i V» e II • • i * e • • • • e »1» • wwwww*vi s T»1| • Posamezna Številka; j ; ' 1 krono. ?: 0 .TABOR* lahajM vr** dan, rama • oadelja tu praz IkoT, ob 18. ari s a da umom naalodnjegs dno te» stana f oaioletno 180 K,, poilstno 00 K« a oatr'letno 45 mesečno 15 K. 2 insorati po oogororu. Pri ▼•ekraln « objavi popo*L 5 ^aro- aa ?ri oprav* -TABORA*, 1 MARIBOR. Jortičera ulica itev. A O O O PO^TSTINA PAVriAT.TTvAKA Q Q Q TABOR "i» «»r»*T»*rv *W«t| • Posamezna številka: • : 1 krono. « 3 , t UREDNjST > O bo uattija T Kari- J • bora, Jurčičev« ul. iu 4, 1. nad- * S s-ropjo. Telefon internrb. it. 276. S J OPRAVA so nah;.ja ▼ Jurčičevi J 0 ulici 4, pritličje, desno. Telo- J 2 ion it. 24. SHS poSlnočekovui ra- » J dan stav. 11.787. " • Na naročila brez denarja aa na ■ e j žira. — Rokoniai ne vračajo, J Leto: I. Maribor, sobota 27. novembra 1920 Številka: 78. Poslaniška konferenca odobrila mejno črto ob Muri. Konec ukrajinske armade. — D’Annunzijevo divjanje po Kvarnem. — Italijanaši protestirajo* Zaplofna politika nar. socijaiistov, Obrekovanje proti dr. Brezigarju je bila samo revanža za dr. Rybara. Kakor znano, so narodni socijalisti Objavili v svojem glasila podla obrekovanja proti dr. Brezigarju. Nato so bili pozvani, naj te obdolžitve ponovijo tudi ustmeno, da se bo vedlo, kdo se upa ohdOlževali dr. Brezigarja. Včeraj popoldne so bili njegovi zastopniki pri nar< d. socijalistih, da se protokolarifno ugotove obdolžitve. A glej 1 Niti eden izmed njih se ni upal potrditi obrekovanj, ki so bila objavljena v .Novi Pravdi*. Tri dni so imeli časa, da bi dobili takeva »junaka* v svojih vrstah. Kakor zaplot* miki so streljali izza plota na dr. Brezigarja, ko so pa bili pozvani, naj se teaj eden pokaže, poskrili so se vsi do zadnjega v mišje jame. Se več! Ne le to, da so se poskrili, ampak izjavili so. da so obrekovali dr. Brezigarja iz re-vanže za dr. Rjbara. Tekom tega volilnega boja smo doživeli mnogo grdega, a ta čin narodpih socijaiistov je krona družabne ogabnosti in moralne propa-losti. Torgj 1* maščevanja za dr. Rybara so nar. socialisti oblatili dr. Brezigarja. Komentarja ni treba I V naslednjem objavimo protokol, katerega so sestavili zastopniki dr. Brezigarja, ki so bili včeraj pri zastopnikih narodnih socijaiistov in ki so jih pozvali, naj ponove obrekovanja, objavljena v »Novi Pravdi*. Ta listina se glasi takole: Gospod dr. Milko ^ezigar v Ljubljani. Na Vašo prošnjo, da pozovemo urednika »Nove pravde* naj pred nami kot pričami ustmeno ponovijo, kar so anonimno pisali v »Novi pravdi*, smo danes popoldne posetili uredništvo »Nove pravde' ter pozvali glavnega urednika g. Fakina, da pred nami obnovi obdolžitve. Glavni urednik »Nove pravde* tega ni hotel storiti, marveč se je zgovarjal le na odgovornost odgovornega urednika Severja. Odgovorni urednik Sever pa je tudi odklonil ponovitev obdolžitve ter samo izjavil, da so žalilni članki proti Vam objavljeni z njegovo vednostjo. Na opetovane pozive., da naj ima glavni urednik v sebi toliko moralne sile, možatosti in poguma, da ponovi težke obdolžitve proti Vaši osebi, ki jih je napisal v »Novi pravdi« tudi ustno, je glavni urednik Fakin ponovno navajal, da pade vsa odgovornost le na odgvornega urednika Severja. Gosp. Fakin je tudi izjavil, da Vas sploh ne I5* napadli in da se je to zgodilo samo I* revanže za dr. Rjtbafa. S tem se je naša intervencija v smislu Vaše prošnje končala. V Ljubljani, 25. novembra 1920. Dr. Jože Grablovic, dr. Pavel Pestotnik, Adolf Ribnikar. Kapitalistovi idealisti. So ljudje z debelo kožo, ki sicer gledajo, kako se NSS do ogabne nagote slači svo>ga narodnega socijalizma, pa jih še ni srečala ne pamet, ne sramota pred to družbo. Ne tem ljudem, ki bodo prepozno spoznali, da so va-iani, ampak ljudem, ki se nahajajo na razpotju dvomov, ali je NSS res taka v dejanju, kakor se predstavlja v besedah, posvetimo sledeča pojasnila: Ko so jugoslov. soc.' demokrati dne 27. januarja 1919. za svoje nemš«e avstrijske sodruge gnali naše ljudi na Glavni trg, hoteč se' s silo polastiti mesta za vzpostavitev Avstrije in ko so se dognale A. Kristanove trditve o raz-druženju slovenskih socijaiistov od nemških socijev kot debela laž, je slovenski proletarjat dotlej organizirati v JSDS čutil potrebo ustanovitve res jugoslov. soc. stranke najprej v Mariboru. Eden prvih nositeljev te ideje je bil neki tedaj pri dopisnem uradnem štabu generala Maistra dodeljen dobrovoljec. General Maister sam je simpatično pozdravljal to idejo, ker je bila v narodnem oziru namenjena se boriti tudi za interese tedaj še ob porodu se nahajajoče Jugoslavije. Nameravalo se je kupiti Rabitschevo tiskarno z listom vred. Toda vlada je ta načrt zavrnila. . Naš prvi- »Črni dan* je rodil »Črnega Jurja*, iz katerega se je razvila »Narodna Obrana*, ki je prevzela začasno del programa nameravane „Jug. soc. stranke1*. Med njimi, ki so se ideji ustanovitve take stranke dolgo upirali, je bil tudi sedanji predsednik NSS Jarh, takrat še strasten demokrata V Ljubljani so pograbili slično idejo bivši člani NDO. Do tedaj sta bila oba vira: mariborski in ljubljanski še čista. Toda kmalu, ko je beseda postala čneso, je vedno špekulativni Pesek uvidel, da bi se dala iz te čiste ideje iz obeh virov napraviti — kravja kupčija. Sovraštvo do Soc. demokracije, špekulacija z listom »Jugoslavija" in da na plečah nove stranke zleze pri volitvah po svojih kandidatur, to so bili glavni njegovi nagibi, da je posvetil vso svojo pozornost razvoju NSS, Takoj po ustanovitvi okraj, organizacije NSS Maribor za celo, obmejno ozemlje, se je pokazala