagotovili izvedbo enotne višine neposrednega prispevka občanov k zdravstvenim storitvam (participacija). 72. člen V ta namen bodo izvajali na območju občine naslednje investi-cije: \z sredstev samoprispevka II: -, prizidek k Zdravstvenemu domu Vič - dokončanje gradnje leta 1981, vrednost investicije je 54.000.000 din. Iz sredstev SIS za zdrastvo, DO Zdravstveni dom Ljubljana in družbeno-politične skupnosti: - izgradnja lekarne Rudnik, vrednost investicije 7,420.000 din, izgradnja bo končana leta 1984, - izgradnja zdravstvene postaje na škofljici, vrednost investi-cije je 18,300 000 din in bo dokončana 1984. leta, - izgradnja zdravstvene postaje Velike Lašče, vrednost investi-cije je 18,300.000 din, dokončanje gradnje v letu 1982. Iz sredstev zdravstvenega doma Ljubljana, in družbeno poli-tične skupnosti se bo izvedla - adaptacija zdravstvene enote na Rudniku, dokončanje adap-tacije 1981. leta, vrednost investicije je 6,000.000 din. 73. člen Z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi Ijubljanske regije bomo financirali investicijske naložbe skupnega pomena za Ljubljano in sicer: - porodnišnice v Ljubljani v skupni vrednosti 508.906.000 din, - Klinično bolnico za psihiatrijo v skupni vrednosti 95,420.000 din, - Šolski center za srednje medicinske sestre v skupni vredno-sti 122.000.000 din, - Center za dializo v skupni vrednosti 52,000.000 din. 74. člen Za potrebe klimatskega zdravljenja otrok bomo v tem srednje-ročnem obdobju pristopili k sanaciji mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni s pričetkom del v letu 1985. 10. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 75. člen Raziskovalna dejavnost bo dobila pomembnejšo vlogo med nosilci družbene reprodukcije. V občinski raziskovalni skupnosti bomo usklajevali raziskovalne potrebe organizacij združenega dela in zlasti družbenih dejavnosti v občini. Postali bomo nosilec popularizacije raziskovalne dejavnosti ter v sodelovanju z dru-gimi dejavniki vzpodbujevalec množične inventivne dejavnosti. 76. člen V okviru mestne raziskovalne skupnosti bomo izvajali skupni raziskovalni program, ki bo vseboval raziskovalne projekte, ki so specifični za vse Ijubljanske občine in razvoj mesta kot celote in obsegajo naslednja zaključena področja: - razvoj političnega sistema socialističnegasamoupravljanja v Ljubljani, - razvoj družbenih dejavnosti, - oblikovanje sistema družbenega informiranja v mestu, - preskrba z vodo, hrano in energijo s samozaščitnega in obrambnega vidika, - varstvo in izboljšanje človekovega okolja, - prostorsko urejanje mesta, - komunalno gospodarstvo, 12 - vodno gospodarstvo, - stanovanjsko gospodarstvo, ' - cestno gospodarstvo in prometna ureditev mesta 7. člen Za uresničevanje načrtovanega raziskovalnega programa bomo na ombočju občine izvajali naslednje investicije: - DO Vodnogospodarski inštitut - skupaj z DO Podjetje za urejanje hudournikov - izgradnja delovnih prostorov in nabava opreme v vrednosti 24,000.000 din, izgradnja bo konačana 1983. leta Oprema se bo nabavljala v vseh letih srednjeročnega ob-dobja, sredstva za financiranje investicije so že zagotovljena in so lastna sredstva; - Poleg tega so najavile večje investicije bodisi v opremo, bodisi \i adaptacijo oz novogradnjo objektov še naslednje orga-nizacije: DO Inštitut za kakovost in metrologijo, DO Urbanistični inštitut, DO Inšlitut za celulozo in papir, DO Metalurški inštitut, DO Jožef Stefan, DO Inšititut za elektroniko in vakuumsko te-hniko, DO Kemijski inštitut Boris Kidrič, DO Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Njihove investicije bodo podrobno opredeljene in vnešene v planske dokumente občine, ko bodo dokončno dogovorjeni viri financiranja in sklenjeni samoupravni spora-zumi. 78. člen " V infrastrukturni program, ki ga bo za potrebe ORS izvajala RRS v celoti ali delno, se uvršča pospeševanje prenosa razisko-valnih dosežkov v prakso, usposabljanje raziskovalnih kadrov, medrepubliško in mednarodno sodelovanje, znanstveni tisk, in-formatika in raziskovalne opreme. C. PROSTORSKI RAZVOJ ¦ 1 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ' 79. člen Nadomestili bomo v čim večji meri stanovanjski primanjkljaj \z preteklega srednjeročnega obdobja in to tako, da bomo pospe-šeno nadaljevali začeto, a nedokončano gradnjo iz preteklega srednjeročnega obdobja, začeli izgradnjo nekaj večjih sosesk ter nadaljevali gradnjo individualnih stanovanjskih objektov. 80. člen Pri izgradnji stanovanj bo imela prednost, v cilju približevanja mesta bivanja kraju zaposlitve, gradnja večjih sosesk v mestnem območju in gradnja naselij v izvenmestnem območju, kjer se bodo, z vključevanjem novih kompleksov stanovanjskih objektov, reševali tudi problemi opremljanja večjih območij nedovoljenih gradenj s potrebno komunalno infrastrukturo. 81.člen Na območju občine bomo, na osnovi predvidenih potreb in prostorskih možnosti, zgradili skupno 3.195 stanovanjskih enot. Od tega v mestnem območju občine v družbeno organizirani, usmerjeni, blokovni in strnjeni nizki pozidavi, ki bo imela pre-dnost, 2.445 enot, v izvenmestnem območju pa bomo zgradili povprečno letno 150 enot oz. 750 v celotnem srednjeročnem obdobju. V organizirano stanovanjsko gradnjo se vključujejo naslednje stanovanjske zadruge: Dobrova, Napredek, Avtomontaža, Uni-verza, Slovenija ceste-Tehnika, Mercator - Kartonažna tovarna, Klinični center, Smelt. Gradnja bo potekala v naslednjih stanovanjskih soseskah: (ta-bela) STAN0VAN3SKA GRADITEV P0 OBSEGU, VRSTI IN DINANIKI l LOKACIJAfll NA OBMOČJU OBČINE LHUBLIIANA VIČ-RUDNIK , L o k c i j B (0 _* C +J O Qj M -O E Dograjevna stanovanja v blokov/ni gradnji 1961__________1962___________1963________ (b), indiv.gradnji (i) za potrebe JLA 1964 1965__________Skupa.j 1981-1985 NESTNE LOKACIJE 180 VS-1 Trnov/o 4- VS-3 Žičnica 3 US-4 Bonifacija h 76 US-6 Uič li . 36 VS-103 (lurgle III/IU 4*2 - 123 -69 - 446 -199 - 202 -116 - 60 40 - 126 - 951 366 76 36 186 40 Nadaljeu.gr. na I"IL 292 60 40 192 126 - 645 - - 320 ----- 1449 186 40 Noue lokacije VS-7 Brdo Urhov/ci 3 --_ _g9- r ------ _ s9- RS-1,2 Jurčkouapot 3+2 - - - - 200 - - 100 - - 100 - - 96 - - 496 US-6/3 Grba (Uiško p.) 3--- - _ _ -95- _ g0 . _ _ _ - 195 Noue lokacije skupaj - - - 289 - - 195 - - 190 - 96 - 770 SkyeSj = !D?|tne = lgkagij| = __29 2 = 6g = = = 4g = _i92_41| = _- = __§4 5_195__-____320_19g__-___-__?|___;____I449 = _956;i:__4g_ I2UENP1ESTME LOKACIJE US-221/3 Un.gorice 3 US-236/1 Ig 4 VS-225/1 Podpeč 40 40 30 20 30 20 - 80 60 40 Nadal i.gradnie Ini_xsk. - - --50- -50-______ 40 - - 40 - - 180 US-201/B Gaberje-noue 1.2 - - - - --- --______ 40 - - 30 _______ 70 Noue lokacije skupaj_______- - - - - - - - -______ 40 - - 30 _______ 7Q____I_ S K U 292 60 40 192 465 - 645 245 - 320 270 - - 166 Stanje dokumentacije: 1 Urbanistični načrt izdelan nepotrjen 1#5 Urbanistični načrt izdelan in potrjen 2 Zazidalni program izdelan nepotrjen 2,5 Zazidalni program izdelan in potrjen 1449 1206 2.695 40 3 Zazidalni načrt izdelan in potrjen 4 Zazidalni in izvedbeni načrti izde lani 13 Na izvenmestnem delu občine pa bo potekala neorganizirana individualna gradnja 500 enot na naslednjih območjih: VS-206 Srednjavas. VS-227 Škrlevec. VS-213/1 Hofjul, VS-245/5 Lani- ¦:¦¦..> VS-222 Je;:sro, VS-251 Želimlje, VS-260 Velike Lašče ter v Brozovici. TaKo bo skupaj zgrajenih 3.195 stanovanjskih enot. 82. člen V blokovno gradnjo bomo vložili 1,346.000 tisoč din, v indivi-dualno gradnjo 1,810.000 tisočdin, v prenovo na območju občine brez nadomestnih stanovanj pa 102.000 tisoč din. Skupnavlaga-nja bodo znašala 3,258.000 tisoč din. 83. člen , ' • : \ ¦ ¦ ; Po programu prenove in prednostnem vrstnem redu se bo nadaljevala prenova starega mestnega jedra, torej tudi tistega dela, ki sega na območje občine Ljubljana Vič-Rudnik. Taka predela sta Krakovo in staro Trnovo (območje Eiprove ulice). Poleg tega pa bo prenova zajela tudi objekte, ki so locirani izven mestnega jedra, so pa spomeniško varovani in trenutno zasedeni s stanovalci. Prenova bo obsegala predvsem zagotovitev stano-vanj za razselitev teh objektov, da bi omogočili spremembo namembnosti. Investicijska vlaganja iz združenih sredstev v pre-navljanje objektov pa se bodo izvajala tam, kjer bodo na osnovi vlaganj revitalizirane stanovanjske enote oz. v lupini varovanih objektov pridobljene nove funkcionalne stanovanjske površine. Iz naslova posebnega združevanja sredstev zainteresiranih inve-stitorjev pa se bodo pridobivale tudi nove poslovne površine ali .revitalizirale stare. Pri prenovi bodo imela prednost stanovanja VI. in VII. kategorije. Predvidena je prenova 30 objektov za pridobitev oz. usposobi-tev skupno 120 stanovanj, za kar bomo zagotovili 60 nadomest-nih stanovanj. 84. člen • ' " Istočasno z izgradnjo novih stanovanjskih sosesk bodo pote-kala vsa potrebna dela na pripravi zemljišč za kontinuirani potek gradnje tudi po letu 1985 v cilju zagotovitve začetka gradnje v prvem letu naslednjega srednjeročnega obdobja. Tako bodo po-tekale priprave (pridobivanje dokumentacije, zemljlšč itd.) v na-slednjih zazidalnih območjih: RS-103/2 Vinterca, VS-8/1a Ko-sovo polje, VS-102 Rakova jelša, VS-103/2 Zeleni log, VS-109 Podvozna pot. Priprave pa bodo tekle tudi za izgradnjo stano-vanjskih enot na območjih VS-8 Kozarje, VS-7 Vrhovci, RS-4 llovica, RS-105 Ižanska cesta, VS-260 Velike Lašče, VS-251 Že-limlje, VS-254 Gradež, VS-245/7 Škofljica. 2. PROMET ' •, 85. člen Uresničevali bomo 10-letni program gradnje cest ter pri tem rekonstruirali, modernizirali in novo zgradili naslednje ceste: - zahodno obvoznico od Dolgega mostu do Celovške ceste, - južno obvoznico od Dolgega mostu do Dolenjske ceste, - Tržaško cesto, - Dolenjsko cesto, - podaljšek Titove ceste do južne obvoznice. Dinamika gradnje cest bo potekala s sprejetimi roki njihove izgradnje. Hkrati bomo vzdrževali že obstoječe cestno omrežje. 86. člen Na mestnem območju bomo gradili prednostne ceste, ki pove-zujejo posamezne predele občine med seboj. Na izvenmestnem pa zlasti tiste, po katerih teče avtobusni promet. Glede na veliko deficitarnost občine na tem področju in razpoložljiva sredstva financiranja, bodo razvojne možnosti omejene. V srednjeročnem obdobju bomo lahko financirali za 120.000.000 tisoč din gradenj. Dinamika gradenj pa bo potekala po programih osnovnih nosil-cev planiranja z območja občine ter skladno z družbeno-eko-nomskih razvojem občine. Za mirujoči promet bomo urejali parkirišča ob mestnih vpadni- cah: Tržaški in Dolenjski cesti. Za ves promet pa dopolnili obsto-ječo mrežo berlcinskih črpalk z dvema in sicer v KS Ig in Horjul. Na področju železniškega prometa se bomo vključevali v pri-pravo gradnje obvozne proge Dolgi most - Vižmarje. 87. člen '••'¦'•.¦ ' . .-•¦¦¦' \".¦¦,¦••¦. V cilju izboljšanja uslug mestnega potniškega prometa in pri-mestnega avtobusnega potniškega prometa bomo zagotavljali nova avtobusna postajališča (KS Malči Belič, Kozarje, Vnanje gorice), gradili obračališča in druge objekte ter širili avtobusno omrežje na slabše povezana območja občine (KS Kozarje, Želim-Ije, Horjul, Črni vrh. Barje, Golo-Zapotok, Rakitna). 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO • : 88. člen Z izgradnjo komunalnih objektov in naprav bomo zagotovili pogoje za skladen razvoj občine, sanirali neustrezno opremtje-nost v obstoječih naseljih, omogočili realizacijo načrtovane sta-novanjske gradnje, objektov družbenega standarda ter gospo-darskih objektov. Prednost bomo dajali izgradnji vodnih virov, primarnih objektov komunalne infrastrukture in zaščiti podtal-nice na Brestu. , 89. člen Na področju kanalizacije bomo zagotovili izgranjo vseh vodov za planirano stanovanjsko gradnjo v VS-3 Tržaška cesta, VS-4 Bonifacija, VS-6/3 Grba, VS-103 Murgle, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo in VS-6 Vič ter na tistih izvenmestnih območjih, kjer bo potekala organizirana stanovanjska gradnja (VS-221/3 Vnanje gorice, VS-205/8 Gabrje, VS-236/1 Ig, VS-225/1 Podpeč). Prav tako bomo zagotovili, da bo komunalna gradnja spremljala gradnjo objektov socialnega standarda ter gospodarskih objek-tov. Z realizacijo navedenih gradenj bo omogočena sanacija komu-nalne opremljenosti v starih naseljih ob Jurčkovi poti, na Brdu in Bonifaciji. V okviru materialnih možnosti pa bomo postopno santrali opremljenost na območju Rudnika in v nekaterih izven-mestnih območjih (na Škofljici, v Dobrovi, Horjulu, Vnanjih in Notranjih goricah, Brezovici ter Preserju). V okviru dodatnih zbranih sredstev pa se bo vlagalo tudi v druga izvenmestna področja. ¦..•... 90. člen ': ¦.;..-. . -..' . Izboljšali bomo preskrbo z vodo z vlaganji v: - nadaljnjo izgradnjo vodarne Brest s povezovalnimi cevovodi preko Škofljice oz. Podpeči do Ljubljane; vrednost investicije je 29,300.000 din in bo končana 1982 leta; - Titova (podaljšek od Aškerčeve do južne obvoznice; - Tržaška II. faza, vrednost investicije 3,500.000 din, dokonča-nje 1985; - v povečavo vodohrama na Škofljici, vrednost investicije je 4,800.000 din, investicija bo končana 1984, leta; - sanacijo lokalnih vodovodnih sistemov v Horjulski, Želimelj-ski dolini in v območjih, ki gravitirajo na Brest ter izgradnja novih vodovodov na Rakitni, v Horjulu in Dobrovi; vrednost investicij bo 15,000.000 din in bodo končane 1983. leta; - izgradnjo magistralnih vodovodov: Riharjeva - odsek Trnovo - južna zanka od Dolgega mostu do Dolenjske ceste (do vodo-voda Rudnik) - škofljica, vrednost investicij bo 257,720.000 din; - v okviru materialnih možnosti bomo postopno sanirali omrežje v Lavrici, v Brezovici, Velikih Laščah in Želimljah. 91. člen Na področju kolektivne komunale bomo skrbeli za čisto in zdravo okolje s tem: - da bomo redno vzdrževali zelene in prometne površine, povečali intenzivnost odvozasmeti in odpadkovv mestnih prede-lih ter razširili to dejavnost tudi na primestna področja, - da bomo uredili centralno sanitarno deponijo in zagotovili ureditev deponije na primestnih območjih (Velike Lašče itd), 14 - da bomo vzporedno z gradnjo stanovanjskih naselij zagoto-vili tudi zelene površine, očuvali sedanje parkovne površine ter vključevali nove (med Rožnikom in obvozno cesto). 92. člen Dokončali bomo gradnjo OF, vrednost investicije je 48,000.000 din, sredstva se bodo zbrala na podlagi sklenjenega samouprav-nega sporazuma o temeljih plana. 4. ENERGETIKA .'.. 93.člen Zagotavljali in usklajevali bomo potrebne vire in transport energije kot osnovni pogoj gospodarske rasti občine. Hkrti bomo racionalizirali porabo vseh vrst energije in sicer z: - izboljšanjem izrabe energije, - z varčevanjem pri uporabi, - z večjo zamenljivostjo in skladnostjo energetske oskrbe, - z razvijanjem vseh vrst energije, - s pospeševanjem centrainih ogrevnih sistemov (KS Milan Česnik, Trnovo, Rožna dolina - alternativa plin za ogrevanje). 94. člen ¦ ¦ '••¦'¦'• Na območju elektrogospodarstva je osnovni cilj, z izgradnjo primarnih razdelilnih postaj z ustreznimi vodi, sanirati elektroe-nergetske, zlasti napetostne razmere. Na ožjem mestnem območju občine bomo investirali v gradnjo 10 KV omrežja. izgradnjo 10/0,4 KV fransformatorskih postaj ter nizkonapetostno omrežje in sicer: Investitor DO DES ELEKTRO LJUBLJANA MESTO - izgradnja TP Črna vas II. in III. TP Podvozna pot, 10 KV kabel TP Plutal - TP Opeka, 10 KV kabel RTP Vič-Rakova jelša, 10 KV kabel Jeranova-lžanksa cesta, TP Cesta v Mestni log, TP-3 Ja-mova cest, TP Rakova jelša, 10 KV povezava RTP Vič-Lipe, priključek na TP V-2 m 10 KV povezava Kančeva cesta-TP Pe-karna center ter rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja; in-vesticije bodo izvedene v 1981 letu, njihova skupna vrednost je 11,479.000 din; - izgradnje TP Lipe II, TP Črna vas IV, TP Gornji Rudnik, rekonstrukcija DV Barje, predelava nizkonapetostnega omrežja v Rožni dolini; investicije bodo izvedene v letu 1982, njihova skupna vrednost je 14,348.000 din; - izgradnja TP Peruzzijeva II, TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Rudnik II, TP Hauptmanca ter predelave nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova skupna vrednost je 21,568.000 din; - izgradnja TP Ižanska cesta, TP Opekarska cesta II ter prede-lava nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1984, njihova vrednost je 14,798.000 din; - izgradnja TP Črna vas 5, TP Lahov štradon, TP Rudnik 4, TP Galjevica ter predelava nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1985, njihova vrednost je 15,611.000 din. Na izvenmestnem območju bomo gradili mrežo fransformator-skih postaj (20/0,4 KV) dogradili in ojačali 20 KV omrežja ter gradili nove transformatorske postaje in sicer: Investitor DES TO2D ELEKTRO LJUBUNA OKOLICA: Babna gorica Not. gorice-Žabnica Skupaj 930 1.531 6.807 340 501 1.907 500 730 1.520 2.350 90 300 1.030 Objekt osnovna sredstva Leto 1981 Briše Srednji vrh Dobravica Ravne-Škofljica Str. vas-Dobrova Skopačmk Skupaj Leto 1982 Polhov Gradec-Zavrh Lanišče-naselje Lavrica-Srednja vas Predr. Sred. Energ. Posoj. Tuja vred. TOZD sred. udel. 908 1.104 1,004 1.350 1.566 1.225 365 444 402 586 515 780 660 543 660 602 810 540 200 50 7.157 2.312 1.440 2.615 790 2.416 796 1.520 100 1.210 720 490 720 270 400 50 Leto 1983 Črni vrh-Rotovš 1.911 651 960 300 Ig naselje I. 1.313 780 533 Ig naselje II. > 1.941 1.160 781 Rakitna-Novaki " . • 1.194 424 620 150 Skupaj 6.359 1.075 3.520 1.764 Leto 1984 Matena 1318 498 740 80 Vn. gorice^a Hribom 1132 372 560 200 Zg. Blato 1-520 570 850 100 Prevalje-Kamnik 1264 434 630 200 20 KV DV Dobrova-Brezje 2.560 1.020 1.540 Skupaj 7794 2.894 4.320 580 Leto 1985 Veliki vrh (Cepin) 3.457 1.337 1.920 200 Iškivintgar 1.939 779 1.160 Želimlje . 1969 749 1.120 100 Kozarška cesta . 2.365 965 1.400 Skupaj 9.730 3.830 1.920 3.680 300 Investitor DO DES TOZD ELEKTRO KOČEVJE: - izgradnjaTP: Mali Ločnik, Osredek, Strletje, investicije bodo končane v letu 1981, - izgradnja TP: Gorice-Žabnica, NNO Male Lašče in Boštetje, investicije bodo končane v letu 1982, - izgradnja TP: Golo-Zapotok, investicija bo končana v letu 1983, - izgradnja TP: Bavdki, Podhojni hrib, Knej, Poznikovo, Pod-kogelj in obnova 20 KV DV Velike Lašče, Velike Lipnje, investicije bodo končane v letu 1984, - izgradnja TP: Male Lašče, Ščurke, Veliki Osolnik in NNO Velike Lašče, investicije bodo končane v letu 1980. Za priključitev novih sosesk pa bomo vlagali v elektroomrežje na naslednjih zazidalnih območjih: - VS 102/2, RS 1,2, VS 103, VS-1 TP Grba, investicije bodo izvedene v letu 1981, skupna vrednost investicij je 34,540.000 din; - VS 103/1, VS 103/2, RS 4, RS 1,2, investicije bodo izvedene 1982 leta, njihova skupna vrednost je 52,855.000 din; - RS 4, RS 1,2, investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova skupna vrednost je 30,016.000 din; - RS 4 v letu 1984, vrednost investicije je 23,016.000 din; - RS 4 v letu 1985, v vrednosti 25,550.000 din. Hkrati je potrebno zagotoviti, da v tem srednjeročnem obdobju napeljemo električno omrežje do vseh kmečkih gospodarstev. 95. člen V skladu s stanovanjsko gradrtjo bomo zagotavljali kvalitetno oskrbo s plinom, tako da bomo: - zgradili južno zanko Kozarje-Rudnik, - priključili na plin vse stanovanjske soseske po programu stanovanjske gradnje, - zavzemali se bomo za postopno preusmerjanje že postavlje-nih kotlarnic na plinsko energetsko oskrbo (VS 4, VS 2, VS 6). 5. PTTPROMET 96. člen Za razvoj poštne dejavnosti bomo zgradili tri nove poslovne enote: v Rožni dolini, Rakovniku in na Brdu. Povprečno bo odpadlo na eno poštno enoto 7260 prebivalcev. Poleg tega se bodo vršile povečave obstoječih enot v: KS škofljici, Igu, Do-brovi Izgradnja poštne enote v Oobrovi je pogojena z izgradnjo večnamenskega objekta, in zagotovitve udeležbe v financiranju s strani krajevne skupnosti. 97. člen Na področju telefonije bomo do konca 1985 leta z razširitvljo rajonske ATC Vič, ATC Škrilje, izgradnjo nove končne ATC škof- 15 Ijica, s priključitvijo Rakovnika na avtomatsko telefonsko cen-tralo v KDIC in postavitvijo kontejnerske postaje v Velikih Laščah zagotovili 6620 novih priključkov. Poleg tega bomo vlagali v krajevno hotelsko omrežje na Škofljici, Rakovniku, Viču, Kozar-jah in Velikih Laščah. Dinamika vlaganj po posameznih letih srednjeročnega obdobja bo naslednja: - v 000 din I. Gradbeni objekti m2 vred. leto invest. dok. 1. Stavbe - stavba za PTT Škofljica 1.170 21.000 1982 - prostori za p. Rož. dol, Vrhovci 80 1.600 1982 - prostori za p. Rakovnik 600 12.000 1982 - prostori za p. Ig - 2.400 1984 2. Kabelska kanalizacija km/cevi 65 15.600 1983/85 - Rakovnik 35 8.400 1983 - Kozarje 30 7.200 1984 II. TT mreža 1. Krajevno kabelsko omrežje km/par 35.500 1982/84 -Škofljica ( + KK) 500 7.500 1982 - Rakovnik (na KDCI) 2000 10.000 1982 -Vič ¦ 2000 10.000 1984 -Kozarje • 1000 5.000 1984 - Velike Lašče 500 3.000 1984 2. Zvezni kabli km/par - Rakovnik - Ljublj. (KDIC) 2400 10.000 1982 III. Poštna oprema 2400 10.415 1981/85 IV. Telegrafska oprema 158 1981/85 V. Telefonska oprema • 40.104 1981/85 SKUPAJ VLAGANJA 186.239* Poleg navedenih investicij pa bo Območna SIS za PTT promet v sodelovanju z Regijsko gospodarsko zbornico in krajevnimi skupnostmi poiskala rešitve (vire financiranja, tehnične rešitve itd.) za realizacijo drugih programov KS Krim-Rudnik, centralo v KS Kozarjah in za druge programe v KS, v cilju zagotovitve vsaj enega telefonskega priključka v vsako vas. 6. VODNO GOSPODARSTVO ; 98. člen V vodnem gospodarstvu bomo poleg rednega vzdrževanja vo-dotokov in objektov na njih, nadaljevali z ukrepi za varovanje naselij in kmetijskih zemljišč med poplavami, preprečevali za-močvirjenje, postopno sanirali še zamočvirjenazemljiščaterure-jali hudourniška področja. "vrednost po osnovah iz leta 1979, po cenah leta 1978 pa znaša 154,644 tisoč din . . • 99. člen ¦' ... Območna vodna skupnost Ljubljana Sava bo iz združenih sred-stev financirala na območju občine predvsem naslednja večja vodnoregulacijska dela: - gradnjo zadrževalnikov in regulacijo Šujice, Malega grabna, Glinščice in Zgornjega Galjevca, - vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju in drugih melioriranih zemljiščih, - nadaljnje urejanje hudournikov v Polhograjskih Dolomitih, - dokončanje študije za ureditev akumulacije na Gradaščici (Žirovnik) in začetek del, - druga manjša dela pri vzdrževanju vodotokov. Vrednost vseh navedenih investicij je 160.000.000 din. III. KADROVSKA POLITIKA ¦ .100. člen S sprejemom in podpisom družbenega dogovora o kadrovski politiki bomo zagotovili, da bodo vsi nosilci kadrovske politike dosledno uresničevali z družbenim dogovorom dogovorjeno ka- drovsko politiko, ki izhaja iz družbeno ekonomskega in politič-nega položaja delovnega človeka. Na teh osnovah pa Si bomo zlasti prizadevali: - za samoupravno zasnovanost ter opredelitev vsebine in po-stopkov oblikovanja kadrovske politike v samoupravnih, splošnih aktih in s tem prilagoditev samoupravnih splošnih aktov z druž-benim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. - za dolgoročno planiranje potreb po kadrih, izobraževanja in usposabljanja kadrov na polagi zakona o usmerjenem izobraže-vanju, - za organizirano in sistematično evidentiranje, ter spremljanje perspektivnih kadrov, ki imajo s svojim znanjem, delovnimi zmož-nostmi, strokovnostjo ter družbenopolitičnim delom sposobnosti za prevzem odgovornejših del in nalog v gospodarstvu ali na družbeno-političnem področju, - za organizacijo, oblikovanje in razvoj kadrovskih služb v organizacijah združenega dela in permanentno usposabljanje delavcev, ki opravljajo dela in naloge na področju kadrovske politike, - za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju Ijub-Ijanskih občin, - zagotovili bomo, da bodo na podlagi sprejetega družbenega dogovora o štipendiranju, postale kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja, da bodo štipendije podeljene v skladu s kadrovskimi potrebami v združenem delu in da bodo postale štipendije iz združenih sredstev le prehodna oblika štipendiranja. IV. POŽARNA VARNOST v ;. ' /.¦,-, 101. člen Zaradi prenizkih vlaganj v preteklosti bodo zagotovljena večja sredstva za sanacijo stanja in širitev te dejavnosti. Prednost bodo imele investicije v naslednje objekte: Vrednost inv. Prispevek SIS 200.000 200.000 5.000.000 500.000 10.000.000 5.000.000 10.000.000 1.000.000 5.000.000 700.000 3.000.000 300.000 Gasilski domovi - Namen 1. KS Kozarje - dokonč. grad. 2. KS Preserje (Goričica) dokonč. grad. 3. KS Ig (Brest) - dokonč. grad. j'4. KS Brezovica - adaptacija 5. KS Lavrica (Orle) - novo-gradnja 6. KS Horjul (Butajnova) - no-vogradnja 7. KS Velike Lašče - novograd- nja 10.000.000 5.000.000 Od celotne vrednosti investicij bo samoupravna interesna skupnost za požarno varnost občine Ljubljana Vič-Rudnik pri-spevala 10-15 odstotkov vrednosti, ostalo bodo prispevale kra-jevne skupnosti.Poleg navedenih investicij se bodo izvršile še adaptacije gasilskih domov v KS Lavrica, Barje, Horjul (Šentjošt). V kolikor pa bo moč zagotoviti sredstva, pa se bodo gradili novi gasilski domovi v KS Dobrova, Polhov Gradec in Ig. Na podlagi ugotovitev analiz o požarni ogroženosti občine se bo vlagalo v vodne rezervoarje in zajetja. Dinamika teh investicij bo določena v letnih planih samoupravne interesne skupnosti. V. UREJANJE PROSTORA 102. člen Pri razdelitvi in namenski rabi prostora bomo zaščitili širše družbene interese pred različnimi individualnimi vplivi ter pri tem zagotovill tako nadaljnjo urbanizacijo občine, ki bo odstranjevala dosedanje socialne razlike in dala vsem prebivalcem, ne glede na kraj bivanja ali socialni položaj, kar najbolj enake možnosti za razvoj. .'.'.'"¦ 103. člen Cilj razvoja v občini bo zagotoviti osnove za razreševanje poblemov, ki imajo svojo srednjeročno in dolgoročno dimenzijo. 16 Pri tem bomo dosegli tako urejanje-odnosov med razvojem vseh dejavnosti in naravnim okolje, ki bo varovalo naravo in urejalo zdravo okolje. 104. člen Pri vrednotenju prostora občine bomo dali poudarek na ovre-dnotenju prostora Ijubljanskega barja ter razmejili površino glede na njegovo rabo. Pri urejanju kmetijskega dela Barja pa bomo, glede na njegov obseg, pritegnili tudi druge dejavnike na mestni in tudi republiški ravni. VI. TEMELJI RAZVOJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 105. člen Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gospodar-skega, socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. 2 izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini bomo prispevali k skupnim prizadevanjem celotne jugoslovanske druž-bene skupnosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne ' in tekoče politike organizacij združenega dela in drugih samou-pravnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skup-hosti ter družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. 106. člen Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v • vojnih razmerah, - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za nemoteno funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva), '- usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdrževa-I nje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošne Ijudske obrambe. Obrambne priprave organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodo zajemale organiza-¦: cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodob-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. 107. člen . ¦:>. Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizacijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih najmanj 18% vseh prebivalcev, - ustanavljali in opremljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organizirali splošne enote civilne zaščite v stanovanjskih objektih, - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov ter jim zagotavljali opremljenost s predpisano opremo, - nadaljevali bomo z organiziranim usposabljanjem ženske in moške mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki, - programsko bomo razširitgraditevjavnihzakloniščterzago-tovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novogradnjah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. VII. DEJAVNOST DRUŽBENIH IN UPRAVNIH ORGANOV 108. člen Za izboljšanje delovanja upravnih organov bomo gradili na-slednje objekte: - Postaja milice Vič (izpostava Horjul) - dokončanje gradnje objekta, leto dokončanja je 1981, vloženo bo še 500.000 din sredstev, - Postaja milice Vič - dokončanje gradnje objekta ob Tbilisijski ulici, skupna vrednost investicije je 46,927.900 din, v letu 1981 ko bo gradnja dokončana bo vloženih 3.000 000 din, - Postaja milice Vič (izpostava Rudnik) - priprava projektne dokumentacije za izgradnjo objekta v vrednosti 33.000.000 din, - SO Ljubljana Vič-Rudnik - adaptacija zaklonišCa v občinski stavbi, vrednost investicije je 1,500.000 din in bo končana 1981 leta. VIII. KRAJEVNE SKUPNOSTI ¦ , - 109. člen Osnovni cilj bo oživeti družbeno politično delo v krajevnih skupnostih s poudarkom na novoustanovljenih, v cilju doseči čimbolj usklajeno in organizirano delovanje na vseh področjih, ki se nanašajo na življenje in delo občanov. Poglobili bomo povezo-vanje krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, sa-moupravnimi interesnimi organizacijami in skupnostmi, v okviru in izven okvira KS s katerimi so povezani s skupnimi interesi. 110. člen Za realizacijo navedenih nalog bomo postopno zagotavljali prostorske pogoje za njihovo delovanje z izgradnjo domov druž-benopolitičnih organizacij v KS Zeleni log, KS Peruzzijeva, KS Galjevica, KS Rudnik. Viri financiranja bodo sredstva proračuna v višini 15,000.000 din. S svojimi sredstvi bodo sodelovale tudi krajevne skupnosti. Poleg tega bo izvršena adaptacija doma v Iški vasi ter se pripravlja projektna dokumentacija za izgradnjo doma v KS Stane Sever. IX. KONČNE DOLOČBE 111. člen Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bo sprem-Ijal izvajanje tega dogovora in bo najmanj enkrat letno obveščal udeležence o izpolnjevanju določil dogovora. 112. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo obveznosti iz tega dogovora vključili v svoje srednjeročne planske dokumente ter da bodo svoje dokumente uskladili z vsebino dogovora. Obveznosti ude-ležencev so v družbenem dogovoru podrobno opredeljene in dobijo s podpisom dogovora značaj pogodbenih obveznosti. 113. člen Ta dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni samo na način in po postopku kot je bil sklenjen. Dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo pooblaščene osebe večine udeležencev. SEZNAM PODPISNIKOV DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIKZAOBDOBJE 1981-1985 I. Družbenopolitična skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik II. Krajevne skupnosti z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik III. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik IV. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Vič-Rudnik V. Organizacije združenega dela z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik VI. Banke I. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK I. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik II. KRAJEVNE SKUPNOSTI Z OBMOČJA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK 1. Krajevna skupnost Brezovica 2. KrajevnaskupnostDobrova 17 3. Krajevnaskupnost Horjul 4. Krajevna skupnost Ig > 5 Krajevna skupnost Kozarje 6 Krajevna skupnost Lavrica 7. Krajevna skupnost Polhov Gradec 8. Krajevna skupnost Preserje 9. Krajevna skupnost Velike Lašče 10. Krajevna skupnost Zeleni log . , v 11. Krajevna skupnost Peruzzi 12. Krajevna skupnost Galjevica v 13. Krajevna skupnost Rudnik 14. Krajevna skupnost Barje III. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 1. Samoupravna interesna skupnost socialnega varstva 2. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje 3. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva 4. Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo 5. Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje 6. Samoupravnainteresnaskupnostzakulturo 7. Samoupravnainteresnatelesnokulturnaskupnost 8. Samoupravnainteresnazdravstvenaskupnost • . •¦ 9. Samoupravna interesna raziskovalnaskupnost IV. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK 1. Samoupravna interesnastanovanjskaskupnost 2. Samoupravna interesna komunalnaskupnost 3. Samoupravna interesna skupnost za požarno varnost V. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Z OBMOČJA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 1. DOIIirija-Vedrog 2. DOIIirija-VedrogTOZDNarta . . . 3. DOIIirija-VedrogTOZDVedrog 4. DOIIirija-VedrogTOZDMarketing 5. DOTOVIL 6 DOTiskarna 7 DO Kovinskaindustrijalg 8 DO AvtomontažaTOZDUtensilia 9. HOJA 10. DO Mineral . 11. DORašica 12. DORIKOTOZDRikostroj 13. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo 14. DOKZLjubljanaTZOVič 15. DOKZVelikeLašče 16. DESTOZDEIektroLjubljanamesto : 17. DES TOZD Elektro Kočevje 18. DESTOZD Elektro Ljubljanaokolica 19. OZDIPKLjubljana, TOZD Kanalizacija 20. OZDIPKLjubljana.TOZDMestni vodovod ; 21. OZD IPK Ljubljana, TOZD Komunalna energetika 22. DO Gozdno gospodarstvo 23. DO Pekarna Center 24. DO KGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike Lašče 25. DO Mercator TOZD Dolomiti 26. DO Agrotehnika TOZD Agromehanizacija 27. DO Kemofarmacija 28. DO Semenarna 29 SOZD Mercator DO Velepreskrba 30. DO Merkur Kranj 31. DO Cankarjeva založba 32. DOPolikemTOZDChemo 33. DOMercatorTOZDKonditor 34. DOGostinskopodjetjeVič 35. DODAJ-DAM 36. SGPGrosupljeTOZDGradbeni polizdelki ' VI. BANKE 1. 2. 3. 4. 5. DO Ljubljanska banka - Gospodarska banka Ljubljana DO Ljubljanska banka - stanovanjska banka Ljubljana DO Jugobanka - temeljna banka Ljubljana DO Beogradska banka - temeljna banka Ljubljana Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja 18 osnutek Družbeni plan Občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob dobje 1981-1985 Družbenoekonomski razvoj v obdobju 1981-1985 . A. TEMELJNI CIUI RAZVOJA Osnovni cilji razvoja v srednjeročnem obdobju so: - nadaljnje dograjevanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh področjih združenega dela, - nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih v občini, - nadaljnjem razvijanju in poglabljanju dohodkovnega pove-zovanja z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske in republiške meje, - nadaljnje in doslednejše uveljavljanje svobodne manjave deta med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavno-stih, med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela, - zagotavljanje stalne rasti življenjskega standarda z vključe-• vanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih pogojev obča- nov s posebnim poudarkom na izenačevanje teh pogojev v občini z drugimi občinami v mestu Ljubljani, - doseganje stabilnejšega in dinamičnejšega gospodarskega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekono-mičnosti poslovanja, družbeni donosnosti naložb in akumulativ-nosti gospodarstva, - doseganje policentrično usmerjenega razvoja kot osnove za približanje kraja dela kraju prebivališča ter za boljše povezovanje oskrbnih, družbenih in drugih dejavnosti, nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega pla-niranja v cilju doseganja kvalitetnejšega vključevanja vseh vidi-kov in nosilcev planiranja, - doseganje pospešenega in usklajenega gospodarskega, so-cialnega in prostorskega razvoja občine in vseh njenih krajevnih skupnosti, kot tudi za izenačevanje gospodarske moči ter social-nega in prostorskega standarda z drugimi Ijubljanskimi občinami ter med krajevnimi skupnostmi znotraj občine, - aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske pogoje, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, - utrjevanje enotnega sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. B. Globalni kazalci razvoja Demografski razvoj Izhajajoč iz dosedanjih demografskih gibanj in planirane sta-novanjske gradnje predvidevamo do konca srednjeročnega ob-dobja naslednje gibanje števila prebivalcev: leto št.prebivalcev povpr.st.rasti 1980 77ooo 1981 782oo 1,6 / 1982 796oo . ¦.-' 1,8 ' 1983 ¦ 813oo ¦ ¦¦ Ž,l 1984 83ooo ,2,1 1985 8A-?oo 1.* 0 81-85 1,8 Povprečna letna stopnja rasti bo 1,8 odstotna, kar predstavlja povečanje za 0,5 - točke v primerjavi z doseženo v preteklem obdobju in za 0,1 - manj kot je planirano za mesto Ljubljana. Planirana rast prebivalstva je vračunana na osnovi dosedanjih trendov naravnega prirasta ter planirane stanovanjske gradnje po posameznih letih srednjeročnega obdobja. Do velikega porasta bo prišlo v mestnem delu občine z dograditvijo soseske v Trno-vem, izgradnjo stanovanjskih enot ob Jurčkovi poti in v Murglah, ter z začetkom gradnje nove soseske ob Jamovi cesti (VS-3). Prav tako pa bo intenzivna stanovanjska gradnja na izvenmestnem območju, kjer pričakujemo izgradnjo 1000 enot, povečala število prebivalcev v izvenmestnih in primestnih krajevnih skupnostih. Planirana stopnja rasti predstavlja v zaostrenih pogojih gospo-darjenja zelo zahtevno nalogo in bo temeljila predvsem na novih investicijah, izkoriščanju notranjih rezerv, uvajanju kvalitetnih dejavnikov razvoja ter tudi na intenzivnem vključevanju v medna-rodno delitev dela. .