in kramarski sejmi : Dne 7. janu- arja (pondeljek) živinski in konjski, dne 4. februarja (pond.) živinski, konjski in kramarski (Fašinsko), dne 4. marca (pond.) živinski in konjski, dne 1. aprila (pondi ži- vinski, konjski in kramarski (Car- no), dne 6. maja (pond.) živinski, konjski in kramarski (Jurjevsko), dne 3. junija (pond.) živinski in konjski, dne 1. julija (pond.) ži- vinski, konjski in kramarski (Ivanj- sko), dne 24. avgusta (soboto) živinski, konjski in kramarski (Ber- talanovo), dne 2. septem. (pond.) živinski in konjski, dne 15. oktobra (torek) živinski, konjski in kra- marski (Terezinovo), dne 4. no- vembra (pond.) živinski in konj- ski, dne 6. decembra (petek) ži- vinski, konjski in kramarski (Mi- klavževo). — Prida« gospodinj« vedno skr bi, da imajo člani družine čisto in sneinobelo perilo. Zato pere dosledno le z Zlatorog ovim terpentinovim milom. Zt«torog-ovo terpentinovo milo ni samo le res dobro, temveč je v rabi tudi zelo izdatno in ne ško duje niti najfinejšemu perilu. Kdor hoče dobro in poceni prati, ta pere le z Zlatorog-ovim terpentinovim milom I — Štefanovo. Stara je že ta tra- dicija, dajo na Štefanovo zavijemo v gostilne in se ob hreščeči harmoniki ia klarinetu malo pozabavamo, po- sebno ie, če je na mizi žlahtna kap- ljica. Z nami pridejo tudi Micke in Ančke ter godovniki, ki so še najbol upravičeni, da se malo navlečejo in naplešejo. Micke v začetku sedè malo bolj sramežljivo in le z enim očesom tako »izpod čela" opazujejo vitke fante. One seveda ne plešejo, ker ne znajo. Ampak, ko harmonika tako le- po zategne in klarinet tako nežno za- piska, je le težko odpovedati se skuš- njavi In pomiriti noge, ki že pod mi- zo udarjajo takt poskočne mazurke. Ko pride fant, mu že sama zleti v naročje. Pa se stisneta v začetku bol neSno, potem močneje, da postaja ljubezen vedno bolj vroča. Sladko vince, pa tisti nežni pogledi in obje- mi, „šment", koga ne bi premotilo. Pa so med njimi tudi taki, ki jim ta ka nežnost ni všeč. V srcu jih dav in čakajo le ugodne prilike, da bi porajajočo ljubezen presekali s ka- kim ostrim nožem. No, tudi za to se najde prilika, ampak bolj požno, po polnoči, ko je vince pogrelo cel ži- vot. — Harmonrka potihne, nastane krik in vik. Fantje se zgrabijo, pa gre iz kota v kot. Močna klofuta in do- bra brca v pravo mesto vname ali pomiri razgreto kri. No, včasih krvavi tudi bedro, kakšen odnese tudi „šnit" v pleča, pa to so samo stvari, ki se lahko ozdravijo bolj tajno, v dišečem senu, če je bilo dobro spravljeno. Zdi se nam, da so bili tudi takšni slu- čaji, pa je šlo le za ljubezen. Ta pa mora biti vedno le vroča. Letos smo s rezultatom ie precej zadovoljni. Razen kake klofute, ki pa je že po- zabljena, se ni zgodilo ničesar, kar bi bilo vredno staviti v Štefanovo kro- Naročnikom „Murske Krajine"! "Postrgajmo stari kvas". Ob sklepu leta smo 1 Da bomo lahko želeli vsem našim naročnikom vso srečo pri živini, na polju v vinogradu, posebno pa še ljubo zdravje v družini, vam kličemo: „Postrgajte stari kvas". V naši knjigi se bliičijo velike številke, ki zahtevajo poravnavo dolga. Povsod mora biti človek točen plačnik, če hcče imeti kredit. To velja tudi pri