potreba za to okrožje ustanoviti lastno glasilo. Mariborsko delavstvo si je fes od svojih ust pritrgalo prve žrtve za svoj list Centrala v Ljubljani ni dala niti vinarja zato pa se je pogajala s Peskom ozir narobe, da postavi v »Jugoslaviji* strankino glasilo. Maribor je bil odločno proti temu načrtu. Pesek sam je prišel v Maribor. Zbal se je konkurence, posebno ker je on v Maribdtu ustanovil podružnico z* svojo »Jugoslavijo". Za hteval je, da mu stranka nabere več ti soc naročnikov, zato ji da dio&Iom * listu. Ker o kakšnih pravicah solastništva lisjak ni hotel nič vedeti, se je mariborski tajnik takemu načrtu za Maribor odločno uprl. Zanimive so podrobnosti, kako je Pesek radi te odklonitve nagajal tudi strankini centrali v Ljubljani; toda te podatke si prihranimo za pozneje. Bodi danes le omenjeno, da je iz same jeze v »Jugoslaviji" podal izjavo, da za dopise pod NSS, uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti". Ze je bila izdaja „Nove Pravde" kot glasilo za- organizacijo Maribor ugotovljena, že so izšli tozadevni letaki in lepaki, kar pride' iz centrale NSS kot strela iz jasnega, brzojavka, naj se izdaja — odgodi. Brzojavki je sledilo podrobno pojasnilo, češ, stranka se je s Peskom zjedinila, »Jugoslavija" postane strankino glasilo, a poleg tega se izda še tednik. In zopet je bil mariborski tajnik, ki se je temu izdajstvu najbolj uprl, povedal je gospodi v Ljubljani tudi osebno, da se Maribor takim špekulacijam in kravjim kupčijam s Peskom ne ukloni. In centrala je — kapitulirala! A zato se je maščevala nad upornim Mariborom. Mariborčani so pristali na zahtevo, da bodi list sploh strankino glasilo, ne samo kot je bilo prvotno zasnovano, samo za obmejno ozemlje. A zato mora centrala prispevati tudi v denarju in z dopisi. Centrala je obljubila oboje, izpolnila pa ni ničesar. Niti obljubljenega uvodnika za prvo številko ni vposlala, .radi česar bi bil list, ker je bilo ravno pred Veliko nočjo, kmalu ne izšel. Ker se Peskova in Deržičeva špekulacija ni posrečila z lepa in direktn.o sta poskušala z ovinkarskimi intrigami proti mariborskemu tajniku, ki so mu za 1200 kron mesečne plače poleg strankinega tajništva naprtili še uredništvo in uprav-ništvo lista. Inscenirali so proti njerfiu zahrbtno gorijo, kateri na čelu je stal Jarh sam kot predsednik organizacije. Delavstvo se je s prispevki za list žrtvovalo, a inteligenca je na svoje častne obljube -— oljunila; med njo se je nahajal tudi Roglič, ki je častno obljubil, da preskrbi tekom enega dne 20.000 K, a preskrbel ni niti 20 vinarjev. Iz vsega se je uvidelo, da hočejo list sami u propastiti. Dan pred generalno železn. stavko je prispel odbornik centrale Čebin, ki je ob enem solastnik Peskovih podjetij. Trdil je, da bi se list v Ljubljani tiskal za 1200 K pri eni nakladi ceneje kot v Mariboru, čeprav ga je ravnatelj Cirilove tiskarne tozadevno postavil na laž in so mu to bajko verjeli samo tisti, k so jo namenoma hoteli. Ad hoc sklican odsek je odločil Peskov in Deržičev načrt: list je moral v Ljubljano! -Tam je postal samo tednik in manjši in ker ga je dobil popolnoma v roke Pesek, je na Maribor sploh pozabil — to bi bilo škodovalo Peskovi ».Jugoslaviji". Pični jjo- rudnik pri tem pogrebu, predsednik Jarh je sedel na svojo leno kožo, organizacija je zaspala na ljubo tudi klerikalcem in mariborsko narodno de-, avstvo je zastonj žrtvovalo svoje tiso«1 čake. — Tako je NSS postala in ostal* dekla velekapitalista Peska in drugih špekulantov, ki zgolj za svoje profitne namene izlorabljajo »stranko beračev r-idealistov". ^ Vzori čistosti. Ko je Mesino poinšil pptres, so pojavili številni banditi, ki so se "hoteli okoristiti z ropanjem po ruševinah. Ti janditi so imeli cele bitke s stražniki ini z zdravniki, ki so prihiteli Mesini nai pomoč. — Ko je Jugoslavija nastala n® ruševinah stare Avstrije, so se tudi trnalu pojavili i zidarji, stražniki ih zdravniki, i banditi. Najbolj glasni saj banditi. Vpijejo, da hočejo »čistiti*. VI resnici pa so začeli najimenitnejši politični kšeft. — Vsaka stranka lahko naleti naj nepoštene ljudi, ki se hočejo pri njej okoristiti. Da bi pa cel štab kandidato? in agitatorjev jedne stranke s tako au tako omadeževano preteklostjo bili pri eni stranki, ta, rekord so postavili za klerikalci narodni socijalci v sedanji po« litični borbi. NSS je postavila v javno življenji vrsto ljudi, ki bi se morali skriti iz. enega ali drugega ali tretjega vzroka, ali pa mora zvedeti vsa javnost, da j tem ljudem figa za »čiščenje*, dokler m očistijo lastne stranke oficijelnih oseb, Roglič, sicer čisto /lober naive: dečko, je pustil uradnikovanje in se po-J svef.il trgovini. Prihodnji teden ima ta kandidat NSS razpravo, ker je obtože»* verižništva. Dobovišek, tudi kandidat, si je kot oficir izposojal denar od podrejenih mu! vojakov. Ta denar jim še sedaj dolgujeJ Na javni očitek o tem dejanju molči/ Ravuotako molči na očitek, da je im«* umazano afere z ženskami. Vojska, tudi kandidat NSS ili jeden njenih najstrupenejših agitatorjev, je kradel. Zaradi tega je lahko pozneje še; vedno postal pošten človek, toda brez dokazov takšen Vojska ne sma obrekovati vsevprek političnih nsi.-mroJ tnikov. Zupanc je stopil v volilno'bihbo * sleparijo. ^Volilcem v Trbovljah ae je predstavil kot kandidat JDS, češ da staj si z Rebekom razdelila volilno okrožje.j Ta prevejani dečko je pa analfabet, pi-1 sati zna samo na stroj. Lepa blamaža, če bi — kar se sicer ne zgodi, — prišel v parlament in moral podpisati kak-i šno interpelacijo! Kozinc, znan hud agitator, je š«; danes dolžan naročnino za inserate, ki jo je pobral., pa ne odra j tal. To ga ne moti, da ne bi obrekoval onih, ki so mu izkazali dobroto, d* sra .mso. izročili sodišču. Stratfa ! r a .