¦ " : Omejena sredstva za investiranje, ki bodo predvsem posledica počasnejše gospodarske rasti ter kreditnih omejitev bodo pov-zročile, da bo dan poudarek predvsem na boljše izkoriščanje skrajnih in delovnih zmogljivosti, uvajanju sodobne organizacije ter znanstvenih dosežkov in drugih kvalitetnih dejavnikov ra-zvoja. V primerjavl z doseženo stopnjo rasti iz preteklega srednjeroč-nega obdobja, ki je bila 6,2 - odstotna pomeni načrtovana stop-nja znižanje gospodarske aktivnosti v občini. Istočasno pa je to za 1-odstotna točka hitrejša rast kot je planirana za družbeni proizvod v mestu Ljubljani in SR Sloveniji. Bilanca pridobivanja družbenega proizvoda občine v obdobju 1981-1985 dejavnost / leta 198o STR 1985 v cenah leta 1979 v tisoč din STR. IND 0 št. rastl 1. industrija 1.632.457 33,5 2.1o4.1oo 3*.7 128,9 5,2 2. kmetijotvo 193.6*4 3,9 241.3oo 3,9 124,6 4,5 3. goidarstvo 86.851 1,8 Io3.2oo 1,7 118,8 3,5 4. vodno gospodar. 64.586 1,4 5. gradbeDištvo 2o3.867 4,2 253.8oo 4,2 124,5 4,4 6. promet lo sveze 29o.659 6 359.loo 5,9 123,5 4,J 7. trgovin« I.o29.952 21,2 1.32o.*oo 21,8 128,2 5,1 8. gostinstvo in turizem 81.226 1,7 lol.2oo 1,7 124,7 4,5 9. obrt 757.137 15,4 957.2oo 15,8 126,4 4,8 lo.flnance in druge posl.atoritve 314.263 6,5 371.7oo 6,1 118,3 3,4 ll.drugo gospod. 214.544 4,4 255.000 4,2 118,8 ??5 DP BkupaJ 4.869.186 100 6.067.000 looL 124,6 4,5 19 elementi/leta GOSPODARSKA RAGT OBČIKE V OBDOBJU }981-1985 198o 1981 1982 1983 1984 1985 - družbeni proizvod 4.869.18o 5.o37.17o 5.241.2oo 5.5o6.5oo 5.767.6oo 6.067.000 v 000 din - število prebivalcev 77.000 78.2oo 79.600 81#Joo 83.000 84.2oo - DP/prebivalca v din 63.23o 64.61o 65.84o 67.73o 69.4"o 72.o5o - povprečna lotna realna stopnja rasti ; ¦= 4,5 - povprečna letna rast . , > števila prebivalcev • = 1,8 ¦ ¦ ' '¦ ; . - povprečna letDa rast gospodarske moči občine 2,6 Projekcija prebivalstva po krajevnih skupnostih KS 1980 1985 IHD 9 et.rasti - mestne KS 3482o ?32oo 112,6 2,4 - primestne KS I6000 17640 llo,3 2 - izvenmestne KS 2618o 27J6o lc*,5 1,2 Skupaj 7700O 842oo Io9,4 1,8 Planirana rast števila prebivalstva upošteva okoli 1-odstoten naravni prirast prebivalstva ter 0,8-odstoten priselitveni prirast. Ocenjujemo, da se bo s preselitvami povečalo število aktivnega prebivalstva za 17.200 Ijudi ter predšolske in osnovnošolske mladine za 770 oz. 880. Število gospodinjstev se bo povečalo od 24838 doseženih v letu 1980 na 28067 v letu 1985. Ocenjujemo, da se bo še nadalje nižal delež kmečkega prebivalstva. Stopnja deagrarizacije prete-klosti je bila 3,5-odstotna. Z socialno-ekonomskimi ukrepi se bo stopnja deagrarizacije sicer morala znižati, vendar bo še dose-ženo 2,5 - odstotkov letno, tako da bo konec srednjeročnega obdobja 3450 kmečkih prebivalcev Družbeni proizvod Z d^govorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 je opredeljena 4,5 - odstotna realna povprečna letna stopnja rasti Z njeno realizacijo bo omogočena rast gospodarske moči občine, ki je merjenaz razmerjem družbenega proizvoda na prebivalca za 2,6 - odstotkov povprečno letno. RAZPOREJANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA elementi / leta 198o + STR Glede na planirane roke dokončanja nekaterih večjih investicij bodo dosežene višje stopnje rasti predvsem v letih 1983 (5,2%) ter 1985 (5,2%) , medtem ko bodo v prvih dveh letih srednjeroč-nega obdobja pod povprečjem. V srednjeročnem obdobju bodo dosežene visoke stopnje rasti v industriji in trgovini. sledila pa jim bo še obrt. Navedene dejav-nosti so tiste, v katerih je prijavljeno največ investicij. Nekateri od investicijskih projektov so tik pred dokončanjem, tako da je investicijski efekt pričakovati vzačetku srednjeročnega obdobja. Prikazane stopnje rasti so relativen pokazatelj, saj povzroči vsako dokončanje nove večje investicije v dejavnostih, ki so po ustvar-jenem družbenem proizvodu manj močne, takojšen visok skok realne rasti družbenega proizvoda. Zelo zahtevne naloge pa so postavljene na področju delitve družbenega proizvoda. Osnovna usmeritev za srednjeročno obdobje je, da morajo vse oblike porabe zaostajati za rastjo družbenega proizvoda, v cilju zagotovitve hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela. Rast sredstev za osebno porabo skupno in splošno porabo bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda za najmanj 10-odstotkov. Poleg tega pa tudi druge obremenitve, za, katere se sredstva izločajo iz čistega dohodka, ne bodo smele preseči planirane stopnje rasti družbenega proizvoda. To velja za sred-stva namenjena za izgradnjo luške, energetske, cestne in druge infrastrukture. - v 00G din " - v cenah 1979 1985 STR INB 0 st.rasti - Razporejeni družbeni proizvod 4.869.18o loo 6.067.000 loo 124,6 4,5 - sredstva za osebno ¦ ' ¦ in skupno porabo v OZD 1.784.2".o 36,6 2.182.1oo 35,9 122,3 4,o5 - sredstva za skupno in splošno porabo 1.3o9.39o 26,9 1.6ol.4oo 26,4 122,3 4,o5 - sredstva za razširitev materialne osnove delal.283.56o 26,4 I.688.I00 27,8 131,5 5^-6 - sredstva za druge namene 4?2.ooo lo,l 595.^00 9,8 121 3,9 ¦¦ + Delitev družbenega proizvoda se razlikuje od dosežene v združenem delu občine zabeležene v preteklih letih kar so upo-števali podatki za združeno delo občine in ne samo za gospodar-stvo. - Ob navedeni predpostavki izračunana delitev družbenega pro-izvoda kaže, da se bo udeležba sredstev za razširitev materialne osnove dela povečala za 1,4 - strukturne točke, medtem ko bodo sredstva za osebno porabo v OZD padla za 0,7-odstotne točke ter 20 sredstva za skupno in splošno porabo za 0,5-odstotne točke. Ker je navedena rast računana na izhodiščno 1980 leto, ko so bila delitvena razmerja izredno izboljšana, predstavljajo navedene strukturne spremembe kljub počasnim premikom zahtevno na-logo. Planirani cilji bodo doseženi ob predpostavki racionalne rasti zaposlovanja, ki ne bo smela preseči 1,9 - povprečne letne stopnje ter omejitve realne rasti osebnih odhodkov na 1,5-od-stotno letno rast. ZAPOSLOVANJE V gospodarstvu in negospodarstvu občine ugotavtjamo v pre-teklem obdobju umirjeno rast zaposlovanja, saj je število zapo-slenih naraščalo po 2,5 odstotni poprečni letni stopnji, ki pajeza 4 indeksne točke presegla število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu načrtovano za to obdobje občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v prihodnjem obdobju, to je do leta 1985 naraščalo nekoliko počasneje kar je v skladu s politiko SR Slovenije. Na osnovi racionalnega zaposlovanja, s preusmeritvijo eksten-zivnega na intenizvno zaposlovanje ter v luči razmerij razvoja gospodarstva in sociatne sfere občine in Ljubljane je dogovor-jeno, da bo zaposlovanje v gospodarstvu občine naraščalo z 1,7 odstotno poprečno letno stopnjo rasti. Ker je še vedno pristona deficitarnost in zaradi predvidenih novih investicij v družbenih dejavnostih, zlasti v področju izobraževanja, znanosti in kulture, bo zaposlovanje v negospodarstvu naraščalo po poprečni stopnji rasti 2,3 odstotka letno. Število zaposlenih se bo povečalo od 17.579 v letu 1980 na 19.249 v letu 1985 oziroma za 1670 delavcev. Od tega se bo zaposlilo v gospodarstvu okoli 1010 in v negospodarstvu okoli 667 delavcev. ZAPOSLENI PO PODROČJIH DEJAVNOSTI V LETIH 1980 in 1985 196o 1963 9 stop.rasti IBD Zaposleni 17.579 19.249 1,9 Io9,5 Gospodarstvo 11.878 12.887 1,7 Io8,5 - industrija 5.724 6.238 1,8 Io9 - kmetijstvo in ribištvo 86 93 1,6 Io8 - gozdarstvo 273 29* 1,6 Io8 - gradbeništvo 9o8 985 1,7 Io8,5 - promet in zveze 49o 527 1,5 Io7,5 - trgovina 2.o43 2.214 1,7 Io8,5 - gostinstvo in turizem 251 , 272 1,7 Io8,5 - obrt 836 9oo 1,5 Io7,5 - kpmunalne in stanovanjske dej. 442 477 1,7 Io8,5 - finančie, tehnične in poslovne storitve 825 886 1,5 Io7,5 Negospodarstvo 5.7ol 6.368 2,3 111,7 - izobraževanje,znanost. fcultura 3.835 4.3o8 2,4 112 - zdravstvo in socialno varstvo 1.152 1.288 2,3 111,8 - DP3, SIS, DPO 714 772 1,5 Io8 Projekcija zaposlenosti po poprečni letni stopnji za okoli 1,9 odstotkov je nekoliko nižja od stopnje rasti v preteklem petlet-nem obdobju, ko je bila dosežena 2.5 odstotna rast. Nižja stopnja rasti temelji na doslednem izvajanju racionalne politike zaposlo-vanja v skladu z dogovorjeno kadrovsko politiko v Ljubljani, kakor tudi na realizaciji investicijskih programov, ki vključujejo predvsem kapitalno intenzvine naložbe. Le z doslednim izvaja-njem politike zaposlovanja bo ob načrtovani stopnji rasti družbe-nega proizvoda za 4,5 odstotkov letno moč uresničiti načrtovano stopnjo rasti pro0uktivnosti 2,5 odstotka. Večjo dinamiko stopnje rasti števila zaposlenih v gospodarstvu predivdeva industrija - 1,8 odstotno kjer naj se bo predvidoma povečalo število zaposlenih za 514 delavcev. Stopnja rasti števila zaposlenih bo na nivoju gospodarstva v področju trgovine, gostinstva in turizma ter gradbeništva, naj-nižja pa bo predvidoma v področju obrti in prometa in zvez. Zaposlovanje v negospodarstvu bo raslo po poprečni stopnji 2,3 odstotke letno. Ta stopnja rasti temelji na podlagi predvidene stopnje rasti števila prebivalcev in spremljajočih potreb po novih objektih oz. razširitvi obstoječih šol, vzgojnovarstvenih zavodov in zdravstvenega doma. Zaposlovanje v negospodarstvu bo mo-ralo naraščati v skladu s politiko racionalnega zaposlovanja v ožjem in širšem prostoru, Zaradi sodobnega tehnološkega napredka se problem zapo-slovanja izraža tudi z vidika strokovne strukture zaposlenih. Zato se zaposlitev novih delavcev ne kaže le v kvantitativni, temveč tudi v kvalitativni luči. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v ob-čini je sicer visoka in nad poprečjem republike Slovenije, vendar je tako stanje posledica prisotnosti velikega števila organizacij iz področja znanstveno raziskovalnih dejavnosti ter fakultet v ob-čini, ki zaposlujejo visoko strokovne delavce. Kvalifikacijska struktura gospodarskih organizacij pa je nezadovoljivo nizka. Z doslednim izvajanjem kadrovske politike ter sistemom izobraže-vanja in štipendiranja bomo v prihodnjem srednjeročnem ob-dobju zagotovili povečanje deleža strokovno usposobljenih de-lavcev tudi v gospodarskih organizacijah, ter zmanjšanje deleža nekvalificiranih delavcev. 21 vicokokval.kvalific. polkval. nekvalif. visoka višja srednja nižja delavci delavci delavci delavc* Cbčina Lj.Vič-Rudnik ZD 13,5 4,3 18,2 8,3 22,9 13,7 15,9 Ljubljanske občine ZD 9,o 5,4 2o,o 9,1 3,7 26,1 12,9 13,8 Občina Ij.Vič-Hudnik gospodarstvo Ljubljanske občine gospodarstvo 5,5 2,3 14,o 7,8 3,8 3o,4 16,4 19,8 4,6 3,2 16,6 8,8 4,5 31,3 14,9 16,1 Kvalifikacijska struktura zaposlenih v občini Ljubljana Vič-Rudnik v združenem delu in v gospodarstvu v letu 1978. INVESTICIJE V srednjeročnem obdobju se bodo izvajale predvsem investi-cije, ki bodo ustrezale sprejetim družbenim kriterijem tj. investi-cije v izvozno usmerjeno, visoko produktivno, surovinsko, ener-getsko in transportno manj zahtevno proizvodnjo, investicije v preskrbo prebivalstva ter v tiste objekte socialnega in prostor-skega standarda, ki bodo omogočili postopno izenačevati stan-dard z doseženim v drugih Ijubljanskih občinah. Za doseganje gospodarskega razvoja ter doseganje usklaje-nega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja se bo v gospodarstvu investiralo predvsem v gospodarsko propulzivne in deficitarne panoge. Razvijale se. bodo industrija, trgovina osnovne preskrbe, malo gospodarstvo ter kmetijstvo in gostin-stvo. V socialni sferi bodo imeli prednost otroško varstvo, osnovno izobraževanje, zdravstvo in znanstvenoraziskovalna de-javnost. V prostorskem razvoju pa bodo prednostne investicije. ki bodo omogočile doseči planiran družbeno-ekonomski razvoj ob-čine. Prav tako bo dan poudarek na razvoj telefonije in energet-skega omrežja. Zaradi pomanjkanja sredstev, ki je pogojno z zaostreno bančno politiko, bodo imeli prednost investicijski projekti, ki ustrezajo kriterijem in so že začeti v preteklem srednjeročnem obdobju, ter tiste investicije za katere bodo v čim večji meri zagotovljena lastna in združena sredstva. Že v začetku srednjeročnega obdobja 1981-1985 bo v industriji končanih nekaj večjih investicijskih projektov. Med najpomemb-nejše za realizacijo planirane gospodarske rasti občine štejemo investicije DO Ilirija-Vedrog, DO Tiskarne, DO Tovil. V sredi sred-njeročnega obdobja bodo končane še druge večje investicije kot npr. DO Kovinske industrije Ig, DO Hoje. K planirani rasti družbenega proizvoda bodo pripomogle tudi investicije v trgovinski dejavnosti, kjer predvidevamo dokončanje več investicij v trgovini na debelo. Med največjimi so investicije DO Agrotehnike, DO Kemofarmacije ter DO Merkur Kranj V cilju približanja delovnega mesta kraju prebivanja se bodo odpirali tudi manjši obrati v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Tako so že prijavljeni obrati v KS Turjaku, Horjulu in KS Velikih Laščah. V mestnem delu se bodo novi objekti gradili v že obliko-vanih a še neizkoriščenih industrijskih conah Poudarek bo tu dan na projekte, ki potrebujejo manj prostora in so kapitalno intenzivne. Na primestnem in izvenmestnem delu občine pa bodo cone rezervirane za prostorsko zahtevnejše projekte.* BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO V srednjeročnem obdobju bo poudarek na večanju izvoza kot enem od najpomembnejših ciljev. Predvidoma bo porastel za 9-odstotkov poprečno letno, medtem ko bo stopnja rasti uvoza 3- odstotna. Ostali cilji so enaki že postavljenim v preteklem sred-njeročnem obdobju in so: postopno večanje izvoza na trg dežel v razvoju in socialističnih dežel s poudarkom na proizvodih višje stopnje predelave, preu-smeritev uvoza na trg dežel v razvoju in socialističnih držav, čimvečje nadomeščanje uvoženega z domačim repromaterialom. Realizacija navedenih usmeritev bo omogočila uvoz reproma-teriala v višini potrebni za nemoten potek proizvodnje ter po-stopno manjšanje odvisnosti od uvoza organizacij združenega dela z območja občine. Najbolj zahtevna naloga je s tem postavljena pred kemično, kovinsko predelovalno in elektro industrijo, ki so največji udele-ženci v blagovni menjavi ter večinoma ne pokrivajo uvoza z izvozom. Organizaciji sicer niamajo ustreznih surovin na doma-čem tržišču, kljub temu pa si bodo morale prizadevati v čim večji meri doseči pokritje izvoza z uvozom ter nadomestiti vsaj del uvoženega repromateriala z domačim. * - Investicije, ki se bodo izvajale v obdobju 1981-1985 bodo točneje opredeljene pod ustreznimi dejavnostmi. BILANCA Blagovne menjave s tujino - v cemh iz leta 1979 - v ooo din elementi / leta 198o 1985 IBB 0 BlagoTna menjava 6o5.o5o 827.58o 156,7 6,5 - izvoz 3J2.77O 511.8oo 153,8 9 - uvoz 272.290 315.580 115,9 3 Sbldo blagovne menjave + 6o.*8o + 196.22o 52*,* polnitje uvoza i lzvozom 122 162 132,8 5,8 Ob realizaciji planirane stopnje rasti izvoza bo mogoče doseči 3-odstotno rast uvoza ter se bo stopnja pokritja uvoza z izvozom precej izboljšala. Nosilec blagovne menjave s tujino bo industrija. Kot glavni izvozniki po bodo nastopale DO: Ilirija-Vedrog, Hoja, Žičnica, Plutal in Utensilia. Uvoz bo skrajno selektiven, prednost bo imel uvoz repromateriala za potrebe izvozno usmerjene proiz-vodnje ter uvoz opreme za izvedbo investicij potrebnih za pre-struktuiranje gospodarstva. V okviru svojih možnosti pa se bodo morale v večanje izvoza vključiti tudi druge organizacije združe-nega dela. 22 GLOBALNI POKAZATELJI RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 --^_^ . - rsdna stopnje J~~~^\ Leta OBČINA. LJUBLJANA VIČ-HUDNIK 0 81 - 85 ( rasti v % ______________/^______________1981 1982 1963 1984 1985______OBCINA MESTO____ - družbeni proizvo-' 3,5 4,1 5,1 4,7 5,2 4,5 3,5 - št.zaposlenih . . 1,5 1,9 2,2 1,9 2,o 1,9 1,9 - izvoz 7 8 lo 9 11 9 6,5 - uvoz l 2,5 4,3 3 4,2 3 3 - osebni dohodek o,5 1,4 1,8 1,8 2 ;,5 1,22 na zaposlenega - produktivnost BP/zaposl. ¦ ' 1,9 2,2 2,8 2,7 3,1 2,5 1,6 - delež rasti produktiv- 54 54 55 57 Go 56 46 nosti v rasti DP - rast osebne splošne in 1 -skupne porabe 3,15 3,69 4,59 4,23 4,68 4,o5 3,15 INDUSTRIJA: C. GOSPODARSKI RAZVOJ 1, Analiza dosedanjega razvoja Industrija je bila v preteklem srednjeročnem obdobju nosilec gospodarske dejavnosti. V obdobju 1976-1980 je ustvarila 36,3 odstotka družbenega proizvoda. Z doseženo dinamiko rasti pro-izvodnje je odločilno vplivala na rast družbenega proizvoda ob-čine, prav tako je bila nosilec aktivnosti na področjju investiranja ter blagovne menjave s tujino. Zato veljajo vse ugotovitve nave-dene pri analizi izvajanja globalnih usmeritev, ki se nanašajo na zadnji navedeni področji, predvsem za industrijske organizacije. Dosežena ugodna gospodarska aktivnost industrijskih organi-zacij je predvsem posledica: ugodne domače konjunkture in izvoznega povpraševanja, dokaj ugodne preskrbljenosti z doma-čim in uvoženim repromaterialom ter visoke rasti izvoza. Izjemni sta bili le leti 1976 in 1980, ko je sprejetim sistemskim ukrepom sledilo znižanje stopnje rasti proizvodnje. Industrijske organizacije so dosegale vsa leta dokaj ugodne finančne rezultate. Kljub temu da se je v posameznih letih sred-njeročnega obdobja pojavljalo četrtletno več organizacij združe-nega dela, ki so imele izgube, sta v vseh letih srednjeročnega obdobja zaključevale z izgubo le dve organizaciji združenega dela. Nekaj je bilo tudi organizacij, ki so poslovale na robu rentabilnosti. Osnovni razlogi slabšega poslovanjaso bili, visoka stopnja odpisanosti osnovnih sredstev, zastarela tehnologija, slaba organizacija poslovanja, neustrezen proizvodni program in drugo. V preteklem srednjeročnem obdobju so industrijske organiza-cije prijavile več večjih industrijskih projektov. Od 12 prijavljenih je bilo dokončanih 5 investicij (proizvodne hale DO Tobačna tovarna, DO Plutal, DO Tekstilka, DO Iskra Elektrooptika, DO IMP TOZD SKIP). V teku so štiri investicije, ki se bodo končale v začetku tega srednjeročnega obdobja. Investitorji teh so DO Mirija-Vedrog DO Tiskarna, DO Tovil, DO Hoja. Prenašajo pa se v naslednje srednjeročno obdobje tri investicije in to DO llirija Vedrog (rekonstrukcija proizvodnega objektaTOZD Vedrog), DO Pekarna Center (rekbnstrukcija obstoječega obrata), DO Igo (iz-gradnja nove poslovno-proizvodne hale). Kot zelo neugodno ocenjujemo neizvajanje zadnjih dveh navedenih investicij. Inve-sticija DO Pekarna center je zelo pomembno s stališča preskrbe prebivalstva, medtem ko zastoj pri izgradnji hale za DO Igo onemogoča izvesti stanovanjsko gradnjo v Trnovem v planira-nem obsegu ter v sprejetih rokih. Med ključne probleme dosedanjega razvoja štejemo: - prenizko vlaganje v modernizacijo osnovnih sredstev, ki je povzročilo, da je industrija v občini po stopnji odpisanosti osnov-nih sredstev na prvem mestu med Ljubljanskimi občinami, - zaostajanje večjih investicij za sprejetimi roki njihove izvedbe, kar je povzročilo velike podražitve in probleme njiho-vega financiranja ter na drugi strani počasnejšo rast gospodar-ske moči občine kot je bilo realno možno glede na sprejete programe, - podanje akumulativne sposobnosti industrijskih organizacij, ki je bila predvsem posledica neusklajene rasti osebnega do-hodka z rastjo produktivnosti in dohodka organizacije ter tudi, vendar v manjši meri, prepočasne uskladitve rasti skupne in splošne porabe s planskimi proporci, - slaba organizacija dela, prepočasno prilagajanje proizvo-dnih programov zahtevam trga, nestimulativno nagrajevanje, prepočasno uvajanje dosežkov lastne inovatorske dejavnosti in novih znanstvenih dosežkov, odsotnost katerih je povzročila nižjo udeležbo kvalitetnih dejavnikov razvoja kot je bilo prvotno planirano, - prepočasno izvajanje sprememb v samoupravni organizira-nosti, zlasti pa vsebinsko poglabljanje že izvedenih sprememb v smislu določil zakona o združenem delu. 2 Cilji razvoja: - doseganje rasti proizvodnje na kvalitetnih osnovah, to je z boljšim izkoriščanjem delovnih in strojnih zmogljivosti, boljšo organizacijo poslovanja in proizvodnje, uvajanjem novih znan-stvenih dosežkov z vlaganjem v modernizacijo proizvodnje itd, - povečana izvozna usmerjenost ob istočasnem nadomeščanju uvoženega blaga z domačim, - dosledno upoštevanje sprejetih investicijskih kriterijev ter izvajanje investicij, ki jim ustrezajo, po sprejetih rokih njihove izvedbe, - naraščanje akumulativne sposobnosti organizacij kot posle-dica uvajanja kvalitetnih dejavnikov ter stabilizacijskih prizade-vanj na vseh ravneh, - izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih z iztočasnim poudarkom na boljši izrabi delovnega časa zaposlenih. 3. Plan Uvajanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, pospešeno vključeva-nje v izvoz ter dokončanje nekaterih investicij bodo omogočile industrijskim organizacijam v obdobju 1981-1985 doseči pov-prečno letno 5,8 - odstotno stopnjo rasti proizvodnje. Le-ta bo omogočila doseči 5,2 - odstotno povprečno realno rast družbe- 23 nega proizvoda ter povečati udeležbo industrije v družbenem proizvodu občine za 1,2 odstotne točke in sicer na 34,7 - od-stotke. Dokončanje prenešenih investicij iz preteklih let bo omogočilo dosegati industriji nadpovprečno stopnjo rasti družbenega proiz-voda, saj bo le-ta za 0,7 - točke presegla planirano za združeno delo občine in bo najvišja od planiranih za ostale gospodarske dejavnosti. Tako bo industrija nadalje nosilec gospodarskega razvoja ter bo zlasti z izvedbo nekaterih drugih planiranih investi-cij prispevala k rasti gospodarske moči občine. Industrijske organizacije so prijavile poleg že navedenih še več novih investicijskih projektov. Selektiven pristop k izboru investi-cij v cilju doseči prestruktuiranja gospodarstva po sprejetih inve-sticijskih kriterijih ter pomanjkanje sredstev za investicije tako tuja kot lastna je povzročil, da je bilo število projektov zreduci-rano na naslednje: (INV. glej družbeni dogovor čl. 10) Navedene investicije se bodo začele graditi v novem srednje-ročnem obdobju, ter pričakujemo investicijske efekte šele v sre-dini oziroma konec srednjeročnega obdobja. Na planirano rast družbenega proizvoda bodo vplivale le v manjši meri. Pričaku-jemo, da bo na ta način povečana rast družbenega proizvoda v letih 1983 in 1985. S prostorskega vidika se bodo nove investicije izvajale v na-slednjih še oblikovanih mestnih in izvenmestnih conah: Mestne cone: VP-4 območje ob DO Plutal VP-6 območje ob Cesti na Brdo RP 2 1 in RP 2 2 - območje med Dolenjsko železnico in obvoz-nico RP 3 1 in RP 3 2 - območje v Lavrici VP-7 območje južno od železniške proge Ljubljana-Postojna V mestnem delu bodo locirani poleg že dogovorjenih progra-mov še investicije v visoko produktivno, kapitalno intenzivno proizvodnjo, ki potrebuje malo prostora. Na izvenmestnem območju občine pa se bo razvijala industrija, ki potrebuje več prostora in potrebuje več nekvalificirane delovne sile. Cilj bo približati delovno mesto mestu prebivanja. Izvenmestne cone so naslednje: VP-201 - na območju Polhovega Gradca VP-205 - na območju Kamnika pod Krimom VP-245 1 - na območju Škofljice ' VP-213 - na območju Horjula Poleg teh se bodo skladno s potrebami oblikovale še druge proizvodne cone. Prijavljeni programi za izvenmestno območje pa imajo investi-torji DO Rašica (Horjul), DO Rika TOZD Rikostroj (KS Velike Lašče). V srednjeročnem obdobju se bodo iskali še novi intere-senti za izgradnjo dislociranih obratov na izvenmestnem ob-močju in se bo ustrezno temu dopolnil dogovor o temelju plana občine za obdobje 1981-1985. Pri izgradnji novih objektov bo posebna pozornost posvečena načrtnejši rabi prostora, ter varovanju okolja. Industrijske organizacije kot nosilke blagovne menjavestujino se bodo morale vključevati v globalnih usmeritvah navedene usmeritve za to področje. Pri tem bodo morale dosegati za 4-odstotne točke višjo rast izvoza kot bo dosežena rast družbenega proizvoda. Realna stopnja rasti izvoza bo znašala okoli 9 odstot-kov. Rast uvoza bo lahko okoli 4-odstotna ter bo odvisna od dosežene stopnje rasti izvoza. Za doseganje teh ciljev si bodo morale zlasti prizadevati DO Ilirija-Vedrog, DO Hoja, DO Kovinska industrija Ig, tozdi delovne organizacije Iskre, DO Plutal, ki so največji udeleženci v blagovni menjavi. Od uspešnosti njihove vključitve v realizacijo postavljenih nalog bo odvisno doseganje stopenj rasti za celotno območje občine. V cilju doseganja planiranih proporcev v delitvi družbenega proizvoda bo rast realnih osebnih dohodkov omejena na 2,2 povprečno letno stopnjo rasti. S tem bo rast zaostajala za plani-rano rastjo produktivnosti za 1,1-odstotne točke. Rast zaposlova-nja pa ne bo smela preseči 1,8-odstotne stopnje rasti Samo zaposlovanje bo selektivno in produktivno v smislu, planskih usmeritev za to področje. Ocenjujemo, da se bo število zaposle- nih povečalo zlasti v lesnopredelovalni, kovinski in kernični pa-nogi industrije, kjer se bo izvajalo večino investicij planiranih za naslednjo srednjeročno obdobje. Poglabljanje in spreminjanje samoupravne organiziranosti or-ganizacij združenega dela v smislu določil zakona o združenem delu bo še nadalje ena od pomembnejših dejavnikov razvoja. Zajeti bo moralo zlasti organizacije, ki bodo z ustrezno povezavo lahko uspešneje pristopile k oblikovanju proizvodnega pro-grama, k večanju akumulacije sposobnosti itd. \^, Kmetijstvo . ... , . , .vt, .. ,, 1. Analiza dosedanjega razvoja Kmetijstvo v srednjeročnem obdobju z doseženo 4,4-odstotno udeležbo v družbenem proizvodu občine, ne predstavlja po-membnega ustvarjalca družbenega proizvoda. Ima pa zelo veliko vlogo z družbenega vidika, saj v veliki meri preskrbuje prebival-stvo mesta z osnovnimi življenjskimi dobrinami ter vzdržuje in oblikuje kulturnost krajine. Na področju občine je 24.845 ha kmetijskih površin, kar pred-stavlja 46 odstotkov vse površine občine. Precej zemlje je slabše kvalitete, šaj je na prostoru občine kar 11.770 ha barjanskih površin, na katerih ni mogoče uvajati kmetijsko proizvodnjo brez večjih vlaganj v hidromelioracijo zemljišč. Hitra deagrarizacija kmečkega prebivalstva, ki je v obdobju 1961 - 1971 znašalo 3,8 odstotka in se še nadaljuje, opuščanje slabših površin, prenos površin v nekmetijske namene in tudi drugi dejavniki so povzro-čili, da je bilo do sedaj opuščenih že 1.734 ha ali 7 odstotkov kmetijskih površin, na 1.196 ha so opazni začetki zaraščanja, popolno zaraščenih pa je 950 ha. Okoli 17.256 ha kmetijske zemlje je take kvalitete, da bi jo bilo potrebno dolgoročno name-niti kmetijski rabi. Navedene površine predstavljajo kar 57 odstot-kov vseh, ki jih bo mesto Ljubljana lahko namenilo dolgoročni rabi. Zaradi visokega deleža travnatega sveta, le-tega je na območju občine 66 odstotkov, ima občina vse pogoje za obstoj in razvoj živinoreje. Zaradi bližine potrošniškega središča pa je zanimiva tudi proizvodnja vrtnin in še nekaterih drugih poljedeljskih proiz-vodov. Na področju občine je bil nosilec proizvodnje družbeni sektor, v okviru katerega poslujejo tri organizacije: DO Ljubljanske mle-karne TOZD Posestva, DO KZ Ljubljana TZO Vič ter KZ Velike Lašče. Osnovne proizvodne usmeritve vseh treh je bila govedo-reja s poudarkom na mlečni proizvodnji. Prva navedena orgaoizacija ima lastne mlečne farme, medtem ko sta ostali dve razvijali kmetijsko proizvodnjo v okviru koopera-cijskih odnosov z zasebnim sektorjem. Pomemben vir dohodka KZ Velike Lašče je bila tudi hišna domača obrt, ki se je prav tako odvijala na osnovi kooperacijskih pogodb s kmečkimi gospodar-stvi. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva in KZ Ljubljana TZO Vič imata tudi nekaj poljedelske proizvodnje, ki je sicer ustvarjala manjši delež njihovega prihodka, je pa pomembna s stališča preskrbe mesta Ljubljane. Vse tri organizacije prispevajo s svojo mlečno proizvodnjo k zadovoljitvi tretjine letne potrošnje >' Ljubljani in jih zato štejemo med pomembnejše preskrbovalce mesta z navedenim proizvodom. V zasebnem sektorju pa je potekala organizirana proizvodnja predvsem mesa in mleka v kooperacijski proizvodnji pri 3000 kmečkih gospodarstvih, ki so okoli 70 - odstotno vključeni v kooperacijsko sodelovanje z družbenim sektorjem. Izven kooperacijskih odnosov se je v neposredni bližini sredi-šča Ljubljane odvijala še proizvodnja vrtnin. S to se ukvarja okoli 150 gospodinjstev, ki se s tem vključujejo v preskrbo Ljubljane neposredno s prodajo proizvodov na mestnih tržnicah. Ključni problemi dosedanjega razvoja so bili: - odtujevanje dobre kmetijske zemlje njenemu osnovnemu namenu. Urbanizacija občine je povzročila, da se je pojavilo veliko interesov za uporabo ravno tistih območij občine, ki so najbolj primerni tudi za kmetijske namene. Marsikatera dobra kmetijska površina je bila uporabljena v druge namene, medtem ko se je kmetijska proizvodnja širila na slabše površine. Nave- 24 dena gibanja so se poleg tega, da so povzročala manjšanje donosa, neugodno odrazila tudi na višji ceni proizvodov, - odstopanje od terminskega plana izgradnje nove mlečne farme Brest, za katero je bila pripravljena vsa potrebna dokumen-tacija, medtem ko se gradnja ni začela, začetek njene izgradnje se je prenašal iz leta v leto zaradi dilem okoli lokacije. Temu se je pridružila še kasnitev v izgradnji potrebne komunalne infrastruk-ture. Izgradnja farme je bila pomemben faktor doseganja plani-rane rasti mlečne proizvodnje na področju občine, - prepočasno uvajanje proizvodnih skupnosti v zasebnem sektorju. Kmetovalci kljub naporom pospeševalnih služb še ni§o sprejeli takega načina gospodarjenja. - prepočasno odpravljanje velikih disproporcev med proiz-vodno in odkupno ceno kmetijskih proizvodov, kar se je neugo-dno odrazilo na finančnem rezultatu DO LM TOZD Posestvo, ki je skoraj v vseh letih srednjeročnega obdobja zaključeval poslovna leta z izgubami, - nadaljnje razslojevanje kmečkega prebivalstva, ki vodi k slabšanju starostnega sestava prebivalstva. To je posledica še vedno prisotne prevelike razlike med življenjskimi pogoji delav-cev v združenem delu in kmečkimi prebivalci. , 2. Cilji razvoja: ! - rast kmetijske proizvodnje in to predvsem, glede na doseda-nji razvoj in možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, proizvodnje mesa, mleka in povrtnin, - ohranitev dobrih kmetijskih zemljišč njihovi primarni rabi s preusmerjanjem stanovanjske gradnje na degradirane gozdne površine ter kmetijsko neproduktivna z.emljišča, - nadaljna širitev kooperacijskih in dohodkovnih odnosov v zadružnem sektorju, - nadaljnje združevanje dela, sredstev in zemlje v okviru kme-tijske skupnosti v cilju doseganja racionalnejše kmetijske proiz-vodnje in modernizacije kmečkih gospodarstev. Hkrati bomo dokončno opredelili rabo zemljišč na Barju, pri čemer bomo opredelili kmetijska zemljišča in jih usposabljali za obdelavo. 3. Plan razvoja Kmetijska proizvodnja na območju občine bo naraščala za okoli 3,5 - odstotke povprečno letno. Planirana stopnja bo posle-dica realizacije planiranih investicij, ter bo omogočila ob 1,6 -povprečni letni stopnji rasti zaposlovanja dosegati 4,5-odstotno rast družbenega proizvoda. Za doseganje navedenih ciljev bodo organizacije izvajale na-slednje investicije oziroma kreditirale razvoj zasebnega sektorja: (INV. glej družbeni dogovor čl. 18, 21) Proizvodnja mleka bo v DO LM TOZD Posestvo v srednjeroč-nem obdobju ob 2 - odstotnim porastom števila krav naraščala povprečno letno z 4,3 - odstotno stopnjo. Hitrejša rast proizvod-nje mleka od rasti staleža živine bo predvsem posledicaselekcije živine, izboljšave travnikov in kvalitetnejšega krmljenja. Istoča-sno bodo imeli tudi poljedelsko proizvodnjo, proizvajali bodo predvsem krmo za živino. Organizacija ne planira porasta proiz-vodnje krme, ker bo stalež živine ostal na isti ravni. Prizadevanja pa bodo usmerjena v proizvodnjo kvalitetnejše krme. TZO Vič bo razvijal na barjanskem področju, kjer obstaja za-dostna krmna baza sena, konjerejo. Stalež konj se bo večal 20 % letno. Hkrati bo razvijala v hribovitih predelih ovčerejo. Stalež živine planira organizacija povečati 50 - odstotno letno, tako da bo imela konec srednjeročnega obdobja 264 ovac. Razvijala bo tudi prašičerejo, kjer namerava povečati stalež živlne letno za 2,6 - odstotkov. Z navedenim povečanjem živine na vseh področjih bo TZO Vič povečala proizvodnjo mesa za povprečno 3,5 -odstotkov letno in proizvodnjo mleka za 3,4 - odstotkov. KZ Velike Lašče bo v kooperanstkih odnosih z zasebnim sek-torjem povečala proizvodnjo mleka za 3,8 - odstotkov povečano letno, ter proizvodnjo mesa za 3,4 - odstotkov povprečno letno. Večanje kmetijske proizvodnje bo vezano tudi na rast števila kooperantov pri TZO Vič, kjer bomo dosegli vsaj 80 - odstotno zajetje kmečkih gospodarstev z območja zadruge. V zasebnem sektorju pa bomo spodbujali združevanje dela, sredstev in zemlje v okviru kmetijskih skupnosti, s čemer bomo dosegli racional-nejše gospodarjenje in s tem večanje proizvodnje. Hkrati pa bo potrebno sprovesti sistemske ukrepe za ustvarjanje stabilnih pogojev gospodarjenja in to tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Sočasno se bo vključila v stimuliranje rasti kmetijske proizvod-nje samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo z zbranimi sredstvi omogočala večja vlaganja v izboljšanje gospodarjenja. V srednjeročnem obdobju bo za te namene vložila 43.317.000. Osnovni cilj tega srednjeročnega obdobja bo zavarovati naj-boljša obdelovalna zemljišča pred odtujevanjem primarnih rab. 1. Cilji kmetijske zemljiške politike so: - zaščita kmetijskih zemljišč - aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč za kmetij-sko proizvodnjo, pri čemer se poleg gospodarskih meril upošte-vajo tudi druge vrednote kmetijskega prostora (varstvo krajine, SLO, samooskrba, socialna varnost ostarelih kmetov) - dolgoročno urejanje kmetijskih zemljišč (melioracija, agro-melioracije, komasacije, odkup, zamenjava itd,). 2. Plan razvoja: S prostorskim delom občinskega družbenega plana bodo opre-deljena zemljišča namenjana za potrebe kmetijstva in gozdarstva, ob upoštevanju družbenih potreb in naravnih razmer. Z upošte-vanjem kriterijev kvalitete kmetijskih zemljišč bodo v skladu z elementi prostorskega planiranja kmetijska zemljišča razvrščena v dve skupini: - v zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijstvo ter - druga kmetijska zemljišča za kmetijsko proizvodnjo v pove-zavi z drugimi interesi. Kmetijska zemljiška skupnost bo izvajala agro in hidromeliora-cijo, komasacije, menjave itd. v sodelovanju z kmetijskimi in gozdnimi organizacijami v občini, z zvezo vodnih skupnosti Slo-venije, OVS Ljubljanica Sava in krajevnimi skupnostmi. Pri tem bomo v hribovitih območjih občine (krajevne skupnosti Črni vrh, PolhovGradec-del, Horjul-del, Rakitna, Golo-Zapotok, Rob-del, Turjak-del, Velike Lašče-del, Želimlje-del, Iška vas-del) nadaljevali z uieditvijo poljskih poti, s krčenjem delrto zaraslih površin ter z razmejitvijo med gozdnimi in kmetijskimi površi-nami. V nižinskem delu občine (krajevne skupnosti Dobrova, Kozarje, Polhov Gradec - del, Horjul - del, Velike Lašče - del, Rob - del) bomo nadaljevali z hidro in agromelioracijami. Posebno mesto tu zavzema horjulska dolina, kjer načrtujemo ureditev 330 ha žem-Ijišč. V krajevnih skupnostih na barjanskem delu občine (Brezovica, Vnanje gorice, Notranje gorice, Podpeč-Preserje, Tomišelj-del, Ig, Želimlje, Barje, Krim Rudnik, Škofljicadel, Lavrica-del, Pijava gorica - del, Trnovo) bomo predvsem preprečili nadaljnje slabša-nje stanja na barju z čiščenjem in vzdrževanjem sekundarne in terciarne odvodne mreže. Boljšo organizacijo in večjo učinkovi-tost bomo dosegli z ustanavljanjem proizvodno-melioracijskih skupnosti. Na barjanskem predelu bomo z letnimi programi dela določili tudi postopno sanacijo poljskih poti in mostov. Glede na stopnjo dodelave projektne dokumentacije je pre-dnostni vrstni red investicij: - ureditev Horjulske doline (330 ha), - komasacija kmetijskih zemljišč, - urejevanje zemljišč v hribovitih območjih občine, - izvajanje hidro in agromelioracij na nižinskem predelu ob-čine (nebarjanske površine) - urejevanje barjanskega predela občine. Po tem prioritetnem redu se bo z ozirom na razpoložljiva sredstva z letnimi programi dela določil letni obseg investicij v agrarne operacije. Glavni vir financiranja KZS botudi vobdobju 1981-1985 odško-dnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. Dotok sredstev je odvisen od obsega in dinamike gradenj. 