nas. Poravnajte torej čimprej naročnino za „Mursko Krajino", da bomo ostali tudi v bodočnosti iskreni in odkritosrčni prijatelji 1 niko. Tako nam javlja tukajšnja bol- nica. Informirali smo se tudi na so- dišču in policiji, pa je vse čisto. — Zborovanje konjerejcev bo v nedeljo dne 30. t. m. v gostilni Bac v M. Soboti. Ob tej priliki se bo usta- novila konjerejska podružnica za So- botški srez z odseki za težkega in ahkega konja. Vabljeni so vsi konje rejci. - Prošnje za gradbo silosev je treba čimprej predložiti. Tiskovine in navodila so v občinskih uradih. — Silvestrovo društva »Soče*. Na Silvestrovo vabi društvo Soča vse svoje člane, prijatelje in znance k Fllsarju. Ne bo programa in ne vstop- nine. Potrebno pa je, da se ob sklepu leta zopet enkrat vidimo v velikem številu. — Spremembe občin v dolnje- lendavskom srezu. Z odločbama z dne 14 nov. 1934. IV. br. 3521 in IV. br. 3574 je ministerstvo notranjih po- slov na osnovi §§ 138., 10. in 139. zakona o občinah in razsodb držav- nega sveta z dne 8. sept. 1934. izrek- lo, da odredbe točk. 5., 7., 8. in 10. ter štev. 5. iz § 1. uredbe z dne 31. marca 1934. ne veljajo, kolikor se nanašajo na bivše občine Gaberje, Hotiza, Kapca, Kot, Dolnji in Gornji Lakoš in Dolga vas ter naselje Tri mlini. Na podlagi teh odločb sta ukinjeni novi občini Hotiza in Lenda- va okolica. Njih sestavni deli preidejo I nazaj v one občine, ki so bile usta novljene z uredbo min. noir. poslov in sicer : Hotiza, Kapca in Kot ter bivše občine Dolnji in Gornji Lakoš ter Gaberje iz občine Lendava okolica v občino Gaberje; bivši občini Mala Polana in Velika Polana iz občine Hotlze v občino Poljana; bivše obč. Banuta, Genterovci in Zamostje iz obč. Lendava - okolica v občino Genterovci. — Za vinski sej m in razstavo, ki se vrši dne 3. januarja 1935 v Ivanjkovcih, je prijavljeno blizu 1500 hI. vina letnika 1934 in nad 200 hI. vina iz letnikov 1931, 1932 in 1933. Vina so iz najboljših vrhov Ormolko- Ljutomerskega vinarskega okoliša. Cene, ki se zahtevajo so največ 6-7 Din. Kake specialitete so nekaj višje. — Požar v Martjancih. Minolo nedeljo je nastal v Martjancih požar in to pri pos. Hekliču. Takojšnji po- moči domačih in bližnjih gasilcev je uspelo omejiti ogenj. Ogenj je uničil 8 q slame in nekaj gospodarske opre- me. Večje škode ni bilo. VSAK TEDEN ENA. V šoli obravnavajo Slavonijo. Učenci potujejo po zemljevidu ter opazujejo velike njive, na katerih raste največ koruze, s katero krmijo svinje. Omenjajo tudi velikanske gozdove, kjer rasto mogočni hrasti, ki obrodé tudi dosti želoda, Istotako za pitanje svinj. Učitelj, ki je smatral, da je za dostno povdaril glavno panogo kme- tijstva v Slavoniji, vpraša učence: „S čim se tedaj pečajo v Sla- voniji?" „S svinjarijo," odgovori ena iz med učenk. — Samarljanskl tečaj v Križev- cih. Tudi pri nas se je otvoril sama- rijanski tečaj. Priglasilo se je 61 ga- silcev, kateri so se redno udeleževali predavanj banovinskega zdravnika dr. Rituperja. Tečaj je pričel dne 11. nov. in končal 23. decembra. Ob sklepu je imel g. Džuban krasen govor. — Pošta in telefonska postaja v Šalovcih. S preselitvijo pošte iz Vel. Dolenc v našo občino, so se izpolni- le naše