-/-»-A-J" ■■■ Hiter, ljubljanski .organizator* zasebnega uradništva, je v preiskavi radi (ponarejanja živil. Med vojno mu je grozila tudi Se druga preiskava, ki mu je pa ostala prihranjena, ker se je dotieni-&om smilil. Fakin zasluži svoje ime kot glavni titfidnik reptila .Nova pravda0. Ta človek je onemogočen v dijaških organizacijah, ker je znano, daje med vojno bil -znaten verižnik s cikorijo in drugimi koristimi rečmi. Juvan je bil do pred pol leta plačan agitator JDS. Sedaj mu pri NSS očividno več nese. JDS se ga je znebila, to se je isvedelo, da je med vojno kot »jastavljenec Mestne zastavljalnice verižil % zlatom. Est in cela vrsta takšnih agitatorjev in kandidatov NSS čaka na sodno obsodbo radi častikraje. Istotako glasilo NSS. To častikrajo so ti čedni ljudje oprav organizirali. Ne ve se, ali so za io plačani. De r žič je dečko, ki mu nikdo ne more očitati osebne nepoštenosti. Toda fca mož rad očita drugim, da so med fojno bili avstrofili. Kaj pa on ? Vse redove, Leopoldovega in krono in razne druge medalje je dobil in dičile so njegova junaški prsa za izvrstno in nad Tse patriotsko delovanje kot avstrijski oficir. Med bivšimi avstrijskimi oficirji ni bil menda nobeden tako vnet v cesarski »lužbi v Crnigori. Sedaj ima velik trobec in kandidira, oprt na gori naštete svoje »tebre. NSS ima potem že nekatere manj važne osebe. Neki Tavčar rohni proti protekcionizmu. Sam je zlezel na svoje sedanje mesto le po protekciji, za katero se je takrat vneto potegoval. Istotako .kandidat* Lenart, ki bi brez protek-tije še danes sedel tam, kjer prej. Takrat, ko so ti gospodje kaj . rabili za sebe, se niso sramovali protekcije, takrat «o radi bili koritarji. Sedaj, ko kandidirajo, so čisti. Končno. Odkod je NSS dobila denar, da izdaja svoj dnevnik in pošilja vseh (svojih trideset govornikov na shode se dolgočasit ? Reptil, kakor je »Nova pravda**, stane okrog milijon kron. Pravijo, da so napravili obveznice po lOOO kron, plačljivih v treh letih. Torej tisoč o-:eb |e vplačalo po tisoč kron že sedaj, ko je od treh let potekel še le prvi ali drugi 1 mesec ? Iz golega idealizma ? Iz idealizma *a zgoraj označene Vojske, Juvane, Este, Deroče, Hitre, Rogliče, Doboviške, Zupance, Kozmce, Jarhe, Gobce, Fakine Vi slične? Ravnoisti idealizem je postavil klerikalne kandidate Žebota, Klekla in Severja. Ravnoisti idealizem je napravil, da podpirajo klerikalci narodne socijaliste In da se medsebojno hvalijo. Ti ubogi, zaslepljeni Slovenec jih pa vdli v znamenju poštenosti; narodnosti, todjalizma in vere! Primorcem! Ko sem imel pretečeno nedeljo v Mariboru shod, ki je bil namenjen Primorcem, so ga narodni socijalisti razbili. Na to so se spravili nad mojo osebo, da jbi me družabno in politično uničili ter tni naprtili ogabna obrekovanja. Pozval sem jih, naj mi vsaj eden izmed njih (možko iz obličja v obličje pove, kar mi ima očitati. Niti eden se ni prikazal. V Obraz se jim je povedalo, da igrajo za-plolniško politiko. Na to so razkrinkali svojo političnp moralo s tem, da so 'rekli, da je bilo obrekovanje moje osebe levanža za dr. Rybara. se pra¥/ap?Ry bjivii^8ji0 8k^- VT A B ,\mm ■ ■ i n. . ^mw>gft ■MTOvr1,i«T*.rt. ■» — »■■.■■■ ---» ko ? Radi tega, ker je bil v početku volilnega boja en del Primorcev naklonjen tej stranki. Zadnji dogodki pa so pokazali to stranko , v njeni pravi luči. Katero stranko naj volijo Primorci? Jaz stojim še vedno kakor v početku na stališču, da Primorci ne smejo imeti svoje stranke, ampak da morajo iskati zaslombo pri močnih strankah. Mi Primorci v Jugoslaviji smo tako neznatni po številu v primeri z ostalim prebivalstvom, da takorekoč izginemo, vendar ako bomo imeli vsaj enega zastopnika v ka)ci močni stranki, imamo upanjp, da se bo marsikatera točka begunskega in primorskega programa spolnila. Z ozirom na napetost, ki vlada sedaj neposredno pred volitvami, ne smatram za umestno, razpravljati o begunskem in primorskem programu. Sicer je stališče demokratske stranke glede teh programov zmerno. — Vabim vse Primorce, ki so mnenja, da bo demokratska stranka kot odločujoči faktor v Ustavotvorni skupščini mogla varovati begunske in primorske interese, naj glasujejo za to stranko. Maribor, 25. novembra 1920. Dr. M. Brezigar, nar, poslanik. Narodni socijalci zvezani s klerikalci. Kakor smo že poročali, so sklenili Narodni socijalci letos spomladi, ko smo se pripravljali na občinske volitve, kompromis s klerikalci. Ves napreden Maribor je pričakoval, da bodo v Mariboru napredne stranke pri občinskih volitvah skupno nastopile proli socijalnim demokratom in klerikalcem. Narodni socijalisti so pa že takoj pri svojem rojstvu pozabili na svoja načela, ki jih menda itak mnogo niso imeli, so sklenili sebi v večno sramoto kompromis s klerikalci. Vodile so jih le osebnosti in puhlo častihlepje nekaterih njihovih voditeljev. V zahvalo so jim klerikalci s svoji tiskarni tiskali fijihovo .Novo pravdo* na upanje in jih še danes ne tirjajo za velike neporavnano tiskarske račune. Da se revan-žirajo, ne nastopajo Narodni socijalistj nikjer dosledno proti klerikalcem. Blatijo le demokrate, ki so marsikateremu njihovih voditeljev pomagali na konjička. Na hvaležnost seveda nihče ne reflektira> toliko dostojnosti pa že smemo zahtevati, da se taki klerikalni zavezniki ne hvalisajo okrog, da so naprednjaki. Narodni socijalisti niso naprednjaki in ne dajte se Vi vsi, ki napredno mislite in ki simpatizirate z narodnim socijalizmom, zapeljati, da bi oddali svoj glas za take .naprednjake*. Edino demokratska stranka je še napredna, tei* je to vedno in povsod tudi z dejanji dokazala. Edino demokrati so bili tisti, ki so izvojeva i regulacijo uradniških plač in druge soci-jalne uredbe in mnogo jih je, ki so že obrnili hrbet narodnim socijalcem, ki so jih le praznfe besede. 