25 GOZDARSTVO 1. Analiza dosedanjega razvoja Zaradi velikega pomena gozda kot ohranjevalca in vira števil-nih naravnih bogastev, stabilizatorja in regeneratorja okolja v industrializirani krajini, pa tudi zaradi velikega gospodarskega in obrambnega pomena, je bila v srednjeročnem programu razvoja občine posebna pozomost posvečena tej gospodarski dejavno-sti. i Gozd pokriva 49,2 % vse površine občine, od tega je večina gozdov lesno proizvodnih. Najboljši gospodarski gozdovi so na področju Mokrca, Krima in Rakitne. Po kvaliteti jim sledijo goz-dovi na Polhograjskih Dolomitih, pa tudi gozdovi na Ljubljan-skem barju so dobro vzdrževani ravninski gozdovi. Med slabše gozdove sodijo tisti, ki sestavljajo zeleni pas Ljubljane, pa tudi nekateri gozdovi na robu Ljubljanskega barja sodijo mednje. V večjih strminah in ob bregovih vodotokov so zelo pomembni varovalni gozdovi - v Polhograjskih Dolornitih. Poleg navedenih so še gozdovi s posebnim pomenom oziroma naravni rezervati v dolini Iške ter na nekaterih področjih Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov. Kot prednostna naloga je bilo določeno zboljšanje gospodarje-nja z gozdovi, za kar so planirali vlaganja v mehanizacijo spravila lesa in sečnje, izboljšanje gozdnih komunikacij ter obnovo in sanacijo gozdov. Z gozdovi v društveni lasti kot tudi z gozdovi v zasebni lasti gospodarita po izdelanih gozdnogospodarskih načrtih na po-dročju občine dve gozdno-gospodarski organizaciji: DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana s svojimi temeljnimi organizacijami zdru-ženega dela in temeljnimi obrati za kooperacijo ter TOZD Velike Lašče DO Gozdno gosppdarstvo Kočevje. Analiza izvrševanja planov gozdnogojitvenih del ter vtaganj v preteklih letih srednjeročnega obdobja kažejo, da so plani zado-voljivo izvršujejo. 2. Cilji bodočega razvoja ¦ - izboljšanje drevesnih sestojev gozdov ter vlaganje v njihovo odpiranje za doseganje 0,8 odstotno letne stopnje v rasti sečnje, - nadaljnje varovanje kvalitetnih lesno-predelovalnih gozdov ter gozdov s posebnim pomenom, - nadaljnje vlaganje v gojitvena dela ter mehanizacijo gozdar-ske proizvodnje. 3. Plan razvoja ' ' , Plan Gozdnega gospodarstva obsega posamezne programe DO: TOZD Škofljica, Obrat za kooperacijo Škofljica, Obrat za kooperacijo Ljubljana in Obrat gozdarstva Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo. Srednjeročni plan gozdnega gospodarstva predvideva po po-dročjih letni obseg sečnje, kar je vsklajeno s plani gozdnogospo-darskih načrtov. Trend porasta obsega sečnje v okviru gozdno-gospodarskega območja Ljubljane povečan v primeru preteklega petletnega obdobja za stopnjo 4% t. j. letno za 0,8%. V družbe-nem sektorju bo blagovna proizvodnja lesa enaka sečnji, v zaseb-nem sektorju pa se bo zmanjšala za predvideno domačo upo-rabo, glede blagovne proizvodnje pa bo tudi 4% večja (1981-1985). Planska orientacija gospodarjenja z gozdovi mora biti v proizvodnji kvalitetnega lesa, kar je pogojeno z bogatimi potencialnimi rastišči. Gojitvena dela enostavne in razširjene reprodukcije se bodo količinsko letno povečale za 0,8%. Glede tehničnih naložb predvideva plan 1981-1985, da bo obseg izgradnje cest manjši, povdarjeno pa je večje vlaganje v rekonstrukcijo gozdnih prometnic, kar je nujno za težja tran-sportna sredstva. Predvidena so večja vlaganja v soinvestiranje v stroje za beljenje hlodovine. V gozdni mehanizaciji bo povečan strojni park tako, da bo možno spravilo s traktorji 70% lesa v družbenem sektorju in 40% lesa v zasebnem sektorju. V novem obdobju bodo prizadevanja usmerjena v povečanje ekonomično-sti, produktivnosti; stopnja lastnega mehaniziranega spravila lesa v družbenem sektorju se mora povečati za 2,5-krat. Ker gozdarska dejavnost ustvarja relativno nizek delež celotnega družbenega proizvoda v občini (o 1,0%), lahko pričakujemo v bodočem srednjeročnem obdobju zaradi povečanja stopnje pro-izvodnje (4 %) in dvig produktivnosi - tudi rast družbnega proiz-voda gozdarstva po posameznih področjih ter za celotno Goz-dno-gospodarsko območje Ljubljane. .-., ¦/•¦¦¦ :i$»:.:- Ptan blagovne proizvodnje 1981-1985 TehD.les: FroEtorski las: EkupaJ lglavcev liEtavcev iistavcev " prodaja TOZD ŠkoJCljica: - skupaj 81-85 34.850 17.000 9-500 61.350 - pov.letno 6.970 3.400 i.900 12.270 OK Ljubljaoa: - skupaj 81-85 41.500 22.500 7.500 71.500 - pov. lstno 8.JO0 4.500 1.500 14.300 OK - Škofljica: - Ekupa^ 81-85 76.500 13.500 - 90.000 - pov. letno 15.300 2.700 - 18.000 TOZD - Posestvo Ljubljanskih mlekarn - Obrat gozdarstvo: Lastni viri za enostavno in razširjeno gozdno biološko repro-dukcijo bodoznašali 1.265.100 din in sicer 565.100 din \z naslova biološke amortizacije gozdarstva, kar predstavlja 22% vrednosti enoletne blagovne proizvodnje. Za razširjeno gozdno biološko reprodukcijo je predvidenih 700.000 din ki bodo pokrita 300.000 din iz ostanka dohodka obrata gozdarstvo, 400.000 din iz poslovriega sklada TOZD-a. Tuja sredstva za vlaganja v razširjeno gozdno biološko repro-dukcijo znašajo povprečno 780.000 din in bodo predvidoma pokrita s krediti SIS za gozdarstvo SRS. Investicije v gozdne komunikacije in mehanizacijo bodo zna-šale v obdobju 1981-1985 2.600.000 din ali povprečno letno 520.000 din. Predvidena vlaganja v nove investicije v obdobju 1981-1985 znašajo v celoti 10 000 000 din. Predviden letni posek - gozdna proizvodnja in prodaja: Drevesua posek v VTEta bruto m3 gozdna proizv. v neto m3 blaKovna prolzvodn.1 Tna prolzvodn.ia ij vrednost aia iglavci 1.300 listavci 1.400 1.100 1.230 1.100 1.230 1.375.000 1.168.500 SKUrAJ: 2.700 2.330 2.543.500 Frispevek za biološka vlaganga - letni prsdvideui obe«g: 1. Gojitev gozdov , 74 ha 419.600 2. Gojitveno odkazilo 2100 m3 40.500 3. Gozdno urejevalna dela 90 ba 45.000 4. ZDanstveno raziekovaluo delo 60.000 Lkupaj: prispsvek v biološka vlaganja Trgovina 565.100 1. Analiza dosedanjega razvoja V trgovinski dejavnosti na območju občine je v povprečju poslovalo 13 organizacij, ki so skupaj ustvarjale 22,5 odstotkov družbnega proizvoda občine. Glavni in najpomembnejši nosilec preskrbe v občini, tako po številu trgovin, kot po številu novih investicij, je bil DO Rožnik TOZD Dolomiti. Za izboljšanje osnovne preskrbe, ki je bil osnovni cilj srednjeročnega obdobja 19761980, je organizacija planirala izgradnjo 10 trgovin, s čemer bi se približali veljavnemu normativu 0,16 m2 prodajne površine na prebivalca. Zaradi številnih problemov pri njihovi realizaciji, so bile dograjene le štiri samopostrežne trgovine zastoji pa so bili tudi pri rekonstrukciji starih trgovin. Nosilec investicij je moral pri najemanju bančnih kreditov za-gotoviti precej visoko lastno udeležbo, med 30% in 40% vredno-sti investicije. Trgovska organizacija TOZD Dolomiti je podredila, v cilju ustvarjanja zadostnih lastnih sredstev, politiko oblikovanja in detitve družbenega proizvoda, pri čemer je zlasti omejila rast 26 osebnih dohodkov. Kljub temu pa zaradi nizke akumulativnosti ter problemov pri pridobivanju zemljišč in potrebne dokumenta-cije cilj ni bil dosežen. Ključni problemi tega obdobja so bili: - neurejeni dohodkovni odnosi med proizvodnjo in trgovino, - velika fluktuacija delovne sile zaradi specifičnih pogojev poslovanja (dvoizmensko delo, dežurstvo ob sobotah in prazni-kih...) in nezainteresiranost mladih za ta poklic, - dotrajanost opreme in zgradb, ki so v najemu in problematič-nost vlaganja v vzdrževanje le-teh, - nizka materialna opremljenost prodajaln in prodajnih mest, - nizka akumulativnost. 2. Cilji razvoja - izboljšanje oskrbe prebivalstva z izgradnjo novih objektov osnovne preskrbe 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Trgovina bo v tem srednjeročnem obdobju dosegala eno od najvišjih stopenj rasti družbenega proizvoda v občini - planirano 5,1 odstotno rastjo družbenega proizvoda je na drugem mestu takoj za industrijo. Število zaposlenih se bo pri tem dvigalo le 1,7 odstotno stopnjo rasti letno. Projekcija ustvarjanja družbenega proizvoda sloni na prijavljenih investicijskih projektih, planira-nem vključevanju kvalitetnih dejavnikov razvoja ter tudi doseda-njem gibanju družbenega proizvoda v tej dejavnosti. Z nadaljevanjem izgradnje trgovin osnovne preskrbe se bo približala kvadratura prodajnega prostora na prebivalca doseženi v mestu Ljubljani. Konec srednjeročnega obdobja bo doseženo 0,10 m2 prodajnega prostora na prebivalca. Hkrati bo potekala modernizacija in specializacija še obstoječih objektov, s čemer se bo izboljšalo poslovanje ter oblikovalo sodobnejše in cenejše manipuliranje z blagom. Nadalje si bomo prizadevali za boljšo in kvalitetnejšo preskrbo, poslovni čas pa prilagodili potrebam potrošnika. Trgovina na debelo bo dohodkovno povezana s proizvodnjo in bo v skladu s sedanjimi blagovnimi tokovi razvijala funkcijo organizatorja blagovnega prometa ter soustvarjalca v blagovni proizvodnji. Intenzivno se bo vključevala v izboljšanje preskrbe občanov z vsemi vrstami blaga. Hkrati bo širilo tudi skladiščne zmogljivosti. Z dohodkovnim povezovanjem s proizvodnjo bo dosegla večji količinski obseg poslovanja, konkurenčnost na tržišču, in intenzivnejšo izrabo poslovnih in skladiščnih kapaci-tet. (INV. glej družbeni dogovor čl. 26, 27, 21) Obrt , ** 1. Analtza dosedanjega razvoja Družbeni sektor obrti je ustvarjal v srednjeročnem obdobju 1976-1980 13,9% družbenega proizvoda gospodarstva občine. število organizacij je v letih srednjeročnega obdobja zaradi pre-hoda na novo enotno klasifikacijo dejavnosti v letu 1976 in zaradi organizacijskih sprememb nihalo. Obrt sicer ni velik ustvarjalec družbenega proizvoda občine, je pa zelo pomembna z družbenega stališča, ker dopolnjuje indu-9trijsko proizvodnjo in njeno ponudbo ter ponudbo ostalih go-spodarskih panog in kot taka omogoča skladen gospodarski razvoj. Raz6n DO Žimnica, ki je po neuspelem poskusu sanacije tež-kega gospodarskega stanja v letu 1980 prenehala delovati, so vse ostale obrtne organizacije v vseh letih srednjeročnega obdobja 1976-1980 dokaj uspešno gospodarile. Ker pa so to večinoma manjše delovne organizacije, ustvarjajo zelo nizke sklade, kar jim omejuje razvoj. Posledica tega je, da večina organizacij posluje v zastarelih in pretesnih prostorih ter z zastarelo opremo. Večjih investicij v analiziranem obdobju z izjemo DO Tekstilka, ki je zgradila 1980. leta nadomestni obrat, ni bilo. Ključni problemi dosedanjega razvoja so bili: - slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih in pomanjkanje kadra določenih profilov, - neustrezna organizacija poslovanja, ki je povzročila slabo izkoriščenost delovnega časa oziroma slabo izkoriščenost stroj-nih kapacitet, - prepočasno spreminjanje samoupravne organiziranosti v smislu določil zakona o združenem delu. Na območju občine je močno zastopana zasebna obrt. Za-sebna obrt se ni razvijala tako kot je bilo planirano, saj je ob-močje občine močno deficitarno v proizvodnji, zlasti pa v stori-tveni obrti. Število obrtnikov je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 poraslo za 158, vendar pa to ni zadoščalo za zadovo-Ijevanje potreb občanov v hitro urbanizirajoči se občini Prav tako je treba poudariti, da so obrtniki zaposlovali zelo malo delavcev in je bil porast števila zaposlenih zelo počasen. Tako konec leta 1980 odpade na delavnico le 1,4 delavca. Zelo zaskrbljujoče pa je padanje števila učencev na delavnico, ki ga beležimo v zadnjih dveh letih analiziranega obdobja. Hitro je naraščalo število avtoprevoznikov in obrtnikov s popol-dansko obrtjo, medtem ko je bil v srednjeročnem planu poudarek na razvoju obrti za osebne storitve ter na odpravljanju popoldan-ske obrti. ¦ Z davčno politiko se je sicer stimuliral razvoj obrti (odpiranje novifPdelavnic, investicije v razširitev kapacitet, prehod na redno obrt itd.) vendar pa le-ta ni imela ustreznega učinka predvsem zaradi prostorskih problemov. Za proizvodno obrt določene obrtne cone (n. pr. Elektromontaža, Kozarje, Rudnik, Dolgi most itd.) niso bile izkoriščene zaradi dolgotrajnih postopkov za prido-bivanje zemljišč. Pri storitveni obrti pa je zelo pereča problematika pridobivanja prostorov za detavnice. Zaradi nerešenih problemov virov finan-ciranja izgradnje prostorov namenjenih obrti v novih in starih soseskah v občini, se le-ti niso gradili. Storitvena obrt zaradi visokih stroškov nakupa prostorov ni zainteresirana za financira-nje izgradnje, temveč za pridobivanje prostorov v najem. Ključni problem dosedanjega razvoja so bili: - zaostajanje razvoja obrti za potrebami gospodarstva in ob-čanov s poudarkom na večanju deficitarnosti storitvenih obrti, - prepočasno reševanje problema financiranja izgradnje pro-storov namenjenih obrtnim dejavnostim, - dolgotrajni postopki pri pridobivanju zemljišč v že oblikova-nih obrtnih conah, - neugodna starostna struktura zaposlenih - padanje števila učencev v obrti. , 2. Cilji razvoja v obdobju 1981-1985 - doseganje razvoja na kvalitetnih osnovah s poudarkom na večjem povezovanju obrtnih organizacij, POZD in obratovalnic samostojnih obrtnikov z industrijskimi organizacijami združe-nega dela, - razširjanje proizvodnje, ki nadomešča uvoz in pomeni boga-titev ponudbe na domačem trgu, - izvajanje investicij, ki ustrezajo kriterijem prestrukturiranja gospodarstva po sprejetih rokih njihove izdelave, - oblikovanje take politike najemnin poslovnih prostorov v družbeni lasti, ki bo vzpodbudila oživljanje deficitame storitvene dejavnosti, - uvajanje ukrepov, ki bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva in sicer na področjih: davčne politike, financiranje izgradnje poslovnih prostorov, urejanju prostorske problematike ter politike cen. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 V družbenem sektorju pričakujemo v tem srednjeročnem ob-dobju hitrejši razvoj od doseženega v obdobju 1976-1980. Do-končana investicija DO Tekstilka, ki bo dala investicijski efekt šele v letu 1981 ter dokončanje širitve prodajno-servisnega ob-jekta DO Slovenija avto TOZD Zastava servis, bosta omogočili doseči najmanj 4,8 odstotno povprečno letno rast. Ob 1,5 od-stotni letni rasti zaposlovanja bo organizacijam omogočeno do-segati 3,2 odstotno rast produktivnosti dela. Hkrati pa bo rast družbenega proizvoda morala biti tudi posledica uvajanja kvali-tetnih dejavnikov, saj so vse organizacije manjše ter jim nizka akumulacija ne bo omogočila večjih vlaganj v modernizacijo proizvodnje in uvajanje novih tehnologij. 27 Med kvalitetne dejavnike razvoja, ki bodo v tej dejavnosti igrale pomembnejšo vlogo štejemo z boljšo organizacijo poslovanja in proizvodnje, ki bo omogočila večje izkoriščanjestrojnih in delov-nih kapacitet. Poleg navedenih sta prijavljeni še dve investiciji in sicer organi-zacij DO Mizarstvo Vič in DO Mizarstvo Trnovo. V obeh primerih se bo vlagalo v modernizacijo ter bosta investiciji glede na roke dokončanja vplivali na hitrejšo rast družbenega proizvoda obrti šele po letu 1985. - v cenah lz leta 1979 .. ' . - v 000 din laveetitor invešticije predrač. x t irrednoBt DO Slovenija avto razširitav pro-TOZS Zastava servie ^r"1""" 1)0 Mizarstvo Vič modernizacija proizvoduos DO Mizarstvo Trnovo 179.100 1981 2J.810 1985 16.860 po 1985» Še nadalje bo potekala aktivnost na spreminjanju samo-upravne organiziranosti obrtnih organizacij. Cilj bo doseči traj-nejše kooperantske in dohodkovne odnose. V zasebnem sektorju bomo z izvajanjem ustrezne politike naje-manja poslovnih prostorov, financiranja izgradnje poslovnih pro-storov, davčnih olajšavter politike cen spodbujali razvoj obrti na najbolj deficitarnih območjih občine. Ustanovljen bo sklad za financiranje izgradnje poslovnih pro-storov namenjeni obrti in sicer tako v že zgrajenih soseskah kot tudi sočasno z izgradnjo novih sosesk. Oblikovali bomo stimulativno davčno politko z uvajanjem pav-šalnih obdavčitev za storitvene, servisne dejavnosti in popravilo. Prav tako bomo spodbujali interes za osebno delo z davčnimi olajšavami za zasebnike. Za hitrejšo rast storitvene dejavnosti bomo spodbujali razvoj dopolnilne popoldanske obrti na po-dročju servisiranja in drugih manjših popravil. Medtem ko bomo skušali v čim večji meri preusmeriti drugo popoldansko obrt v celodnevno, ker bo to pomemben dejavnik odpravljanja deficitar-nosti v več panogah obrti. S sprejetjem družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma o oblikovanju cen proizvodov in storitev bodo od-pravljeni tisti posegi na politiko cen, ki so do sedaj negativno vplivali na hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti. Cilj bo oblikovati take cene, ki bodo omogočile obrtnikom oblikovanje akumulacije na ravhi doseženi v družbenem sektorju oziroma potrebni za nadaljnji razvoj. Prostorsko zahtevne proizvodne in storitvene dejavnosti bomo usmerjali v obrtne cone: - VM 2 - območje pri Dolgem mostu - VM 4 - območje ob zahodni obvoznici v Kozarjah - VM 5 - območje ob Tržaški cesti in železniški progi Ljublja-na,-Postojna - RM 1 - območje med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico S skupno akcijo vseh odgovornih organizacij bomo zagotovili hitrejše pridobivanje zemljišč. Z vsemi navedenimi ukrepi bomo pospešili razvoj naslednjih storitvenih dejavnosti: popravljanje in vzdrževanjegospodinjskih aparatov in naprav, popravljanje čevljev, popravljanje kmetijske mehanizacije, avtoservisne storitve in druge. Gostinstvo in turizem v , - 1. Analiza dosedanjega razvoja Gostinstvo družbenega sektorja je v primerjavi z drugimi pano-gami gospodarstva slabo razvito in ustvarja le okoli 1,7% družbe-nega proizvoda gospodarstva v občini. V družbenem sektorju posluje ena sama gostinska organizacija združenega dela s sede-žem v občini. To je gostinsko podjetje Vič s 7 obrati (Mirje, pri Marnu, Pod Rožnikom, Otok Vis, Pod Vrbo, Polhograjski dom, ¦ ' *¦¦" Kurešček) in izločeno enoto gostilno Vinska trta na območju občine Center. Gostinska podjetja s sedežem v drugih občinah so prisotna le s tremi obrati: Daj-dam z restavracijo Livada, Hotel llirija z gostilno Katrca in Figovec z gostilno Krim. Vsi gostinski obrati razen Polhograjskega doma in obrata na Kureščku, so locirani na ožjem mestnem območju. V planskih usmeritvah smo se opredelili predvsem za adaptacije in razširitve obstoječih zmogljivosti s ciljem povečanja ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter dviga kvalitete storitev, evidentirali pa nekatere možnosti razvoja vlaganja predvsem ob vpadnicah, kjerso pogoji za razvoj družbenega sektorja gostinstva velike Dopolnilo slabo razvitemu družbenemu sektorju gostinstva predstavlja zasebni sektor z 61 gostinskimi obrati in skupno kapaciteto 3707 sedežev. Prav tako kot družbeni sektor je tudi zasebni sektor gostinstva v pretežni meri lociran na mestnem območju občine. V srednjeročnem obdobju na področju zaseb-nega gostinstva ne beležimo nobenih bistvenih premikov, ne po številu obratov, niti po sedežnih kapacitetah. Določen del sred-stev so zasebni gostilničarji sicer uporabili za izboljšanje opreme, inventarja, poslovnih prostorov, vendar izključno v mejah obsto-ječih gostinskih zmogljivosti in minimumu zahtev urejenosti. Ključni problemi tega obdobja so bili: - nizka rast celotnega prihodka in s tem slaba akumulativnost organizacij združenega dela - nerazživeta izpeljava samoupravnih sprememb v smislu do-hodkovne povezave in združevanja sredstev za razvoj gostinstva na območju občine - velika fluktuacija zaposlenih kot posledica neizdelanega si-stema nagrajevanja in slabih delovnih pogojev - pomanjkanje kadrov v zasebnem gostinstvu kot posledica slabih delovnih pogojev ter neugodna starostna struktura lastni-kov obstoječih obratovalnic 2. Cilji: -,..-.¦¦• - aktivirati vse možne dejavnike za povečanje sedežnih zmog-Ijivosti - zboljšati kakovost gostinskih storitev .-'.-";';' ' - urejanje turističnih centrov - nadaljnji razvoj kmečkega turizma in oddajanje zasebnih turističnih sob 3. Plan razvoja obdobja 1981-1985 Do leta 1985 ni predviden večji razvoj te dejavnosti saj se bodo vršile investicije le v razširitev in modernizacijo obstoječih objek-tov. Projekcija rasti družbenega proizvoda za to obdobje je 4,5%, rast zaposlovanja pa 1,7%. . - Gostinsko podjetje Vič bo v srednjeročnem obdobju - rekonstruiral, adaptiral in povečal sedežne kapacitete obrata Pod Rožnikom - dokončal investicijo gostilne Otok Vis, s katero bo pridobil nove sedežne kapacitete, - uredil slaščičarno v gostilni Pod Vrbo, . - odupil in uredil pizzerijo na Trnovem. Večjo investicijo planira le DO Daj-Dam, ki namerava urediti turistični camping ter zgraditi vse ostale potrebne spremljajoče objekte (trgovino, bife, recepcijo itd.). Da bi dejavnost gostinstva in turizma pokrivala potrebe v občini bomo z ustrezno politiko razvoja v srednjeročnem obdobju mo-rali zagotoviti: - učinkovitejše povezovanje družbenega gostinstva v okviru turistične poslovne skupnosti pri SOZD GHT z večjo možnostjo enakomernega in usklajenega razvoja turistično gostinske dejav-nosti v občini in Ljubljani, - da bo pri najemanju kredita pod ugodnejšimi pogoji občina v okviru družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospo-darstva podpirala gradnjo novih gostinskih objektov (razen bife-jev in okrepčevalnice), - nadaljnji razvoj kmečkega turizma predvsem v dolomitskem predelu občine, še posebej zaradi možnosti kreditiranja naložb v kmečki turizem z enakimi pogoji, kot so jih deležna vlaganja v modernizaciio in sanacijo kmetij. 28 P^SOCIALNI RAZVOJ y : ; Socialno varstvo Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, stanovanjske gradje, otroškega varstva, socialnega skrbstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja združene v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva, bodo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zagotavljale usklajenost razvoja socialnega varstva z razvojem družbene reprodukcije, poglabljanje in razvi-janje samoupravnih odnosov, uveljavljanje in krepitev delegat-skegd siste a in zagotovitev neposrednega vpliva delavcev, de-lovnih Ijudi in občanov na sprejemanje odločitev v politiki social-nega varstva. S samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in usklaje- vanju planov za zagotavljanje socialno-varstvenih pravic v ob- dobju 1981-1985 bodo skupnosti združene v skupnost social- nega varstva določile: . - prednostnenalogesocialnegavarstvavobdobju 1981-1985, - skupna izhodišča za izpeljavo solidarnosti na področju so-cialnega varstva, - načela in kriterije za uveljavljanje socialno varstvenih pravic, - načela za valorizacijo socialno-varstvenih dajatev, - uvajanje novih socialno-varstvenih pravic v odbobju 1981-1985, - investicije skupnega pomena na področju socialnega var-stva, - način usklajevanja socialno-varstvenih programov. Prednostne naloge socialnega varstva v obdobju 1981-1985 bodo naslednje: - izenačevanje pogojev za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, - program skupnih in solidarnostnih nalog družbenega var-stva otrok, - naložba skupnega pomena in sicer izgradnja varstveno de-lovnih in bivalnih kapacitet delovnega centra za duševno priza-dete občane, - - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ¦ - usposabljanje, dokvalifikacija in prekvalifikacija delavcev v organizacijah združenega dela naše občine, - odprava stanovanj VI. in VII. kategorije in odprava barakar-skih naselij, - posvetitev posebne skrbi in pozornosti položaju delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, upokojencem z nižjimi pokojninami in občanom, ki so odvisni od družbene denarne pomoči. Za uresničevanje in izvedbo teh nalog bo skupnost socialnega varstva koordinirala svoje delo z vsemi tistimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki jih združuje z namenom čim učinkovi-tejšega reševanja socialne problematike delovnih Ijudi in obča-nov. Podrobni srednjeročno programi samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva so razvidni v nadaljeva-nju družbenega plana socialnega razvoja občine. Investicije: Občinska skupnost socialnega varstva bo prevzela koordina-cijo med republiškimi in občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za izgradnjo internatnih kapacitet Doma Malči Belič. Dom za otroke in mladino Ijubljanskega in drugih območij Slove-nije bo imel 120 mest, gradnja se bo pričela leta 1982, vrednost investicije je 60-70 milijonov din. Finančna sredstva bodo zago-tovile skupnosti socialnega skrbstva Ijubljanskih občin, republi-ška izobraževalna skupnost, sklad dijaških in študentskih domov in neposredni prispevki občanov. Zaposlovanje . ¦ 1. Analiza dosedanjega razvoja Organiziranost in programi delovanja skupnosti za zaposlova-nje so v obdobju 1976-1980 doživeli pomembne kvalitetne spre-membe. V letu 1978 so bile ustanovljene občinske skupnosti za zaposlovanje in medobčinska skupnost za zaposlovanje. V obdobju 1976-1980 se kažejo v Ljubljani, kakor tudi v naši občini na področju zaposlovanja naslednje značilnosti: - zaposlovanje je potekalo precej ekstenzivno predvsem v prvih letih srednjeročnega obdobja, v letu 1979 in 1980 pa se je bistveno umirilo, - na rast družbenega proizvoda je preveč vplivala rast zapo-slovanja in premalo produktivnost, - visoka stopnja rasti zaposlovanja prebivalstva je imela za posledico polno zaposlenost priliva kadrov iz demografskih vi-rov, - brezposelnosti je bilo relativno malo, - kvalificijska struktura je sorazmerno ugodna na kar vplivajo nekatere fakultete in znanstveno raziskovalne organizacije, - fluktuacija delavcev je bila v celotnem razdobju izredno velika. 2. Cilji bodočega razvoja • . Cilji razvoja skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981-1985 temeljijo na predvidenem družbeno-ekonomskem razvoju ob-čine, povezanem z razvojem zapcislovanja in upoštevajoč speci-fične elemente v občini. Programska izhodišča skupnosti za zaposlovanje so naslednja: - ohranjanje polne zaposlenosti domicilnega prebivalstva, - racionalno in produktivno zaposlovanje s ciljem zmanjševa-nja deleža zaposlovanja v rasti družbenega proizvoda in poveča-nja deleža produktivnosti, - usklajevanje med kadrovskimi plani združenega dela in ka-drovskimi viri v okviru letnih kadrovskih bilanc, - poklicno usmerjanje mladine in odraslih vsistemu usmerje-nega izobraževanja v tiste smeri in poklice, ki jih združeno delo potrebuje, - usmerjanje mehanskega priliva iz drugih območij na opti-malni nivo, upoštevajoč realne kadrovske potrebe združenega dela in minimalne standarde. 3. Plan razvoja ' "¦" Samoupravna skupnost za zaposlovanje bo v obdobju 1981-1985 za uresničevanje zastavljenih ciljev posvetila posebno pozornost naslednjim nalogam: - načrtovanje in izvajanje kadrovske politike, - zaposlovanje iskalcev zaposlitve, - zaposlovanje delavcev, iz začasnega dela v tujini, - vključevanje invalidnih oseb v delo, - zaposlovanje na osnovi usposabljanja in prekvalifikacij, - poklicno usmerjanje, - štipendiranje iz združenih sredstev, - izdelava nomenklatur in profilov poklicev, - obdelava statističnih elementov, - razisUovalno delo na področju zaposlovanja, . - zagotavljanje socialne varnosti brezposelnih. • , Socialno skrbstvo . . . ¦ ¦ ( 1. Analiza dosedanjega razvoja Temeljno izhodišče socialno skrbstvene dejavnosti v občini je s povezovanjem, koordiniranjem in dograjevanjem skladno z dru-gimi družbenimi dejavniki, krajevnimi skupnostmi in samouprav-nimi skupnostmi, oblikovanje takšnega socialno varstvenega si-stema, ki bo zagotavljal socialno vamost občanov in delovnih Ijudi na vseh nivojih družbeno ekonomske stvarnosti. Ob analizi dosedanjega razvoja osnovne dejavnosti beležimo pomembne pozitivne premike tako vsebinske narave kot tudi izboljšanje materialnega položaja. Istočasno pa ugotavljamo, da se pomembno spreminjajo oblike in kvaliteta dela, odvisno od specifičnih družbeno ekonomskih gibanj in značilnosti popula-cije občine. Demografska značilnost občine (število starih oseb nad republiškim povprečjem, mestne in obmestne krajevneskup-nosti itd.) nosi s seboj konsekvenco tako socialnega kot sociolo-škega značaja, ki bistveno pogojujejo tako strokovno kot mate-rialno usmeritev skrbstvene dejavnosti. Ugotavljamo pomemben porast: - družbeno denarnih pomoči občanov brez sredstev za preživ-Ijanje ali z nezadostnimi sredstvi, 29 - kritja stroškov oskrbe v zavodih za ostarele občane, - porast pojava mladostnega prestopništva, - nerešene probleme v zvezi s stanovanjsko problematiko. Na področju socialnega skrbstva v občini Vič-Rudnik delujejo tri izvajalske OZD, in sicer Center za socialno delo, Dom na Bokalcah in Mladinski dom Malči Belič. Pri razvoju socialno skrbstvene dejavnosti in realizaciji načrto-vanja nalog je odigral pomembno vlogo Center za socialno delo, kljub delovanju pod kadrovskim normativom. Ugotavljamo na-mreč, da je še vedno nezadovoljivo vključevanje drugih dejavni-kov v občini, ki bi s svojo aktivnostjo bistveno pripomogli k preventivi socialno skrbstvene problematike. Pomembni uspehi v sami politiki socialnega skrbstva in konkretni aktivnosti so bili zlasti naslednji: - izvajanje enakih oblik dejavnosti socialnega skrbstva, - oblikovanje skupnih meril za vrednotenje programov, - strokovna povezanost in izobraževanje strokovnih delavcev. Odprta nerešena vprašanja pa so zlasti neenotni krlteriji reše- vanja posameznih oblik socialno skrbstvene dejavnosti kot na primer: - pomanjkljivi kriteriji prispevkov oziroma doplačil svojcev, - nerešena vprašanja Disciplinskega centra, - nerazvite oblike preventivnega dela, - pomanjkljiva koordinacija in razmejitev dejavnosti in obvez-nosti z drugimi SIS, - reševanje stanovanjske problematike v dogovoru s stano-vanjsko skupnostjo. 2. Cilji bodočega razvoja Cilji razvoja socialnega skrbstva v obdobju 1981-1985 so na-slednji: - zagotovitev ustreznih enotnih kriterijev in sredstev za uve-Ijavljanje osnovega cilja skrbstvene dejavnosti - socialne varnosti vsem kategorijam občanov, ki so take pomoči potrebni, - vsebinsko dograjevanje in širjenje vseh oblik socialno skrb-stvene dejavnosti za zadovoljevanje preventivno In korekcijo vseh potreb, ki opredeljujejo varstvo in pomoč otrokom, družine in odraslihoseb-vseh kategorij koristnikovsocialnegaskrbstva, - voditi in dograjevati usklajevalno politiko na nivojih občina--mesto-repubtika z upoštevanjem solidarnosti in vzajemnosti ter z dograjevanjem pri oblikovanju dogovorjenih programov, - usmeritev v izdelavo konkretnih programov za razvoj preven-tivne dejavnosti, zlasti na področju mladoletnega prestopništvaz vključevanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov tudi izven strokovne službe (s posebnim poudarkom na KS in ZSMS), - usklajevanje in dograjevanje v smeri razmejitve in koordina-cije storitev in sredstev med vsemi, SIS ki zagotavljajo socialno varstvo, - reševanje socialno skrbstvene problematike na vseh nivojih s povezovanjem v okolju, kjer Ijudje žive in delajo z organizira-njem in razvijanjem vseh oblik socialne pomoči (KS, združeno delo, družbeno politične organizacije in skupnosti). 3. Plan razvoja 1. Samoupravna organiziranost Glede na to, da ugotavljamo premajhno povezanost, koordini-ranje in razmejevanje med interesnimi skupnostmi, katerih dejav-nost zadovoljuje socialno varstvo občanov. V naslednjem sred-njeročnem obdobju načrtujemo reorganizacijo skupnosti social-nega skrbstva, ki naj bi zagotovila še večjo stopnjo podružbljanja na vseh nivojih v skladu z novimi usmeritvami delovanja SIS. 2. Obseg dejavnosti socialnega skrbstva a) Na področju varstva otrok in družine: - rejništvo: Že v letu 1981 bomo pristopili k analitični proučitvi te dejavno-sti zaradi porasta potreb po tovrstni pomoči, kar izvaja pretežno iz naraščajoče stanovanjske problematike. Izboijšali bomo skrb za otroke - rejence in bolj načrtno izbirali rejniške družine s poudarkom na iskanju rejnic v lastni občini ter z upoštevanjem kriterijev kulture, stanovanjske, zdravstvene in materialne ravni Strokovno delo bomo usmerili v intenziviranje in usmerjanje pnmerne čustvene vezi med otroci in starši h katerim bi se ti otroci v najkrajšem možnem času zopet vrnili. ¦-, i,)4 - nezakonska rojstva: ;f Poleg ugotavljanja očetovstva in pomoči pri uveljavljanju pre-živninskih zahtevkov bo osnovna skrb v vsestranski pomoči ma-teram in otrokom pri urejanju vseh spremljajočih problemov, tudi reševanje stanovanjskih problemov v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo in OZD. - pomoč otrokom v telesnem in duševnem razvoju: Njihovo vključevanje v razne oblike usposabljanja. - družbeno neprilagojena mladina in otroci: Zaradi porasta te problematike bomo usmerili svoje delovanje v preventivne oblike dela, z vključitvijo vseh odgovornih družbenih struktur in družbenih organizacij. Izvajali bomo strožji nadzor, strokovno svetovanje in vodenje, zavodske in druge disciplinske ukrepe! razvijali grupno dinamiko. Pri delu bomo izhajali iz stro-kovne analize, ki smo jo izvedli za preteklo petletno obdobje. Posebno skrb bomo posvetili obravnavanju in vodenju staršev te populacije z namenom razvijanja zdravih družinskih odnosov. - razveze zakonskih zvez: Tudi na tem področju bomo prenesli težišče strokovnega dela z dosedanjega porazveznega stanja na situacijo pred razveznim postopkom. To vrsto strokovnega dela bomo vsebinsko vezali na novo dejavnost socialnega skrbstva - izvajanje spravnih posku-sov v okviru novo ustanovljene zakonske svetovalnice, ki že deluje na Centru za socialno delo. - predzakonsko in zakonsko svetovanje: Bo potekalo v smislu vsebinskih izhodišč te nove institucije, ki je organsko vklopljena v celotno področje skrbstvene dejavnosti na področju izobraževanja, vodenja in razvijanja humanih od-nosov med partnerji in vloge otrok v družinski skupnosti. - materialno prizadeti otroci in družine: Prizadevali si bomo zagotoviti tej kategoriji normalne življenj-ske razmere z denarno pomočjo za plačilo šolske prehrane, plačilo ali doplačilo v VVZ, plačilo šole v naravi, plačilo hotel-skega dela preventivnega zdravljenja, regresiranje letovanja, do-delitev otroškega dodatka otrokom iz socialno ogroženih kmeč-kih družin v sodelovanju skupnosti otroškega varstva, - skrbništvo nad mladoletnimi osebami: bomo izvajali pri otrocih, ki nimajo staršev ali katerih starši niso sposobni skrbeti zanje. Namen izvajanja skrbništva in iz tega izhajajoči ukrepi bodo naslednji: zaščita pravic in koristi, pomoč pri šolanju (vsebinska in materialna), skrb za zdrav psihosocialni razvoj in odpravljanje eventuelnih razvojnih in drugih motenj, pravilna izbira skrbnikov in raziskovalne naloge na tem področju, b) Področja varstva odraslih: - zavodsko varstvo: Skupnost socialnega skrbstva bo reševala problematiko name-ščanja ostarelih oseb v splošne in posebne socialne zavode, zagotavljanja sredstev za vse občane, ki so tega ukrepa potrebni oz. si ga žele, v tesnem sodelovanju s KS, gerontološkim združe-njem, zdravstveno službo ter samimi zavodi, - nega in oskrba na domu in v drugi družini: To obliko bomo zaradi naravne ustreznosti še naprej dograje-vali in razvijali v sodelovanju s socialno zdravstvenimi komisijami v KS, zdravstveno patronažno službo, rdečim križem in občani posamezniki, s poudarkom na razvijanju sosedske pomoči. - odrasle osebe pod skrbništvom: Posebno skrb bomo posvečali pravilni izbiri skrbnikov s tesnim sodelovanjem KS. Opravljali bomo raziskovalno delo z namenom izboljšanja skrbi in zaščite varovancev, ki niso sposobni skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter upravljati s svojim premože-njem, - družbeno denarne pomoči: Izvajali bomo postopke za uveljavljanje vseh oblik družbeno denarnih pomoči (edini vir, dopolnilni vir, začasne pomoči, en-kratne pomoči) v skladu z dogovorjenimi kriteriji Prizadevanja bomo usmerili v zagotavljanje takih višin in oblik družbeno de-narnih pomoči, ki bodo upravičencem v resnici zagotavljale so-cialno varnost, ,. \ . , 30 - družbeno neprilagojene osebe: Alkoholiki: Razvijali bomo take oblike strokovnega dela na tem področju, ki bodo nujno vključjevale tudi tiste družbene dejav-nike, ki se po svoji naravi morajo vklapljati v reševanje te proble-matike. Akcijski program boja proti alkoholizmu nujno temetji na dejstvu, da alkoholizem ni samo socialno skrbstveni problem, temveč splošni družbeni problem, ki se odraža na vseh področjih družbenega dogajanja, Odpuščene obsojene osebe: V skladu z novim zakonom bomo izvajali varstveni nadzor nad pogojno obsojenimi osebami, nudili vso možno pomoč pri resocializaciji in ponovni vključitvi v nor-malno življenje in delo, s tem da bomo strokovno delo izvajali in načrtovali že v času prestajanja zaporne kazni v sodelovanju s sodišči in zapori, - ostale kategorije družbeno neprilagojenih, deviantnih ali duševno bolnih občanov bomo obravnavali po načelih strokov-nega socialnega dela, z realizacijo vseh oblik in ukrepov mate-rialne in nematerialne pomoči skrbstvenih organov, v sodelova-nju z ustreznimi strokovnimi inštitucijami. 