želje. Preselitev se je izvršila pred par meseci. S pošto pa smo do- bili tudi telefonsko postajo, katero bo naš občinski odbor dne 29. t. m. slo- vesno otvoril. — Tropovska gasilska četa. Na Božič je priredila tropovska gasilska četa igro, ki je bila izborno podana in je tudi prav dobro uspela. Življenje te čete je zelo pestro, živahno in de lavno. Želimo, da bi tudi v bodočnosti ostalo na tej višini, saj agilnosti in dobre volje ji ne manjka. — Zabava tišinske čete. Na Šte- fanovo je priredila tišinska četa do mačo zabavo, ki je imela samo ta namen, da bi člane povezala v prija- teljsko in tovariško celoto, ki je pri vsakem društvu potrebna. V lepem poteku domače zabave so bile izmen- jane marsikatere misli, ki bodo delo- vanje naše gasilske čete še povečale. Sicer smo z našim delom prav zado- voljni. Poleg naše gasilske dolžnosti, izvršujemo v četi tudi še važne nalo- ge, predvsem ljubezen do našega vla- darja in domovine, skrbimo pa tudi za kulturno izobrazbo našega članstva- — Cankova. V nedeljo, dne 16. t m., ko se je tu vršila zaprisega vseh vojnih obveznikov bližnjih občin, so mladeniči in možje iz vasi Sv. Jurija korporativno prišli k prisegi. Na čelu te zavedne čete je vihrala naša tro- bojnica, katero je s ponosom in sa- mozavestjo nosil navdušeni član So- kola in gasilne čete Skraban Rudolf. Godba gasilske čete Sv. Jurij je med potjo Igrala vzpodbujevalne koračnice. Vsa čast takšnim zavednim možem in mladeničem-vojakom, o katerih smemo upravičeno trditi, da so se v polni meri zavedali važnosti prisege, katero so položili, čudno se nam je vsekakor zdelo, da se niso ne možje, ne mladeniči nobene druge občine in tudi ne vasi spomnili, da bi bili z zastavo na čelu prikorakali k prisegi. Vrli Jurjevčanje so nam s tem dokazali, da se prav jasno zave- dajo pomena zadnjjh besed umirajo- čega Kralja In da bodo te besede vedno izpolnjevali. Radi tega jim kli- čemo: Le krepko in složno naprej 1 Gornja Lendava : — Božičnica. Na Štefanovo je bila običajna božična obdaritev revnih otrok tuk. narod. šole. Letos je bil Božiček izvanredno radodaren. Po- klonil je nad 120 revnim otrokom raz- novrstnega perila in oblek. Božičnico so znatno podprli Ciril - Metodova družba, ki je poslala raznega blaga v iznosu 400 Din ter gotovine 200. Din. Izdatno darilo je poslala letos tudi kr. banska uprava in sicer 12 kg raznega blaga za obleke in spodnje perilo. Tudi domača denarna zavoda sta z denarnimi zneski priskočila na pomoč. Vsem navedenim, ki so na tak ple- menit način pripravili najrevnejšim otrokom božične veselje, bodi tem po- tem javno izrečena najiskenejša zah- vala. — Šolsko upraviteljstvo. — Tečaj za matere in odrasla dekleta. Skrbna mati, ki hoče dobro vzgojiti svojega otroka, mora vedeti, kako ga je treba hraniti, oblatiti, čedltl In kopati, kako je otroka pestovati, ga vaditi v hoji, ga poučevati v go- voru. Paziti mora na dobro spanje in sploh na njegov dušni in telesni blagor. Vedeti mora tudi, kakšni so prvi pojavi in znaki otročjih bolezni, da ne zamudi pravega trenutka, ko je treba klicati zdravnika. Vse navedeno znanje bodo matere in dekleta prido- bile v tozadevnem tečaju, ki ga na- merava pri dovoljnem številu intere- sentinj pričeti tuk. zdravnik g. Dr. Lukman. Pričetek tečaja pravočasno javimo. — Trimesečni gospod, tečaj prič- ne v petek 4. januarja 1935 v pro- storih g. Šeruge (na pošti). Vsa pri- glašena dekleta naj ta dan zanesljivo pridejo. cp družabnik ali kompanjon z UB nekaj denarjem, za razpo- šiljanje patentnih predmetov. Za odgovor je prtložiti znamko. Naslov se dobi v Upravi. Sprejme lavna borza dela - ekspozitura u Murski Soboti. Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 36 hlapcev In de- lavcev, 2 opekar. kurjača, 3 kovači, 1 mehanikar, 1 klepar, 1 diplom, stroj, tehnik, 8 stroj, ključav. pom., 12 mi- zarjev, 1 kolar, 1 gaterist, 1 tapetnik, 5 krojačev, 1 čevljar, 4 mlinarji, 4 peki, 2 natakarja, 10 zidarjev, 1 slikar, 2 tesarja, 1 knjigovodja, 8. trgov, pom., 17 težakov, 3 priv. uradniki, skupaj 125 moških delavcev; 2 polj. delavki, 1 vrtnar, delavka, 13 služkinj, 1 ku- harica, skupaj 17 ženskih delavk, Delo dobi : 1 služkinja. Naie prekmursko delavstvo. Potrebno je, da ob Novem leti iznesemo v listu kratko sliko o tisten dslu našega prebivalstva, ki mors odhajati leto za letom s trebuhom z i kruhom v daljni svet, če hoče ohra niti sebe na tako gosto naseljenen ozemlju, ki meri le 934 km2. Naši Prekmurje res ne more samo preživet 100 000 prebivalcev, zato odhaja skon 1 desetina vsega prebivalstvu v sve za zaposlitvijo. Danes pa je taka zaposlitev sil no težka. Agrarna reforma je prece okrnila veleposestva v naši državi tako, da je upanje na zaposlitev pri nas silno težko. Če pa potrebujejo naših delavnih moči, potem je njih zaslužek radi cenejših poljskih pridel- kov in radi racionalizacije zelo maj- hen. Našim poljskim delavcem ostane tedaj edino pot v Avstrijo, v Nemčijo ali v Francijo. Toda pri zaposlitvi v Nemčiji in v Franciji je naletelo naše delavstvo na ovire. Ker vlada že po- vsod kriza, imata Nemčija in Francija sami brezposelno delavstvo, ki izpod- riva naše ljudi od zaslužka. Prav radi tega pa iščejo zaslužka delavci pri naši sosedi Avstriji, kjer se vdinjajo pri ka- kih večjih posestnikih. Nastale pa so težave tudi tu. Za prekoračenje meje so bile izdane dvovlastnikom, kmetom in delavcem prelazne karte, katere so pa bile mnogim zopet od- vzete. Ta udarec je zopet zadel naše delavstvo. Naš poslanec se je mnogo trudil za prizadeto delavstvo, ni pa uspel, kar je pač razumljivo pri ta- kem političnem vrvenju kakor ga je imela Avstrija v zadnjih letih. Poleg vseh teh težav, ki ga ima naše delavstvo pri zaposlitvi ga ob- remenjuje še povratek v domovino. Ko se vrača s svojim pičlim zasluž- kom domov, mu povlaščena vožnja vgasne in mora plačati celo voznlno. Vse te ovire in težave tlačijo naš delavski stan, ovirajo njegov zaslužek in kličejo po odpomoči. Celo zidava našega Delavskega doma v Murski Soboti je naletela na ovire. Pričakovalo se je, da bo Izse- Ijeniški komisarijat prispeval za to zgradbo 200.000 Din. Toda ta komi- sarjat je dal za poplavo 6 miljonov Din in ne more prispevati za Dom. Upamo pa, da bo našemu novemu ministru za soeijalno politiko, Dr. Drago Marušiču uspelo, pritegniti Izseljeniški komisarjat h gradbi po- trebnega Delavskega doma. Naš: delavstvo