28. november pa naj dokaže, da smo Maiiboičani res napredni in da ni v Mariboru mesta za frazerj^ in klerikalne zaveznike. Notranja in zunanja politika. * Volilni sestanek obrtnlkcv, ki ga je sklicala za včeraj zvečer v restavracija .Maribor* JDS, je bil mnogo-brojo obiskan. Po uvodnih besedah gospoda Btirekarja, ki je vodil zborovanje, je poročal gospod Lesničar iz Celje mesto zadržanega kandidata gospoda &&&&■ Vjivjluji debati.. & se je udeležila med #lrugim gospoda Novak in Weixl, je bilo stalšče demokratske stranke do obrtnikov pojasneno vsestransko in v zadovoljivost vseh navzočih, ki so z odobravanjem vzeli na znanje, da kandidira demokratska stranka obče priznane in priljubljene voditelje obrtnikov gosp. Rebeka na Štajerskem in goso. Franchetiija na Kranjskem na mestih, kjer bosta izvoljena. Obrtniki, združite svoje glasove ra Vaše kandidate in oddajte svoj glas demokratski stranki. * Narodno socialistična stranka Je v Ljubljani razpadla. NSS je sklicala za četrtek v Ljubljani v veliki dvorani ,.Unionau volilni shod. Veliki plakati, časopisje, inserati v „1'goslaviji“ in o-sebna agifaciia so bili na delu, da bi jrolevo prišli vsi NSSarrji. — Ob S. uri zvečer dvorana še prazna, ob pol 9. uri je bilo 400 6seb, izmed tph Je fO nar. socijalistov. Juvan otvori shod, konstatirn da je NSS v manjšini in zato ne pusti voliti predsednika. Ko je Juvan omenil, da je NSS za dostojen politični boj, je v dvorani odmevalo: „Nova Pravda14. Ko je pre^bacival drugim ..kapitaliste11, je nastal živahen smeh in kriki: „Impeks, Pesek . ..“ Deržiča so sprejeli komunisti z denunciantom: Derfcič se pritožuje, da ni dobila NSS nobenega portfeja v mi-nislerstvu in nobenega zastopstva v ljubljanski vladi, kar je izzvalo velikanski smeh. Deržičev govor je sploh nudil zborovalcem boljšo zabavo, kakor marsikateri cirkus. Ko je končal flrororiti, je bila že vsa dvorana polna letakov, ki so jih razmetali socialisti. Isto zabavo so nudili naslednji govorniki. Ko se je slišala iz Juvanovega govora beseda hlapci, je zadonelo: Da, Peskovi hlapci! V tem. tonu se je nadaljeval in končal shod. Kdor je bil na shodu, je dobil vtis; dri se je ta stranka držala na površju le š svojimi trazami in z obrekovanjem. Hvala bogu, da so se pokazali še pred volitvami v pravi luči. Vsakdo vidi njih puhlost, politično naivnost in politično neresnost. Včerajšni unionski shod v Ljubljani je zapel mrtvaško pesem tej strančici. Izključeno je, da bodo dobili pri voli Ivah na Kranjem preko 500 plnsov in ravno toliko ali če manj v Ljubljani. * Narodnosocilalni letak obrtnikom. Naenkrat bi narodni socijalci radi imeli v svoji sredi tudi obrtnike. Seveda kot volilce. Izdali so letak, kjer lažejo, da se do sedaj delujoče stranke za obrt niso brigale. Seveda so pri tem zamolčali, kaj je ravno naš voditelj dr. Kukovec že dosegel za jnalo obrt. O reviziji osemurnega delavnika za male obrtnike, letak ničesar ne omenja, seveda, ker se mora izživeti v demagogiji, kateri je celo osemurni delavnik preveč. Kot vabo zh obrtnike navajajo svojega kandidata Blaža Zupanca, neresnega človeka, ki tudi v narodnem oziru nima čiste preteklosti, kar zlasti Laščani dobro vedo. Pravijo, da je Zupanc, načelnik .Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug", zamolčijo pa da ravno ta neresni predsednik že več kakor leto dnini sklical občnega zbora fn niti ni sklical zborovanja, ki mu ga je naložil shod obrtnikov. Ta mož — izvoljen itak ne more biti —- naj bo glasnik obrtniških volilcevi — Na Štajerskem vemo, da je obrtne koristi zastopal vedno Ivan Rebek, mož, ki je bil na-cijonalen Slovenec v času, ko je Blaž Zupanc še nemški volil. Ker poznamo zdravi razum obrtnikov, upamo, da bodo odklonili operetne kandidature gg. Držiča in Zupanca. - UMBPariJa Ustih aaioduih socjjgl\ cev, ki so iz jeze, da se jim je pone* srečila umazana špekulacija z dr. Ryba-revim imenom v strankarske svrhe in poskusili razbiti shod beguncev v Mariboru, je sedaj očitna. Govorili so o kazenskem slučaju dr. Brezigarja. Treba je tedaj povdariti, da je bil dr. Brezigar obtožen, da je hotel zmanjšati' aprovi-zacijo Avstrije, da bi s tem zmanjšal odporno silo prebivalstva in avstrijske armade v težkem boju proti ententi. Dr. Brezigar je torej moral trpeti za boj proti Avstriji, Deržič pa je dobil za zasluge za Avstrijo Franc Jožefov red. Ali potrebuje naroden Jugosloven še komentarja? * Redakcija ustavne predloge. Za jutri je sklical ministrski predsednik dr. Vesnič sejo ministrskega sveta, na kateri naj bi se določila redakcija načrta ustave, ki se predloži ustavotvorni skupščini. To redakcijo je pripravil minister za konstitiianto, Lazar Markovič. * Iz Zrkovc. Zrkovčani, bliža st ura odločitve, ura, ko si lahko priborite svobodo ali pa farovško kuto. Kadar imajo vaši šolarčki svojo izpoved, takrat hoški kadlani niti na vaših vozeh nočejo v Brezje, , takrat morajo vaši ljubljenci v temnih nočeh in v mrazu peš v daljne Hoče. Sedaj pa ima g. Polak toliko časa, da ves popoldne pohaja po vaši lepi vasi. Pamet rojaki! Ne dajte se farbati od tega lisjaka in in njegovih podrepnikov. General Pivec in Rebernik naj volita poljubno, vi pa vrzite svojo srečo