3. Investicije V srednjeročnem obdobju 1981-1985 so v okviru Skupnosti socialnega skrbstva predvidene naslednje investicije: - Adaptacija poslovnih prostorov Centra za socialno delo. Potrebna sredstva v višini 4.000.000 din bo skušala zagotoviti Skupnost socialnega skrbstva občine. Adaptacija bo predvidoma zaključena v letu 1982. - Sanacija stare stavbe Doma na Bokalcah. Potrebna sredstva znašajo 57.600.000 din. Adaptacija se bo izvajala postopoma. Z začetkom v letu 1980 in zaključkom v letu 1981. Finančna sred-stva bo zagotovila SPIZ 30.000000 din, neposredni prispevki občanov 27.000.000 din in skupnost socialnega skrbstva Ljub-Ijana Vič-Rudnik 600.000 din. - Izgradnja Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane. Sredstva se bodo združevala v okviru Mestne skupnosti socialnega skrbstva. Vrednost investicije je 62.214.000 din. Delež skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane znaša 6.000.000 din in sicer v letih 1981-1982. \z sredstev, ki se bodo združevala v okviru republiške skupnosti socialnega skrbstva bo zgrajen Zavod za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu, vrednost investicije je 187.000.000 din, kapaciteta 250 mest, investicija bo zaključena leta 1983. Otroško varstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja V okviru skupnosti otroškega varstva v občini in v mestu so se v srednjeročnem obdobju 1976-1980 z letnimi načrti usklajenimi s srednjeročnim planom zagotavljale in izvrševale naloge, ki so skupne otroku, družini, organizacijam združenega dela, krajevni skupnosti, družbenopolitični skupnosti in družbenopolitičnim or-ganizacijam. Naloge vsebinskega pomena v dejavnosti predšolske vzgoje in varstva so se izvajale kot enotni (zajamčeni) program, dopolnilni program in skupni program. Zajamčeni program obsega naloge, ki jih opravljajo VVO kot izvajalci, v okviru skupnosti otroškega varstva pa se izvaja me-njava dela in sredstev. Z dopolnilnim programom se ob spoznanju najnujnejših otro-kovih potreb, družine oziroma staršev in drugih načrtujejo in izvajajo tiste naloge, ki niso neposredno vključene v VVO (prido-bivanje novih zmogljivosti, otroška igrišča, letovanja itd). Skupni program se je izvrševal v okviru vzajemnosti in solidar-nosti v okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SRS. 1. Vzgojnovarstvena dejavnost Naloge vzgoje in varstva otrok opravlja v občini 7 samostojnih vzgojnovarstvenih organizacij s 13 enotami ter 7 vzgojnovarstve-nih enot, ki so združene z osnovnimi šolami (Brezovica, Ig, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Velike Lašče in OŠ Oskar Kova-čič). V občini je9krajevnih skupnosti brez objekta za vzgojnovar-stveno dejavnost. Potrebe družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini v veliki meri preraščajo možnosti vključitve v vzgojnovarstvene organizacije, kljub upoštevanju do 30-odstotne prekoračitve nor-mativov v VVO. Vzročna povezanost je v vse večji zaposlenosti žena oziroma obeh staršev, preselitvenemu prirastu mladih dru-žin ter vse večji osveščenosti staršev o potrebi vključevanja otroka v organizirano vzgojo. V planu pridobivanja novih zmogljivosti v preteklem srednje-ročnem obdobju v občini se izkazuje zaostajanje. Skupaj bo zgrajenih 626 mest, kar predstavlja 80.6 odstotno izvršitev sred-njeročnega plana. Ob sprejetju srednjeročnega plana razvoja otroškega varstva v občini je bil sprejet dogovor, da bo v obdobju 1976-80 v občini zagotovljeno vzgojnovarstveno delo v VVO za 40% predšolskegeneracije, kar jetemeljilo na intenzivni gradnji z dokončanjem objektov prvega in drugega samoprispevka ter razvojem varstvenih družin. Program vključitve otrok v VVO za navedeno obdobje pa bo izpolnjen le 36,6 odstotno. 2. Ključni problemi pri izvajanju dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok Mreža razvitosti za vzgojnovarstveno dejavnost v občinah Ljub-Ijane med posameznimi občinami zelo odstopa, kljub sprejetemu dogovoru o enotnosti Ijubljanskega prostora. še vedno je naj-nižja vključitev otrok v VVO prav v občini Ljubljana Vič-Rudnik, kar lahko ugotovimo iz tabele število vključenih otrok v WO v občinah Ljubljana. V notranji organizacijski strukturi VVO zelo primanjkuje oddel-kov prve starostne skupine (odd. dojenčkov). V oddelke je vklju-čenih 6-krat manj dojenčkov kot ostalih predšolskih otrok, če-prav jih je po generacijskem obsegu 1,5 krat manj. V skupščini skupnosti otroškega varstva občine in mesta, na sestankih s starši v VVO in drugih izvršilnih organov SOV, je nenehno prisotna kritična ocena z naslednjimi ugotovitvami: - premajhne zmogljivosti VVO predvsem v novih soseskah imajo za posledico, da je 1658 nerešenih prošenj (stanje 30. 9. 1980), - pravilnik o kriterijih in merilih za sprejem otrok v WO, kot enem izmed elementov svobodne menjave dela, daje vse preveč možnosti socialno neurejenim družinam, družinam samohra-nilca-(ke) družinam s težkim gmotnim stanjem, ob pogoju oboje-stranske zaposlitve. S tem ni uresničeno temeljno izhodišče politike o pravici vzgoje in varstva vseh predšolskih otrok, ne glede na status in socialno urejenost družinske skupnosti, - v družinah mlajših staršev, ki so vrsto let vložili v študij, nastajajo socialni problemi, delovna moč z visoko kvalifikacijo ostaja doma zaradi varstva otroka, - zaradi stiske staršev VVO presegajo normativ števila vključe-nih otrok v posamezne oddelke, kar vpliva na kvaliteto vzgojnoi-zobraževalnega procesa, - veliko otrok živi odvojeno od družine pri bližnjih sorodnikih v drugih krajih, kar zelo vpliva na otrokov razvoj, zaradi pretrga-nega stika s starši v dobi, v kateri jih najbolj potrebuje, - vsakodnevna migracija otrok od kraja bivanja v oddaljene VVO negativno vpliva na otrokovo psihofizično počutje, starši pa zaradi gostote prometa zamujajo na delo. Poleg navedenih kritičnih ocen, je še vrsta odprtih vprašanj npr. delo v popoldanski izmeni, razvoj varstva v varstvenih druži-nah, počasna gradnja načrtovanih objektov za vzgojnovarstveno dejavnost. 2. Cilji bodočega razvoja Področje varstva in vzgoje predšolskih otrok na območju ob-čine je vključeno v dinamične tokove družbenega razvoja v občini in se na osnovi ocene razvojnih možnosti v okviru skupnosti otroškega varstva zastavljajo naslednji cilji: - pridobivanje in vključevanje v dejavnost nove prostorske zmogljivosti, za zagotovitev 50,17% vključitve vseh predšolskih otrok v občini v organizirano družbeno vzgojo in varstvo, - vse hitreje odpravljati razlike v razvojnih možnostih predšol-skih otrok, ki izhajajo zaradi pomanjkanja vzgojnovarstvenega prostora in različne razvitosti posamezne KS, z vključitvijo vseh 4 in 5-letnih otrok, ki niso vključeni v WO v 80-urni vzgojni pro-gram, 31 - intenziviranje varstva otrok v varstvenih družinah z redno zaposlitvijo varuhinje na domu, ki je ekonomsko, socialno in družbeno izredno pomembna stalna oblika vzogojnovarstvenega dela za otroke do 3 let starosti, - usmerjanje naporov v razreševanje problematike privatnega varstva ter ga načrtno preko strokovnega usposabljanja in drugih načinov spreminjati v organizirano obliko varstva otrok v varstve-nih družinah, - vključitev vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo, - otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju omo-gočiti vključevanje v razvojne oddelke pri VVO, - skupaj s krajevnimi skupnostmi, VVO, telesnokultumo in komunalno skupnostjo zagotavljati primeme površine za otroška igrišča, opremljanje, vzdrževanje le-teh ter organiziranje rednega dela z otroki na igriščih, predvsem na prostovoljni bazi, - sodelovanje pri načrtovanju in financiranju počitniških leto-vanj za predšolske otroke in izobraževanje staršev otrok, ki niso zajeti v VVO, - združevanje sredstev skupaj s starši - neposrednimi uporab-niki za plačilo storitev vzgojnovarstvenega dela, na osnovi dogo-vorjene vrednosti porabe dela in sredstev (ocene storitev) med uporabniki in izvajalci, z izvajanjem socialne politike v obliki diferencirane udeležbe v ceni storitev, na osnovi gmotne zmož-nosti družine, - pridobivanje strokovnega kadra za vzgojnovarstveno dejav-nost ob izvajanju družbenega dogovora o kadrovski in štipendij-ski politiki, vključitvijo izvajalcev v posebno izobraževalno skup-nost ter reševanjem stanovanjske problematike delavcev v VVO v okviru stanovanjske skupnosti, - preventivno zdravstveno varstvo otrok v VVO bo postalo obvezni del rednega programa zdravstvene skupnosti in zdrav-stvenih delovnih organizacij, - izvajanje programa nalog družbenega varstva otrok, ki ob-sega varstvo matere in novorojenca, otroški dodatek in denarne pomoči otrokom kmečkih družin v dosedanjem obsegu z dopol-nitvijo, da načrtujemo denarno pomoč tudi materi, kmečki proiz-vajalki, - uresničevanje programa skupnih nalog po načelu vzajemno-sti in solidarnosti preko Skupnosti otroškega varstva SRS s tem, da bo nadomestilo osebnega dohodka v celoti v pristojnosti Skupnosti otroškega varstva SRS, - izvajanje vzajemnosti in solidarnosti med občinami Ljub-Ijane, preko Mestne skupnosti otroškega varstva, skupaj z oprav-Ijanjem osnovnih administrativnih, planskih in računovodskih nalog v skupni strokovni službi, - poglabljanje samoupravne organiziranosti, - ustanavljanje vzgojnovarstvenih enot v KS, ki naj bi postale center neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na po-dročju vzgoje in varstva predšolskih otrok. 3. Plan razvoja 1. Samoupravna organiziranost Nadaljnji razvoj samoupravne organiziranosti izhaja iz zakona o družbenem varstvu otrok, ki določa, da se uporabniki sporazu-mevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščini skupnosti otroškega varstva. Za izvrševanje odločitev skupščine in za pri-pravo predlogov iz njene pristojnosti bo imela skupščina skupno-sti skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Število organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo bo skupščina določila s statutom tako, da jih bodo sestavljali samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcevza skupščino skupnosti otroškega varstva. Pristopili bomo k usta-navljanju enot otroškega varstva v KS, kjer se bodo združevale VVO kot centri vzgojnovarstvenega dela skupaj z družbenemi in družbenopolitičnimi organizacijami in občani v KS z namenom, da sprejemajo in usklajujejo programe potreb delavcev v združe-nem delu oziroma občanov, oblikujejo politiko razvoja, preko delegatov v skupščini SOV sodelujejo skupaj s starši pri nadzoro-vanju in izvrševanju dogovorjenega programa in sprejemajosku-paj z organi KS njihov razvojni program. 2. Obseg in vrsta dejavnosti Plan skupnosti otroškega varstva občine obsega naslednje skupine nalog: 1. Program vzgojnovarstvene dejavnosti v občini, ki obsega: a) dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v oddelkih I. sta-rostne skupine otrok (jaslični oddelek), - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v oddelkih II. sta-rostne skupine otrok (starostne skupine otrok nad 2 leti oziroma nad 34 mesecev starosti do vstopa v šolo), - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v razvojnih oddelkih (oddelki vključenih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju), - skupine otrok do 3 let v varstvenih družinah. Dnevno varstvo predšolskih otrok bomo zagotovili v naslednjem obsegu: 1980 1981 1982 1983 1984 1985 otroci.vkljuSeni v W0 2763 3313 3573 4o98 4338 4338 vsi otrooi v občini 7839 8ooo 8162 8323 8484 8646 ¦f. raožne vključitve 35,2 41,4 43,8 49,2 51,1 5o,l Prikaz števila na novo vključeniti otrok v VVO v obdobju 1981-1985 začetno stanje število novih skupaj 31.12.198o 1981 1982 1983 1984 1985 81-85 odd. otrok odd.ot. odd.ot.odd.ot. odd.ot.odd.ot.odd.ot. I.star.sk. 16 259 lo 12o 2 24 lo 12o - - - - 22 264 II. " 111 25o4 21 43o 12 236 21 4o5 12 24o - - 66 1311 skupaj no- ve vključit- ve 127 2763 31 55o 14 26o 31 525 12 24o - - 88 1575 V izvrševanju naloge vzgojnovarstvenega programa bodo izva-jalci pridobivali prihodek po načelu svobodne menjave dela. Starši - neposredni uporabniki storitev bodo združevali v skup-nosti otroškega varstva še naprej 50 % poprečne vrednosti dela v Ljubljani, vse v obliki diferencirane udeležbe v ceni, tj. najmanj 20 % in največ 70 % od vsakoletno dogovorjene cene storitve. Za varstvo otrok v varstvenih družinah se bodo medsebojna ra-zmerja v svobodni menjavi dela urejala na enakih osnovah in merilih kakor za druge oblike osnovne dejavnosti, po enotnih dogovorjenih osnovah za mesto Ljubljana v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Skupnost otroškega varstva bo v letnem finančnem načrtu zagotovila tudi začetna sredstva za najnujnejšo opremo za pričetek dela varstvene družine. V vzgojnovarstveno dejavnost vključujemo tudi zdravstveno preventivo kot nujno dejavnost, ki je v programu zdravstvene skupnosti. b) Zagotovljeni program - izvajanje vzgojnega programa celoletne priprave otrok za vstop v osnovno šolo (mala šola s 120-urnim programom), - izvajanje 80-urnega vzgojnega programa za 4 in 5 letne otroke, ki niso vključeni v VVO. Oblika izobraževanja priprave otroka za vstop v OŠ se s 1. 1. 1981 prenese v pristojnost skupnosti otroškega varstva od izo-braževalne skupnosti. Vzgojnega programa male šole, ki je celo-letna, so udeleženi vsi otroci pred vstopom v OŠ, ki niso vključeni v VVO. Program bodo izvajale VVO s strokovnimi kadri VVO bodo izvajale tudi nalogo 80-urnega vzgojnega programa za 4 in 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO. Število vključenih otrok v »malo šolo« in 80-urni program: 1981 1982 1983 1984 1985 mala šola 80-urni vzgojni program 792 361 792 361 792 361 792 361 792 361 Vzgojni program »male šole« in 80-urni vzgojni program, ki se šteje kot zagotovljeni program, je za starše - neposredne uporab- 32 nike brezplačen. Izvajalcem tega programa zagotavlja plačilo SOV v vsakoletni dogovorjeni vrednosti opravljenega dela. c) Program družbenih denarnih pomoči v obliki otroških dodat-kov je sestavni del programa SOV občin. Otroški dodatek se bo postopno po številu upravičencev zmanjševal, nasprotno se bo povečala višina denarne pomoči. Vzajemnost in solidarnost med občinami Ljubljane se bo izvajala v Mestni skupnosti otroškega varstva skupaj z opravljanjem osnovnih administrativno, planskih in računovodskih nalog v skupni strokovni službi. Po principu delovnega mesta bo v občini Ljubljana Vič-Rudnik prejemalp družbeno denarno pomoč naslednje povprečno število otrok v posameznem letu v razdobju 1981-1985: delavcev in edinih hranilcev težje telegno kmečkih kmečkih kraefikfti upokojencev delavcev in upo- in duševno pri-družin edinih težje kojeneev zadetih hranil- telee. oev in duS priza-_______________________._______________________________detih 4376 621 373 34 15 d) Dogovorjeni dodatni program občine in mesta obsega: - pridobivanje novih zmogljivosti, - rogram kadrov za izvajanje vzgojnovarstvenega programa, - program drugih skupno dogovorjenih nalog v občini in me-stu Ljubljana, - program družbenega varstva otrok v izjemnih razmerah. Skupnost otroškega varstva bo v okviru dopolnilnega pro- grama sodelovala pri financiranju gradnje objektov iz samopri-spevka II. VVO bodo izločale 75 % združene amortizacije nepri-mičnin in jo združevale v MSOV s tem, da se po medsebojnem samoupravnem sporazumu ta sredstva lahko namenijo za nove zmogljivosti ali za povečanje zmogljivosti, tako kot določa zakon o amortizaciji osnovnih sredstev. Za investicijske naložbe, za katere ni zagotovljenega vira, je izredno pomembno sodelovanje vseh občanov in delovnih Ijudi, da z združevanjem sredstev v obliki samoprispevka III sprejmejo skupno solidarnost novi gene-raciji, ki bo nadaljevala z delom v naši socialistični samoupravni skupnosti. V preostali del programa vključujemo vse dosedanje naloge dogovorjenega dodatnega programa v občini in mestu: - zagotavljanje sredstev za odplačevanje anuitet prevzetih po-sojil iz prejšnjega obdobja, - zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programa skupaj z drugimi skupnostmi za izgradnjo in opremljanje otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin, namenjenih otrokom, - sofinanciranje programa izobraževanja varuhinj, ki se izo-bražujejo ob delu v šoli za varuhinje vse do časa, dokler ne bo organizirana redna šola za varuhinje, -sofinanciranje, skupaj z drugimi skupnostmi in organizaci-jami, obnove in vzdrževanja domov za letovanje otrok, - sofinanciranje mejnih nalog, prevzetih skupaj z drugimi skupnostmi s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, - združevanje sredstev za programe izvajalcev, organiziranih v družbenih organizacijah in društvih, v kolikor opravljajo svoje dejavnosti, naloge v zvezi s skrbjo za vsestranski razvoj otrokove osebnosti, - zagotavljanje sredstev za potrebe delovanja skupščinskega sistema SOV in drugih skupnosti (socialno varstvo) ter delovanje strokovne službe v okviru vsakoletnega programa in za druge dogovorjene naloge. Obseg dogovorjenih nalog v občini se bo določil v skladu s sprejetimi letnimi programi KS, OZD, drugih organizacij terskup-nosti. Skupnost otroškega varstva bo skupaj z VVO zagotavljala tudi sredstva, potrebna za izvajanje družbenega varstva otrok v izje-mnih razmerah. Sredstva se ne bodo vkalkulirala v ceno storitev, v kateri so udeleženi starši, neposredni uporabniki vzgojnovar-stvenih storitev. Znesek udeležbe SOV bo prerazporejen izvajal-cem na osnovi njihovih programov za delo v izjemnih razmerah z vsakoletnim načrtom. 2. Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji se bo po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničeval preko Skupnosti otroškega varstva SRS v obsegu: - varstvo matere in novorojenca, - pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti, - sredstva za solidarnostno zagotavljanje zagotovljenih pro-gramov: male šole, vzgoje in varstva razvojno motenih otrok ter minimalnega obsega denarnih pomoči, - druge skupno dogovorjene naloge. Nadomestilo osebnega dohodka za 105 dni in dodatnih 141 dni (skupaj 246 dni) bo v celoti v pristojnosti Skupnosti itr^s kega varstva SRS. 3. Kadrovska politika Za izvajanje predvidene razširjene vzgojnovarstvene dejavnosti bo potrebno vključiti naslednje število delavcev vzgojnovar-stvene dejavnosti, glede na dogovorjene normative (na 1 jaslični oddelek - 2 strokovna delavca ustrezne strokovne smeri v skladu z določili zakona in samoupravnega akta VVO, na 1 oddelek starejših predšolskih otrok - 1 vzgojitelj in 0,9 delovnega časa varuhinje): med. sester vzgojiteljev varuhinj skupaj 44 66 59 169 Skupnost otroškega varstva se je vključila v posebno izobi-zobraževalno skupnost za pedagoško usmeritev SRS z izvajalci z zagotovilom, da bo Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani načrto-vala izobraževanje iz Ljubljane oziroma bližnje okolice potreb-nega števila vzgojnega kadra, enako tudi z ustrezno šolo za medicinske sestre pediatrične smeri. Varuhinje bodo imele mož-nost pridobiti strokovno izobrazbo za vzgojitelje pri Srednji vzgo-jiteljski šoli. Skupnost otroškega varstva in drugi odgovorni nosilci načrto-vanja izobraževanja kadrov si bodo prizadevali, da se ustanovi Višja šola za vzgojitelje, ki bodo opravljali nalogo vzgojnoizobra-ževalnega procesa male šole, 80-urnega vzgojnega programa oziroma naloge vzgojnega programa za otroke starejših starost-nih skupin, vključenih v VVO. Skupnost otroškega varstva bo preko Mestne skupnosti otro-škega varstva, kot skupno nalogo v kadrovski politiki, štipendi-rala vzgojni kader, oziroma druge strokovne delavce po dogovor-jenem programu v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki V SRS. V okviru skupnosti sociainega varstva in neposredno s stano-vanjsko skupnostjo, si bo skupnost otroškega varstva s samou-pravnim sporazumom o usmerjeni stanovanjski gradnji ter z VVO, kot tudi v drugih oblikah prizadevala, da bo sestavni del kadrov-ske politike tudi naloga pridobivanja kadrovskih stanovanj za strokovni kader vzgojnovarstvene dejavnosti. 4. Investicije V srednjeročnem obdobju 1981-85 bodo realizirane naslednje investicije za pridobitev novih kapacitet za vzgojnovarstveno dejavnost iz preteklega srednjeročnega obdobja (samoprispevek II): VVO zmogljirost Ster. predSol. leto dogradltr* dojenž. . otrok 1. W0 lozarj« 24 86 1981 2. VTO Božna dolina 24 96 . 1991 3. W0 Milan Sesnik 36 124 1981 4. W0 rrlB-Hutotk 24 136 1981 5. W0 Trnovo 24 116 1988 Skupaj 132 558 Pri oblikovanju programa investicij za srednjeročno obdobje 1981-85 so bila upoštevana naslednja izhodišča: - izenačiti opremljenost občinskega prostora z vzgojnovar-stvenimi objekti v ostalih občinah mesta Ljubljane in s tem izenačiti dostopnost družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok med temi občinami, - doseči 50,17%-no vključitev vseh predšolskih otrok v občini v družbeno vzgojo in varstvo, kar pomeni zagotovitev 1575 novih mest, od tega 264 za otroke prve starostne skupine (dojenčkov), - izkaz izrednega prostorskega deficita glede vzgojnovarstve-nega prostora v posameznih krajevnih skupnostih, glede na že zgrajene stanovanjske soseske in priselitev mladih družin, - z gradnjo novih stanovanjskih sosesk zagotoviti istočasno gradnjo vzgojnovarstvenih objektov, - izgradnja ostalih nerealiziranih objektov iz srednjeročnega obdobja za preteklo obdobje, v kolikor je podana upravičenost, - omogočiti vključevanje otrok v VVO v bližini kraja bivanja in s tem zmanjševati dnevne migracije predšolskih otrok, čeprav bo odprtost in dostopnost vseh VVO zagotovljena enotno vsem otrokom. Za uresničitev družbeno ugotovljenih izhodišč je potrebno realizirati naslednji program investicij: leto dograditve W0 zmogljivost štev. otrok potrebna 3redetva 1. W0 Viško polje 225 56.?5o.ooo 1983 2. WE Ig loo 25.ooo.ooo 1983 3. VVO Bonifacija 2oo '"So.ooo.ooo 1983 4. WE Brdo 8o 2o.ooo.ooo 1984 5. WE Škofljica 4o lo.ooo.ooo 1982 6. WE Trnovo /bločni del/ 8o 2o.ooo.ooo 1982 7. W'O Lavrioa 8o 2o.ooo.ooo 1984 8. W0 Mokrška_____________8o 2o.ooo.ooo______1984 Skupaj 885 221.25o.ooo Za potrebe letovanj otrok bomo v obdobju 1981-1985 razširili kapacitete za 450 mest in sicer z izgradnjo Mladinskega letovišča v Pacugu. Prva faza gradnje bo končana v letu 1982, druga faza pa v letu 1985. Skupna vrednost investicije je 140.000.000 din. Sredstva za izgradnjo pa se bodo zagotovila na osnovi občin-skega Samoupravnega sporazuma za izgradnjo Mladinskega le-tovišča in s prostovoljnimi prispevki. Vzgoja in izobraževanje Osnovno šolstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja Prednostne naloge na področju vzgoje in izobraževanja v ob-dobju 1976-1980 so bile: - izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje med posa-meznimi območji občine In med občinami v Ljubljani, - dvig kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, - zagotovitev zadostnega števila strokovno usposobljenih de-lavcev za izvajanje programa, - krepitev delegatskega sistema in samoupravne organizira-nosti na področju vzgoje in izobraževanje ter družbenoekonom-skih odnosov po načelih svobodne menjave dela. V občini imamo 6 samostojnih in 7 centralnih šol s skupno 17 podružničnimi šolami. Rast števila učencev in oddelkov je razvi-dna iz tabele: žolsko leto Ster. učeocer ind. štev. odd. ind. 1975/76 7.735 loo 29o loo 1976/77 7.951 Io3 296 Io2 1977/78 8.oo3 Io3 3ol Io4 1978/79 8.13o 105 3o7 Io6 1979/Bo 8.177 I06 3o9 Io7 Število učencev je naraščalo v skladu s predvidevanji. Upošte-vati pa je treba, da 11 odstotkov otrok obiskuje pouk v drugih občinah (predvsem v občini Center). 1. Izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje je kom- pleksna naloga, ki vkijučuje hitrejše pridobivanje novih prostor-skih zmogljivosti, uvajanje celodnevne osnovne šole, vključeva-nje učencev v oddelke podaljšanega bivanja, zmanjševanje koefi-cienta učne izmene, prehrano učencev v šoli. Razlike med obči-nami v Ljubljani se zmanjšujejo prepočasi, ker z novimi objekti nadomeščamo stare, ali pa zmanjšujemo prostorsko stisko in dvoizmenski pouk. S tem pa so zmanjšane možnosti za uvajanje drugih ukrepov za izenačevanje pogojev (učinkovitejše metode dela, rast oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne šole, interesne dejavnosti, prehrana učencev). Na razlike med občinami kaže tudi preglednica o vključenosti učencev v COŠ in OPB v šol. letu 1979/80 (v %) ter v koeficientu učne izmene: občina coč 0PB 00Č in 0PB koeficlent u!n» lraene_________ Bežigrad Center Boste-polje gigka Viž-Budnik 19,5 13,* lo,5 8,2 2*.3 3*.5 26,5 21,1 19,3 43,8 47,9 26,5 31,6 27,5 1,12 l.oo 1.19 1,04 1,3« LJubljan 9,8 24,1 33,9 1,13 Takoj opazimo, da so razlike velike in da ne bomo dosegli načrtovano 30% vključitev otrok v COŠ in PB. Prav tako pa ne bomo dosegli načrtovanega cilja, da v letu 1980 ne sme imeti nobena šola pouka v dveh izmenah, saj ima dvoizmenski pouk še pet osnovnih šol (Oš Vlado Milavc Vrhovci, OŠ Dolomitskega odreda Polhov Gradec, OŠ Krimski odred Preserje, OŠ Oskar Kovačič (KS Krim) in OŠ škofljica). Načrtovani razvoj zavirajo predvsem velike zamude pri realiza-ciji gradnje objektov iz samoprispevka II. 2. Kvaliteta vzgojno izobraževalnega dela Nekoliko boljši pogoji dela so vplivali na rezultate vzgojnoizo-braževalnega dela. Generacijski osipsezmanjšuje, učni uspeh pa dviga, razen v šol. letu 1978/79: 1975/76 1976/77 1977/78 1978/79 učni uspeh /%/ gen.osip /%/ 3. Strokovni kadri za izvajanje programov Večanje obsega dejavnosti je vplivalo na intenzivno zaposlova-nje pedagoških delavcev. Pri tem pa ugotavljamo, da se število učiteljev z neustrezno izobrazbo nenehno veča: 98,8 99,lo 99,1* 98,93 8,5 7,5 5,39 5,o2 1976/77 1977/78 1978/79 štev.učit. neustr.iz. /%/ 419 15,2 424 17,2 436 17,9 Problem usposabljanja kadra obstaja predvsem pri predmetih matematika, fizika, tehnična, telesna in glasbena vzgoja ter pri razrednem pouku. Temeljni vzroki za pomanjkanje in fluktuacijo usposobljenih pedagoških kadrov sta nerešeno stanovanjsko vprašanje in neu-strezno vrednotenje delu učiteljev. 2. Cilji bodočega razvoja Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik je kot prednostne opredelila naslednje cilje: - doseči večjo učinkovitost in kvaliteto vzgojnoizobraževal-nega dela ter s tem prispevati k boljšim rezultatom splošnega družbenega razvoja, - ustvariti enake pogoje za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na njihov socialni položaj, - doseči 1,5 učne izmene v vseh osnovnih šolah in vsaj 10 odstotno vključenost učencev v celodnevno šolo, - zagotoviti ustrezno število strokovno usposobljenih in druž-beno angažiranih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, - graditi samoupravne odnose na področju vzgoje in izobraže-vanja in krepiti sodelovanje z drugimi interesnimi skupnostmi, 34 \ - načrtovati in opredeliti prednostne naloge pri nadaljnjih in-vesticijah na področju vzgoje in izobraževanja, - smotrno gospodariti in načrtovati na vseh ravneh in v vseh oblikah vzgojnoizobraževalnega dela. 3. Plan razvoja 1. Samoupravna organiziranost Nadaljnji razvoj Samoupravne organiziranosti izhaja iz Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja in enotnih izhodišč za samoupravno organiziranje občinskih izobraževalnih skupnosti, ki jih je sprejel Svet za vzgojo in izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Ti sprejeti zakoni nakazujejo reševanje problematike, ker delegati nastopajo še vse preveč individualno in ne kot nosilci interesov na relaciji šola - združeno delo in obratno. V skladu z vlogo subjektivnih sil v delegatskem sistemu in na podlagi Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki določa da sodelujejo v skupščini izobraževalne skupnosti tudi predstavniki organov drugih organizacij in Skup-nosti, imajo za samoupravno organiziranost in delovanje teh skupnosti pomembno vlogo tudi družbenopolitične organizacije. 2. Obseg dejavnosti Obseg dejavnosti je pogojen z rastjo števila učencev in cilji razvoja osnovnega izobraževanja. Podatki o številu učencev, učnih oddelkov ter rasti oddelkov celodnevne šole in podaljša-nega bivanja so zajeti v preglednici: Primerjava prostorskih kapacitet v začetku in ob koncu sred-njeročnega obdobja: leto štev.odd štev. učilnic štev. učilnic na oddelek 198o 1985 316 381 25? 3o5 0,813 o,8oo Primerjava kaže, da se bodo materialni pogoji osnovnega izo-braževanja poslabšali in da bo zastavljene cilje mogoče realizirati le z maksimalnimi napori prosvetnih delavcev, s smotrnejšim izkoriščanjem obstoječe materialne osnove ter prizadevanji vseh dejavnikov, ki so povezani z osnovnim izobraževanjem. Na področju glasbenega šolstva zaradi omejenih možnosti ne bo mogoče povečati števila otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo. Zaradi neustreznosti stavbe v kateri deluje glasbena šola bo potrebno v okviru materialnih možnosti izvesti sanacijo prosto-rov. 3. Reševanje kadrovske problematike V preteklem planskem obdobju se je struktura pedagoškega kadra v osnovnih šolah izboljševala počasneje kot smo načrto-vali, zato bo zadostno število usposobljenih kadrov predstavljalo resno oviro za hitrejši in kvalitetnejši razvoj osnovnega šolstva. Povečan obseg dejavnosti bo zahteval ustrezno večje število delavcev. Preglednica prikazuje potrebno število učiteljev po normativih: leto štev. učencev štev.uSnih oddelkov od tega odd.COČ Stev. odd. PB odd. _06__ odd. COČ PB Skupaj ----------------------------------------------------- 1981 46o 56 7o 586 1981 89oo 339 29 7o 1982 v *72 & ?2 g^ 1982 91oo 349 31 72 i983 *75 76 ?2 • 623 1983 93oo 359 37 72 195* *65 112 66 6*3 1984 95oo 37o ** 66 1985 465 154 69 668 1985 97oo 381 49 68 ~ ""-------------------------- Opomba: Veliko povečanještevila učencevv letu 1981 je posle-dica dejstva, da so v letu 1980 prikazani učenci, kisovpisani vOŠ na območju občine za leto 1981 in naprej pa vsi učenci, ki bodo živeli na območju občine. Dejansko število učencev, ki bodo obiskovali osnovne šole na območju občine bo nekoliko manjše, ker bodo učenci še naprej obiskovali pouk v šolah izven občine. Večja kvaliteta dela se mora odraziti v nadaljnjem zmanjševa-nju generacijskega osipa. K temu bo pripomoglo zlasti: - vključevanje predšolskih otrok, ki niso v VVZ, v 120 urni program priprave na šolo (mala šola), - preverjanje zrelosti otrok pred vstopom v šolo, - večja individualizacija pouka, - povečana skrb za odpravljanje različnih motenj v razvoju otrok (legastenija, govorne, vedenjske in druge motnje), - širjenje in večja kvaliteta interesnih dejavnosti, - kvalitetnejša organizacija in vsebina dopolnilnega pouka, - uvajanje sodobnih učnih oblik in metod pri vzgojnoizobraže-valnemu delu, - strokovno in družbenopolitično usposabljanje pedagoških delavcev, - uvajanje celodnevne osnovne šole v okviru materialnih mož-nosti, - delo v oddelkih podaljšanega bivanja je treba približati celo-dnevni osnovni šoli. Gibanje števila oddelkov COŠ in PB: zeli pri deficitarnih strokah in podeljujejo vse kadrovske štipen-dije za te stroke. Za načrtno kadrovsko (štipendijsko) politiko bo treba nadalje-vati tudi v obdobju 1981-85. Več bo treba storiti tudi na področju usmerjanja mtadine v študij družbeno ugotovljenih potreb po kadrih. Boljše rezultate bomo dosegli z izgradnjo pedagoškega šolskega centra in sode-lovanjem s posebno izobraževalno skupnostjo za pedagoško usmeritev, kjer vidimo možnosti za vsklajevanje potreb po kadrih za šole vseh stopenj. V obdobju 1981-1985 bomo kadrovsko problematiko reševali postopno z realizacijo naslednjih nalog: - usmerjanjem mladine v deficitarne pedagoške stroke, - povečanjem števila kadrovskih štipendij, - reševanjem stanovanjskih vprašanj, - večjo skrbjo in pomočjo že zaposlenim prosvetnim delav-cem, da si pridobijo ustrezno pedagoško izobrazbo, pri čemer bodo morali sodelovati šolski kolektivi, kadrovskešole, izobraže-valne skupnosti in družba kot celota. 4. Investicije V obdobju 1981-85 bodo realizirane načrtovane investicije iz preteklega obdobja (samoprispevek II.): osnovna šola št.uč. telovad. vrednost leto dokon«. oš Preserje OŠ Kria-Rudnik OŽ Škofljica 12 16 12 68.545.464 127.965.198 76.486.812 1981 1981 1981 leto odd.COČ odd. PB Skupa 1981 1985 8,3 12,9 2o,6 17,8 28,9 3o,7 Planirani porast je vsklajen z materialnimi možnostmi zato je minimalen in ne nakazuje izenačevanja možnosti za osnovno izobraževanje v Ljubljani. Večji razvoj glede na omejene investi-cije ni mogoče načrtovati. Pri pripravi programa investicij za obdobje 1981-85 so upošte-vana naslednja izhodišča: - povečanje števila otrok v novih stanovanjskih soseskah, - največ 1,5 učne izmene v vseh osnovnih šolah in vsaj 10% vključenost učencev v COŠ, - pogoje za osnovno izobraževanje v Ljubljani je treba izena-čiti, s tem pa je najtesneje povezano izenačevanje prostorskih pogojev, 35 - odpraviti je treba prevoze učencev na šole izven svojega šolskega okoliša in zagotoviti šolanje v domačem okolju. Za uresničitev navedenih družbeno verificiranih izhodišč je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju realizirati sledeči program investicij: Kultura žt.telovaanic štev. leto velike male učil. "»>""">•' dokončanja Novogradnjes i KS Koleiija 1 1 24. llo.885.J5o 1985 Prlzidki k; Solaa: . . T , , . .- KS MalSi Belič /OŽ- BiLevje/ ' ¦¦-•*'. "> ¦¦¦>.- /kuhinja, zun.ureditev/ _ 25.ooo.ooo 1962 KS Trnovo /kuh.,zun.ureditev/ 1 - ?5.ooo.ooo 1984 Za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa in usposablja-nje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bomo adaptirali in povečali kapacitete. Zavod za slepo in slabovidno mladino v vrednosti 13.000.000 din, vir financiranja so sredstva republiške izobraževalrie skupnosti in lastna sredstva Zavoda (že zagotovljenih 3.500.000 din), začetek gradnje v letu 1981, dokončanje pa je odvisno od nadaljnjedinamikepridobiva-nja finančnih sredstev. Usmerjeno izobraževanje Na področju usmerjenega izobraževanja bomo v srednjeroč-nem obdobju 1981-1985 omogočili mladini, delovnim Ijudem in občanom izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpo-polnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje za delo v ok-viru vzgojnoizobraževalnih programov v skladu z dogovorom o razporeditvi v vzgojnoizobraževalnih programih v SRS. Tako bomo na območju občine razvijali dosedanje usmeritve in jih prilagajali potrebam usmerjenega izobraževanja. Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na pod-lagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja moramo v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti' naslednje družbenoekonomske pogoje: - ustanovitev in krepitev ter usposobljenost posebnih izobra-ževalnih skupnosti, da bodo le-te sposobne prevzeti in odgo-vorno izvajati v zakonu opredeljene pravice in obveznosti in da bodo uporabniki v celoti uveljavili svoje interese na področju vzgoje in izobraževanja, uveljavljanje kadrovskega vidika planiranja, krepitev kadrovsko izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela, - zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela v OZD, za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Investicije v objekte srednjega in visokega šolstva na območju občine bodo opredeljene v predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti in izobraže-valne skupnosti Slovenije, ko bodo izdelani dokončni programski in materialni okviri na področju usmerjenega izobraževanja naše republike. Dokončno dogovorjene investicije bomo vnesli v plan-ske dokumente. V obdobju 1981-1985 bomo povečali domske kapacitete za učence srednjih šol in študente in sicer z: - izgradnjo dveh domov Doma srednjih šol ob Gerbičevi cesti, dom s kapaciteto 480 mest, končan bo v letu 1984, vrednost investicije bo 160.000.000 din in dom s kapaciteto 480 mest in vrednostjo 160.000.000 din, ki bo končan leta 1985, - izgradnja študentskega doma z 225 ležišči v vrednosti 120.000.000 din, gradnja bo končana v letu 1982 oziroma 1983. Vir financiranja obeh investicij je sklad za izgradnjo dijaških in študentskih domov.. Na območju občine se bo v tem srednjeročnem obdobju izgra-dila Centralna tehnična knjižnica v vrednosti 223.200.000 din, gradnja bo končana leta 1982, vir financiranja bodo sredstva republiške izobraževalne (60%) in raziskovalne (40%) skupnosti. 1. Analiza dosedanjega razvoja ¦ * Delavci, delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik lahko zadovoljujejo svoje raznovrstne kulturne potrebe v mestnih in osrednjih hišah Ljubljane, ki je enovit kulturni prostor Ijubljan-skih občin. Kulturna dejavnost v občini pa ima poseben pomen pri omogočanju občanom, še posebej mladim, da svobodno razvijajo in uveljavljajo svojo umetniško ustvarjalnost, hkrati pasi ta kulturna dejavnost prizadeva čim bolj neposredno približati kulturo in umetnost najširšemu krogu Ijudi, združenih v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. 1. Obseg in vrsta kulturne dejavnosti v občini - v občini je edina organizacija združenega dela s področja kulture, ki je namenjena predvsem našim občanom, Knjižnica »Prežihov Voranc« s podružnico na Dolenjski cesti in s krajev-nima knjižnicama na Brdu in na Igu, medtem ko so Kino Vič, Arhitekturni muzej in Tehniška založba namenjeni širšemu krogu, - v občini ima sedež Prešernova družba z dejavnostjo širšega pomena, -deluje 21 kulturno-umetniških, delavsko-prosvetnih in pro-svetnih društev v krajevnih skupnostih in imajo v svojem sestavu 15 gledaliških skupin, 16 vokalnpglasbenih sestavov, 6 folklorno--plesnih skupin, 11 Ijudskih knjižnic, v 3 društvih imajo redne kinomatografske predstave, v društvih pa prlrejajo tudi likovne razstave akademskih slikarjev in likovnih samorastnikov ter ra-stave fotografij, - deluje 13 šolskih kulturnih društev, ki združujejo kulturno dejavnost učencev osnovnih šol in Zavoda za slepo in slabovidno mladino, - razvita je kulturna dejavnost v organizacijah združenega dela, - vse pomembnejša je kulturna dejavnost komisij za kulturo v krajevnih skupnostih, obogatena s programom kulturne akclje, - enkrat mesečno obiskuje 17 krajev v občini potujoča knjiž-nica, - dejavnost občinske zveze kulturnih organizacij, ki organiza-cijsko združuje kulturno-umetniška in prosvetna društva in sku-pine v krajevnih skupnostih in v šolah, jih vsebinsko usmerja in jim strokovno pomaga, sodeluje pri sestavljanju in izvedbi kultur-nega programa osrednjih občinskih prireditev, soorganizira pri-reditve v okviru kulturne akcije in pripravlja manifestativne kul-turne prireditve na ravni občine kot so: občinska revija gledali-ških skupin, srečanja pevskih zborov odraslih, srečanje mladin-skih in otroških zborov, srečanje plesnih in folklornih skupin, srečanje lutkovnih skupin, srečanje mladih literatov in prireditve Naša beseda. Kulturno umetniška druinva niso enakomerno razporejena po vseh krajevnih skupnostih občine. Največ jih je na primestnem in zunajmestnem območju, predvsem tam, kjer so količkaj primernl prostori za kulturo. Od 29 krajevnih skupnostih, kolikor jih je štela občina, v 11 ni bilo ne kulturnega društva, ne skupine. V teh krajevnih skupnostih skoraj nikjer nimajo prostorov, ki bi bili primerni za organizirano kulturno dejavnost, občasne kultume prireditve pa so največkrat v šoli. Neprimerno bolje je organizirana mreža splošnoizobraževalnih knjižnic. V občini deluje poleg matične knjižnice in njene podruž-nice še 13 krajevnih knjižnic, vrzeli med njimi pa zapolnjuje potujoča knjižnica, ki obiskuje 17 krajev, tako da je knjiga doseg-Ijiva na 32 mestih v občini, ne računajoč šolske knjižnice in možnost izposoje knjig v mestnih knjižnicah. 2. Ključni problemi razvoja Poglavitni problemi, ki so ovirali še večji količinski in kako-vostni razvoj kulturne dejavnosti, so bili v preteklem srednjeroč-nem obdobju naslednji: - primanjkuje razgledanih in zavzetih organizatorjev v kul-turno-umetniških društvih in v komisijah za kulturo v krajevnih skupnostih, - izredno malo animatorjev kulturnega življenja v organizaci- 36 jah združenega dela in slaba povezanost z občinsko zvezo kultur-nih organizacij, - premalo denarnih sredstev za nakup novih knjig v splošnoi-zobraževalnih knjižnicah in zavoljo tega tudi manjša izposoja, - kljub vidnemu izboljšanju še vedno marsikje skromni mate-rialni pogoji za kulturno dejavnost, še prav posebno v mestnih krajevnih skupnostih in v novo nastajajočih stanovanjskih sose- , skah. 2. Cilji razvoja ., ' Razvoj kulturne dejavnosti v obdobju 1981-1985 naj bi težil k naslednjim ciljem: - povečalo naj bi se število kulturno-umetniških društev v krajevnih skupnostih, ustanovila naj bi se tam, kjer imajo vsaj minimalne prostorske pogoje, - obstoječa kulturno-umetniška društva naj bi razvila čim več novih dejavnosti, šolskim kulturriim društvom v osnovnih šolah naj bi se pridru-žila takšna društva še v srednjih šolah naše občine, - še v večji meri naj bi se razmahnila umetniška ustvarjalnost in kulturna dejavnost delavcev v organizacijah združenega dela, njihova kulturna prizadevanja pa naj bi se povezala v celotno občinsko kulturno življenje, - kulturno življenje v krajevnih skupnostih, delovnih organiza-cijah, šolah in v vzgojno varstvenih organizacijah naj bi se še v večji meri kot doslej popestrilo in obogatilo z načrtno izpeljano kulturno akcijo, - v kulturno življenje občine naj bi se čimprej vključile nove krajevne skupnosti, - vsi kulturni programi naj bi bili kar najbolj kvalitetno sestav-Ijeni in izpeljani, - aplošnoizobraževalne knjižnice naj se kar najbolj približajo normativom števila bralcev, izposojenih in novih knjig, kot veljajo v Ljubljani, - opravila naj bi se obnova in posodobitev resnično vseh prostorov za kulturo, ki so navedeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, hkrati pa naj se omogoči kulturno-umetniškim društvom in skupinam nabavo nujno potrebne posebne in funk-cionalne opreme, - vse kulturne prireditve naj bi si ogledalo še večje število prebivalcev kot doslej. . -...•• 3. Plan razvoja . : ' 1. Samoupravna organiziranost ' Ker v dosedanjem dvodomnem sistemu skupščine občinske kulturne skupnosti interes uporabnikov nikakor ni našel pravega izraza, čeprav ni bil z ničemer oviran, bo treba temu problemu posvetiti v prihodnje izjemno pozornost. Ob začetku novega srednjeročnega obdobja je še težko reči, kaj vse bo treba storiti in spremeniti, saj tudi zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti ne nosi nobenih boljših rešitev, iskati pa bo treba takšne rešitve samoupravljanja v kulturi, ki bodo zboru izvajalcev postavile nasproti zbor pravih uporabnikov kulture, ki bodo hoteli in znali iz baze posredovan interes resnično uveljaviti skozi vse organe samoupravne interesne skupnosti. 2. Obseg in vrsta dejavnosti . a) Ljubiteljska kulturno-umetniška dejavnost Ljubiteljski kulturni dejavnosti bo kulturnaskupnost posvečala v prihodnjem obdobju največjo pozornost in ji zagotavljala po-trebno gmotno osnovo. Zagotavljala bo redno delovanje kul-turno-umetniških društev v krajevnih skupnostih v sedanjem ob-segu, podpirala pa bo tudi razvijanje novih dejavnosti v kulturnih društvih, če bo zanje izkazan interes. Povečalo se bo število pevskih zborov, folklornih in plesnih ter lutkovnih skupin. Kul-turna skupnost bo tudi pospeševala in omogočala delovanje novih kulturno-umetniških društev in skupin v krajevnih skupno-stih, kjer takih organizmov še nimajo, izkazujejo pa interes za njihovo ustanovitev. Predvidoma bo v tem obdobju ustanovljenih ' 5 novih društev. Kulturna skupnost se bo zavzemala prek občinske zveze kul-turnih organizacij za dosego čim višje idejno-estetske ravni pro- gramov kulturne dejavnosti in za njihovo čim kvalitetnejšo izvedbo. V ta namen bo pospeševala in omogočala strokovno usposabljanje vodij in mentorjev-amaterjev posameznih kultur-nih delavcev pri oblikovanju Ijubiteljskih dejavnosti. V večji meri kot doslej bo prek občinske zveze kulturnih organi-zacij in prek komisije za kulturo in prosveto pri občinskem svetu zveze sindikatov pospeševala organizirano skrb za kulturno živ-Ijenje delavcev. Pospeševala bo sleherno kulturno dejavnost v organizacijah združenega dela in kolikor bodo interesi in možno-sti bo pospeševala umetniško ustvarjalnost in kultumo udejstvo-vanje delavcev znotraj delovne organizacije. Občinska zveza kultumih organizacij bo tudi v tem obdobju organizacijsko povezovala, programsko usmerjala in strokovno podpirala vsa Ijubiteljska kulturno-umetniška(prizadevanja v ob-čini. Pripravljata bo predstavitev dosežkov umetniških skupin na različnih področjih kot doslej, v obliki občinskih srečanj in revij ter prireditev Naša beseda. Zveza kulturnih organizacij bo imela pomembno nalogo pri usmerjenem izobraževanju, kjer bo sode-lovala pri zagotavljanju čim kvalitetnejše kulturne vzgoje. Razši-rila bo tudi skrb za kulturno-umetniško udejstvovanje srednješol-ske mladine, zunaj učnega programa, s prizadevanjem za usta-novitev šolskih kulturnih društev tudi pri srednjih šolah v občini. V večji meri kot doslej bo sodelovala pri oblikovanju in pri izvedbi programa v okviru kulturne akcije povsod, kjer bi bilo potrebno. Kulturna skupnost bo takšno dejavnost občinske zveze kulturnih organizacij podpirala in jo gmotno omogočala. b) Knjižničarstvo V tem srednjeročnem obdobju se bo mreža splošnoizobraže-valnih knjižnic povečala* vsaj za dvoje izposojevališč matične knjižnice. Odprli se bosta na območju mestnih krajevnih skupno-sti, ki so oddaljene od sleherne knjižnice, imajo pa številno prebivalstvo. Le tako bi lahko pomembneje povečali število bral-cev, ki že nekaj časa stagnira. Potujoča knjižnica bo v tem obdobju z manjšim vozi c p->i skovala tudi kraja Črni vrh in Žažar. Ob koncu srednjeročnega obdobja bodo vse splošnoizobraže-valne knjižnice, vštevši dejavnost potujoče knjižnice, dosegle naslednje normative knjižnične dejavnosti: - nakup 1 knjige letno na 12 prebivalcev (I. 1980- 1 knjiga na 13 prebivalcev), - bralcev bo 12 odstotkov vsega prebivalstva (I. 1980 - 11%), - izposoja 2,2 knjige letno na prebivalca (I. 1980 - 2 knjigi). c) Kulturna vzgoja mladine Ker so bila v preteklem obdobju ustanovljena šolska kultuma društva v domala vseh osemletkah, se bomo v tem planskem obdobju zavzeli za ustanovitev takih društev tudi v vseh srednjih šolah v občini. Vsem šolskim kulturnim društvom bo občinska kulturna skupnost zagotavljala redno delovanje s sofinancira-njem nabave potrebne opreme in z omogočanjem strokovnega izpopolnjevanja njihovih mentorjev. Umetniškim skupinam teh društev pa bo omogočala uveljavitev na prireditvah Naša beseda in na vsakoletnih občinskih srečanjih. d) Približevanje kulture delovnim Ijudem in občanom Kulturna skupnost bo s sofinanciranjem omogočala prireditve v okviru kulturne akcije povsod, kjer bo izkazan interes in organi- zacijska pripravljenost, tako v krajevnih skupnostih, v organizaci- jah združenega dela, v šolah in v vzgojno varstvenih organizaci- jah. 3. Kadrovska problematika V tem ko je kadrovska problematika na področju splošnoizo-braževalnega knjižničarstva načeloma rešena, pa ta še vedno obstaja pri pridobivanju strokovnih delavcev, ki naj bi vodili posamezne umetniške skupine kot so režiserji, zborovodje, vodje baleta in folklore. Nekatere probleme bo rešilo usmerjeno izobraževanje, za ne-katere kadre pa bo potrebno bolj dosledno usmerjanje v sistem izobraževanja, ki ga izvajajo Zveza kulturnih organizacij Ljub-Ijane in republike, delo vseh strokovnih delavcev pa bo potrebno ustrezno vrednotiti. Največji kadrovski problem so organizacijski kadri, pobudniki kulturne dejavnosti, vodja sekcij in animatorji. Njihovo delo je 37 zelo zahtevno in docela amatersko. Ker razerr kratkih točajev in posvetovanj ni nobene oblike posebnega rednega šolanja, bo pridobitev takih kadrov tudi v prihodnje prepuščena naključju, od katerega bo seveda v dobršni meri odvisen celoten plan razvoja kulture v občini. 4. Investicije Iz posebnih sredstev za investicije pri Ljubljanski kulturni skup-nosti bo občinska kulturna skupnost uredila knjižna izposojevali- ščav: vrednost leto dokoačan.ia KS RoSna dolina 500.000 dln 1V85 KS Trnovo in Kolezija 300.000 din 1985 pridobitev novih prostorov za knjiinico PrežihBv Voranc 6.000.000 din 1984 nadaljno preobrazbo telesno-kulture v smislu take organizirano- sti, da bodo telesnokulturne organizacije sposobne zagotavljati delovnim Ijudem in občanom čim boljše tlesnokulturno udejstvo- vanje. 2. Obseg in vrsta dejavnosti V obdobju 1981-1985 bomo izvajali tlesnokulturno dejavnost v programu športne rekreacije in vrhunskega športa. V dejavnosti bomo vključevali delovne Ijudi, mladino in občane in sicer po naslednji dinamiki: 1981 1982 1985 1984 1965 Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje združenih pri Ljubljan-ski kulturni skupnosti bo občinska kulturna skupnost, v mejah materialnih možnosti in v kolikor bodo krajevne skupnosti pri-pravljene vložiti svoj delež, zagotovila sredstva za adaptacijo, obnovo in posodobitev naslednjih objektov: - adaptacija Združenega doma v Velikih Laščah . -.. - obnovo Prosvetnega doma v Horjulu - adaptacija Združenega doma v Polhovem Gradcu s - preureditev Kulturnega doma v Podpeči - nadaljevanje gradnje Kulturnega doma v Šentjoštu - nadaljevanje gradnje Zadružnega doma v Vnanjih goricah - nadaljevanje adaptacije Zadružnega doma na Barju - nadaljevanje obnove Združenega doma v Notranjih goricah - dograditev kultumega doma v KS Brezovica V tem srednjeročnem obdobju bomo na območju občine zgra-dili Muzej Ijudske revolucije v vrednosti 400.000,00 din, gradnja bo končana leta 1985, vir financiranja bodo sredstva republiških interesnih skupnosti za kulturo, izobraževanje in raziskovanje. Telesna kultura 1. Analiza dosedanjega razvoja Glede na izrazito deficitarnost telesnd-kulturnih površin na območju občine je bila prednostna naloga Samoupravne intere-sne telesno-kulturne skupnosti v obdobju 1976-1980 izgradnja teh površin. Prav tako pa je v okviru finančnih možnosti vzdrže-vala obstoječe telesno-kulturne objekte. Na področju množičnosti in rekreacije je, s pestro ponudbo trimskih sekcij in redne vadbe v društvih omogočila občanom izvajanje telesnovzgojne športne aktivnosti. Maloštevilne osnovne telesnokulturne organizacije so se poleg izvajanja rednega programa uveljavile tudi kot uspešen izvajalec in soorganizator posameznih akcij in prireditev v krajevnih skup-npstih in občini. V občini deluje 38 osnovnih telesno-kulturnih organizacij, ki povezujejo okoli 7.000 članov, od tega 5.000 redno aktivnih. Te organizacije izvajajo 19 športnih panog in to na področju rekrea-cije in vrhunskega športa. V to dejavnost so vključene tudi mejna področja vzgoje in izobraževanja z okoli 4 000 udeleženci iz VVZ in šolskih športnih društev. 2. Cilji razvoja Z delovanjem osnovnih telesnokulturnih organizacij in možnih področij bomo nudili občanom čim večje možnosti za izvajanje športnih aktivnosti na področju rekreacije in vrhunskega športa. To bomo skušali doseči z redno vadbo (2 x 1 uro tedensko), skupaj 40 tednov in z raznimi akcijami (dejavnost telesnokultur-nega minimuma, rekreacijska tekmovanja, pohodi, teki, testi). Glede na to, da imamo v občini 76.895 m2 športno rekreativnih površin to je 1,01 m2 na prebivalca, kar je daleč pod republiškim povprečjem, je cilj nadaljnega razvoja ohraniti deficitarnost tele-snokulturnih telesnokulturnih površin. 3. Plan razvoja 1. Samoupravna organiziranost V srednjeročnem obdobju 1981-1985 se bomo usmerjali v . itvrllo Tključenih t redne oblike radbe 6.810 7.5oo 8.2oo 9.000 9.5»« . Sterilo Tadb»nlh nr 27.24o 3o.ooo 32.800 36.000 38.000 • šteTilo Tkljuienib. t akcij« 11.7oo 12.7oo 14.500 I6.I60 17.76« 3. Kadrovska problematika V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo intenzivno delali na programu usposabljanja kadrov, pri čemer bomo posvetili 5e posebno pozornost že usposobljenim kadrom, ki pazaradi raznih vzrokov ne delujejo v telesni kulturi. Za uresničitev zastavljenega telesnokulturnega programa bomo v tem obdobju usposobili naslednje število strokovnega kadra: ;/ ."¦,-. 1981 1982 1983 1984 1W - profeaioaalnl strok. kadri 1 _ 1 . aaaterski strok. 80 38 37 . 5o «2 kadri ,r 0TK0 " .... . ., , .,,, . 4. Investicije ' ;1*" ¦ Iz sklada za izgradnjo telesnokulturnih objektov v občini, ki ga je ustanovila Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost občine se bo financirala gradnja objektov po naslednjem pro-gramu: objekt KS Ii««ra Vrsdnost leto v »2 donraajtT« 1. dokončanje telov. pri osnovni šoli Krin-Rudoik Kria-Rudoik 1.752 26.280.000 19B1 2. prizidek telovad. Patizan Trnovo Trnovo 1.752 26.28o.ooo 1983 3. prizidek telovad. Fatizan 715 rtalči Belič 1.752 26.280.000 1984 4. pokrit bazen Kilan Česnik 98o 2o.000.000 1982 5. tunanjerekreac. povržine ob ljub- lJanici-Heaarica Troovo, Krim 9.6oft 8.643.000 198» 6. pokrite površine Irnovo, Kria- Mesarica Budnik 5.o3o 75.45o.ooo 198» 7. Dvorana ŠRC Svobo- ^ da MalJi Beli! 7.709 115.635.000 1981 8. Zunan.rekreaelj. površine rolči BeliJ 17.79o 16.oll.ooo 1985 Opomba: 1. Pri postavki 4 in 5 pripravlja SML ustanovitev SIS za revitali-zacijo Ljubljanice. 2. Postavki 6 in 7 sta mestni prioriteti in sta tudi v programu TKS Ljubljana. Iz rednih sredstev bo SITKS Ljubljana Vič-Rudnik v srednjeroč-nem obdobju 1981-1985 sofinancirala izgradnjo novih 2mogljivo-sti po naslednjem vrstnem redu: objckt Iner« T *2 Trvdaost leto dokonfianji 1. taloradnlca Irim- Bvdnik Iri.-Rudnik 1.752 2. ulTtrulu plol- Sad 3. *. PljaTa gorie« 55o Eoiarj« 1.3oo Itargl* 1.3oo 26.2B6.ooo 495.ooo 1.17o.ooo 1.17o.ooo 1981 1981 1981 1981 38 . »b;)«kt IS I««er» Trsdnoat l«to t »2 dokonžanj« 5. uBlver*»lD» ploiiad Brdo 1.3oo 1.17o.ooo 1962 6. " t Facugu 1.3oo 1.17o.ooo 1982/85 7. • Vrho-roi 1.3oo 1.17o.ooo 1982 8. " n Vnanje g. 1.3oo l.l?o.ooo 1982 9. " ' B«aJ« l.Joo 1.17o.ooo 198? 10. " ¦ '¦'¦">- Podpe! 1.3oo 1.17o.ooo 1983 11. " ¦ Ka»nik-Pre- atrje 55o 495.000 198« 12.ZuoaoJ« rekre- »elJ.poTrilB« 6.000 2.000.000 1983 lS.ZunaoJe igrišie SRC in Rakoroik Krim-Ru4. l.ooo 900.000 1982 Opomba: 1. Univerzalne ploščadi izgrajujejo krajani s prispevki in z lastnim delom SITKS občine sodelujejo samo kot soinvestitor. 2. Pri gradnji, posodabljanju in adaptacijah TK objektov imajo prednost objekti za množičnost pred objekti za vrhunski šport. Zdravstvo ¦ ¦ , . I. Analiza dosedanjega razvoja V o§novnem zdravstvenem varstvu občine Ljubljana Vič-Ru-dnik niso bili realizirani zastavljeni cilji v dmžbenem planu za obdobje 1976-1980 iz tega področja. Določeni uspehi so bili doseženi na področju investicijske izgradnje adaptacije in mo-dernizacije zdravstvenih objektov ter posodobitve opreme, pred-vsem v zobozdravstveni službi. Iz lastnih sredstev in s sredstvi družbenopplitične skupnosti smo posodobili in opremili sledeče objekte: - obnovljena je zdravstvena postaja na Dobrovi, ureja pa se oprema za zobozdravstveni laboratorij. Zobozdravstvena ambu-lanta dela že v dveh izmenah, - adaptirana je splošna ambulanta ter na novo organizirana zobna ambulanta v prostorih zadružnega doma Vnanje Gorice, - adaptirani so prostori zobnih ordinacij v centralni stavbi na Viču ter s tem pridobljena ena nova ambulanta. Na novo je opremljena okulistična ambulanta ter nabavljen nov EKG aparat, - opremljena ter usposobljena je nova zobna ordinacija v novi Osnovni šoli na Viču, - ustanovljene so obratna ambulante v DO llirija in Tobačni tovarni, - na novo je opremljena ambulanta za borce v centralni stavbi na Viču, - v večji meri kot dosedaj je organizirano zdravstveno varstvo v Domu za ostarele občane na Bokalcah, - na novo so opremljene tudi specialistične ambulante v pe-diatrični kliniki v Trnovem. Kljub rezultatom v investicijski izgradnji in opremi zdravstvenih objektov še vedno zaostajamo napram ostalim Ijubljanskim obči-nam. Zastarela in nefunkcionalna je predvsem oprema v splošni medicini, otroškem varstvu in v službi nege bolnika na domu. Posamezni zdravstveni objekti so še vedno prostorsko odmak-njeni od občanov. Vse zdravstvene postaje delajo samo v eni izmeni. Kadrovsko smo okrepili šolsko in otroško varstvo, ki pa še vedno posluje v težkih prostorskih pogojih. V letu 1980 smo pristopili k izgradnji objektov iz samoprispevka II. Dela kasnijo in niso zaključena v dogovorjenih rokih ter se bodo prenesla še na 1981. leto. Punkcionalna povezanost med osnovno in specialistično ter bolnišnično zdravstveno dejavnostjo še vedno ni bistveno večja, razen nujne medicinske pomoči za odrasle občane in otroke. Vendar tudi ta služba še ni ustrezno organizirana in je potrebna še bistvenih dopolnitev. Pomanjkljiva je tudi koordinacija med TOZD osnovnega zdravstvenega varstva in Zdravstvenim domom Ljubljana Ugotavljamo, da se čakalna doba še ni bistveno zmanjšala. Prav tako pa je porasla tudi odsotnost z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana. Položaj občinske zdravstvene skupnosti kot mesta za samou-pravno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci zdravstva v svobodni menjavi dela se je v tem srednjeročnem obdobju okre-pil. Uzakonili smo vsebinske usmeritve v izvajanju zdravstvenega varstva s sprejemom samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ob katerem smo tudi opre-delili višino participacije (doplačilo uporabnikov k zdravstvenim storitvam), vendar zaenkrat še ne enotno v Ljubljani. S sporazumom o skupnih nalogah temeljev planov občinske zdravstvene skupnosti je bila dogovorjena opredelitev za skupni program zdravstvenega varstva in za sistem solidarnosti. 2. Cilji razvoja Cilj razvoja zdravstvenega varstva je v zagotavljanju boljšega osnovnega zdravstvenega varstva, v nadaljnjem izpopolnjevanju obratnih ambulant in v izboljšanju zdravstvenega varstva v domo-vih za ostarele občane. Prav tako se bomo trudili za boljšo funkcionalno povezavo med osnovnim in bolnišničnim zdrav-stvenim varstvom, tako v strokovnem pogledu kakor tudi v boljši dostopnosti do zdravstvenih ustanov. . 3. Plan razvoja Za dosego zastavljenih ciljev bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zagotoviti potrebno število zdravstvenih de-lavcev in prostorskih zmogljivosti. 1. Kadrovska problematika Reševanje kadrovske problematike je odvisno od sprejema novih normativov v zdravstvu. Sprejem teh normativov se predvi-deva v 1981. letu. Zaradi oddaljenosti posameznih zdravstvenih postaj si bomo prizadevali postopno preiti na dvoizmensko delo v najbolj dislociranih enotah. Ta način dela zahteva kadrovsko okrepitev obstoječih zdravstvenih postaj, vendar bi s tem zmanj-šali prevoze z reševalnimi avtomobili in omogočili lažjo dostop-nost bolnikov do strokovne pomoči. Tudi v sklopu SLO bi morale dobiti zdravstvene postaje večji pomen. 2. Investicije v zdravstvene objekte Kot nujno predvidevamo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 naslednje investicije: a) Iz sredstev samoprispevka II: - dokončanje gradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Vič, v vrednosti 54.000.000 din, gradnja bo končana leta 1981. b) Iz sredstev Zdravstvenega doma Ljubljana In družbenopoli-tične skupnosti: - dokončanje pričetih adaptacijskih del prostorov zdravstvene postaje na Rudniku, vrednost investicij je 6.000.000 din, adapta-cija bo končana leta 1981. c) Iz sredstev SIS za zdravstvo, DO Zdravstveni dom Ljubljana in družbenopolitične skupnosti: * - Izgradnja zdravstvene postaje Škofljica, vrednost investicije je 18.300.000 din, gradnja bo končana leta 1984, - izgradnja zdravstvene postaje Velike Lašče, vrednost investi-cij je 18.300.000 din, gradnja bo končana leta 1983, - izgradnja lekarne Rudnik, vrednost investicij je 7.420.000 din, gradnja bo končana leta 1984. d) Iz sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti Ijubljanske regije bodo zgrajene investicije skupnega pomena za Ljubljano in to: Ijubljanska porodnišnica, klinična bolnica za psihiatrijo, šolski center za srednje medicinske sestre in center za dializo. e) Za potrebe klimatskega zdravljenja otrok bomo v tem sred-njeročnem obdobju pristopili k sanaciji Mladinskega klimatskega zdravilišča na Raktlni s pričetkom del v letu 1985. Raziskovalna dejavnost Občinska raziskovalna skupnost bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 izvajala naslednje naloge: 39 - ugotavljanje in usmerjanje raziskovalnih pobud, - spodbujanje inovacijskih dejavnosti, - propagiranje znanstvenih dejavnosti v organizacijah združe-nega dela med občani v krajevnih skupnostih in še posebej med mladino. Z izvrševanjem teh nalog bo raziskovalna dejavnost dobila pomembnejšo vlogo med nosilci družbene reprodukcije. V okviru mestne raziskovalne skupnosti bo občinska razisko-valna skupnost izvajala skupni raziskovalni program, ki bo vsebo-val raziskovalne projekte, ki so specifični za vse Ijubljanske občine in razvoj mesta kot celote. V infrastrukturni program, ki ga bo za potrebe občinske razi-skovalne skupnosti izvajala republiška raziskovalna skupnost pa je uvrščeno pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso, usposabljanje raziskovalnih kadrov, medrepubliško in mednarodno sodelovanje, znanstveni tisk in raziskovalna oprema. Za uresničevarije načrtovanega raziskovalnega programa bodo znanstvenoraziskovalne organizacije na območju občine izvajale naslednje investicije: DO Vodnogospodarski inštitut skupaj z DO Podjetjem za ureja-nje hudournikov: izgradnja delovnih prostorov in nabava opreme v vrednosti 24.000.000 milijonov din, izgradnja bo končana leta 1983, oprema pa se bo nabavljala v vseh letih srednjeročnega obdobja. Sredstva za investicijo so že zagotovljena iz lastnih sredstev organizacije. Poleg tega so najavile večje investicije, bodisi v opremo bodisi v adaptacijo oziroma v novogradnjo objektov, še naslednje orga-nizacije: DO Inštitut za celulozo in papir, DO Metalurški inštitut, DO Jožef Stefan, DO Inštitut za elektrotehniko, DO Kemijski inštitut 8oris Kidrič, DO Inštitut za metalne konstrukcije in DO Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Njihove investicije bodo podrobno opredeljene in vnešene v planske dokumente občine, ko bodo dokončno dogovorjeni viri financiranja in sklenjeni samoupravni sporazumi. E. PROSTORSKI RAZVOJ ' Stanovanjsko gospodarstvo 1. Analiza razvoja v obdobju 1976-1980 V srednjeročnem obdobju 1976-1980 smo se na področju stanovanjskega gospodarstva srečevali s številnimi problemi. Planirana stanovanjska gradnja 3336 je v prvih letih napredovala zelo počasi. Vzrokov za zamude je bilo več, med najpomembnej-šimi so nekoordiniran pristop vseh dejavnikov, ki se je odrazil na prepočasnem pripravljanju potrebnih zemljišč in vse potrebne dokumentacije., V letu 1979 se je dinamika gradnje nekoliko izboljšala, vendar zamud ni bilo mogoče nadoknaditi. Konec srednjeročnega ob-dobja je bilo zgrajenih v blokovni gradnji 805 stanovanj, v organi-zirani individualni gradnji 477 stanovanj ter individualni neorga-nizirani gradnji 1188 stanovanj. Skupaj je bilo zgrajenih 2470 enot kar predstavlja 74-odstotno realizacijo plana. Velik stanovanjski primanjkljaj ob premajhnem obsegu druž-beno usmerjene gradnje je povzročil, da so se občani odločili za gradnjo enodružinskih hiš, v neorganizirani gradnji. Gradnja je bila razpršena na mnogo manjših gradbišč in povzročala nesmo-trno rabo prostora občine, ter neustrezno opremljenost občine s potrebno komunalno infrasturkturo in s spremljajočimi objekti. Razpršena gradnja je zelo dražila potrebna vlaganja v komunalno infrastrukturo ter onemogočala sočasno gradnjo drugih potreb-nih objektov socialnega standarda (vrtcev, šol) in objektov osnovne preskrbe: Nizka gostota zazidave je tudi postavila pod vprašaj racionalnost izgradnje vseh infrastrukturnih objektov. Hkrati pa se je kot posledica neskladja med potrebnimi in razpo-ložljivimi površinami širila črna gradnja, ki je zajela tudi nezazid-Ijive površine. Med ugodne premike na stanovanjskem področju pa štejemo napredek pri uveljavljanju sodobne tehnologije graditve, pove-čan interes občanov pri varčevanju za stanovanjsko graditev ter v zadnjih letih večja organiziranost pri pripravi stanovanjskih zem-Ijišč. Med ključne probleme štejemo: '' - premalo koordiniran pristop vseh dejavnikov pri izvedbi pro-gramov stanovanjske gradnje, - preveliko število neorganiziranih, stihijskih posegov v pro-stor, katerih posledica so minimalna izraba prostora, - prevelika razpršenost organizirane individualne stanovanj-ske gradnje, - prepočasno usklajevanje vseh interesov pri opredeljevanju območij namenjenih stanovanjski gradnji. 2. Cilji razvoja: - s koordinirano akcijo vseh dejavnikov zagotoviti izgradnjo stanovanjskih enot po sprejetih rokih, - usmerjanje vse gradnje v za to opredeljena območja občine, - povečanje udeležbe družbeno usmerjene gradnje v celot-nem številu stanovanjskih enot, - zagotavljanje sočasnosti gradnje objektov socialnega stan-darda in drugih spremljajočih objektov. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 - Poleg odpiranja novih gradbišč za stanovanjsko gradnjo bodo v srednjeročnem planskem obdobju zaključeni že pričeti objekti na družbeno organiziranih in usmerjenih gradbiščih sosesk: VS-1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-103 Murgle III, IV, VS-6 Vič, VS-3 Žičnica. Na mestnem delu občine bo gradnja potekala še v naslednjih novih soseskah: RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-6/3 Grba (Viško polje), VS-7 Brdo, Vrhovci. Na izvenmestnem območju občine pa se glede na stopnjo izdelave vse potrebne urbanistične dokumentacije ter razpolož-Ijiva sredstva za komunalno infrastrukturo planira začetek grad-nje le v štirih soseskah: VS-221/3 Vnanje gorice, VS-201/8 Gabrje, ''• VS-236/1 Ig in VS-225/1 Podpeč. Skupaj bo zgrajenih 2695 stanovanjskih enot v usmerjeni sta-novanjski gradnji. Poleg tega pa bo na izvenmestnem območju potekala še neorganizirana individualna gradnja kot dopolnitev obstoječih naselij. Predvidoma bo v srednjeročnem obdobju zgrajenih 500 stanovanjskih enot. Hkrati se bo pripravljala vse ¦.Ure, a dokumentacija za nadaljevanje stanovanjske gradnje po letu 1985. Prednost bodo imela naslednja območja: VS-102 Rakova Jelša, VS-103/2 Zeleni log, RS-103/2 Vinterca, VS-8/1a Kosovo polje, VS-109 Podvozna pot, VS-8 Kozarje in druge. 40 FLAN STANOVANJSKE GRADNJS 1981 - I985 Lokaoije Stanje Število dograjenih atanovanjskih enot aokument. 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981 - 1985 ¦ Mestng. lokacijs ;VS-1 Trnovo 4 I80 123 446 2o2 jVS-3 ŽiSnica . 3 - 69 199 118 ¦ VS-4 3onifacija 4 76 - - -'VS-6 ViS 4 36 VS-lo3 Murgle III/IV 4+2 loo 126 VS-7 Brdo,Vrhovci 3 - 89 RS-1,2 Jurčkova pot 3+2 - 2oo loo loo VS-6/3 Srba /Viško polje/ 3 ________-_______95______9o 96 951 386 76 36 226 89 496 189 Skupaj raestne lokacije Izvenmestne lokacije VS-221/3 Vnanje gorice VS-P36/1 Ig Lokaoije 392 6o7 84o 51o 96 2445 3 4 Stanje dokument. 4o 4o 3o 3o Število dograjenih stanovanjskih enot 1981 1982 1983 1984 1985 80 60 Skupaj 1981 - 1985 VS-225/1 Podpeč VS-2ol/8 Gabrje/nove/ 2o 2o 1.2 4o 3o 4o 7o Skupaj izvenmestne lokacije - neorganizirana indiv. gradnja na območjih VS-2o6, VS-227, VS-213/1 VS-245/5, VS-222.VS-251, 2^5/7 VS-26o in Brezovica 5o 5o 3o 7o . loo loo loo loo loo 250 5oo Skupa3 gradnj a 492 757 99o 690 266 3195 Stanje dokumentacije: 1 - urbanistični načrt izdelan (nepotrjen) 2 - zazidalni načrt izdelan nepotrjen 3 - zazidalni načrt izdelan in potrjen 4 - zazidalni in izvedbeni načrt potrjeni Po programu prenove se bo prvenstveno nadaljevala prenova starega mestnega jedra. Na območju občine bo zajela Krakovo in staro Trnovo (območje Eiprove ulice). Prenovili bomo 30 objek-tov, tj. 120 stanovanj, za kar bomo zagotovili 60 nadomestnih stanovanj. Prenova bo zajela še objekte locirane izven mestnega jedra, ki so spomeniško varovani. Na osnovi posebnega združe-nja sredstev zainteresiranih investitorjev pa se bodo pridobile tudi nove poslovne površine oziroma revitalizirale stare. Komunala 1. Analiza dosedanjega razvoja ¦ Komunalna dejavnost je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je neobhodno potrebna za življenje ob-čanov in delovnih Ijudi. Pojem in vloga komunalnega gospodar-stva nista opredeljena samo v tem, da ta dejavnost pomeni življenjski standard delovnih Ijudi in občanov, temveč da ima komunalna dejavnost vse večji pomen tudi za razvoj gospodar-stva oziroma pomeni temeljne pogoje za delo delovnih Ijudi. Priprava predloga srednjeročnega plana 1976-1980 je sovpa-dala z akcijskim programom oblikovanja reorganizacije komu-nalnega gospodarstva v Ljubljani, zato so bili zaradi neurejenih odnosov med uporabniki in izvajalci komunalnih storitev v prvih letih izdelani plani, sprejeti le kot informacije oziroma prevzeta so bila določila družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič- Rudnik za obdobje 1976-1980 v poglavjih promet, ceste in zveze ter komunalno gospodarstvo. Hiter razvoj gospodarstva, pospešena stanovanjska izgradnja in izgradnja drugih spremljajočih objektov (samoprispevek), je zahtevala kompleksno razreševanje vse komunalne oskrbe obča-nov. V okviru te srednjeročne projekcije je komunalna izgradnja sledila realizaciji izgradnje usmerjenih sosesk, stanovanjske iz-gradnje, naloge individualne komunale v zvezi z 10-letnim pro-gramom cest, niso pa v celoti sledili programom sanacije obsto-ječih naselij. Postopoma pa se je širilo vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav na izvenmestno območje, tako da se je s tem izenačeval komunalni standard na območju občine. Ker določila plana niso bila konkretna, so se podrobnosti določe-vala z letnimi plani. Pri investicijah v komunalno gospodarstvo individualne komu-nalne rabe so imele prednost investicije s preskrbo z vodo in zaščite podtalnice, povezave s stanovanjsko gradnjo, gradnjo gospodarskih objektov in objektov socialnega standarda. Pri cestnem programu so imele prednost cestne povezave po katerih poteka avtobusni promet in ceste, ki povezujejo posamezne soseske in naselja med seboj. Zaradi uresničevanja enotne poli-tike komunalne dejavnosti in opravljanja nalog, je bila v tem srednjeročnem obdobju vzpostavljena širša solidarnost delovnih Ijudi Ljubljane, ter s tem sprejeti sistemski finančni ukrepi, ki so imeli ekonomski učinek predvsem v drugi polovici srednjeroč-nega obdobja. V preteklem obdobju je bilo zgrajenih in rekonstruiranih 62 cest, katere glede na obsežnost in kakovost cestnega omrežja v 41 občini niso bistveno izboljšale stanja cestnega omrežja, saj je večinoma makadamskih cest in le 20 % asfaltiranih. Med najpo-membnejšimi objekti sta bila mostova čez Ljubljanico in Mali graben, rekonstrukcija Večne poti, rekonstrukcija cest po katerih potekajo avtobusne proge mestnega prometa (št. 14: Cesta VI, Cesta Brdo; št. 9: Riharjeva, Opekarska; št. 3: obračališče Ru-dnik). Na izvenmestnem območju pa sta pomembnejša objekta pričetek rekonstrukcije Rašica-Rob in Pijava gorica-Želimlje. Po-leg tega smo sodelovali še pri programih rekonstrukcij in novo-gradenj republiških cest in cest določenim z 10-letnim progra-mom cest v Ljubljani in sicer: cesta Ig-Podpeč, Vrhnika-Horjul, Dobrova-Hrastenice, Karlovški most, nova Prešernova z podvo-zom na Erjavčevi ter obvoznica Dolgi most-Celovška). Na obrnočju občine vzdržujemo neposredno 452 km pest, po-sredno pa še 210 km krajevnih potov, na katerih skrbimo tudi za vzdrževanje javne razsvetljave. Stanje kanalizacijskega omrežja ob začetku srednjeročnega obdobja je bilo izredno pereče. Na izvenmestnem območju ni bilo nobenega kanalizacijskega sistema, na mestnem območju ob-čine pa niso bili na kanalizacijski sistem priključena vsa območja. V tem srednjeročnem obdobju še niso vsa naselja priključena na kanalizacijsko omrežje, vendar lahko ugotovimo, da je pretežni del mestnega območja na komunalno omrežje priključen. Na izvenmestnem območju pa je delno kanalizacija zgrajena v Hor-julu, Škofljici in Dobrovi, v gradnji pa je še v Vnanjih in Notranjih goricah ter Preserjih. Kvalitetna oskrba s pitno vodo postaja velik problem, saj so zahteve po pitni vodi glede na povišani življenjski standard in razvoj industrije izredno visoke, zato je najpomembnejša pridobi-tev v tem srednjeročnem obdobju izgradnja vodarne Brest z povezovalnim cevovodom do Ljubljane. Izvenmestna območja imajo v glavnem lokalne vodovode, kateri pa so v pretežni meri neustrezno grajeni, pa tudi niso pokrivali celotnega območja občine. Pri razreševanju te problematike je najpomembnejši ob-jekt izgradnja vodovoda Golo. Energetska oskrba na območju občine je v tem srednjeročnem obdobju bila predvidena na plin. Tako je bil zgrajen plinovod Koseze-Trnovo-Rudnik, ki oskrbuje vso novo stanovanjsko grad-njo. Tako lahko ugotavljamo, da se komunalni deficit na področju individualne komunalne oskrbe postopoma zmanjšuje, vendar še vedno ni zadovoljiv, medtem ko pa se kljub velikim vlaganjem in naporom stanje v cestnem gospodarstvu slabša v primerjavi z doseženim porastom motorizacije, tako pogostoti kottudi tonaži prometa. 