v našo skat* ljico. Zrkovčan. * Sv. Anton na Pohorju. Zelo nas je veselilo poročilo .Straže*, da se je' vršil pri nas .jako dobro obiskan shod* klerikalcev. Bilo bi namreč škoda, če bi se tak sijajen shod prezrl. Udeležila se je shoda ogromna množica pet ljudi in ako ravno je pri tako velikih shodih navadno tudi nekaj nasprotnikov, so bili na našem shodu samo štirje pri- staši JDS. Govornika Pušenjak in Ste* blovnik sta z lepimi govori prepričala g. župnika, da bo volil listo kmečke Dnevna kronika. — Zebotovo darilo za Izvoznice. G. Franjo Žebot! Namesto, da,piav ne« krščansko napadate imenoma člana uredništva, ki nisla^meln doslej z Vašo afero ničesar opraviti, odgovorite raje Čisto odkiito na sledeče vprašanje: Ali je res, da Vam je g. Bauman, na katerega hranilno knj žico ste dvignili ijpgov denar, ob poravnavi izplačal oziroma odpustil 2000 K. češ, da nat bo to kot darilo za Vaš trud. ker ste njemu — pisali izvoz^ nice in ker se je Vaš bal, da pa ne boste nabadali po svojih listih ? Upamo, da Vas bo kdo Vaših gg. kolegov, ki bero .Tabor*, na to javno vpraSanj® opozoril. — Potrebno vprašanje. Ali je naš Narodni dom postal agitacijski lokal za narodne socijaliste? Po vseh mizah leže letaki te stranke, letaki visijo na stenah, na dr. Kukovčevem shodu so se s pomočjo gospod Kosiča delili letaki te stranke z nesramno vsfebino. Svarili smo že gospod Kosiča, pa brez uspeha. Ker nam je naš Narodni dom, naše staro središče, pi;i srcu, vprašamo danes Posojilnico, ali hoče vse to trpeti ? — Stari boritelji za slovenstvo Maribora ne bodo trpeli, da bi jih iz Narodne hiše preganjali kričači, ki so se v časih, ko je bilo na ulicah celo slovenski go*, voriti nevarno, skrivali v mišje luknje, danes pa razvijajo po ceni korajžo. Narodni dom ne sme biti strankarsko zavetišče, najmanj pa zavetišče stranke razdiranja. Resno prosimo odgovor* merodajnih činiteljev. — Boj proti korupciji, je geslo, narodnih socijalistov. Njihov glasni kan*, djdat Ro^lič bo., .poisleJai Bori! se bo zlasti proti oderuški kupčiji z usnjem, ki ravno najrevnejše sloje najbolj zadene. Prijetno je, da ta boj ne bo imel daleč od svoje okolice. Sodišče mu bo gotovo šlo na roko in bo v pravdi Ellinger ca. Roglič, UVII 1400,20 zpožnalo, da tudi socijalni kričači ne smejo verižiti in odirati. — I< današnjemu članku o vzorih • čistosti še dodajamo, da je „Naprej“ Svoiečasno razkrinkal voditelja narodnih sociialcev v Celju za Mu v cinkarni, dočim vedo trgovci v Mariboru, da morajo samo podkupiti odličnega narodnega soeiialista ... na kolodvoru, ako hoče;o dobiti vagone. Taksa je 300 K. Živela čistost. — Mestni gospodarski urad. Z 31. decembrom t. 1. se mestni gospodarski urad podredi mestnemu knjigovodstvu, ki bo nadaljevalo njegove posle v sobi št. 4 hiše na Rotovškem trgu št. 6. — Dotlčni trgovci In obrtnik?, kojim so se tehtnice odvzele, naj to javijo trgovskemu gremiju. Včeraj zvečer je vladala v mestu ravno taka egiptovska tema, kakor za Časa Faraona. Spiva smo mislili, da je mogoče ndnovedal električni tok. po božje z običa!nim obredom. Na šolah j da se ga dolži tudi nepoštenja in sla-se ne vrši pouk. V državnih in drugih j bega gospodarstva. Pri prvi razpravi se javnih in obratih in po možnosti tudi v zasebnih obratih naj delo počiva, vsaj med službo božjo, da se more čimvečje število prebivalstva udeležiti proslave. Po cerkveni slavnosti se vrši vojaška parada. Vsi državni uradi in javne oblasti naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svbje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. — Cehoslovaška ladiia v Splitu. V solinski pristan je 'došla v sredo čehpslovaška ladiia, ki potuje v Vladivostok. Tamkaišrri čehoslovaški konzul je priredil na ladji obed ter so pri tej priliki, govorili predsednik nokratins^e vlade dr. Krstelj, peneral Milič, župan Tartaglia in msgr. Bulič. — Po dogodkih na Češkem. Vsa poročila glede'posredovanja 'tuih držav pri čehos’ovaški vladi z ozirom na dogodke v Pragi in na severnem 'Češkem, se naiodločne:e dementirain. Tudi ve>t nekega dunaiskega 1i'fa, da so legijo-narii porabPali dum-dum-kroglje, je zlobna izmišliotina. — Odmevi solunskega procesa, podnjcan te ukaz, s katerim so porrri- merodainih informacijah smo pa izvedeli. | JnSčeni polkovniki Milan M;lov?nov;č, da je vladni komisjr dr. Leskovar raz- Ceda Ponovič. Radoie Laz:č, Miljutin svelljavo — prepovedal. — Jugoslovenski Matici je daroval policij^ki komisnrijat iz neke kazenske zaJeve znesek 200 K. Jugo^lovenska Matica v Ma riboru priredi v torek dne 7. decembra jVemč- L^arevič in višii veterinar Mita Markovič, kj so bili obsojani v znanem solunskem* procesu. Nenomilo^eni so trije,. in s!cer ' general Damijan Ponovič, polkovnik Tucovie in major čajru večer s peljem, godbo in preda vanjem. Prireditev bo zanimiva in lepa, prva te vrste v Mariboru. Opozarjamo na njo mariborsko ob:instvc. Odbor. —, Odlikovanjeidr.Trumbiča. Bivši minister za zunanje stvari, dr. Ante Trumbič, je odiikovan z redom Sv Save I. raz. J)r. Trnmbid odnuluje v soboto zvečer nreko Žacrrehia in Bakra v Split. — Agrement za Manzonija. Vlada fcrajevine Srhov, Hrvatov in Slovencev izdala agrement za novepra italijanskega poslan ka, prov. Manzonija. ki je bil dolgo vrsto let načelnih v ministrstvu za zunanje po«le. — Ruski begunci. V«led odobrenja naše vlad^ bo okoli 10.000 ruskih beguncev, ki so se izselili' iz južne Rusie z pen°ralom Wran:rlom. nastanjenih v Boki Kotorski. Begut ce bodo prepeljali iz Carigrada ter jih nastanili v zgradbah, ki so jih postavili Avstrijci za stanovanja mornarjem. Verjetno