2. Temeljni cilji razvoja: - izboljšanje opremljenosti območja občine z objekti komu-nalne infrastrukture, - zagotavljanje usklajene gradnje komunalnih objektov z gradnjo gospodarskih objektov, objektov socialnega in prostor-skega standarda, - ohranjanje enotnega komunalnega standarda vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985: Razvoj komunalnega gospodarstva bo na območje občine izhajal iz dogovorjenih strateških predpostavk in usmeritev, ki so: izboljšanje oskrbe s komunalnimi dobrinami ter izboljšanje člo-vekovega bivalnega in delovnega okolja. To bo mogoče doseči z intenzivnejšo obnovo dotrajanih komu-nalnih objektov in naprav, z izboljšanjem kvalitete opravljanja komunalnih storitev ter z uveljavljanjem načel svobodne menjave dela na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Na področju oskrbe s pitno vodo, odpravo odpadnih in atmos-ferskih voda ter oskrbe s plinom in toplotno energijo bomo vzdrževali in obnavljali objekte in naprave vodovodnega, kanali-zacijskega, toplotnega in plinskega omrežja ter hkrati zgradili vse komunalne vode za planirano usmerjeno stanovanjsko gradnjo v soseskah: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, Grba, VS-103 Murgle III, IV faza, RS 1 in RS 2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo, VS-7 Vrhovci, VS-236/1 Ig, VS-223/1 Podpeč, VS-221/3 Notranje gorice, VS-236/4 Ig in VS-201 /8 Gabrje. Prav tako bomo zagotovili, da bo komunalna gradnjaspremljalagradnjoobjektov socialnega standarda ter gospodarskih objektov. Gradnja navedenih komunalnih naprav in vodov bo omogočila sanirati komunalno opremljenost v starih naseljih ob Jurčkovi poti, na Brdu in Bonifaciji. V okviru materialnih možnosti pa bomo postopno sanirali opremljenost na Rudniku in v nekaterih izven mestnih območjih (na Škofljici, v Dobrovi, Horjulu, Vnanjih in Notranjih goricah, Brezovici in Horjulu). V okviru dodatno zbranih sredstev se bo vlagalo tudi v druga izvenmestna ob-močja, poudarek bo dan na sanacijo Rakove Jelše. Vlaganje in izgradnja posameznih komunalnih infrastrukturnih objektov in naprav je podrobno opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske samoupravne interesne skupnosti. Posebna skrb bo posvečena izboljšanju preskrbe z vodo. V ta namen bomo vlagali v nadaljnjo izgradnjo vodarne Brest, v pove-čavo vodohrama na Škofljici, sanacijo lokalnih vodovodnih siste-mov v Horjulski, Želimeljski dolini in na območjih, ki gravitirajo na Bre^t; v igradnjo novih vodovodov na Rakitni, v Horjulu in Dobrovi ter izgradnjo magistralnih vodovodov. V okviru magi-stralnih vodovodov bomo zgradili južno zanko, ki obsega pove-zavo vodovoda Brest na Podpeč-Brezovica ter povezavo Rihar-jeva cesta-odsek Trnovo-južna zanka od Tbilisijske ceste ob Dolenjski cesti do vodovoda Rudnik. Navedene investicije bodo omogočile realizirati cilj, ki je uskla-jena gradnja vodovodne infrastrukture z gradnjo stanovanj, go-spodarskih objektov in objektov socialnega standarda. Na po-dročju cestne infrastrukture bomo na mestnem območju prven-stveno gradili ceste, ki povezujejo posamezne soseske med se-boj. l\!a izvenmestnem območju pa tiste, po katerih teče avtobu-sni promet. V ta namen bo v srednjeročnem obdobju vloženih 120.000.000 din. Dinamika gradnje se bodoločala letno, potekala bo po programih krajevnih skupnosti ter skladno z razvojem občine. V okviru desetletnega programa bomo medernizirali, rekonstruirali in na novo zgradili: zahodno obvoznico, južno obvoznico, Dolenjsko cesto ter podaljšek Titove ceste do južne obvoznice. Za izboljšanje uslug avtobusnega potniškega prometa bomo zagotavljali nova avtobusna postajališča, gradili obračališča in širili avtobusno omrežje na slabše povezana območja občine (Kozarje, Želimlje, Horjul, Črni vrh, Barje, Golo Zapotok, Rakitna). Urejali bomo parkirališča ob mestnih vpadnicah ter dopolnili mrežo bencinskih črpalk z dvema novima v KS Ig in Horjul. Skrbeli bomo za čisto in zdravo okolje tudi z dvigom kvalitete na področju odstranjevanja smeti in odpadkov. Vta namen bomo postopno širili območje odvoza, izpopolnili tehnologijo in pove-čali intenzivnost odvoza. Potem bomo uredili centralnosanitarno deponijo in zagotovili urejanje deponij na primestnih območjih. Zagotovili bomo dvig kvalitete ter skladen razvoj z razvojem občine tudi drugih komunalnih dejavnosti, ki so: vzdrževanje parkov, zelenic, parkovnih gozdov: vzdrževanje javne razsvet-Ijave, opravljanje nalog zimske službe, vzdrževanje cest z objekti, vzdrževanje tržnih površin, redno vzdrževanje dimnikarskih na-prav in napeljav, vzdrževanje pokopališč in pokopaliških naprav. Energetika 1. Analiza dosedanjega razvoja V srednjeročnem obdobju 1976-1980 sredstva namenjena iz-gradnji energetskih objektov in omrežja niso bila dovolj visoka, da bi sledila potrebam naglo urbanizirajoče se občine. Raziogi za to so bili isti kot veljajo za izgradnjo komunalnih vodov, tj. velika razpršenost gradenj in odpiranje velikega števila novih gradbišč. Posledica tega je, da je kljub temu, da je elektrifikacija bila ena od osnovnih nalog srednjeročnega obdobja, nekaj naselij s slabimi napetostnimi razmerami. Prav tako je razdrobljena in povečana stanovanjska gradnja zahtevala izgradnjo plinskega omrežja v mestu v več smeri. To je zahtevalo velika vlaganja v omrežje, obenem pa so bili plinovodi 42 zaradi počasne izgradnje objektov dolgo časa neizkoriščeni. Pli-nifikacija je zajela območje občine, v primerjavi z drugimi obči-nami, v manjši meri. Namenjena je bila predvsem novim industrij-skim conam, v manjši meri pa tudi večjim soseskam. 2. Osnovni cilji razvoja so: - izdelava dolgoročne energetske bilance občine, ki bo opre-delila srednjeročno kot tudi dolgoročno reševanje energetskih potreb, - nadaljevanje gradnje energetskih objektov in naprav v ob-segu, ki bo omogočil realizirati planiran družbenoekonomski razvoj občine, - zmanjšanje števila individualnih kurišč s slabim izkoristkom goriva zaradi varstva zraka, - racionalizacija in štednja z vsemi vrstami energije ter varova-nje okolja z izkoriščanjem čistejših energetskih surovin. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985: * . V srednjeročnem obdobju bomo vlagali predvsem v nadaljnjo elektrifikacijo občine, ki bo morala slediti gradnji sosesk: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS-103 Murgle III, IV, VS-7Brdo, Vrhovci, R 1-1,2 Jurčkova pot ter VS-6/3 (Viško polje). Vse navedene soseske so iz mestnega območja občine. Na izvenmestnem območju pa bo sledila gradnji na območjih: VS-223/3 Vnanje gorice, VS-201/8 Gabrje, VS-236/1 Ig, VS-225/1 Podpeč. Investicije obsegajo vlaganja v gradnjo 10 KV omrežja, izgradnjo 10/0,4 KV transformatorskih postaj ter izgradnjo nizko-napetostnega omrežja ter na izvenmestnem delu gradnjo 20 10,4 KV transformator. postaj in ojačanje 20 KV omrežja. Hkrati bodo potekale investicije v sanacijo slabih napetostnih razmer na ob-močju občine, pri čemer bodo s svojimi sredstvi sodelovali tudi krajani oziroma krajevne skupnosti. Poudarek bo na tistih ob-močjih občine, kjer se bodo v že obstoječo gradnjo vključevali objekti neorganizirane individualne gradnje. Na območju občine se bo nadaljevala gradnja plinovodov. Potekala bo usklajeno s stanovanjsko gradnjo, gradnjo gospo-darskih ter drugih objektov predvidenih za priključitev na plino-vod. V srednjeročnem obdobju bo zgrajena južna zanka Kozarje--Rudnik. V soseskah VS-4, VS-2, VS-6 bomo postopno preusme-rili že postavljene kotlarnice na plinsko energetsko oskrbo, med-tem ko bomo novograjene soseske priključevali na plin. Osnovna naloga na tem področju pa bo izdelava energetske bilance. Le-ta bo slonela na prostorskem planu občine ter na dolgoročnih razvojnih usmeritvah. Cilj bo preusmeriti industrijo in široko potrošnjo na porabo domačih energetskih surovin ter na manjše in racionalnejše energetske vire. Hkrati bo potrebno proučiti uporabo vseh vrst odpadkov in z njimi zmanjšati potrebe po drugih energetskih surovinah. Poštno, telefonsko in telegrafsko omrežje 1. Analiza dosedanjega razvoja Razvoj PTT omrežja v srednjeročnem obdobju 1976-1980 je zaostajal za planiranim. Ob vstopu v srednjeročno obdobje je občina sodila med slabše opremljene Ijubljanske občine s PTT infrastrukturo. Zaostajanje gradnje PTT objektov za planirano dinamiko, katere glavni razlog sta bili prepočasno pridobivanje zemljišč in vse potrebne dokumentacije, je povzročilo, da se je občina tudi leta 1980 znašla po opremljenosti s PTT objekti na enem od zadnjih mest med drugimi Ijubljanskimi občinami. Nave-deno odstopanje od plana je povzročilo, da se več nerealiziranih objektov prenaša v naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985. Med njimi so pošta s centralo v KS Rudnik, RATC Škofljica, centrala v KS Velike Lašče itd Med ključne probleme tega obdobja štejemo nekoordinirano akcijo vseh dejavnikov pri izgradnji PTT omrežja. 2. Cilji bodočega razvoja: - povečati število poštnih enot, s tem doseči eno enoto na 5058 prebivalcev, ter s tem tudi izboljšati kvaliteto poštnih stori-tev, - na področju telegrafskega omrežja doseči 18 naročnikov na 10.000 prebivalcev, ter izboljšati kvaliteto in hitrost prenosa tele-grafskih sporočil, - na področju telefonije povečati kapacitete krajevnih telefon-skih central in s tem doseči 21 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, ter povečati število javnih telefonskih govorilnic. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Za doseganje navedenih ciljev bomo v razvoj PTT omrežja v celotnem obdobju vložili 224.788.000 din, od tega 186.239.000 din za izgradnjo novih PTT zmogljivosti in 38.459.000 din za realizacijo planiranih, a neizvršenih investicij iz leta 1980. Plan investicij v obdobju 1981-1985 - v 000 din 1. Nove investicije Naziv investicije e.m. povečanje vrednost leto ___________________________kapacitet investicije dokonžanja _______1_______________2________3 4 5 I.Gradbenl objekti 1913 52.600 1982-1984 l.Stavbe ra2 I85o 37.000 1982-1384 -za PTT Škofljica m2 117o 21.000 1982 -prostori za p. Rožna dol.-Vrhovci n2 80 I.600 1982 -prostori za p. Rakovnik ra2 600 12.000 1982 -prostori za p.Ig m2 2.4oo 1984 2.Kabelska kanali- zacija km/cGvi 65 15.600 I983-I984 -Hakovr.ik/KKO/ " 35 8.4oo 1983 -Kozarje , " 30 7.2oo 1984 II.TT nreža 45.5oo 1981-1984 1. KK0 kn/par 6000 35.5oo 1982-1984 -Škofljica /+KK/ kn/par 5oo 7.5oo 1982 -Rakovnik/na KDIC/ " 2ooo lo.ooo 1982 -ViB " 2ooo lo.ooo 1984 -Kozarje " looo 5.000 I984 -Velike Lašče " 500 3.000 1984 2.Zvezni ko.bli " 2400 lo.ooo 1982 -Raltovnik Ijubljana " 24oo lo.ooo . 1982 1 2 3 4 5 III.Foštna oprema - - lo.415 1981-1985 IV. Telegrafska oprema - - 158 1981-1985 V. Telefonska oprema - - 4o.lo4 1981-1985 1. Komitaoijska oprer.a priklj. 4ooo 32.000 1982-1985 -razširitev R»TC Vlč " 3ooo 2o.ooo 1985 -KATC Skrilje " I60 1.5oo 1982 -KATC Škofljica " 84o 1.3oo 1982 -KATO Velike Lašče " 9.000 1984 -prenosni VP.siBteni kanal 60 3.1o4 1983 -Grosuplje-Vel.Lašče " 48 2.3oo 1983 -Ljubljana-Skrilje " 12 8o4 1983 IX.0etale investicije - - 5.267 Skupaj po cenah 1978 . ¦ 154.o44 SKupaj po oenali iz 1979 postavke . . . 186.239 I - IX Prenos iz leta 198o 38.549 Skupaj investicije 224.788 Število telefonskih priključkov se bo povečalo od 8160 na 12000, s čimer zaradi velike deficitarnosti v preteklih letih ne bomo dosegli normativa 21 telefonskih priključkov na 100 prebi-valcev. Ob realizaciji planirane dinamike porasta prebivalstva bo na območju občine doseženo 14 priključkov na 100 prebivalcev. V srednjeročnem obdobju bo postavljeno 50 javnih telefonskih 43 govorilnic, s tem bomo pokrili minimalne potrebe po telefoniza-ciji v večjih urbanih okoljih in odmaknjenih naseljih. Dinamika gradnje le-teh se bo določala letno in bo potekala skladno s plani krajevnih skupnosti in na lokacijah, ki jih bodo te opredelile. V cilju zagotovitve vsaj enega priključka v vsako vas bo Ob-močna SIS za PTT promet v sodelovanju s KS zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabelskega omrežja. Njegovo gradnjo bodo financirale krajevne skupnosti oziroma krajani. Dinamika gradenj se bo določala letno na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov KS z Območno SIS za PTT promet. Poleg tega bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Območno SIS za PTT promet poiskali rešitve (vire financiranja, tehnične rešitve itd.) za nekatere druge programe krajevnih skup-nosti. Pri tem bomo dali prednost izgradnji pošte s centralo v KS Krim-Rudnik ter centrale v Kozarjah. Ti dve investiciji sta bili planirani, a neizvršeni v obdobju 1976-1980. Vodno gospodarstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja Urbanizacija in industrializacija zahteva od vodnega gospodar-stva, da ta proces spremlja tako, da ne bo zaviralni moment, temveč sousmerjalec razvoja. Osnovne naloge vodnega gospodarstva so zmanjšanješkod, ki jih povzročajo visoke vode, urejanje odvodnikov in vodotokov, zagotavljanje potrebne količine kakovostne vode, sanacija one-snaženih voda in druge. Izvajanje planovvodnogospodarskih del, ki so predvsem obsegale vzdrževanje vodotokov, urejanje hu-dournikov in varstvenih objektov, je bilo v srednjeročnem ob-dobju dokaj uspešno. Zastavljene naloge so bile izvršene, glavni investitor je bila Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. 2. Osnovni cilji razvoja so: - zagotavljanje potrebne količine kakovostne vode skladno s potrebami naraščajočega števila prebivalstva, - izvajanje sanacije onesnaženih voda na osnovi pripravlje-nega programa, - uspešnejše in racionalnejše urejanje vodnega režima. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo iz združenih sredstev financirala na območju občine predvsem naslednja večja vodnoregulacijska dela: - gradnjo zadrževalnikov in regulacijo Gradaščice, Šujice, Ma-lega Grabna in Glinščice s pritoki in zgornjega Galjevca. - vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju in drugih melioriranih zemljišč, - nadaljnje urejanje hudournikov v Polhograjskih dolomitih, - dokončanje študije za ureditev akumulacije na Gradaščici inzačetek del, - in druga manjša dela pri vzdrževanju vodotokov. Dinamika del se bo določala v letnih planih, ki bodo usklajeni s plani uporabnikov z območja občine. Požarna varnost Na območju občine deluje 52 teritorialnih gasilskih društev ter občinska in mestna gasilska zveza. Njihova glavna naloga je organizacija teritorialno represione in preventivne službe varstva pred požarom, skrb za izboljšanje požarnovarnostne kulture ob-čanov ter nudenje strokovne pomoči enotam civilne zaščite v KS in občini. Osnovni cilj bodočega razvoja je ustvariti kadrovske in mate-rialne pogoje za učinkovito opravljanje navedenih nalog. Za do-sego tega cilja bomo v gasilski brigadi izboljšali kadrovsko struk-turo, povečali število zaposlenih in posodobili opremo. Zaradi prenizkih vlaganj v preteklosti bomo zagotovili sredstva za grad-njo in adaptacijo gasilskih domov. Vlagali bomo v naslednje objekte: dokončanje gasilskega doma v KS Kozarje, KS Preserje, KS Ig; v gradnjo novih domov v KS Lavrica, KS Horjul (Butaj-nova), KS Velike Lašče in v adaptacijo doma v KS Brezovici Izvršili bomo manjše adaptacije v gasilskih domovih v KS Lavrica, Barje in Horjul (šentjošt). Viri financiranja bodosredstva občinske samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, ki bo prispevala 10-15 odstotkov vrednosti ter sredstva krajevnih skupnosti. V okviru razpoložljivih sredstev bomo izvršili še naslednje inve-sticije - izgradnja novih domov - v KS: Dobrova, Polhov Gradec in Ig. Vsekakor pa se bo pripravila vsa potrebna dokumentacija za začetek njihove gradnje po letu 1985. Na podlagi ugotovitev analize o požarni varnosti občine bomo vlagali v vodne rezer-voarje in zajetja. Dinamika teh vlaganj se bo določala letno v sodelovanju s KS. F. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠClTA Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gospodar-skega, socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Z izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini bomo prispevali k skupnim prizadevanjem celotne jugoslovanske druž-bene skupnosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče politike organizacij združenega dela in drugih samou-pravnih organizacij terskupnosti, samoupravnih interesnih skup-nosti ter družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah, - zagotavljanje kadrovske, materialne in organizacijske po-goje za nemoteno funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva), - usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdrževa-nje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošne Ijudske obrambe. Obrambne priprave organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodo zajemale organiza-cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodob-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. Na področju Ijudske obrambe bomo: - nabavili sredstva oborožitve in vojaško opremo, - strokovno usposabljali in urili enote in štabe teritorialne obrambe, - izvajali vzdrževanje in skladiščenje orožja, opreme in drugih materialno-tehničnih sredstev. Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizacijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih najmanj 18 % vseh prebivalcev, - ustanavljali in opremljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organizirali splošne enote civilne zaščite v stanovanjskih objektih, - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov ter jim zagotovili opremljenost s predpisano opremo. Nadaljevali bomo z organiziranim usposabljanjem ženske in moške mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki. Graditev javnih zaklonišč na območju občine borno program-sko razširili ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novograd-njah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. Z nadaljnjim izgrajevanjem in podružbljanjem sistema druž-bene samozaščite bomo krepili aktivni odnos delovnih Ijudi in občanov do varovanja družbene lastnine in samoupravnih od-nosov ter drugih temeljnih vrednot naše samoupravne družbe in revolucije. Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih bodo izvajali naloge na področju požarne varnosti, varnosti pri delu, varstva okolja, zavarovanja 44 delavcev in delovne organizacije, hranjenja dokumentov in zaup-nih podatkov in izvajale druge dejavnosti družbene samozaščite. Občani v krajevnih skupnostih se bodo vključevali v izvajanje nalog za zagotovitev večje javne prometne varnosti, preprečeva-nje in odkrivanje sovražne, predvsem psihološke propagandne aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečevanje kriminalitete, zmanjševanje nevarnosti ppžarov, poplav in organizacije odstra-njevanja poslecid. Družbenopolitične ter družbene organizacije in društva v občini bodo vključevali področje družbene samoza-ščite in varnostne vzgoje v svoje programe idejnopolitičnega in vzgojnoizobraževalnega dela. G. SISTEM INFORMIRANJA V tem obdobju si bomo potrebno v bkviru danih možnosti in pogojev, prizadevali za vsestranski intenzivnejši razvoj sistema javnega obveščanja, v katerem bodo prav sredstva javnega obve-ščanja še bolj odražala neposrednejši vpliv samoupravno dogo-vorjenih interesov. To nam narekujejo številne ugotovitve in spo-znanja. Zasledovati moramo celovitejše in kvalitetnejše obvešča-nje tudi z izpostavljanjem povratnega informiranja, saj je to eden izmed bistvenih pogojev za ustvarjalno obveščanje delavcev in občanov v samoupravnem, družbenopolitičnem življenju temelj-nih organizacij združenega dela, KS in SIS v občini. Občinsko glasilo »Naša komuna« bo tudi v tem obdobju nosilo pomembno vlogo pri informiranju v družbenopolitični skupnosti. Izhajalo bo še vnaprej štirinajstdnevno (pogojev in morda tudi razlogov za pogostejše izhajanje najbrž ne bo). Gradiva za delegatsko bazo bodo prav tako izhajala v okviru občinskega glasila, težlti in stremeti pa je za čimprejšnjim realizi-ranim pogojem za izhajanje tovrstnih gradiv oziroma informacij, ki bodo namenjene delegatski bazi SIS. Dolžnost predlagateljev gradiv pa mora biti, da so delegatske informacije pripravljene kot izvlečki z nakazanimi posledicami variantnih odločitev. Sredstva za izhajanje občinskega glasila in delegatske priloge za skupščino družbenopolitične skupnosti bodo na podlagi ugo-tovljenih potreb zagotovljena z občinskega proračuna, izhajanje delegatske priloge za SIS pa bodo zagotavljale samoupravne interesne skupnosti. Ugotoviti in analizirati je potrebno uporabnost in učinkovitost (v času in prostoru) na obstoječi način obdelanih in posredova-nih informacij INDOK centra Ljubljana Na podlagi resnično te-meljite analize pa šele razmišljati o optimalnejši in prilagodljivejši INDOK službi oziroma podobni organizacijski oblM I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE 1. Samoupravna organiziranost Poglabljanje in spreminjanje samoupravne organiziranosti v smislu zakonskih določil predstavlja enega od pomembnejših dejavnikov nadaljnjega razvoja. Uspešnejše gospodarjenje ter zlasti vključevanje v mednarodno delitev dela bosta zahlevala od že obstoječih samoupravnih povezav ponovno proučitev možno-sti povečanja skupnega nastopanja, delitve rizika in proizvo-dnega programa itd. Izvesti pa bo polrebno tudi nekatere nove povezave, ki so bile v preteklih letih sicer planirane, a neizvedene, kot npr. DO Igo, DO Peskoobloga, DO Mehanografski center itd. V cilju zagotovitve ošnovnih pogojev za spreminjanje mesta in vloge delavcev v družbeni reprodukciji, bo pptrebno še nadalje v proces samoupravne preobrazbe zajemati tudi dislocirane enote, ki so na območju občine. Ta proces se je v letu 1980 dokaj uspešno začel in bi se moral v enaki meri nadaljevati. Med pomembnejše naloge pa štejemo tudi zaživitev novoustanovlje-nih krajevnih skupnosti. Priti bo moral do izraza namen teh preobrazb, ki je uveljavljanje interesov krajanov, čim bolj učinko-vito usklajevanje le-teh ter njihovo uresničevanje. 2. Gospodarska rast Padanje domače konjunkture, znižanje gospodarske aktivnosti v drugih državah, zapiranje tujih tržišč, energetska kriza bodo povzročili še nadaljnje padanje gospodarske rasti v občini. Oce-njujemo, da bo z uveljavitvijo nekaterih sistemskih ukrepovters skupnimi napori združenega dela moč doseči 3,5-odstotno rast družbenega proizvoda. V letu 1981 bo poudarek na izvozni usmeritvi, omejevanju uvoza in zaposlovanja. Do izraza bodo morali priti notranji dejav-niki razvoja. Gospodarstvo občine je že v letu 1980 pokazalo, da ima še neizkoriščene možnosti v boljši izrabi delovnih in strojnih kapacitet. Prav tako bo stimulativnejše nagrajevanje po delu dejavnik rasti proizvodnje. Gospodarstvo občine je kljub veliki uvozni odvisnosti uspelo v zadnjem letu srednjeročnega obdobja 1976-1980 doseči dokaj ugodno stopnjo rasti družbenega proizvoda in še povečati pro-dajo na tuja tržišča. Ocenjujemo, da bo tudi v letu 1981 izvoz imel pomemben delež v rasti družbenega proizvoda. Ob navedenih pogojih ter planirani 1,9-odstotni rasti prebivalstva, bo gospodar-ska moč občine porasla za 1,6 odstotka. Delež občine v družbe-nem proizvodu mesta se s tem ne bo bistveno spremenil, tj. ostal bo okoli 11-odstoten. 3. Zaposlovanje Zaposlovanje bo selektivno in omejeno. Stopnja zaposlovanja ne bo presegla 1,5-odstotne stopnje rasti. Pri tem bodo imele višjo stopnjo rasti organizacije, ki bodo istočasno dosegle nad-povprečno rast dohodka ter organizacije, ki bodo odprle nove zmogljivosti. Organizacije, ki ne bodo izpolnjevale teh pogojev bodo imele podpovprečne stopnje rasti zaposlenih. Število zapo-slenih se bo povečalo za 270 novih delavcev in bo doseglo v združenem delu konec leta število 17.920. Od tega bo v negospo-darski dejavnosti zaposlenih 5800, v gospodarski pa 12.120 de-lavcev. Rast zaposlovanja bo, tako kot v preteklih letih, hitrejša v negospodarski dejavnosti. Negospodarske organizacije zaposlu-jejo okoli tretjino vseh delavcev, zaposlenih na območju občine. Zato se vsako povečanje števila zaposlednih odrazi v relativno visoki stopnji rasti zaposlovanja. 4. Osebni dohodki Rast osebnih dohodkov bo zaostajala za rastjo dohodka in produktivnosti. Cilj bo še nadaljnje večanje akumulativne spo-sobnosti gospodarstva, zato bo v letu 1981 redna rast osebnih 46 dohodkov na zaposlenega lahko znašala le 0,5 odstotka. Pri tem bodo lahko imele višjo rast le organizacije z nadpovprečno rastjo dohodka oziroma produktivnosti. Poseben poudarek bo dan stimulativnemu nagrajevanju, ki bo imelo pomembno vlogo pri boljšem izkoriščanju zmogljivosti in rasti produktivnosti. .. „ 5. Blagovna menjava s tujino Največji poudarek bo na blagovni menjavi s tujino. Izvoz bo, kot je že navedeno, pomemben dejavnik rasti družbenega proizvoda in proizvodnje v občini. Realna rast izvoza bo okoli 7-odstotna, medtem ko bo rast uvoza omejena na 1-odstotek. Planirana stopnja rasti izvoza je v primerjavi z doseženo v letu 1980 (15%) dokaj nizka. Kljub temu pa predstavlja zahtevno nalogo, saj je dosežena vrednost izvoza v zadnjem letu srednjeročnega ob-dobja zelo visoka. Enoodstotna realna stopnja rasti uvoza pa predstavlja precejšnjo omejitev, saj je vrednostni obseg uvoza v zadnjih dveh letih stagniral na isti ravni. Navedeni stopnji rasti predstavljata za združeno delo zelo zahteven cilj, ki ga bo moč doseči le s polnim angažiranjem dejavnikov na vseh ravneh. Na tem področju je pričakovati ukrepe, ki bodo spodbujali izvoz ter lajšali materialni položaj izvoznikov. I Vrednost izvoza bo morala omogočiti uvoz v obsegu, ki bo omogočal nemoten potek proizvodnje. Uvoz bo skrajno selekti-ven, prednost bosta imela uvoz surovin in reprodukcijskega ma-teriala, ki bosta prispevala k izpolnjevanju izvoznih nalog. Po-stopno preusmerjanje organizacij iz uvoženega na domači repro-material bo pogoj za uresničitev planirane stopnje rasti proizvod-nje in družbenega proizvoda. . -,..-• Ostale usmeritve na tem področju so: poudarek bo na izvozu proizvodov višje stopnje predelave, v večji meri bo potrebno osvajati tudi tržišča socialističnih držav in dežel v razvoju, prav tako bo potrebno tudi uvažati iz teh držav. 6. Investicije ' ' ' V letu 1981 se bo nadaljevala izgradnja nekaj večjih, v prete-klem srednjeročnem obdobju začetih investicij. Od novih investi-cij pa se bodo začele le tiste, ki bodo ustrezale kriterijem pre-strukturiranja gospodarstva. Izhajajoč iz tekoče investicijske aktivnosti ter že prijavljenih investicijskih projektov, se bodo v letu 1981 izvajala dela na naslednjih investicijah: 1. DO llirija - Vedrog - dograditev nove posiovne stavbe v skupni vrednosti 84,700.000 din 2. DO Tiskarna -dograditev proizvodne hale v skupni vrednosti 47,000.000 din 3. DO Tovil - dograditev proizvodne hale v skupni vrednosti 200,000.000 din 4. DO Slovenija avto TOZD Zastava servis - začetek širitve prodajno-servisnega objekta v vrednosti 161,000.000 din 5. DO Plutal TOZD Alu-Pluto-Plastika - modernizacija stroj-nega parka in izgradnja skladišč v skupni vrednosti 100,000.000 din 6. DO Agrotehnika - dokončanje gradnje poslovno-trgovskega centra v vrednosti 200.000.000 din 7. DO Merkur Kranj - začetek izgradnje veleblagovnice v obrtno servisni coni VM-1 v celotni vrednosti 150,000.000 din 8. DO Semenarna - začetek gradnje veleblagovnice, rastlinjaka in skladišč v vrednosti 70,000.000 din 9. DO Kemofarmacija - gradnja druge faze poslovno-proizvo-dnih prostorov 10. DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki - izgradnja proizvodne hale v vrednosti 160,000.000 din 11. VDO Biotehnična fakulteta TOZD Agronomija - gradnja strojne lope za ureditev rastlinjakov v vrednosti 9,500.000 din 12. VDO Biotehnična fakulteta TOZD Gozdarstvo - začetek gradnje prizidka v vrednosti 9,500.000 din 13. VDO Biotehnična fakulteta TOZD Veterina - začetek adap-tacije prostorov na Cesti v Mestni log. Poleg tega so najavile nadaljevanje del pri pripravi investicij še naslednje gospodarske organizacije: DO Ilirija-Vedrog TOZD Vedrog, DO LM TOZD Posestva, DO Igo * . - ' .'¦.-¦¦ DO Elektroprojekt ter , DO Mercator DO Velepreskrba TOZD Spectrum in , ¦ ¦ DO Konditor. Začetek izvajanja večirre teh investicij bo odvisen od kreditnih pogojev ter zakonskih določil, ki se nanašajo na investiranje. V negospodarski dejavnosti pa bodo še nadalje pripravljale vse potrebno dokumentacijo temeljne organizacije Biotehnične fa-kultete (VTOZD Biologija, VTOZD Agronomija, VTOZD Živilska tehnologija, VTOZD Lesarstvo) ter DO Inštitut Jožef štefan. Vse večje investicije v gostinske in trgovske objekte bodo zajete pod interesnimi dejavnostmi. 7. Delitev družbenega proizvoda V skladu s planskimi opredelitvami iz predloga dogovora o temeljih plana občine za obdobje 1981-1985 bo omejena rast skupne, splošne in osebne porabe. To pomeni, da bo potrebno rast vseh oblik porabe uskladiti z rastjo družbenega proizvoda. Planirano zaostajanje rasti teh oblik porabeza rastjo družbenega proizvoda je 10%. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti rasti mase osebnih dohodkov. Cilj je doseči upočasnjeno rast osebnih dohodkov, ki pa bo vseeno morala slediti rasti pruduktivnosti in stimulirati zaposlene k večjim delovnim naporom ter kvalitetnejšemu delu. Udeležba drugih zunanjih udeležencev v rasti (prispevki za nerazvite, energetiko, cestno infrastrukturo) mora, v skladu s sprejeto politiko omejevanja investicij v infrastrukturo, ostati na ravni, doseženi konec srednjeročnega obdobja 1981-1985. Ob navedenih predpostavkah izračunana razmerja za delitev družbenega proizvoda gospodarstva občine so za leto 1981 na-slednja: Elementi 1980 1981 -osebna in skupna - . . poraba delavcev v 36,7 36»5 OZD '¦ • ¦ ¦ -splošna in skupna poraba . 27,1 27,0 -aredstra za Sifitev materialne osnove dela 25,9 26,2 -za druge nsmene 10,5 10,3 Omejitve na vseh ravneh porabe, rasti zaposlovanja in kvalitet-nejši premiki v gospodarjenju bodo omogočili porast akumula-tivne sposobnosti gospodarstva 47 GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA V LETU 1981 \ ^" ,!•:. ¦ ¦¦'¦¦¦.. .::L¦? rS ' . •'.¦'•¦ ¦:<¦:' ifi/- ¦¦¦••¦•.-' ' ' . »('•¦ Elementi Ocena Plan Ocena Občina Mesto Ljubljam SRS /rf 76-80 0 81-85 1980 plan 1981 plan - družbeni • * ¦ proizvod 6,2 4,5 ' ' ,5 ' . 3,5 3 2»? - povpr. št. zaposl. 2,5 1,9 1,2 1,5 1,4 / 1»*' - izvoz 17,4 9 15 7 pokrivanje 7 , - uvoz -12,3 3 0 1 loo • , - povprečni • ' ¦ " - . .•¦¦.. . ' , čisti OD na ' '\ , , , > zaposlenega 1,5 1»5 -8 0,5 o "t / - - produktivnost r DP/Z 3,6 2,5 3,7 1,9, 1,6 ¦,..,, 1 ¦' - delež rasti . • ' ..;. produktivnosti ' • . - ' . ¦ ¦¦ "¦ ¦¦ ¦• v rasti DP v % 58 56 7* 5* 53 ( ;¦ :'-;¦:: II. TEMELJNE NALOGE PO PODROČJIH <• ¦ ¦.- , A. GOSPODARSTVO Industrija Industrlja kot nosilec gospodarskega razvoja občine bo imela v letu 1981 več pomembnih nalog, katerih cilj bo predvsem prispe-vati k stabilizacijskim usmeritvam in razvoju na kvalitetnih osno-vah. Pri tem bodo morali svojo nalogo odigrati tudi zunanji dejavniki. Sistemske rešitve bo potrebno poiskati za stimuliranje izvoza, omejiti bo potrebno rast cen in omejiti finančne obreme-nitve na raven preteklega leta. V letu 1981 bodo morale biti dosežene naslednje stopnje rasti: Elementi realne atopnje raati T % dru&beni prolivod * količlnaki obseg prolrrodnje 9,9 ¦aposloTanje 1,2 porpreSnl natto OD n« «»po»l. 0,5 produktirnost 2,8 Industrijske organizacije bodo za doseganje navedenih stopenj morale: - Usmeriti bo potrebno vsa prizadevanja za doseganje najmanj 9-odstotne rasti izvoza. Pri tem bodo vključeni v čim večji meri proizvodi višje stopnje predelave, ki vsebujejo ved znanja, do-mače tehnologije in surovin. Izvoz bo usmerjen tudi na trg dežel v razvoju in socialističnih dežel. Delež teh dežel se bo povečal na 20 % oziroma 30 %. V izvozne usmeritve se bo moralo vključiti čim več organizacij združenega dela, zlasti pa tiste iz kemične, kovinsko-predelovalne in elektro industrije, ki so največji uvoz-niki. Cilj bo ustvariti izvoz potreben za nakup repromateriala iz tujine, ki bo omogočil nemoten potek proizvodnje. - Uvoz bo omejen in selektiven, stopnja rasti bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda in bo ob realizaciji izvoza največ 3-odstotna. Uvažal se bo predvsem repromaterial, ki bo potreben za nemoten potek proizvodnje in ga ni na domačem tržišču. Še nadalje bo potrebno nadomeščati uvoženi z domačim repromate-rialom. Usmeritev velja za vse uvoznike, še zlasti pa iz vrst kemične, kovinsko-predelovalne in elektro industrije (TOZD Iskre, Ilirija-Vedrog, Kovinska industrija Ig), prav tako bodo mo- rali proučiti možnosti nadomeščanja uvoženega z domačim re-promaterialom v DO Tobačna tovarna in DO Plutal. Vse navedene organizacije so največji uvozniki. Postopno se bo uvoz preusmer-jal na trg dežel v razvoju in na trg socialističnih držav. Možnosti uvoza opreme bodo reatno manjše zato bodo lahko uvažale le tiste organizacije, katere bodo izvajale investicije v cilju prestruktuiranja gospodarstva. - Stopnja rasti zaposlovanja bo omejena in ne bo presegla 1,2-odstotka. Nadpovprečne stopnje rasti bodo imele lahko organi-zacije, ki bodo dosegle ustrezno hitrejšo rast dohodka na zapo-slenega. V orgamzacijah, ki tega ne bodo dosegle, bo rast zapo-slovanja pod planirano povprečno stopnjo rasti. - Za doseganje rasti ekonomičnosti in produktivnosti poslova-nja bodo prizadevanja usmerjena v boljše izkoriščanje delovnega časa, strojnih zmogljivosti, varčevanju z energijo in surovinami, hitrejšemu obračanju sredstev itd. Doseganje planirane rasti družbenega proizvoda bo pogojeno s čim večjim izkoriščanjem notranjih rezerv. - Investicije bodo selektivne. Sredstva bodo predvsem usmer-jena v dokončanje že začetih investicij ter izvajanje investicij, ki ustrezajo kriterijem prestruktuiranega gospodarstva. Prednost bodo imele investicije, katerih glavni viri financiranja bodo lastna in združena sredstva. Med začetnimi investicijami v planiranem roku dokončanja v letu 1981 so: dograditev proizvodne hale DO Tovil, poslovno-proizvodnega objekta DO Tiskarna in DO Ilirija-Vedrog. Večina nalog je bila navzoča tudi v letih preteklega srednjeroč-nega obdobja. V letu 1981 je dan večji poudarek na prve nave-dene, kar pa ne pomeni, da se bo ostalim posvečalo manj pozor-nosti. Kmetl|stvo V skladu s temeljnimi cilji razvoja za obdobje 1981-1985 bo osnovna naloga za leto 1981 povečati proizvodnjo mleka in mesa. Pri tem bodo osnovni nosilci kmetijske proizvodnje: - DO KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče povečali proiz-vodnjo mleka pri kooperantih za 7-odstotkov ter DO LM TOZD Posestvo lastno proizvodnjo za 2 odstotka, - DO KZ Ljubljana TZO Vič in KZ Velike Lašče povečali število telet za 2-odstotka in TZO Vič prašičerejo za 40-odstotkov. Hkrati bo DO KZ Ljubljana TZO Vič z izboljšanjem travnikovter krmno bazo nadalje povečal stalež konj za 20-odstotkov. DO KZ Ljubljana TZO Vič in DO KZ Velike Lašče pa bosta razvijala ovčerejo. Prva navedena zadruga bo v letu 1981 povečala stalež 48 ovac za 50-odstotkov, medtem ko bo druga navedena z ovčerejo šele pričela. Za dosego navedenih ciljev bodo organizacije združenega dela izvajale naslednje investicije: DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo - organizacija bo investirala v razvoj kmetijske proizvodnje 14.958.000 din, od tega bo: - 3.850.000 din namenjenih za prevedbo telic v krave, - 3.322.000 din za mehanizacijo proizvodnje, - 2.000.000 din za dograditev (II. faza) farme na Gmajnicah, - ostala sredstva bodo namenjena za nakup, urejanje in agro-melioracijo zemljišč, - hkrati se bodo nadaljevale priprave za izgradnjo mlečne farme Brest. 