je. da bo kasneje eprejelo-fee gotovo število beguncev, ki jih bodo razdelili po krajih, ki so sedaj še zasedeni po Italijanih c 7— Selitev Srbov iz Madžarske. ®rbi iz onih delov Baranje, ki piipadejo Madžarski. ?o se odločili, da zaonste svoje domove te se izselijo na jng. Obrnili so se na ministrskega predsednika Senator Mac Cornick pride v Evropo. Iz Pariza se paro a: Sen. Mac Cornick bo prijel po na'o7U novega pi-(*d«f>dn'ka v priliodnih dneh v Evrop i, da v privatnem govoru z evropskimi državniki sklene sporazum in določi po-"oiA. pod katerimi bi pristopila Ameiika k zv zi narodov. — Tečaj za srbohrvaščino. Na ‘•pltlšno želio sem se odločil pr čeli s porkom srbohrvaščine za slovenske in-telicrenle. Pouk bi se vršil dve uri na b den. Kdor želi pristopili, nnj to ustmeno ali pismeno sporoči naj ozneje do "0. novembra. Josip Ribarič, Tutlen-ba^hova n iea 17-11. Okrajno sodšče. Oerent Inkret — dr. Lanjšičev narodnjak. Leto dni se vleče po raznih inštan-cah vprašanje, ali je g. Inkret gerent Krčevine in zaupnik okrajnega glavarja narodn ak, kakor to on sam in niegov šef dr. Lajnšič zatrjuje, ali ni narodnjak, nA„„lri„mo „ ,, .. .. . , . kakor to začetek in konec te dolge kr- P^olnoma so blokirali otok, da se ne Aiau! .-v _ 1 A • t K1 rt nuKAirn ni ^ n T it* je tožitelju gerentu posrečila poravnava z 39. občani. Vztrajal pa je edino zaveden narodnjak Jožef Žabkar, ki je ponudil za1 vse trditve v vlogi na deželno vlado dokaz resnice. Pri drugi razpravi je okr. sodnik Kramer odklonil te dokaze kot nepotrebne 1 Žabkarja oprostil. Inkret je tožil še dalje. Toda tudi druga instanca je potrdila v celem obsegu razsodbo prvega sodnika. Žabkar je torej pravomočno oproščen. Preouščamo končno sodbo še zadnji merodaini inštanci, naši javnosti, ki na tej podlagi sama lahkb razsodi, ali je gerent Krčevine g. Inkret res tako zaveden narodnjak, kakor ga je onisal njegov šef, g. okrajni glavar dr. Lanjšič. Sloveti. na odno n e tališča Repertoire bodočih dni: V petek 2r‘>.: Zaprto V soboto 27. ,Morala gospe Dulske*. Izv. ,ation. Majnovejša poročita- Mura me;amed Jugoslavijo in Avstrijo. Maribor, 26. novembra. Všled nesoglasja med našo in nemško-avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije glede državne- meje ob reki Muri je bilo to vprašanje ^predloženo poslaniški konferenci v Parizu v odločitev. Iz Pariza je dospela sedaj rešitev, ki določa, da se ima v smislu senžermenske mirovne godbe smatrati tok reke Mure kot bodoča državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta meia bi se mogla izpre-meniti le, ako bi se to zgodilo v soglasju med obema interesiranima državama. Konec ukrajinske armade. DKU. Varšava, 25. nov. (Polj -ki \dip. urad) Ostanki nkraj nske in Peremykinove armada, brojpče okrog 20 000 mož, so bili na črti Toki—Podwo]oczyska razo-roženi od'poPskih čet, kar znači Jtonec teh dveh armad. D’ Annunzijevo divjanje po Kvarneru. LDU Beograd, 25. novembra. „Tribuna“ poroča: Ban dr. Laginja je poslal kr. vlaki brzojavko, ki jo je prejel z otoka Raba. Brzojavka se glasi: D’ Annunzijevi artiiti plenijo na Rabu. dr. Vesmča s prošnjo, naj se u=tanovi posebna komisija, ki bi se bavila v ta namen z razdelitvijo zemljišč. ~ Jz Amerike se zadnji čas zelo izseljujejo razni državljani bivše avstro-ogrske monarhije Posebno močno se izsellujejo iz Kanade v Severni Ameriki Da bi se to preprečilo, ker grozi ta na- čevinske kače — potrjuje. 40 občanov je dne 28. decembra p. I. poslalo na deželno vlado sledeč«^ spomenico: .Podpisani občani Krčevine pri Mariboru izjavljajo, da So , z dosedanjim bi izvedelo za njihove zločine. Liudstvo je obupano zaradi njihovega terorja, s katerim strašijo vse, ki ne bi glasovali za pridružitev z reško regenco. Arditi občinskim gospodarstvom pod <*erent- ien1^ei° živino in živila ter pustošijo stvom g. Antona Inkreta skraino nezadovoljni. Nimajo do njega-nikakega zaupanja, zlasti ker ni slovenskega mišljenja in prepričanja, ker preti ravno radi'tega nevarnost, da bo občina Krčevina pri Mariboru prišla zopet v nemške roke. Vsled 'tega prosijo občani, naj se čin Kanadi pomankanje poljskih delavcev iimcnuje druSe^a gerenta" in bi s tem zelo trpela agrarna produk-L VI°£° so Predložili potom tukaj-ciia, pošilja njih vlada v nasledstven? ^njega okrajnega glavarstva, ki . jo je države bivše avstro-bgrske monarhije °dD.osl{flo s sledečim zanimivim uradnim torej tudi v Jugoslaviio, razne svoje agente, ki bi naj pridobili novih delavnih pristavkom: »Poroča se, da je A. Inkret zaveden Slovenec in da so v pritožbi moči, posebno pa vojaško obvezne !laved?na dejstva popolnoma neresnična, mladeniče za izselitev v Ameriko. Po-j Pritožbi podpisani so večinoma znani nujajo seveda ti agenti vse mogoče, da I ne™žk.u,arii- Prosim yrn tve spisa in dobi pridobili za to akcijo kar največ u°!!5,tl,a‘ da sme Inkret proti tem obre kovalcem nastopiti sodnijsko pot. Pri-Pomnnn, da je vzrok te pritožbe le to, er hočejo nekateri ljudje odstraniti A. inkreta, ker jim je preveč naroden in J32'’.. se aprovizacija občine pra- K- j Jn fe ne de!aio protekcije, kakor bi jih nekateri radi imeli. Vodja Okramega glavarstva dr. Lanjšič m. p.“ Vloga se je vrnila nazaj z rešitvijo: „Predlogu okrajnega glavarstva v Ma- mladih ljudij. To se mora na vsak način preprečiti, da ne bodo ti ljudje *li takim agentoma n lim, ker vse te obljube ostanejo neizpolnjene. 7~ Proslava 1. decembra. 1. de-cember se praznuje kot državni praznik uiedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Karaejor- gjevičev. V ta namen se daruie na ta:hboru ugodim. Dr. Gregor'Žerjav" dan ob 10. uri v tukajšnji stolnici slo- In tako je prišlo do velike obtožbe vesnk maša . z zahvalno pesmijo in proti 40. občanorn, češ, da se gerent A državno himno. Tudi v svetiščih vseh Inkret čuti razžaljenega radi direktnega ■ w drugih v^roupov^aijj je. služlpe, ofcitkj, da. je nemškutar, jncjirektno pa, s svojimi dobili p^oiao pra- gozdove. Odjavili so vse vaške župane in nastavili svoje pristaše. Naši državljani propadajo, ker so brez živil. Ne jzgubljajte časa, pomagajte takoj. Dalmatinski italijanaši protestirajo. LDU. Split,’ 25. nov. Ilalijanski voditelji vseh krajev zajedene Pa^macije so izdali proglas, v katerem najo^orč^neiše prolestimjo proti rapalskemu izdajstvu ter izjavi | a jo, da so, pripravleni za vsako žrtev, da preprečijo izvršitev rapallske pogodbe. Resen odgovor angleškega zunanjega ministra. l?DU Beograd, 25. novembra. Vsled ponovnih interpelacij v angleški poslanski zbornici o stanju v Crnigori, posebno še zadnje interpelacije, ki jo je stavil poslanec Mac Cosel, je minister za zunanje posle izjavil, da je vlada zelo nepri etno iznenadena vsled takih zahtev.. Smatra, da sta Srbija in srbski narod zaslutila drugačno postopan:e napram njim s strani 2aveznkov. Srbi, Hrvatje in Slovenci pa smatrajo, ‘da so vico do svoje osvoboditve in zedinjenja, Člani angleški zbornice menda ne vedo, da so Črnogorci najmanje toliko Srb^J kakor so Yorkshirti Angleži in da nikomur v kraPevini Srbov, Hrvatov iti' Slovencev ne prihaja na um, da bi jih podjarmil. Oni menda tudi ne vedo, da je ra z l< ral j Ni ki ta zadnji tirati v Evropi; ki ga je velika vojna upravičeno spravila s svetovnega pozorišča. Sicer pa bo imelo prebivalstvo prejšnje Crnegore priliko, da se popolnoma svobodno izjavi o svoji usodi pri volitvah dne 28. novembra. Poljsko-ruska pogajanja so se zopel pričela. DKU Kodanj, 25. novembra. (WoIff). Po vesteh iz Rige so se poljsko-ruska1 mirovna pogajanja zopet pričela. Wrang1ova armada. DKU. Moskva. 25. nov. (Brezžično5} finska vlada ie odposlala Rumuniji notoJ v kateri izraža upanje, da se bodo čet« srenemla Wranarla, ako bi poizkusil® dospeli v Kon-tanzo, razorožile in in* terni rale ter da pe bo Romunija na noben način trpela, da se na njenera ozemlju delajo predpriprave za bojevanji s sovjejt-ko Rusijo. DKU. Atene, 2t. nov. Prvih POOCi mož Wranglove armade je dospelo v Lemnos. Avtonomija Gornje Šlezije. DKU Berln, 25. novembra. Državni, zbor je sprejel v vseh treh branjih a v« lonomni zakon za Gornjo Slezijo. Zasedanje grškega parlamenta. DKU, Atene, 25. novembra. (Havas)i Kakor je izjavil ministrski predsednik Rhallis, se bode sestal grški parlament 18. decembra. Sezijo bo otvorila regen-tinia Olga, kraljeva mati. Ako se boda sestali antantni ministrski predsedniki, se bode Rhallis ali kak drugi grški minister takoj podal v zapadno Evropo* da te informira o pravem pomenu zadnjih političnih dogodkov na Grškem. Albanija hoče biti v zvezi narodov. DKU Ženeva, 25. novembra. AI^ banska delegacija v Parizu je odposlali1 na zvezo narodov bfzofavko, v kateri opozarja na dejstvo, da je Italija že’ priznala albansko državo in da bi se torej sprejelo tudi Albanijo v zvezd narodov, ker se drugače ne morff ubraniti brezpravnosti. Poslaništvo' v Kodanju ni ukinjeno^, LDU Beograd, 25. novem. Glede vesti, da se je opustilo naše poslaništvo v Kodanju, izjavlja presbiro, da so te vesti zaenkrat'netočne. ' Naše umetnine za Pariz. LDU Beograd, 25. novembra. Sli« karski zavod v Parizu je naprosil umetniški oddelek prosvetnega ministrstva^ da bi- se mu od naših najboljših umet-' nikov poslala posamezna dela. Razširjenje finančnega zakona. LDU Beograd, 25. novembra. Pod*‘ pisan je ukaz, s katerim se finančni zakon Srbije in Crnegore razširja tudi na Vojvodino. Borza. LDU. Beograd, 25. nov. (B >rsa.\ Valute: Angleški Mnti: 113—114, do-lai ji ."1.50—32. bolgarski levi 33, nW rrmnski leji 50.25. nemške marke 48:—i 48.25, devize: Pariz 503, London 115, Dunai 7. Praga 40 50, Rim in Milan 12(5—127, Ženeva 520, Berlin 47. kidava tunela v rokavskem za!!vq. DKU Pariz, 24. novembra. (Havas)] Mednarodna trgovska konferenca se je izrazila za takojšno zidavb podmorskega tunela v rokavskem zalivu (Canal la manche). Iz vo5 -^ akademije. LDU. B' ogrnil 25. nov. Na predlog uprav.- vojne ‘aka lemijc je vnjnj nvni« ster podpisal sklep, da osiane 45 gojen« cev v akademiji le' dve leti in ne tri kakor Lo za teva Rr$&tPi.aii prp«? gtlUJV " Uredništvo ,,Tabora rnrnmmmmm TS5KORHR D. D. Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmajerieua ul. 5 . p ..| Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in j kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, ] kakor: knjige, brošure, cenike, računske 1 zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in čruge urače. naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje. Podružnica Telefon št. 3/UI. Centrala Telefon št. 24. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi : in najnouejsimi stroji in črkami. : Protestno zbomanle mariborskih trgovcev. Dne 24. t. m. so imeli naši mariborski trgovci v restavraciji »Maribor« jako dobro obiskano protestno zborovanje, ra katerem sta se sprejeli sledeči dve resoluciji: I. Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt. Ljubljana. Že na vseslov. trgov, shedu dne il. decembra 1919 je protestiralo mnogoštevilno zbrano trgovstvo cele [Slovenijo v Ljubljani zaradi rodelitve obrti 1 udetn, ki nimajo z*to učne jusposobljenosti. S takrat rodano re* isolucijo, zahtevala se je ponovna re-'viziia vseh obrti, podeljenih po leiu 11914. Kljub takrat podani resoluciji iSfc torej do danes v tenj oziru ni nič jukrenilo. Nasoroine se pa ustanavljajo Od dne do dne rove nekvalificirane Jrgovine in te v vedno večji množin'. Tako je danes v Mariboru že vse po*no zakotnih trgovin brez učne iesposobljenosti, U' ne delsio legitimnemu trgovcu le sramoto in občutno Škodo, amcak tudi oškoduje našo držalo v precejšnjem obsegu. Iz tega vzroka protestiramo na da-našjem I zborovanju člar.i trgovskega gremija v Mariboru ronovno, ter stavimo sledeče resolucijo: 1. Obrt trgovine naj si bode katere Iroli stroke, na drobno ali na debelo, tnera bHi podvržena učni usposobljenosti. 0’irt se torei re sme podeliti nikomur in tudi ne, če ravno je še po feedajnem veljrvnem zakonu prosta. 2. Zahtevamo, da ss takoj vrši re-ciz!ja v vseh ob-tih do 1. 1914 n?za!, ter se naj nekvalificirane obrti odtegne. 3. Pri novi podelitvi obrij naj bode merodajna za odločitev v prvem oz!ru vedno le trgovska zadruga ali gremij, er je v teh zadevah najbolje informiran. Le po teh navedenih razlogih bode možno verižništvo in tihotapstvo k * popolnoma iztrebiti ter trgovino spravili snet v normalne uglf-dne razmere. Tud' cene se bodo le na tak način znižale. II. Deželna vlada za Slovenijo. : Ljubljana. Na današnjem zborovanju polnoštevilno zbrani člani >Trgivskega gre-imiia v Mariboru« ostro obsojamo : krivičen nastop, ki ga vrši vodia ur^da zooer verižnike in tihotapce v Mar b^ru napram nam, legitimnim trgovcem. Kot največji davkoplačevalci moramo najodločneje protestirati proti še nadal e-:mu takemu nastopanju od strani tega ; ursda ter prosimo da re ta šikana | nemudoma :Ustav». V slučaiu, da se to ! ne zqodi, je trgovstvo mesta Maribora ! primorano solidarno nastopiti ter trgovir-e za nedoločen čas zapreti. Iz t?ga-vzroka, dovolimo si, prel-ložiti deželni vladi sledečo resoluciio. 1. Dne 11. decombra 1919 .sosj člani lrqov. k previsoke davke, j Vod‘a verižniškfoa u^ada nam ra ne-| dovoli ta zaslužek, ki ie še celo naj-; nižji v cel* Sloven ji. Kljub temu pa j čeravno deželna vlada do danes še i ni določila nobeden primeren odstotni ; zaslužek, kazrk/e ta urad trgovce že jnajstroSie pri 12—15% zaslužku- Proti takemu nastopu moramo od-Točno protestirati. . 2. Protestiramo tud’, da bi imel vodja teqa urad^ pravico ^ kaznovati trgovca, ne da bi bi! o zadeli natančno informiran. Kajti kazni nalagati mora biti edino ; !e upravičena orlstojna sodnija. Zahtevamo torej odločno, d?i s a. vse do sedaj od strani verižn škeqa urada In tudi poprej c d obrtne oblasti naložene kazni še enkrat odotcuiio sodniji v končno rdlcč tsv. Le edino • ta mora biti kompetentna za odločitev ivsake kazni in nikdo drug. \ 3 Legitimno trgovstvo v Mariboru vod’ svoio ob>’t 5e od nekdaj ra naj-solidneiši podlag* in zato tudi ni vzroka, da bi za to obstal verižnišVi urad. Zahtevamo tor-j, da se ta urad, posebno pa vodja tega urada takoj odstrani. Sicer naj se pa urad kot tak prikloni držav. poMcijskemu komisariatu, ki naj imaposeb-o nalogo, da pazi na ver;žmke In tihotapce, ki ne delajo le nam davkoplačevalcem ogromno ?kodo. ambak ravno tako državi, ker ne plačajo davka in carine. Gospodarstvo, trgovina, | Osnovanje itslljatisko-jugoslo-j venske trgovske zbornice. Na iniji-1 cijaiivo ltaliiani?kO'jugoslovensk1,ga ko* miteja se bo osnovala V Rimu i*ai;jan-sko-jugos'ovenska trgovska zborn:ca. I NemSke posesti v hlvSi Nemški Vzhodni Afriki se prodajo. »Times* poročajo, da se je sklenilo, - rodati skupno vsa nemška posestva v Vzhodni Afriki, iz katere se je izgnalo skoraj vse nemške codanfre. Zahtevajte povsod dnevnik »Tabor £ o Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Frai V o g' a r. Mala oznanila. ! fSJSa z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi se no nizki cen! proda. Pojasnila: Pobrežje, Bismarkova cesta 7. 821 3-1 Ust«5afa rofcavčca, siva, Zimska, izgubila se fe na poti kolodvor-Aleksandrova cesta. Odda se nai: 'Aleksandrova cesta štev. 16, I. nadstropje. 819 Ppcsda so s Starodavne slovenske ročno slikane slike, 2 polici za kni'ge, omaris, postelini vložnik s tanefo, voziček' za deco (Brenabdr), ogledalo, madraci, kuhinjska posoda. Glavni trg štev. 18, II. ndstr., vrata 7. 822 2-1 250 Sl nagrade t:stemu, kateri mi preskrbi v mestu nemeblovsno sobo in kuh!njo^ Ponudbe pod »]. P.« na uoravo tega lista. 820 3—i w lalčli afesrs dr. §€w©$ra. • Gosooda, ki se je sjm ponudil, da nam pred-Trži originalne dokaze z dr. Koroščevimi podpis*,' ki potrju:ejo ut’hrta- lenje ja!c v Švico, rozivliamo tem notom, da n m "rostovolmo ponud be dokaza rred'rži najkasneje do danes, sobotn 27. novembra 11. ure dovoldne. Dolžan ie svojo obliubo i^oolniti v javnem >n interesu resnice. V nasprotnem saičaju bi bili v megnao škodo nrimorani, javno f b,Q. dili, da zadržu:e izvrši'ev svoje prostovoljne ob* ljufte k^rikalcem na ljubo. Ob enem poživljamo — da se zglasi tekom današnjega dne pri ..as — tudi dotfni gospod, ki. le piscu dr. Koroščevega pisma ronovno zatrjeval, da ie pripravi en tudi t red sodiščem petrditi svojo f?fjavo, da je dr. Korošec cb času generalne želez-n čarsi^e stavke skozi Maribrr skušal vtihotapiti ve£ vagonov j&jc. Za danes to pričo opozarjamo, da i>, v dotičnem pismu na ministra dr. Korošca s pol-j rim imenom in tako označen, da svoje obdolžiK/e ne more zamolčati. Glede značaja ministra dr. KorcSca v tej za-,, devi pa konsbtujemo za danes samo to, da m ni-sfer dr. iioreš e tega mu iz pisma znanega obdol-žitelja še ni tožil radi obrekovanja. ' / izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.