00 Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič bo investirala preko kreditne banke v zasebno kmetijstvo 18.990.000 din, od tega bo: - 11.000 din namenjenih za kmetijske stroje, - 4.000.000 din za gradnjo hlevov in nakupov plemenskih telic, - 3.990.000 din za razvoj Konjereje - poleg tega bo organizacija investirala v dograditev skladišča v Podpeči in ureditev mlečnih zbiralnic 1.180.000 din. DO Velike Lašče - kreditna služba pri KZ Velike Lašče bo investirala v povečanje kmetijske proizvodnje v novousmerjenih kmetijah 7.000.000, od tega bo: - 3 000.000 din namenjeno za kreditiranje izgradnje hlevov - 4.000.000 din za nakup kmetijske mehanizacije. K realizaciji navedenih nalog bo s povečano aktivnostjo sode-lovala samoupravna skupnost za razvoj kmetijstva, ki bo za razvoj pospeševalne službe, regrese za nabavo plemenske živine, dela obresti za kmetijstvo mehanizacijo, za nabavo umetnih gnojil ter druge oblike pospeševanja kmetijstva pa bo prispevala 3.500.000 din. Na področju uvajanja kmetijskih zemljišč pa je cilj Kmetijske zemljiške skupnosti: - začeti s pripravami za komasacijo na območju KZ Velike Ušče, - dokončati dela pri izboljšavi poljskih poti na območju KS: Črni vrh, Polhov Gradec, Rakitna, Želimlje, Golo-Zapotok, - sanirati preko melioracijsko proizvodnih skupnosti terciarno odvodno mrežo na območju barjanskih krajevnih skupnosti in sicer tam, kjer je ta poseg smotrn z ozirom na vsaj delno urejene sekundarne in glavne odvodnike, - nadaljevati z urejanjem kmetijskih zemljišč na območju KZ Velike Lašče (KS: Velike Lašče, Rob na Dolenjskem, Turjak), urejalo se bo v okviru finančnih možnosti predvsem tam, kjer so bila dela začeta, - nadaljevati z ureditvijo zemljišč pašne skupnosti Rakitna. Za izvedbo navedenega programa, nakup kmetijskih zemljišč, preživninsko varstvo kmetov ter poravnavo drugih obveznosti bo Kmetijskozemljiškaskupnostvletu 1981 namenila 6.700.000 din. Obrt Na področju obrti bo potrebno zagotoviti določene pozitivne premike v smislu planskih usmeritev ter resolucijskih usmeritev zaleto 1981: Prednostne naloge bodo: - večanje ekonomičnosti poslovanja pri čemer bo dan pouda-rek na racionalno koriščanje repromateriala in energije ter na boljše koriščanje delovnih kapacitet, - vključevanje v globalne usmeritve pri zaposlovanju in obliko-vanju politike osebnih dohodkov, - na spreminjanju samoupravne organiziranosti vsmislu dolo-čil zakona o združenem delu v cilju oblikovanja proizvodnega programa za zagotovitev boljšega dopolnjevanja industrijske proizvodnje in tudi nadomeščanja uvoženega z domačim repro-materialom. V zasebnem sektorju bo poudarek na: - sodelovanje pri ustanavljanju sklada za financiranje izgrad-nje proizvodnih zmogljivosti predvsem pa prostorov namenjenih storitveni obrti, pri čemer bo aktivnost potekala koordinirano na mestni ravni, • - širitev davčnih olajšav v cilju spodbijanja razvoja deficitarne obrti s poudarkom na storitvenih dejavnostih, - nadaljnjo reševanje prostorske problematike, kar pomeni, da bo potrebno pospešeno pridobivati ustrezno zemljišče v že obli-kovanih conah, - usmerjanje bančnih kreditov v izgradnjo objektov in nabavo opreme v najbolj deficitarnih dejavnostih: šiviljstvo, krojaštvo, frizerstvo, vodovodno inštalaterstvo, servisne delavnice za go-spodinjske aparate in kmetijsko mehanizacijo. ¦ Poleg navedenih pa bodo v zasebnem sektorju prisotne še naslednje naloge: - poglabljati vlogo in pomen osebnega dela kot dopolnitve združenemu delu občine in mesta v proizvajanju maloserijskih proizvodov nujno potrebnih v reprodukciji. Pri tem pa bo pouda-rek na tistih maloserijskih proizvodih, ki jih ni dobiti na domačem trgu, - stimuliranje na razne možne načine postopnega prehajanja popoldanske, predvsem proizvodne, v redno obrt, - združenje obrtnikov se bo nadalje usposabljalo za nudenje strokovne pomoči krogu obrtnikov z območja občine, - spodbujanje samostojnih obrtnikov za prehajanje v pogod-bene organizacije združenega dela. Trgovina Osnovni cilj, ki ga na področju te dejavnosti zasledujemo tudi v letu 1981, je izboljšanje preskrbe prebivalcev z osnovnimi pre-hrambenimi proizvodi natistih območjih občine, kjer je preskrba najslabša. V ta namen bodo grajene naslednje nove trgovine osnovne preskrbe, investitorja sta Mercator TOZD Dolomiti in KZ Velike Lašče: Mercator TOZD Dolomiti , - Trgovina RS-3 Rakovnik ¦ (bruto površina 1200 m2, vrednost investicije ocenjena na 42.400.000 din) začetek gradnje marec 1981, dokončanje konec I. 1981 - Samopostrežna trgovina Kozarje (površina 600 m2, vrednost investicije 24.000.000 din) zaključek gradnje konec I. 1981 - Samopostrežna trgovina Horjul (površina 600 m2, vrednost investicije 24.000 din) zaključek gradnje konec I. 1981. KZ Velike Lašče . . . - Trgovina na Karlovici (povečanje kapacitet) • (bruto površina 160 m2, vrednost investicije 7.000.000) investicija bo končana leta 1981 Poleg teh investicij bo Mercator TOZD Dolomiti v letu 1980, v okviru razpoložljivih sredstev, pričel z obnovo nekaterih lastnih trgovin. Gostinstvo V smislu planskih usmeritev za srednjeročno obdobje 1981-1985, ki nakazujejo vlaganje v modernizacijo in dopolnitve obsto-ječih kapacitet bo gostinsko podjetje Vič, kot edina gostinska organizacija združenega dela s sedežem v občini, v okviru SOZD GHT Ljubljana v letu 19*81 izvedla naslednje investicije: - gostinski obrat Otok Vis - izgradnja II. faze in dokončanje investicije v vrednosti 25.000.000 din, - gostinski obrat Pod Rožnikom - priprava dokumentacije za izvedbo I. faze investicije v rekonstrukcijo, adaptacijo in poveča-nje sedežnih kapacitet ter začetek gradnje, - gostinski obrat Pod vrbo - ureditev slaščičarne, investicija v vrednosti 1.500.000 bo končana v letu 1981 Na področju kmečkega turizma bo nadaljevana aktivnost za pridobivanje novih kapacitet. B. SOCIALNI RAZVOJ Socialno varstvo Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva bomo delavci, drugi delovni Ijudje in občani v skupnosti socialnega 49 varstva tudi v letu 1981 oblikovali, usklajevali in uresničevali politiko na področju socialnega varstva, usklajevali programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovar-stvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice ter sooblikovali in usklajevali osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti. Glede na dokaj pozno sprejetje zakona o skupnostih social-nega varstva bomo v letu 1981 posvetili vso pozornost uskladitvi r normativnih aktov samoupravne skupnosti z določili novega za-kona o skupnostih socialnega varstva. Z ozirom na zaostrene pogoje gospodarjenja bomo v postopku izvajanja programa socialnega varstva dali v letu 1981 prednost naslednjim nalogam: - usklajenosti razvoja socialnega varstva, - izenačevanju pogojev za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, - usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, - izdelavi sistema enotne evidence o socialnovarstvenih daja-tvah, - nadaljnjemu izboljšanju socialne varnosti kmečkega prebi-valstva, - socialni varnosti brezposelnih ter dograjevanju stimulativ-nejšega sistema socialne varnosti na področju brezposelnih, - vključili se bomo v izvajanje akcijskega programa za zmanj-šanje odsotnosti z dela v OZD naše občine, - pospeševanju stanovanjske graditve. ¦ , ¦ . Zaposlovanje Skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje naše ob-čine in njeni organi se bodo v letu 1981 prizadevali za dosledno uresničevanje planskih ciljev samoupravne skupnosti za obdobje 1981-85. Pri tem bomo v smislu uspešnejšega in operativnejšega reševa-nja tekočih problemov posvetili posebno pozornost izvršitvi sle-dečih ciljev in nalog: - v skladu s stališči predsedstva CK ZK Slovenije in republi-škega sindikalnega sveta ter v skladu s pobudo o kolektivnem vodenju in odgovornosti, zakonom o svobodni menjavi dela ter drugimi sistemskimi zakorti (družbeno planiranje) pristopamo k preobrazbi samoupravne skupnosti za zaposlovanje, - glede na dejstvo, da posamezne občine z enotno prispevno stopnjo ne zberejo dovolj sredstev za izvedbo celotnega pro- ,.¦ grama, nekaterim pa sredstva ostajajo in ker je razvidno, da bo zlasti naša samoupravna skupnost v položaju, ko osnovnega dogovorjenega programa ne bo mogla pokriti sama, si bomo še nadalje prizadevali za realizacijo dogovorjenih stališč in sicer, da se v Samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani opravi poračun prihodkov in odhodkov za izravnavo učinkov enotne prispevne stopnje. - posebno pozornost bomo posvetili socialni varnosti na po-dročju brezposelnost, ki dejansko lahkct traja do upokojitve, - presoditi je potrebno ali je dosedanja ureditev, da upravi-čenci dobe denarno nadomestilo v višini določenega procenta od svojih prejšnjih osebnih dohodkov najustreznejša (povprečni osebni dohodek na določenem območju), - preprečiti je potrebno, da se v praksi, zaradi dejahsko različ-nih mest odločanja in medsebojne neusklajenosti, denarne daja-tve lahko kumulirajo (sistem enotne evidence izhajajoč izdejan-skih razmer prosilca in zbranih podatkov na območju na katerem prosilec živi), - racionalnemu in produktivnemu zaposlovanju, - usposabljanju invalidnih oseb v organizacijah združenega dela naše občine, - namenskemu združevanju sredstev in izvajanju programa usposabljanja delavcev, ki združujejo svoje delo v organizaciji združenega dela v skladu z ugotovljenimi potrebami ter v skladu z določili 37. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, - izvajanju akcijskega programa in ukrepov na podlagi »Ana- lize o odsotnosti z dela in ukrepov za izboljšanje stanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik«, - kot permanentni nalogi: informiranju in zaposlovanju delav-cev, ki so na začasnem delu v tujini. Socialno skrbstvo V letu 1981 bo Skupnost socialnega skrbstvassvojostrokovno službo Centrom za socialno delo izvajala naslednje naloge: 1. Dograjevanje delegatskih odnosov skupščinskega sistema tudi v smislu nove oblike organiziranosti z namenom večjega podružbljanja in racionalnosti delovanja interesne skupnosti ter nadaljnji razvoj usklajevanja interesov SIS. 2. V okviru enotnega programa Skupnosti bomo združevali sredstva pri republiški skupnosti socialnegaskrbstvaza izvajanje enotnega zajamčenega programa in sicer: - za financiranje stalnih družbeno denarnih pomoči obča-nom, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja (za 82 občanov po 2500 din mesečno) in kot dopolnilni vir preživljanja (za 226 občanov povprečno 1174,00 din mesečno), - za bruto osebne dohodke strokovnih delavcev strokovne službe Skupnosti po kadrovskem normativu, 4500 prebivalcev na enega strokovnega delavca. 3. Prednostne naloge s področja temeljnega programa: - porast problematike mladoletnega prestopništva je v letu 1980 pogojeval izdelavo analize preteklega srednjeročnega ob-dobja. Rezultati analize narekujejo akcijski program preventiv-nega dela natem področju, ki bo v letu 1981 vključeval tudi druge odgovorne dejavnike v okviru občine, intervenirali bomo indivi-dualno obravnavo in dograjevali metode in tehnike grupnega dela z mladoletniki. - Skupnost socialnega skrbstva se bo v letu 1981 najtesneje povezovala s samoupravno stanovanjsko skupnostjo za reševa-nje stanovanjskega problema, predvsem določenim kategorijam koristnikov socialnega skrbstva. Zaradi nemoči in možnosti ure-janja stanovanjskega vprašanja, se socialno skrbstvo zateka v povsem neustrezne oblike pomoči, ki v prvi fazi zaščitijo otroka, istočasno pa sam ukrep pogojuje in izzove niz problemov, tako materialne kot nematerialne narave (oddaja otroka v rejniško družino). - Na področju rejništva bomo z namenom strokovne poglob-Ijenosti in razvijanja ustreznejših oblik skrbstvene dejavnosti izvedli naslednje ukrepe: - izdelali strokovno raziskavo, - izvedli akcijo pridobivanja rejniških družin na območju ob-čine s poudarkom na mestnih družinah, - usmerili prizadevanja v skrajševanje bivanja otrok v rejniških družinah z namenom, da se otrok v najkrajšem času vrne v svojo družino. 4. Ostale naloge s področja skrbstva v letu 1981: - Predzakonsko in zakonsko svetovanje se bo izvajalo po predvidenem programu. - Zakonska svetovalnica bo v svojo funkcijo vključila tudi področja spravnih poskusov in razveznih postopkov. - Na področju zakonskih razvez bo delo vključevalo izvajanje spravnih poskusov, sodelovanje s sodiščem, posredovanje mnenj sodiščem glede dodeljevanja otrok ob razvezi, urejanje stikov med otrokom in razvezanim roditeljem ter urejanje in valorizacija preživnine. - Na področju nezakonskih rojstev bo delo vključevalo pomoč pri ugotavljanju očetovstva, uveljavljanju preživninskih zahtev-kov, valorizaciji preživnin, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj in svetovalno delo. - Napotitev otrok, motenih vtelesnem in duševnem razvoju ter otrok in mladostnikov, motenih v vedenjskem in osebnostnem razvoju, po predhodnem razvrščanju komisije, na usposabljanje. - Otrokom iz materialno in socialno ogroženih družin bomo zagotovili plačilo šolske prehrane, plačilo oskrbnih stroškov v WZ, plačilo hotelskega dela stroškov preventivnega zdravljenja in plačilo oskrbnih stroškov šole v naravi. - Varstveni nadzor nad pogojno obsojenimi osebami zahteva 50 nove oblike postpenalnih pomoči, z nameno znižanja odstotka povratništva. - Na področju družbene skrbi za starejše občane bosta Skup-nost in Center skrbela za nastanitev osamljenih bolnih in onemo-glih starejših občanov v socialne zavode oziroma v druge dru-žine, organizacijo nege, oskrbe in pomoči na njihovem domu (skupaj s socialno zdravstveno komisijo KS, patronažno službo) in razvijanje sosedske pomoči (v sodelovanju s KS, RK). - Izvajali bomo skrbniško dejavnosl tako za otroke, ki so ostali brez staršev ali le-ti zanje ne morejo skrbeti, kot tudi za odrasle osebe, ki same, iz raznih vzrokov, ne morejo skrbeti zase. V ta nemen bomo izvajali varovanje njihovih koristi in pravic, nemate-rialno in materialno pomod, ustrezno izbiro skrbnikov in razisko-valno delo. - Posebno pozomost bomo posvetili delu z vsemi kategorijami občanov, ki so družbeno neprilagojeni (alkoholiki, narkomani, obsojene osebe itd.) kot tudi duševnim bolnikom. Delo bo pote-kalo v obliki individualnega svetovanja, povezovali pa se bomo z vsemi strokovnimi institucijami. Prizadevanja bodo usmerjena prioritetno v preventivno dejavnost. - Poglabljali in razvijali bomo oblike in vsebino koordiniranja dela med strokovno siužbo Centra za socialno delo in socialno zdravstvenimi komisijami v KS. Pri realizaciji programa bosta Skupnost in strokovna služba težili k sodelovanju z drugimi SIS, organi Skupščine občine, vzgojnimi institucijami, zdravstveno službo, KS, pravosodnimi organi organi za notranje zadeve, družbeno-političnimi organiza-cijami, strokovnimi službami itd. 5. Kadrovska problematika V letu 1981 ne bomo zaposlovali novih strokovnih delavcev, kljub zaposlenosti pod kadrovskim normativom, v skladu s stabi-lizacijsko usmeritvijo bomo izvedli reorganizacijo notranje stro-kovne službe v smislu prerazporeditve dela in nalog. 6. V letu 1981 bomo izvajali naslednje investicije: - Adaptacija poslovnih prostorov Centra za socialno delo -priprava dokumentacije, celotna investicija je 4.000.000 din in bo končana v letu 1982, vir financiranja so sredstva skupnosti social-nega skrbstva, - Sanacija stare stavbe Doma na Bokalcah, vrednost investi-cije je 57.600.000 din; skupnost socialnega skrbstva bo prispe-vala 600.000 din, ostala sredstva bodo prispevali SPIZ (52 %) in neposredni prispevki občanov (47 %), investicija bo končana leta 1981. - Izgradnja varstveno - delovnih in bivalnih kapacitet delov-nega centra za duševno prizadete občane v vrednosti 62.214.000 din. Viri financiranja so sredstva samoupravnih interesnih skup-nosti Ljubljane. Delež skupnosti socialnega skrbstva Ljubljane znaša 6.000.000 din. Delež občinske skupnosti socialnega skrbstva bo predvidela mestna skupnost socialnega skrbstva in Sicer v letih 1981 in 1982. Otroško varstvo Družbena skrb za vzgojo in varstvo predšolskih otrok je ena izmed bistvenih sestavin socialnega in gospodarskega razvoja. Program skupnosti otroškega varstva občineza leto 1981 vsebuje vse tiste naloge družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki so začrtane v plan družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981-1985 in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok za obdobje 1981-1985. V letu 1981 načrtujemo uresničitev sledečih nalog: 1. Po načelu svobodne menjave dela bomo zagotovili sredstva za razširjeno dejavnost, to je delovanje novih oddelkov v nasled-njem obsegu: \ ogl.iivoat 7V0 do.ien. predfiol. steupaj pričetek _________________oda. otr. odd. otr. odd. otr. de.iavnostl 1. Sozarje 2 ?4 4 86 6 llo 1.5.1981 2. Rožna dolina 2 24 5 96 7 12o 1.6.1981 3. Milan Česnu 1282 13*6 Io5,o Čt«T.uč«BeeT t sl.Soli 5*1 5*1 loo.o Štertlo gtlp»»distoT 69 75 Io8,7 Kljub povečanju števila otroK se bodo pogoji za delo globalno bistveno izboljšali, ker bomo pridobili 40 novih učilnic. S tem bo na treh šolah odpravljen dvoizmenski pouk (Oš Škofljica, Oš Preserje, OŠ Oskar Kovačič). Za uresntčitev ciljev bo dan poudarek realizaciji naslednjih nalog: - razvijanju in poglabljanju družbenoekonomskih odnosov na načelih svobodne menjave dela, - izboljševanju kadrovske sestave prosvetnih delavcev z zago-tavljanjem sredstev za štipendiranje učencev in študentov peda-goških šol ter dopolnilnim izobraževanjem prosvetnih delavcev, - prizadevanjem, da se organizacijsko in vsebinsko delo v PB približa delu v COŠ, - uvajanju sodobnih oblik dela z učenci, - kvalitetnejšim organiziranjem in vsebino dopolnilnega in do-datnega pouka, - povečano skrbjo za odpravljanje motenj v razvoju otrok. Občinska izobraževalna skupnost rešuje potrebe po osnov- nošolskem prostoru predvsem z izvajanjem dogovorjenega pro-grama Samoprispevka II. V letu 1981 bo tekla izgradnja nasled-njih objektov: - Oš Preserje: 12 učilnic, 1 telovadnica, vrednost investicije 68.545.464 din, rok izdaje uporabnega dovoljenja je 1.9.1981, vir financiranja Samoprispevek II. - Oš škofljica: 12 učilnic, 1 telovadnica, vrednost investicije 76.500.000 din, rok izdaje uporabnega dovoljenja 1. 9. 1981, vir financiranja Samoprispevek II. - OŠ Krim-Rudnik: 16 učilnic, 2 telovadnici, vrednost investi-cije 160.000.000 din, rok izdaje uporabnega dovoljenja 1. 9.1981, vir financiranja S Samoprispevek II. V letu 1981 bo treba pridobiti dokumentacijo za gradnjo OŠ Kolezija. Do leta 1985 bo na tem območju naraslo število šoloob-veznih otrok za 1530. Tem učencem bo trebazagotoviti možnosti za šolanje. Sredstva za pridobitev dokumentacije je treba zagoto-viti iz proračuna občine. Za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa in usposablja-nje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bomo v letu 1981 pričeli z adaptacijo in povečanjem kapacitet Zavoda za slepo in slabovidno mladino, vrednost inve-sticije je 13.000.000 din, vir financiranja so sredstva republiške izobraževalne skupnosti in lastna sredstva zavoda. Za zagotovitev boljše opremljenosti šol, modernizacijo pouka in povečanje prostorskih zmogljivosti bomo v letu 1981 na po-dročju visokega šojstva izvedli naslednje investicije: - VDO Biotehnična fakulteta VTOZD agronomija: dograditev strojne lope v vrednosti 4.500.000 din, izgradnja rastlinjakov v vrednosti 5.000.000 din in izgradnja dvokapne strehe na SVV in PŽ paviljonih v vrednosti 3.500.000 din, - VDO Biotehnična fakulteta VTOZD živilska tehnologija: do-končanje SVV objekta v vrednosti 3.500.000, -,VDO Biotehnična fakulteta VTOZD gozdarstvo - začetek gradnje prve faze (840 m2) prizidka k obstoječima paviljonoma v vrednosti 9.500.000, - VDO Biotehnična fakulteta VTOZD veterina - začetek adap-tacije prostorov na Cesti v mestni log in na Gerbičevi cesti, vrednost investicij je 14.000.000 din, - VDO Biotehnična fakulteta: priprava dokumentacije za iz-gradnjo Biološkega središča pod Rožnikom, - VDO FAGG VTOZD za gradbeništvo: zaključek popravila in nadzidave strehe na obstoječi stavbi fakultete v vrednosti 32.500.000 din, - VDO Fakulteta za elektrotehniko: začetek adaptacije osred-nje stavbe v vrednosti 35.000.000 din, vir financiranja združena sredstva Izobraževalne skupnosti in uporabnikov. V letu 1981 bomo povečali domske kapacitete za učence sred-njih šol in študente in sicer: - izgradnja prvega doma v sklopu Doma srednjih šol na Gerbi-čevi cesti s kapaciteto 480 mest in vrednostjo 160.000.000 din - izgradnja enega stolpiča Študentskega doma z 260 ležišči in v vrednosti 120.000.000 din. Kultura V letu 1981 bo Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik uresničevala program zastavljen v samoupravnem spora-zumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za obdobje 1981-1985. Kulturna skupnost bo pospeševala in s finančnimi sredstvi, pridobljenimi v svobodni menjavi dela, neposredno ali posredno omogočala kulturno dejavnost v občini. Ta dejavnost bo potekala v krajevnih skupnostih - prek kulturno-umetniških društev in komisij za kulturo, v šolah in v organizacijah združenega dela. Izvajalci kulturnega programa pa bodotudi organizacije združe-nega dela s področja kulture, ki delujejo za potrebe prebivalcev občine ali za širši krog uporabnikov: Knjižnica »Prežihov Vo-ranc«, Potujoča knjižnica, Tehniška založba, Prešernova družba, Arhitekturni muzej in Kino Vič. Med izvajalce programa sodi tudi Zveza kulturnih organizacij kot neposredni organizator, povezo-valec, vzpodbujevalec in usmerjevalec vse amaterske kulturne dejavnosti v občini. > Kulturno-umetniška društva v krajevnih skupnostih bodo nada-Ijevala z dosedanjo kulturno dejavnostjo, ki jo bodo obogatila še s poudarjeno literarno in likovno usmeritvijo. V svoj redni pro-gram bodo vključila počastitev 40 obletnice vstaje, v Velikih Laščah in tudi drugod pa počastitev 150 letnjce rojstva Frana Levstika. 52 Šolska kulturna društva bodo delovala v dosedanjem obsegu, občinska kulturna skupnost pa bo podprla prizadevanja zveze kulturnih organizacij, da bi takšna društva mimo gimnazije usta-novili tudi v drugih srednjih šolah v občini. Posamezne skupine teh društev bodo nastopale v vzgojno varstvenih organizacijah v akciji Otroci otrokom, najboljši dosežki posameznih skupin pa bodo prikazani na občinski prireditvi Naša beseda. Kulturna skupnost si bo prizadevala, da bi se število prireditev v okviru kulturne akcije bistveno povečalo, kar bo zagotovljeno s primernimi denarnimi sredstvi kulturne skupnosti, ki bo skušala to akcijo razširiti še na šole in organizacije združenega dela. Posebno skrb bo kulturna skupnost posvečala tudi v letu 1981 hitrejšemu razvoju splošno izobraževalnega knjižničarstva in mu omogočala večji nakup knjig kot v letu 1980, v skladu s porastom števila prebivalstva občine in z namero nadomestiti zamujeno. Poseben poudarek bodo imele v tem letu naloge matične službe knjižnice »Prežihov Voranc«, predvsem za utrditev in redno delo-vanje amaterskih krajevnih knjižnic. Potujoča knjižnica ne bo raširila svoje dejavnosti, prizadevala pa si bo povečati število bralcev in izposoj. Občinska zveza kulturnih organizacij bo kot izvajalec pro-grama pripravila 20. občinsko revijo gledaliških skupin, srečanje pevskih zborov odraslih, pa otroških in mladinskih pevskih zbo-rov, srečanje folkorno-plesnih skupin in mladih literatov in sreča-nje lutkovnih skupin naše občine. Kot novost bo v letu 1981 pripravila še 1. srečanje instrumentalnih skupin. V skrbi za stro-kovno izpopolnjevanje kadrov bo občinska zveza izkoristila vse možnosti, ki jih ponujajo tečaji in seminarji mestne in republiške zveze kulturnih organizacij. Občinska-kulturna skupnost in občinska zveza bosta v letu 1981 iz združenih sredstev za naložbe v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih pri Ljubljanski kulturni skupnosti izvajali investicije: - nadaljevanje gradnje kulturnega doma v šentjoštu, . - adaptacija zadružnega doma v Velikih Laščah, - adaptacija zadružnega doma v Vnanjih Goricah, - posodobitev zadružnega doma v Notranjih Goricah, - preureditev gasilskega doma na Brezovici, da bi se v njem izvajale tudi kulturne prireditve. Telesna kultura V letu 1981 bomo uresničevali naloge, ki smo si jih opredelili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne inte-resne telesno kulturne skupnosti in srednjeročnim planom za obdobje 1981-1985. Prednostne naloge v letu 1981 bodo naslednje: - izgradnja telesno-kulturnih objektov, katerih deficitarnost na območju naše občine je izredno velika, - v okviru finančnih možnosti bo SITKS tekoče in investicijsko vzdrževala obstoječe telesno-kulturne objekte in površine na območju občine, - na področju množičnosti in rekreacije bomo preko trimskih akcij vključili čimvečje število občanov v izvajanje športne aktiv-nosti s področja atletike, smučanja, plavanja in drugih oblik aktivnosti. S tem, da bomo vključili v redne oblike vadbe 6810, v razne akcije pa 11.700 delovnih Ijudi, mladine in občanov, - okrepili bomo delovanje in razvijanje osnovnih telesnokultir-nih organizacij in jih vzpodbujali za njihovo širše vključevanje v izvajanje športno-rekreativne in telesno-vzgojne aktivnosti v ok-viru krajevne skupnosti, občine in mesta tako, da bodo postale nosilci in organizatorji izvajanja ne samo svojih, temveč tudi občinskih in medregijskih tekmovanj, rekreativnih in trimskih akcij. Na področju izgradnje novih telesno-kulturnih objektov in po-vršin bomo v letu 1981 izvedli naslednje investicije: 1. dokončali gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Krim-Ru-dnik, vir financiranja investicije je Samoprispevek II. in sredstva SITKS v višini 26.280.000 din. 2. Iz rednih sredstev pa bo SITKS Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1981 sofinancirala izgradnjo naslednjih telesno-kulturnih povr-šin: - dokončanje gradnje univerzalne ploščadi v Krajevni skupno-sti Pijava gorica v izmeri 550 m2 in vrednosti 459.000 din, - dokončanje gradnje univerzalne ploščadi v Krajevni skupno-sti Kozarje v izmeri 1300 m2 in v vrednosti 1,170.000 din, - dokončanje gradnje univerzalne ploščadi v krajevni skupno-sti Murgle v izmeri 1300 m2 in v vrednosti 1,170.000 din. Univerzalne ploščadi bodo gradili krajani s prispevki in lastnim delom, SITKS občine sodeluje le kot soinvestitor. - odkupili zemljišča in pridobili potrebno dokumentacijo za ploščadi, ki jih bomo gradili v naslednjih letih srednjeročnega obdobja 1981-1985. 3. Iz sredstev Sklada za izgradnjo telesno-kulturnih objektov v občini, ki ga je ustanovila SITKS Ljubljana Vič-Rudnik se bo financirala izgradnja dvorane ŠRC Svoboda v vrednosti 115,635.000 din. Objekt je mestna prioriteta in je zajet tudi v program TKS Ljubljana. Zdravstvo Občinska zdravstvena skupnost bo v letu 1981 izvajala po programu, določenim s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene dejavnosti v obdobju 1981-1985 in s srednje-ročnim planom za to obdobje, naslednje prednostne naloge: - zagotavljanje boljšega osnovnega zdravstvenega varstva, - nadaljnje izpopolnjevanje obratnih ambulant, - izboljšanje zdravstvenega varstva v domovih za ostarele ob-čane, - zagotavljanje boljše funkcionalne povezave med osnovnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvdm, tako v strokovnem po-gledu kakor tudi v boljši dostopnosti do zdravstvenih ustanov, - zagotavljanje boljše opreme zdravstvenih objektov, - postopno prehajanje na dvoizmensko delo v najbolj disloci-ranih enotah zdravstvenega varstva, - dokončanje gradnje objektov iz samoprispevka II. V letu 1981 bomo na področju zdravstvenega varstva realizirali naslednje investicije: - dokončanje gradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Vič v vrednosti 54,000.000 din, virfinanciranjasredstvasamoprispevka M, - dokončanje adaptacijskih del prostorov zdravstvene postaje na Rudniku, vrednost investicije 6,000.000 din, virfinanciranjaso sredstva Zdravstvenega doma Ljubljana in družbenopolitične skupnosti. Raziskovalna dejavnost Občinska raziskovalna skupnost bo v letu 1981 izvajala po programu, zastavljenem v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981-1985 in v srednjeročnem planu za to obdobje, naslednje naloge: - ugotavljanje raziskovalnih pobud in njihovo usmerjanje, - spodbujala inovacijsko dejavnost, - propagirala znanstveno-raziskovalno dejavnost v organiza-cijah združenega dela, med občani v krajevnih skupnostih in še posebej med mladino, - pospeševala prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Občinska raziskovalna skupnost bo izvajala svoj program tudi v okviru mestne in republiške raziskovalne skupnosti. Znanstveno-raziskovalne organizacije na območju občine bodo v letu 1981 izvajale naslednje investicije: DO Inštitut Jožef Stefan: - izgradnja polindustrijske naprave za predelavo sekundarnih surovin in razvoj surovin za nove materiale vvrednosti 55,000.000 din, vir financiranja so lastna in združena sredstva 60%, bančni kredit 40%, - izgradnja skladišča za radioaktivne odpadke za potrebe SRS v vrednosti 22,000.000 din, vir financiranja so sredstva republi-ških organov in zainteresiranih TOZD. 53 C. PROSTORSKI RAZVOJ STANOVANJSKA GRADITEV bo v letu 1981 potekala po predvideni dinamiki za realizacijo plana srednjeročnega obdobja Osnutek plana stanovanjske graditve v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 Lokacije St. Dograditev Predvidoma Skupno dok. v letu 1981 v izgrad. 81 v izgradnji VS-1 TrcDvo 4 180 570 750 VS-3 Žičnica J - 138 158 VS-4 Bonifacija 4 76 76 VS-6 Viž 4 36 - 56 Blokovna skupaj: 292 708 1000 VS-103/III.IV 4+2 100 126 226 RS-l,2,Jurčko- va pot 3+2 - 200 200 Indivldualna skupaj: 100 326 426 SKUPAJ blokovna in individualna 592 10J4 1426 Neorganizirana gradnja 50 50 100 Za predvideno izgradnjo v letu 1981 (dokončano in v izgradnji) so znani in pogodbeno vezani vsi pričakovalci za blokovno iz-gradnjo. Za individualno gradnjo se pričakovalci še organizirajo znotraj obstoječih zadrug. Tako je za stanovanja, ki bodo v izgradnji, znana struktura. Intenzivno bodo potekale priprave za izgradnjo v letu 1982 še na lokacijah VS-7 (Brdo, Vrhovci), VS-255/1 (Podpeč) in 236/1 (Ig) in na tistih lokacijah, ki so nadaljevanje planirane izgradnje v letu 1981. Prenova starih mestnih delov bo potekala v predelu Eipprove ulice, ki pomeni nadaljevanje iz preteklega obdobja 1980. Pre-nova bo obsegala zlasti razselitev stanovalcev in usposodobitev lupine objektov za namen poslovne in druge, zlasti drobne usluž-nostne dejavnosti. Za družbeno pomoč bomo v izgradnji zagotovili 50 stanovanj. V letu 1981 bomo na področju gospodarjenja izvajali, skladno s sporazumi, prehod na ekonomske stanarine. Ob tem bomo izva-jali program sanacij in večjih vzdrževalnih del. ELEKTROENERGETIKA Investitor DO DES TOZD Elektro Ljubljana - mesto bo izvajal naslednje investicije: - izgradnja TP Črna vas II in III, TP Podvozna pot, 10 KV kabel TP Plutal-TP Opeka, 10 KV kabel RTP Vič-Rakova jelša, 10 KV kabel Jeranovo-lžanska cesta, TP Cesta v Mestni log, priključek za TP-3 Jamova cesta in TP V/2, TP Rakova jelša, 10 KV povezava RTP Vič-Lipe, 10 KV povezava Kančeva cesta-TP Pekarna Cen-ter; poleg tega se bo izvajala na območju občine še rekonstruk-cija nizkonapetostnega omrežja. Investitor DO DES TOZD Elektro Ljubljana - okolica bo izvajal naslednje investicije: - izgradnja TP: Briše, Srednji vrh, Dobravica, Ravne-škofljica, Stranska vas-Dobrova, Skopačnik DES TOZD Elektro Kočevje: - izgradnja TP Mali Ločnik, Strletje, Osredek. URBANIZEM V leto 1981 seprenašajo izdelave vseh v letu 1980začetih nalog in sicer: A. urbanistični načrti za Polhov Gradec, Dobrovo in Škofljico, B. dopolnitev urbanističnega reda za območje med Škofljico in Gradežem, c. zazidalni načrti za območja: VS-8 - Kozarje VM-4 - Kozarška gmajna VS-109 - Podvozna pot VP-4 - industrijska cona Plutal skupno z VM-3 - sanitarna deponija Barje VS-103 del - Murgle (dopolnitev) VS-103/2-Zeleni log VS-1 del - Trnovo (dopolnitev) VS-101 -Krakovo RS-105 - Ižanska cesta (dopolnitev) RS-4 - llovica RS-103 -Vinterca (dopolnitev) RS-110 - Lavrica RS-5 - Lavrica RP-3 - Lavrica VS-245/2 del - Škofljica VS-245/7 - Škofljica VS-245/3 - Škofljica VW-203-Turjak VS-254/1 del - Gradež VS-220/1 - Radna VS-220/2 - Brezovica VS-213/1 - Horjul VS-210/1 - Podolnica Nadalje je potrebno, v skladu z že dosedanjim programom, izdelati zazidalni načrt za VP-6 južni del, novelacijo načrta za območje VS-5 Rožna dolina in VS-106 ob Bobenčkovi ulici. Poleg navedenih nalog je nujno izdelati še novelacijo zazidal-nega načrta za območje VS-6 Vič. VODNO GOSPODARSTVO Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava bo iz združenih sredstev financirala na območju občine v letu 1981 naslednja večja vodnogospodarska dela: - regulacija Zgornjega Galjevca (15.000.000 din) - začetek regulacije Malega Grabna (skupna vrednost 40.000.000 din) - dokončanje regulacije Glinščice in šujice (28.000.000 din) - redno vzdrževanje vodotokov in osnovne odvodne mreže na Barju in drugih melioriranih zemljiščih (5.000.000) - redno vzdrževanje objektov in nadaljnje urejanje hudourni-kov v Polhograjskih Dolomitih (1.000.000 din). KOMUNALA Na osnovi srednjeročnega programa 1981-1985 je program v letu 1981 naslednji: 1. INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA; 1.1. Razširjena reprodukcija ^ KANALIZACIJA Primar: - začetek gradnje povezovalnega kanala do OŠ Krim in VVZ Galjevec. Vrednost investicije znaša 18,076.000 din. V letu 1981 bo predvidena poraba 10,000.000 din - začetek gradnje povezovalnega kanala za Vnanje in Notranje gorice. Vrednost investicije znaša 38,827.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 8,000.000 din 54 - začetek kanaliziranja I. in II. varstvene cone območja vodarne Brest. Vrednost investicij znaša 69,165.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 18,000.000 din - dokončanje kanalizacije za OŠ škofljica. Vrednost investicije znaša 8,400.000 din - dokončanje kanalizacije za VVZ Brdo. Vrednost investicije znaša 4,500.000 din - začetek gradnje kanalizacije po južni obvoznici Dolgi most -Dolenjska cesta. Vrednost investicije znaša 31,210.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 20,000.000 din - dokončanje I., II. in III. cone vodarne Brest - naselje Staje. Vrednost investicije znaša 6,800.000 din - dokončanje I., II. in III. cone vodarne Brest - naselje Kot. Vrednost investicije znaša 6,200.000 din - dokončanje I., II. in III. cone vodarne Brest - naselje Brest. Vrednost investicije znaša 24,800.000 din. Sekundar: - začetek gradnje za VS 201/8 Gaberje. Vrednost investicije znaša 21,097.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 2,000.000 din - začetek gradnje za VS 221/3 Vnanje Gorice. Vrednost inve-sticije znaša 9,302.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 2,000.000 din - začetek gradnje za VS-236 1 Ig. Vrednost investicije znaša 16,510.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 8,000.000 din - začetek gradnje za VS-1 Trnovo. Vrednost investicije znaša 4,856.000 din, y letu 1981 bo predvidena poraba 2,000.000 din - dokončanje gradnje za VS-4 Bonifacija. Vrednost investicije znaša 1,185.000 din - začetek gradnje za RS-1 in RS-2 Jurčkova pot. Vrednost investicije znaša 60,000.000 din. V letu 1981 bo predvidena po-raba 12,000.000 din. - začetek gradnje za VS-7 Brdo. Vrednost investicije znaša 19,537.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 5,000.000 din - dokončanje gradnje za VS-7 Vrhovci. Vrednost investicije znaša 6,557.000 din. MESTNI VODOVOD ' : ; ¦: : ; Primar: - začetek sanacije lokalnih vodovodnih sistemov v horjulski dolini in izgradnja novih vodovodov na Rakitni, v Dobrovi in Smrjenju - Turjaku. Vrednost investicije znaša 35,940.000 din. V letu 1981 bo predvidena poraba 9,900.000 din - dokončanje vodovoda po zunanji južni zanki Dolgi most -Dolenjska cesta. Vrednost investicije znaša 37,000.000 din - vodovod po Koperski, vrednost investicije znaša, - dokončanje vodovoda po cesti v Mestni log - Jamova. Vre-dnost investicije znaša 2,400.000 din - dokončanje vodovoda po Dolenjski cesti od Rudnika do Škofljice. Vrednost investicije znaša 22,320.000 din - dokončanje vodovoda od Dolgega mostu do Kozarij, vre-dnost investicije znaša 6,800.000 din - dokončanje vodovoda Večna pot - Jamnikarjeva, vrednost investicije znaša 12,400.000 din - začetek gradnje vodovoda Jurčkova pot - llovški štradon. Vrednost investicije znaša 2,300.000 din, v letu 1981 bo predvi-dena poraba 1,000.000 din. Sekundar: - začetek gradnje vodovoda za RS-1 in RS-2 Jurčkova pot. Vrednost investicije znaša 22,446.000 din, v letu 1981 bo predvi-dena poraba 7,482.000 din - začetek gradnje vodovoda za VS-6, vrednost investicije znaša 3,009.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 1,650.000 din - dokončanje vodovoda po Vidičevi cesti, vrednost investicije znaša 810.000 din - začetek gradnje vodovoda za VS-1 Trnovo. Vrednost investi-cije znaša 4,500.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 1,000.000 din. PLINARNA '-'¦"'¦ Primar: - napajalni plinovod z RP za sosesko VS-6. Vrednost investi-cije znaša 2,600.000 din - povezava obstoječih plinovodov na Cesti 27. aprila. Vrednost investicije znaša 3,150.000 din - napajalni plinovod z RP za Rožno dolino, vrednost investicije znaša 6,600.000 din - plinovod po Jamovi cesti, vrednost investicije znaša 9,855.000 din - RP za potrebe soseske RS-1, RS-2, vrednost investicije znaša 2,000.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 200.000 din - plinovod po Tržaški cesti. Vrednost investicije znaša 9,700.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 3,600.000 din. Sekundar: - plinovod za VS-1 Trnovo II. faza. Vrednost investicije znaša 4,600.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 1,500.000 din - plinovod za RS- 1, RS-2 Jurčkova pot. Vrednost investicije znaša 54,500.000 din, v letu 1981 bo predvidena poraba 10,000.000 din. Fizični obseg objektov in naprav ter terminološki plan je de-tajlno prikazan v srednjeročnem planu razširjene reprodukcije TOZD-ov IPK. 1. 2 Enostavna reprodukcija Vzdrževanje in obnova objektov in napravvodovodnega, kana-lizacijskega, toplovodnega in plinskega omrežja, ter oskrba s pitno vodo, odprava odpadnih in atmosferskih voda, oskrba s plinom in toplotno energijo. TOZD Mestni vodovod prevzame po dogovoru določene lokalne vodovode v upravljanje. 2. KOLEKTIVNE KOMUNALNE STORITVE: Na področju kolektivne komunalne porabe bomo skrbeli za čisto in zdravo okolje s tem, da bomo redno vzdrževali prometne in zelene površine, povečali intenzivnost odvoza smeti in odpad-kov v mestnih predelih ter postopoma razširili to dejavnost na izvenmestno območje. Vzdrževali bomo objekte in napravejavne razsvetljave, semaforne naprave in cestno prometno signaliza-cijo, redno opravljanje zimske službe, vzdrževanje železniških prehodov, redno vzdrževali dimnikarske naprave in napeljave. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav temelji na skupno dogovorjenih programih vseh komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin, upoštevajoč vzajemnost in solidarnost za ure-sničevanje programa zaradi postopnega izenačevanja komunal-nega standarda. Vrednost programa opravljanja znaša 69,627.531 din. Fizični kazalci, obseg in intenziteta vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav so detajlno prikazani v programu kolektivnih komunalnih storitev TOZD-ov Komunalnega podjetja Ljubljana. 3. CESTNO GOSPODARSTVO Zaradi obveznosti, ki izvirajo iz odplačevanja anuitet prispevka k programu 10-letne izgradnje cest, katere so v naslednjem letu enake kot dohodki, ne bo možna nobena nova investicija v cestno gospodarstvo. V kolikor se ne pojavijo dodatni viri financi-ranja in sicer: proračun (dohodek od davka na nepremičninah, nadomestilo za uporabo stavbnegazemljišča itd.), dodatni krediti oz. prolongacija kreditov, sredstva iz mestne zemljiške rente. V primeru pridobitve dodatnih virov sredstev se bo nadaljevala rekonstrukcija ceste Rašica-Rob, rekonstrukcija ceste Pijava go-rica-Želimlje, Cesta v Mestni log in Jurčkova pot. 55 predlog Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju .(Uradni list SRS, št. 16-67, 27-72 in 8-78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne___na seji zbora krajevnih skupnosti dne___in na seji družbenopolitičnega zbora dne___sprejela Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - indu strijska cona Rudnik Lčlen • | S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje RP-2/1 in RO-2/2 - industrijska cona Rudnik, ki ga je izdelal Urbanistični zavod SR Slovenije pod št. 790 vjuliju 1980. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanistič-nem planiranju. 3. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljana in Skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbani-zem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljana in Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbani-stična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 350-8/80 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Datum: VILI BELIČ obrazložitev S sprejetjem odloka o sprejetju Generalnega plana ur-banističnega razvoja mesta Ljubljana (Glasnik 6/66) in odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Ge-neralnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 7/80) je bilo območje RP-2/1 in RP-2/2 določeno za zazidljivo površino z namembnostjo pro-izvodnih, servisnih in skladiščnih površin. Odlok o določi-tvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti, sprejets strani Mestnega sveta Ljubljana v decembru 1967 in Od-lok o spremembni in dopolnitvi odloka o sprejetju gene-ralnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana, sprejet s strani Skupščine mesta Ljubljana v januarju 1980, sta za obravnavano območje določila način urejanja z zazidalnim načrtom. Osnutek zazidalnega načrta je po naročilu Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 790 v juliju 1980. Izdelava osnutka je nastajala v tesnem sodelovanju z operativnim odborom, ki ga je imenoval Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 16. 7.1980 obravnaval celotno gradivo osnutka zazidalnega načrta in sprejel sklep o javni razgrnitvi. Javna razgrnitev je bila v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik do 15. 9. 1980. V času javne razgrnitve je podal pripombo SAP-Viator DO Tovorni promet Ljubljana. Predlagal je dodatni cestni priključek z južne obvozne ceste v industrijsko cono v predelu predvidenih parkirišč za tovorna vozila in spre-membno križišča Peruzzijeve ceste in južne obvozne ce-ste, za katero smatra, da je nelogično načrtovano. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je obravnaval pripombo na svoji 83. seji dne 22. 10. 1980 in sprejel naslednje stališče: Predlagani cestni priključek z južne obvozne ceste v industrijsko cono je neprimeren in tehnično nesprejem-Ijiv. Predvideni sestop z južne obvozne ceste naj se združi v eno križišče s projektirano radialno in obodno industrij-sko cesto, ki se preko dolenjske železnice priključuje na Dolenjsko cesto. Podaljšek Črne vasi bi s tem dobil prav tako direkten priključek na južno obvozno cesto in preko polnega križišča povezavo z Dolenjsko cesto. Posledica navedenega je predlog za prekvalifikacijo Ižanske ceste v odseku od Zadružnega doma do Dolenj-ske ceste, in sicer v tem, da ta odsek postane mestna cesta, barjanski del Peruzzijeve s podaljškom ob industrij-ski coni pa postane regionalna cesta. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je obravnaval tudi stališče Krajevne skupnosti Krim-Rudnik, ki je na seji sveta KS dne 26. 6. 1980 podprla varianto »lahka industrija« z utemeljitvijo nizke gospodarske strukture, pomanjkanje delovnih mest v odnosu na nove stanovanjske soseske s predlogom, da se del skladiščno razkladalnih kapacitet premesti tudi južno od obvozne ceste. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je ugotovil, da je bilo stališče Krajevne skupnosti Krim-Ru-dnik z dne 26. 6. 1980 podano po odločitvi Komiteja za INDUSTRUSKA CONA RUDNIK ZAZIDALNI NAČRT PREDLOG ZARAZGRNITEV: .............. ......................ii rfti—— A-M »~-—~. ARHITEKTONSKA SIUIACUA 57 družbeno planiranje in gospodarstvo, Komiteja za komu-nalno in stanovanjsko gospodarstvo in Komiteja za urba-nizem in varstvo okolja, ki sonaskupni seji dne8.11.1979 osvojili varianto »terminal« kot osnovo za dokončno izde-lavo osnutka zazidalnega načrta in katera itak ne vključuje skladiščno razkladalnih kapacitet. Izvršni svet SOb Ljub-Ijana Vič-Rudnik se je strinjal z ugotovitvami Krajevne skupnosti Krim-Rudnik glede nizke gospodarske struk-ture in pomanjkanja delovnih mest in sklenil, da mora izbor investitorjev upoštevati take dejavnosti, ki to omo-gočajo. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik predlaga Skupščini občine, da sprejme zazidalni načrt za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik po predloženem predlogu odloka. IZVRŠNI SVET PRAVILNIK ZA IZVAJANJE 2AZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE RP 2 in RP 2/1 - INDUSTRIJSKA CONA RU-DNIK > 1. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS v Lubljani pod številko 790. 2. člen Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta obsega na-slednja poglavja: ' I. Splošna določila II. Urbanistični zazidalni podatki III. Končna določila I. Spfošna določila 3. člen l Pravilnik se nanaša na gradnjo objektov in druga uredi- tvena dela na zazidalnem območju ter jih podrobneje tolmači predvsem s tistih vidikov, ki ne morejo biti prika-zani v načrtu samem. Meja zazidafnega območja, ki ga je treba urejati po določilih zazidalnega načrta in pravilnika, je označena v situacijah. 4. člen Zazidalni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s kumunalnimi ureditvami na zazdialnem območju. Določila zazidalnega načrta morajo biti smiselno upo-rabljena v lokacijski dokumentaciji in lokacijskih dovolje-njih. 5. člen Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti ne glede na njegova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno tehnič-ni.prometni, sanitarno-higienski, varnostni in ostali pred-pisi. II. Urbanistični zazidalni pogoji 6. člen Urbanistični zazidalni pogoji so predstavljeni v tehnič-nem poročilu in grafičnih prilogah (predvsem na listu št. 3). Vta pravilnik so vključene le nekatere dodatne podrob-nejše opredelitve. 7.člen ' ¦ ' .¦¦¦- •¦•¦¦'"' • ";"; Ekonomika gradiva ter celovitost in enotnost oblikova-nja zazidalnega območja zahtevajo kompleksen pristop v nadaljnjem projektiranju in izvajanju. 8. člen Celokupna organizacija, gradnja in funkcioniranje cone bo pod skrbništvom organizacije oz. telesa združenih uporabnikov cone. 9. člen '¦"- '¦•"'¦ f ¦" , ¦ - ,: '•¦' ¦ ¦---•¦¦• Spremljajoči javni program in ureditve (dovozne in par- kirne površine, površine za pešce, zelenice) morajo biti izvedene v obsegu in na način, kot to določa zazidalni načrt, omogočiti pa morajo nemotenofunkcioniranje po-sameznih gradbenih etap. 10. člen '' N Novi spremljajoči objekti oz. objekti javnega programa morajo biti zgrajeni v skladu z določili zazidalnega načrta in na osnovi projekta, za katerega mora projektant pred-hodno pridobiti pozitivno mnenje izdelovalca zazidalnega načrta. ¦ /¦„ -,.¦,'.-..--:•• ¦ ¦¦.'.¦¦'•¦' 11.člen Izgradnja nadvoza z Dolenjske ceste čez dolenjsko progo je pri izgradnji cestnega omrežja v ICR primarnega značaja, ker pomeni edino zvezo med cono in obstoječo prometno mrežo za tovorni promet, dokler ne bo zgrajena južna obvoznica in njena zveza z ICR. 12. 6len Zahdoni del obodne ceste ICR, ki ima regionalni značaj, mora biti poleg neposrednih investitorjev funancirana tudi iz drugih virov. 13. člen Križanje cest in železnice v coni bo izvedeno nivojsko. 14. člen Kompleksna ureditev komunalnih naprav in napeljavje trasno definirana. Zasnova ureditve komunalnih naprav je obvezna osnova za nadaljnjo projektno obdelavo komu-nalnih ureditev. Manjša odstopanja so dopustna pod po-gojem, da ne pogojujejo drugih sprememb v okviru zazi-dalnega kompfeksa. 15. člen : Vsi uporabniki cone morajo odplake izpeljati v javno vodotesno kanalizacijo, površinske vode izpeljati v sistem meteorne kanalizacije, trde odpadke odstraniti iz cone ali jih neškodljivo predelati. 16. člen Uporabniki cone, ki se jim po proizvodnem procesu med odpadnimi snovmi pojavljajo topila, razredčila in podobne nevarne snovi, morajo poskrbeti za ustrezno ureditev črpališč teh snovi (dvoplaščna izvedba cistern, preprečitev morebitnega iztoka v javno kanalizacijo, ure-ditev zaščitnih bazenov itd.), kot to določajo veljavni pred-pisi. 58 17. člen Zagotoviti je potrebno maksimalno toplotno izolacijo sten in streh (zaradi manjše porabe energije in zmanjšanja onesnaževanja zraka). 18. člen Skladiščenje in pretovarjanje kemičnih snovi je treba izvajati strogo po veljavnih predpisih. , 19. člen > , .,;'¦¦ v Zazidalni načrt določa ureditev dinamičnega, statič- nega in urgentnega prometa znotraj cone. Podane so trase in radiji prometnic ter dispozicija in velikost. Od-stavna mesta za avtomobile so dimenzionirana na podlagi programskih elementov investitorjev in njihovo zmanjše-vanje ni dopustno. V okviru posameznih gradbenih etap je treba urediti pripadajoče parkirne in cestne kapacitete z možnimi za-fiasnimi priključki na Dolenjsko cesto, Jurčkovo pot in južno obvoznico, tako da ne bo okmjena dokončna izvedba prometne ureditve, kot jo določa zazidalni načrt. 20. člen Ureditev zunanjih, nezazidanih površin zazidalni načrt konceptno določa in postavlja jasno členitev površin za pešce in zelenice ter njihove površinske odnose. 21. člen Ureditve parternih površin, ki so namenjene pešcem, je treba za dosego enovitosti v elementih in materialih izve- ' sti po posebnih projektih, ki morajo biti izdelani za ce- lotno območje s sodelovanjem izdelovalca zazidalnega načrta. . 22. člen členitev zelenih površin na urejene, naravne in drevo-rede ter podrobnejšo ozelenitev bo določil poseben horti-kulturni načrt. Obstoječih dreves se ne sme podirati, kjer jih zazidalni načrt ohranja, če hortikulturni načrt ne bo določal dru-gače. 23. člen ' A "'¦¦ : ' ICR mora biti ograjena z enotno ograjo, za druge ograje se dogovarjajo in odločajo investitorji sami. 24. člen Projektanti objektov in ureditev za posamezne investi-torje morajo upoštevati oblikovno zasnovo objektov v ICR in izdelati projekte v soglasju z izdelovalcem zazidalnega načrta. Za objekte v celotni coni mora biti izdelana posebna barvna študija. 25. člen Zazidalni načrt določa razporeditev, število in velikost zaklonišč potrebnih za obravnavano območje in jih ustrezno navezuje na posamezne gradbene etape. Pogoji, ki jih določa, so obvezni za projektiranje. 26. člen Konstrukcijski sistemi za izgranjo proizvdnih in drugih stavb morajo biti po posameznih vrstah stavb po tehnolo-giji gradnje in arihtektonsko oblikovno enotni. 27. člen Višina objektov ne sme presegati več kot 6 m za skladi-šča in več kot 12 m za poslovne zgradbe, razen dimnikov. 28. člen Programska izhodišča zazidalnega načrta so obvezna osnova pri zbiranju novih investitorjev, ki se bodo name-stili v coni. 29. člen V ICR se lahko namestijo samo ekološke neproblema-tične industrije in druge dejavnosti. Emisije v zraku v mejnih območjih ne smejo presegati dopustnih meja po veljavni zakonodaji. Emisije v podtalnico so poleg veljavnih predpisov ome-jene z izpeljavo vseh odpadnih voda v vodotesno javno kanalizacijo s predhodnim čiščenjem, če je potrebno. Izključene so dejavnosti z emisijami, ki se po končanih tehnoloških postopkih ne dajo toliko čistiti, da ne bi ogrožale podtalnice in kanalskih odvodnikov. 30. člen Na zahodni in južni strani cone je treba ob regionalni cesti in ob južni obvoznici v vsej dolžini postaviti zvočno zaščito proti hrupu z nasipom in ozelenitvijo ali drugo umetno baiero. 31. člen - , . Investitorji se morajo dogovoriti za skupno financiranje in izgradnjo skupnih služb, objektov, naprav in ureditev (družbena prehrana, vzdrževanje, kotlarna, park...,). 32. člen ICR mora imeti v okviru določene skupne službe urad, ki bo urejal odnose z okoliškim prebivalstvom na ravni cone kot celote. III. Končna določila " 33. člen ' "' " Vse spremembe zazidalnega načrta morajo biti oprav-Ijene po veljavnih predpisih. Predloge spremembe zazidalnega načrta morajo pri-praviti avtorji zazidalnega načrta. Sprejete spremembe morajo biti vnešene v vse sestavne dele sprejetega zazi-dalnega načrta. 59 SKRAJŠAN ZAPISNIK 27. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zborazdruženegadelaskup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 29. oktobra 1980 v veliki sejni dvorani skupščine občine. Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skupščine občine Vili BELIČ. Po pozdravu prisotnih delegatov, članov izvršnega sveta in ostalih, je predsednik skupščine predlaga!, da se dnevni red skupnega zasedanja zborov, ki je bil predlagan s sklicem zasedanja, razširi z dvema točkama, in sicer naj bi se v dnevni red uvrstilo tudi: 1. poročilo izvršnega sveta o poteku usklajevanja plan-skih dokumentov 1981-1985 in 2. predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste od Trga MDB do Dolgega mostu. Zbori so soglasno sprejeli predlog za razširitev dnev-nega reda skupnega zasedanja. Na predlog predsednika skupščine je bil nato soglasno sprejet naslednji . ' dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. skupnega zase-danja zborov, 3. Poročilo izvršnega sveta o poteku usklajevanja plan-skih dokumentov 1981-1985, 4. Obravnava analize stanja in problematike drobnopro-dajne mreže za osnovno preskrbo v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Obravnava problematike oskrbe mesta Ljubljane z osnovnimi živili in ostalimi artikli široke potrošnjeter ukrepi za zboljšanje stanja, 6. Poročilo o poteku in rezultatih javne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumovtemeljnih planov SIS za obdobje 1981-1985, 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti, 8. Obravnava in sprejem predloga odloka o prenehanju odloka o petdnevnem delovnem tednu uprave skupr ščine občine, 9. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste od Trga MDB do Dolgega mostu, 10. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, 11. Obravnava gradiva za seje zborov SML in določitev delegatov za udeležbo na sejah, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. ,¦ KTOČKI 1. ' ; Na podlagi prezenčne liste za družbenopolitični zbor in na podlagi oddanih pooblastil za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine je bilo ugotov-Ijeno, da je na skupnem zasedanju prisotnih - 17 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 delegatov, - 23 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 29 delegatov in - 30 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora. Skupnega zasedanja zborov se niso udeležili: a. delegati družbenopolitičnega zbora: Potokar Vida (opr. ods.), Durjava Ema, Gerkšič Jože, Rakar Cilka, Kobe Marjana (opr. ods.), Kovač Nataša (opr. ods.), Kurent Ivan, Modic Jože (opr. ods.), Mole Dušan (opr. ods.), Tesner Stane in Trček Gabrijel (opr. ods.); b. delegati delegacij krajevnih skupnosti: Dobrova, Lavrica, Rob, Turjak, Tomišelj in Trnovo, c. delegati konferenc delegacij: - št. 5 - SZ Metalurški inštitut, - št. 6-IGO, - št. 9 - Iskra Horjul, - št. 10-Utensilia, - št. 11 - llirija Vedrog, dsss, ¦ - št. 13 - Kem. inšt. Boris Kidrič, . - št. 14 - Slovenijales - Žičnica, - št. 16 - Hoja, TOZD Galanterija Podpeč, - št. 17 - GG Ljubljana, - št. 19 - Zmaga, - št. 20 - Slovenijales-TOZD lesni in gr. material, - št. 21 -Tiskarna Ljubljana, - št. 24 - Gost. podjetje Vič, - št. 25-TOZD Vinocet, - št. 29 - IB Elektroprojekt - št. 30 - KIP, - št. 38-FAGG, - št. 41 - BF-TOZD Veterinarstvo, - št. 45 - Lj. mlekarne - TOZD Posestvo KTOČKI2. ) Skrajšan zapisnik 26. skupnega zasedanja družbenopo-litičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora zdru-ženega dela skupščine občine z dne 24. septembra 1980 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. K TOČKI 3. Poročilo izvršnega sveta o poteku usklajevanja planskih dokumentov 1981-1985 je podal predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, Janko JAPELJ. Tovariš Japelj je poudaril, da so v zadnjem času izredno intenzivno potekala najrazličnejša usklajevanja planskih dokumentov na vseh nivojih. Na območju občine je uskla-jevanje potekalo z interesnimi skupnostmi družbenih de- 60 javnosti in materialne proizvodnje, s krajevnimi skup-nostmi, OZD posebnega družbenega pomena, z organiza-cijami elektrogospodarstva, z OZD, ki se pojavljajo v plan-skih dokumentih kot nosilci investicijskih projektov, itd. V zaključni fazi priprave in obravnave planskih dokumentov pa je potrebno angažirati vse sile vseh nosilcev planiranja, da bo široka družbena akcija kar najbolj uspešno zaklju-čena. Predsednik skupščine občine, tov. Belič je obvestil pri-sotne delegate, da bo predvidoma naslednje zasedanje zborov občinske skupščine že 19. novembra zaradi obrav-nave planskih dokumentov občine, mesta in republike. K razpravi se je priglasil tudi delegat KS Barje Štefan Žuna ter opozoril na težave, ki nastajajo zaradi neizve-dene kategorizacije objektov, zgrajenih brez lokacijske dokumentacije. Predlagal je, da se do 30/11-1980 v celoti izvede postopek kategorizacije v skladu s sprejetim odlo-kom in dogovori. Predlog delegata, ki je bil predložen tudi v pisni obliki, jebil uvrščen vtočko 12-vprašanja in predlogi delegatov. SKLEP: Poročilo izvršnega sveta o usklajevanju plan-skih dokumentov so delegati soglasno sprejeli s predlogi o nadalnjem usklajevanju planskih dokumentov za čas do njihovega sprejema na sejah zborov skupščine. , KTOČKI4 Uvodno poročilo k analizi stanja in problematike drob-noprodajne mreže za osnovno preskrbo v občini je podal predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodar-stvo Janko JAPELJ. Tovariš Japelj je rezimiral nekatere ugotovitve iz ana-lize, tako n. pr., da je v občini 89 prodajaln osnovne preskrbe s skupno 5305 m2 neto prodajne površine, da je razvitost drobnoprodajne mreže v občini med najslabšimi v merilu slovenskih občin; da se proces modernizacije zaradi heterogenosti in razdrobljenosti drobnoprodajne mreže ter zaradi same gospodarske moči, kljub naporom OZD, ki so nosilci osnovne preskrbe, izvaja počasi in postopoma. Da bi zagotovili in pospešili razvoj drobnoprodajne mreže, hkrati pa tudi sanirali obstoječe stanje, je po-trebno: 1. dosledno upoštevati in izvajati vse investicije na po-dročju trgovine v skladu z dogovorom o temeljih družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985, 2. predvsem zaradi zagotovitve osnovne preskrbe ob-čanom je potrebno omogočiti organiziranje oz. gradnjo manjših trgovin osnovne preskrbe in specializiranih trgo-vin dnevne oskrbe z možnostjo angažiranja o§ebnega dela. Hkrati je potrebno proučiti in pričeti z izvajanjem še drugih ukrepov, saj bo celovitost akcije, ob uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov, predvsem v času stabilizacije, za-gotavljala kvalitetnejšo preskrbo z osnovnimi živili. 3. izgradnja samopostrežne trgovine Rakovnik, ki pred-stavlja na področju trgovine osnovne preskrbe nerealizi-rano investicijo v sedanjem srednjeročnem obdobju, se prenaša v naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985. V zvezi s to izgradnjo predlaga izvršni svet v sprejem sklep, da se pozove vse odgovome subjekte, da upošte-vajo dogovorjene roke, vse organe in organizacije, ki izdajajo ustrezna soglasja za lokacijsko dokumentacijo pa, da v okviru možnosti opravijo postopke v čim krajšem času. V razpravi so sodelovali: Sonja VRHOVEC, delegatka DK št. 23-Mercator, dsss, Marija VVEBER, delegatka DK št. 2 - El Milan Vidmar, Brane PEČAN, delegat DPZ, Štefan ŽUNA, delegat KS Barje, Albin OTOREPEC, predstavnik LM-KIT, Ivanka KUMŠE, delegatka KS Krim-Rudnik in Vili BELIČ, predsednik skupščine. Tovarišica Vrhovčeva, delegatka Mercator, je skupščino seznanila s težavami, s katerimi se SOZD Mercator in konkretneje TOZD Dolomiti srečuje na področju razvoja in modernizacije trgovin, medtem ko so zahteve skupščin občin in krajevnih skupnosti, ne samo v Ljubljani, temveč širom po Sloveniji, povsod velike. V sestavu TOZD Dolomiti je precej zastarelih prodajaln, ki poslujejo v zastarelih in neustreznih prostorih. Na po-dročju trgovin pa je pereče tudi pomanjkanje ustreznih kadrov, saj zaradi nizkih OD in slabih delovnih pogojev odhajajo trgovski delavci v druge poklice. Poleg navedenega pa so za območje Ijubljanskih občin značilne tudi težave, ki nastajajo pri pridobivanju zemljišč, lokacijskih in ostalih dokumentov. Tovarišica Weber, delegatka DK št. 2 je podala v imenu konference pripombe, da analiza ni popolna, ker ne prika-zuje vpliva teritorialnega obsega pokrivanja potrošnje. Če gre za osnovno trgovsko mrežo, ki naj bi bila smiselno dovolj približana potrošnikom, bi morali v analizo nujno vključiti radialno pokrivanje infaktorgostote naseljenosti. Hkrati je predlagala, da se stališča dopolni z alinejo, da se v bodoče tovrstne analize vključi tudi prikaz zadovolji-tve potreb po teritorialno-radialnem pristopu in da se v prvi alinei razvojnih usmeritev za besedami »več krajevnih skupnosti« doda »in ob večjih prometnih linijah z gostej-šim prometom«. Brane Pečan in Štefan Žuna sta opozorila na napačen prikaz števila prebivalcev v KS Barje. Dejansko živi v krajevni skupnosti 2009 prebivalcev, kar uvrsti to KS v povsem drugačno razporeditev, kot je zajeta v analizi. Popravek podatkov se naj objavi v delegatski prilogi oz. Naši komuni. Albin Otorepec je pojasnil, da je od 30 poslovalnic, ki jih ima SOZD KIT na območju Ljubljane, 6 poslovalnic v občini Vič-Rudnik. 4 poslovalnice so v podeželskih KS. Od 6 poslovalnic te SOZD v občini, so 3 poslovalnice klasič-nega tipa, 3 pa samopostrežne poslovslr.ice. Tudi ta delovna organizacija se srečuje z enakimi pro-blemi kot ostale trgovske organizacije (nizka akumulativ-nost, pomanjkanje kadrov, itd.), zaradi znanih ukrepov pa tudi ne bo mogla realizirati nameravanih investicij v pove-čanje trgovinskih kapacitet. Ivanka Kumše, delegatka KS Krim-Rudnik je ocenila analizo za dobro teh hkrati predlagala, da se v naslednjem srednjeročnem programu določi prioriteta izgradnjetrgo-vin v posameznih krajevnih skupnostih, upoštevajoč pri tem tudi teritorialni radij. Delegacija KS Horjul je posredovala pismeno vprašanje, in sicer, kdaj je predviden začetek gradnje trgovine v Horjulu? SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli: - analizo stanja in problematike drobnoprodajne mreže za osnovno preskrbo v občini z uvodnim poročilom predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospo-darstvo, z ugotovitvami, predlogi in stališči, navedenimi v anaiizi in predlaganimi v uvodnem poročilu, 61 - sklep, s katerim je zadolžen izvršni svet skupščine, da v zvezi z izgradnjo poslovno trgovskega centra Rakovnik, pozove vse odgovorne subjekte, da upoštevajo dogovor-jene roke, organom in organizacijam, ki izdajajo ustrezna soglasja za lokacijsko dokumentacijo pa predlaga, da opravijo postopke v čim krajšem času, - predloge iz razprave, predvsem predloge delegatov DK št. 2, KS Krim-Rudnik in KS Barje. K TOČKI 5 Uvodno poročilo k problematiki oskrbe mesta Ljubljane z osnovnimi živili in ostalimi artikli široke potrošnje ter ukrepi za zboljšanje stanja je podala Tatjana Kranjc, stro-kovna svetovalka SIS za preskrbo mesta Ljubljane. • V razpravi sta sodelovala Marija Weber, delegatka DK št. 2 - El Milan Vidmar in Brane Pečan, delegat DPZ. Tovarišica Webrova je v imenu konference delegacij podala naslednje pripombe in predloge: Kljub poudarjeni nujnosti širše povezave SIS za pre-skrbo, ki trenutno deluje le za področje 5 Ijubljanskih občin, ima pa združenih več proizvajalcev in dobaviteljev, ni iz prikaza razvidno, kakšen je vpliv drugih vključenih proizvajalcev, tako iz naše kot iz drugih republik in kakšne so pozitivne posledice teh tesnejših povezav v zagotovitvi preskrbe tako specifičnega območja kot ga predstavljajo Ijubljanske občine. - V prvi točki je govor o delovanju SIS za preskrbo, ki je v letu 1980 usmerjeno predvsem na stalno in dobro pre-skrbo z vsemi osnovnimi živili. Smatramo, da ta naloga, ne glede na objektivne okoliščine, ni zadovoljivo izpolnjena in bi obtem poročilu pričakovali širšo, kritičnejšo analizo problemov in pristopov k njihovemu reševanju. - V drugi točki je prikazana prehrambena bilanca Ljub-Ijane za leto 1980. Glede na dogajanja na tržišču v letu 1980 delegatska konferenca prosi za pojasnilo, koliko od planiranih potreb najkritičnejših proizvodov je bilo dejan-sko realiziranih (predvsem mesa, mesnih izdelkov in juž-nega sadja) in koliko lahko pričakujemo do konca leta. Če so bile količine pravilno predvidene in so imele kritje in določeno rezervo tudi v samoupravnih povezavah in do-govorih, vzrokov za pomanjkanje ne bi smelo biti, vsaj ne v večjem obsegu in v daljšem času. Zato DK prosi za navedbo vseh, OZD, ki so vključene v verigo preskrbe, posebej pa še tistih, ki so z neizpolnjevanjem sprejetih obveznosti povzročile motnje v redni in zadovoljivipre-skrbi (kako so delovale OZD Emona, Mercator, ABC?). - K tretji točki: vemo, da je tako Ljubljana kot tudi Slovenija v proizvodnji hrane z velikim delom osnovnih prehrambenih artiklov deficitarna, kar pa pri zagotovitvi enotnega jugoslovanskega tržišča ne bi smelo povzročati slabše preskrbljenosti v primerjavi z drugimi jugoslovan-skimi kraji, temveč le razlike v stroških zaradi daljših transportnih poti. Nujno je čimprej ponovno vzpostaviti enotnost jugoslovanskega tržišča v praksi. Ta je sedaj pogosto motena, (saj si drugače ne znamo predstavljati motenj pri preskrbi z oljem, sladkorjem, praški), čeprav gre v večini primerov za blago domače proizvodnje. Kot poseben problem razlikovanja navaja DK pomanj-kanje in višjo ceno plina v jeklenkah. Po informacijah teh problemov ni v krajih, ki jih oskrbuje INA. - Trditev zadnjega odstavka v točki štiri bi bilo, glede na enotnost jugoslovanskega tržišča potrebno dopolniti tako, da moramo čimpreje sprejeti ukrepe za odstranitev negotovih tržnih razmer in terjati odgovornost za neizpol-njene obveze. - k tretji in peti točki: pri problemu kave, ki je sicer posledica omejenih sredstev za uvoz, je treba prikazati dejansko stanje. V Ljubljani imamo pomanjkanje kave že ves oktober. Pri preskrbi ztletergenti že več ali manj vse leto beremo o pričakovanih izboljšavah v preskrbi. DK prosi za dopol-nitev, na kakšen način se bo izboljšala preskrba in koliko mesecev zajema pojem »naslednji meseci«. Pripombe k »ugotovitvam in sklepom«: - sklepi so preveč optimistično napisani in premalo kritično, - k tč. 1: v preskrbi Ljubljane so še vedno prisotne velike motnje, zato menimo, da je izraz »sorazmerno do-bra« preoptimističen, - k tč. 2: kako je možna trditev, da se tekoče uresničuje sprejeti program preskrbe, če pa smo dnevno priča po-manjkanju določenih proizvodov, n. pr. mesa, masla, olja, itd., - k tč. 3: katere proizvodne zmogljivosti so mišljene pod to točko? - k tč. 4: aktivnost obeh sodelujočih mora biti poleg dolgoročne usmerjenosti tudi kratkoročno zagotovljena preskrba. Glede na uvodno poročilo strokovne sodelavke SIS za preskrbo je delegat Brane PEČAN postavil vprašanje, za-kaj ni sprejeto v program te interesne skupnosti tudi področje preskrbe z oljem, sladkorjem in praški? Bo morda potrebno za tovrstno preskrbo ustanoviti posebno interesno skupnost? Pismena vprašanja in predloge pa so dostavili: 1. Delegacija št. 48 - zasebni kmetovalci in delegacija št. 46 - KIT KZ Ljubljana - kdo nosi odgovornost za napačno objavo o zvišanju cen mesa, - podajajo predlog, da je na jugoslovanskem trgu nujno potrebno zagotoviti enotne cene in tudi sicer enotno politiko do kmetijstva, da ne bo prihajalo do ano-malij, 2. DK št. 35 - Osnovna šola Bičevje - je postavila vprašanje, kakšne ukrepe sta izvedla SIS za preskrbo Ljubljane in IS SML v zvezi s pomanjkanjem zdravil? - podala predlog, da bi naša farmacevtska industrija namesto za kozmetiko, raje uvažala surovine za zdravila, ki jih primanjkuje. 3. Delegacija KS Horjul - je postavila vprašanje, po kakšnem ključu delijo iz skladišč na posamezne trgovine živila in ostale proizvode, ki jih primanjkuje. SKLEP: Zbori so sprejeli predloženo poročilo o proble-matiki oskrbe mesta Ljubljane z osnovnimi živili in osta-limi artikli široke potrošnje ter ukrepi za zboljšanje stanja s predlogi, podanimi v razpravi. Predloge delegatov ter pismena vprašanja in predloge sekretariat skupščine dostavi SML. K TOČKI 6. Poročilo o poteku in rezultatih javne razprave o osnut-kih samoupravnih sporazumov temeljnih planov SIS za obdobje 1981-1985 je podal predsednik komiteja za druž-bene dejavnosti, Anton BREGAR. V razpravi sta sodelovali delegatki Marija WEBER, DK 62 št. 2 in Ivanka KUMŠE, KS Krim-Rudnik, pismene pri-pombe pa sta podali DK št. 8 - TOVIL in delegacija KS Barje. Tovarišica Marija VVEBER je na zasedanju ponovila predloge in pripombe, ki so rezultat javnih razprav o osnutkih samoupravnih sporazumov in ki so bili v pismeni obliki že posredovani pristojnemu komiteju. Tovarišica Ivanka Kumše je poudarila, da ni mogoče sprejemati planov interesnih skupnosti brez znanih pri-spevnih stopenj. Hkrati je podala naslednji pripombi: - v okviru telesne kulture bi bilo potrebno zagotoviti potrebne prioritete s tem, da se kompletira že začete investicije s področja telesne kulture v okviru objektov, ki so v izgradnji iz samoprispevka II, - na osnovi česa se postavlja razmerje 46 % za športno rekreacijo in 54% za vrhunski šport, ko dejansko ni bi-lance sredstev in ne vemo, koliko sredstev bo na razpo-lago. SKLEP: Zbori so soglasno sprejeli poročilo o poteku in rezultatih javne razprave s predlogi DK št. 2 in 8 ter KS Krim-Rudnik in Barje. Oblikovalci predlogov samoupravnih sporazumov naj pripombe upoštevajo, v obratnem primeru pa podajo po-jasnilo, zakaj predlogov in pripomb ni bilo mogoče upo-števati. KTOČKI7. ^ SKLEP: Zbori so brez razprave soglasno sprejeli sklep, da se občinam Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah in Žalec odobri uporaba sred-stev solidarnosti v skupnem znesku 113.367.000 din za delno kritje škode po neurju in toči. KTOČKI8. -,v;, , . SKLEP: Zbori so brez razprave soglasno sprejeli odlok o prenehanju odloka o petdnevnem delovnem tednu uprave skupščine občine. Hkrati s prenehanjem odloka pa prične veljati odredba izvršnega sveta o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Lubljana Vič-Rudnik. KTOČKI9. - Član izvršnega sveta Ivo Zalar je podal podrobnejšo obrazložitev predloga odločbe o ugotovitvi splošnega in-teresa za rekonstrukcijo Tržaške ceste od Trga mladinskih delovnih brigad do Dolgega mostu na odseku Dolgi most - Viška cesta. Hkrati je predlagal, da se v 3. točki odločbe, ki je bila delegatom predložena, doda pomotoma izpuščeno bese-dilo »vsakega do 1/2«. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta brez razprave soglasno sprejela odločbo o ugoto-vitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste od Trga MDB do Dolgega mostu na odseku Dolgi most-Viška cesta, s predlagano dopolnitvijo 3. točke. KTOČKI 10. Po krajšem uvodnem poročilu, ki ga je podala predse-dnica komisije za volitve imenovanja Pepca Oprešnik, so zbori soglasno sprejeli: 1. sklep, da se za namestnika javnega tožilca Temelj-nega javnega tožilstva v Ljubljani imenuje Bojana Škrk-Gabrijelčič, roj. 6. 5. 1953, dipl. pravnica, 2. sklep, da se v komisiji za spremljanje izvajanja za-kona o združenem delu skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik razreši dolžnosti člana Matjaža Plausteinerja in Janka Šolmajerja ter da se v komisijo imenujejo Franci Zalar, Milka Miloradovič in Tanja Šarec. KTOČKM1. a. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane, ki bodo 30. 10. 1980 Pripombe, predloge in stališča sta podali v razpravi Marija VVeber, delegatka DK št. 2 in Ivanka Kumše, dele-gatka KS Krim-Rudnik, pismeno stališče k sistemu ugo-tavljanja in zajemanja mestne rente v Ljubljani ter k poro-čilu o obnovi Ljubljanskega gradu, pa je podal izvršni svet. SKLEP: Zbori so soglasno sklenili, da posredujejo skupščini mesta Ljubljane naslednje predloge, pripombe in stališča, ki naj jih zbor združenega dela in zbor krajev-nih skupnosti upoštevata: - k sistemu ugotavljanja in zajemanja mestne rente v Ljubljani: 1. skupščina občine sprejema predložena stališča in predloge, hkrati pa ugotavlja, da so predlogi preveč pav-šalni, 2. akcijski program za izvajanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu jasno opredeljuje naloge in obenem določa nosilca, ki mora skrbeti, da bodo naloge opravljene. V zvezi z navedenim morajo nosilci naloge pripraviti konkretni predlog in zavzeti po-polno odgovornost za realizacijo naloge, 3. naloge za razreševanje mestne rente so prednost-nega značaja, kajti z 31. 12. 1980 se dosedanji sistem financiranja stanovanjske in komunalne dejavnosti si-stemsko ukinja. V nadomestilo je poiskati dodatna, druga izvirna sredstva, sicer bo realizacija srednjeročnega pro-grama 1981-1985 okmjena, 4. skupščina mesta naj pripravi postopek za sistemsko rešitev, 5. izdelati je potrebno metodologijo ugotavljanja in za-jemanja ter tudi razporejanja mestne rente. Hkrati z meto-dologijo pa bi bilo potrebno sprejeti tudi organizacijske predloge in ukrepe. 6. vprašanje: ali so ocene postavljene pravilno, ker se razlikujejo za indeks 2.500 (od 20 do 500 milijonov). Ali gre morda za tiskovno pomoto? - k poročilu o prenovi Ljublanskega gradu: 1. skupščina občine sprejema predioženo informacijo o poteku prenove skupaj z dogovorjenimi roki izvedbe, 2. izvršni sveti oz. podpisniki družbenega dogovora morajo vztrajati na tem, da se bodo predloženi roki opravil dosledno izvrševali in da se program del po sprejemu ne bo spreminjal, 3. izvršni svet SML naj pripravi in predloži podroben obračun porabljenih sredstev za prenovo. - k osnutku odloka o organizaciji in delovnem področju mestnih upravnih organov in strokovnih služb SML in IS SML: Ker delegati sedanje organiziranosti ne poznajo po-drobno, se naj ob osnutku poda prikaz sedanje organiza-cije mestne uprave in število zaposlenih ter predvidene organizacije v primeru osvojitve predloženega osnutka. Nobena nova organizacijska sprememba pa ne sme pove-čevati števila zaposlenih, bodisi pri upravnih bodisi pri administrativnih delih. B. Določitev delegatov za udeležbo na sejah zborov SML 63 - Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sklenil, da na 33. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 30. 10. 1980 delegira - Milana Koširja, delegata KS Črni vrh, - Ludvika Goloba, delegata KS Golo Zapotok, - Antona Žagarja, de|egata KS Ig - Dragico Popit, delegatko KS Notranje gorice, - Matijo Golca, delegata KS Polhov Gradec in -Tomislava Cukrova, delegata KS Vrhovci. Na novembrsko sejo zbora občin pa naj bi bili delegirani delegati KS Barje, Brezovica, Kozarje, Brdo, Velike Lašče in Želimlje. - Zbor združenega dela pa je na 37. sejo zbora ZD skupščine mesta Ljubljane, ki bo 30. 10. 1980 delegiral: a) za področje gospodarstva - Vinka Briclja, delegata DK št. 7 Elektromontaža, - Sonjo Vrhovec, delegatko DK št. 23, Mercator, - Jožeta Jernejčiča, delegata DK št. 28, Podjetje za PTT, - Zdenko Skok, delegatko DK št. 27, Tobačna tovarna, b) za področje kulture in prosvete - Marinko Brajnik, delegatko DK št. 33, VVZ Malči Beli-čeve, - Bredo Bregar, delegatko DK št. 35, OŠ Bičevje, c) za področje zdravstva in sociale - Marijo Zastavnik, delegatko DK št. 42, Center za so-cialno delo, č) za področje obrti - Staneta Vidmarja, delegata DK št. 44, zasebni obrt-niki, d) za področje kmetijstva: - Ivana Jerino, delegatka DK št. 46, KZ Ljubljana KTOČKI 12. Ustno vprašanje je na seji postavil Rogelj Lovro, delegat KS Podpeč-Preserje, in sicer glede ceste Brezovica-Pod-peč, ceste Podpeč-meja z občino Vrhnika in ceste Pod-peč-Črna vas. Pisna delegatska vprašanja pa so poleg vprašanj, ki so zajeta pri nekaterih točkah dnevnega reda.oddali še dele-gati: - KS Barje glede kategorizacije objektov, zgrajenih brez lokacijske dokumentacije, - KS Polhov Gradec 1. zakaj je iz pregleda investicij za obdobje 1981-85 izpadla predvidena gradnja zdravstvene postaje v Polho-vem Gradcu, 2. kakšno stališče je zavzel izvršni svet občine do re-gresiranja stroškov avtobusnih prog na relaciji Črni vrh--Polhov Gradec-Ljubljana in obratno, - DK št. 35 - OŠ Bičevje 1. glede predvidene gradnje OŠ Kozarje v srednjeroč-nem obdobju 1981-85, 2. glede psvetlitve nove obvozne ceste med Kozarško cesto in Potjo čez gmajno, 3. kakšne ukrepe sta izvedla SIS za preskrbo Ljubljane in IS SML v zvezi s pomanjkanjem zdravil? (vprašanje zajeto že pri tč. 5) - KS Kolezija '»'< 1. glede spremembe lokacije za zidavo nove šole v KS (Cesta v Mestni log-Rezijanska ulica), ker se delegacija s podanim pojasnilom ne strinja, 2. glede potrebe po diskontni prodajalni, -DK št. 37 - šolske delavnice TŠ zakaj pri Šolskem centru za kemijo, metalurgijo in pa-pirništvo Ljubljana, Aškerčeva 7 v objavljenem predlogu razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programovin števila oddelkov ni papirniške in metalurške usmeritve, čeprav sta bili obe usmeritvi določeni v samoupravnih sporazumih o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-85, - KS Horjul 1. glede začetka gradnje trgovine v Horjulu, 2. glede ključa, po katerem se iz skladišč dele po-smezna živila (vključeno pri tč. 4 in 5). Predložena pisna vprašanja delegatov so bila predlo-žena izvršnemu svetu skupščine. Marija Weber, delegatka DK št. 2 je podala dopolnitev delegatske pobude glede varčevanja vseh oblik energije, ki je bila sprejeta na seji ZZD dne 20. 2. 1980. S tem je bil dnevni red skupnega zasedanja izčrpan in zasedanje ob 18.50 zaključeno. Zapisnik izdelala: PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Marja Mihelič, l.r. ' Vili Belič, l.r.