je potrebno za- ščite in velike pomoči za zaposlitev, zakaj ono je poleg uradništva tisti element, ki prinaša v državo denar, kateri krepi rodno zemljo, òbrtnika in trgovca ter tudi naše finance. Prav raditega prinašamo pregled zaslužka v zadnjih letih, da bodo čitatelji spo- znali, koliko denarja je ostalo v naši zemlji in kolik je bil njegov obtok. V razne kraje Jugoslavije, zlasti v Slavonijo, Banat in Bačko, je odšlo na delo od 1929. do 1934. leta 22.443 delavcev in zaslužilo 34,630.400 Din. 1 V isti dobi je odšlo v Francijo 9619 delavcev s povprečnim zasluž- kom od 5.000 - 5 500 Din, kar znaša 1 50,592.000 Din. V Nemčijo je odšlo na sezonsko 1 delo 4231 delavcev, ki so prinesli do- 1 mov v 4 letih t. j. od 1929. do 1932. ' leta 21,287.000 Din. Največji zaslužek 1 je bil v letu 1929., ko je delavec za- : služil do 7.000 Din. 1 V Avstriji in Svici je delalo od 1 leta 1932. do 1934. 282 delavcev, ki 1 so prinesli družinam domov 746.400 D. Pri vsem tem niso všteti zaslužki onih " delavcev, ki so ostali v tujini več kot 1 «no leto. , stroj in liPiza. Človek je v zadnjem stoletju postal gospodar nad naravo. Stroji so zamenjali človeka vsepovsod. Samo v Nemčiji so računali silo strojev leta 1907. na 8 miljonov konjskih sil, ki so nadomestlie 200 miljonov člo- veških sil. Lahko si tedaj mislimo, kako silno korist prinašajo človeku stroji, lahko pa si tudi predstavljamo veli- čino posledic, ki so sledile uvedbi stroja v gospodarstvo. Evropi, ki je domovina teh iznajdb, se odpirajo vse zemlje sveta. Noč in dan proizvajajo stroji, noč in dan vrve po tovarnah delavske trume, noč in dan se kadijo visoki dimniki, noč in dan puhajo obloženi vlaki v svet. Mesta požirajo miljone prebivalcev, palače rastejo v višino, smeli nebotičniki se dvigajo v oblake, banke se polnijo z zlatimi palicami, človekovi moči ni nikjer meja. Stroji so omogočili človeku, da ustvarja vsa ta silna bogastva, pa tudi, da se osvobodi telesnega dela in se posveti duševnemu. Vendar pa je iz- gledalo v začetku čisto drugače. Bede delavcev iz ročnih delavnic, ki so darovali tovarni tri četrtine svojega dne, zadnjo pa so otopelo prespali, se je s pojavom strojev še povečala. Stroj je delal za 10, 20 ali še več delavcev, čimbolj so torej uvajali stroje, temveč delavcev je moralo iti na cesto. Brezposelnost se je silno pove- čala. Beda teh ljudi je bila nepopisna. Za vse trpljenje so krivili delavci stroje. V blaznem obupu so napadali tovarne, v katerih so delali, in so razbijali stroje. Čas je naposled pre- pričal angleške in tudi delavce vsega sveta, da stroji niso krivi njihove bede. Radi povečane proizvodnje strojev iščejo industrijske države vedno novih tržišč. Pohlep velikih držav po kolo- nijah je najvidnejši znak gospdarske- ga položaja človeške družbe. „Boj za razdelitev sveta" izpolnjuje nekaj zad- njih desetletij pred svetovno vojno. Nekatere dežele so postale po- polne kolonije, druge pa so navidez ohranile svojo politično samostojnost, gospodarsko pa so prišle pod tuj vpliv. Danes pa se te kolonije in pol- kolonije tudi gospodarsko osvobojajo in si grade lastno domačo industrijo, ki izpodriva tuje izdelke z domačega trga. S tem pa prihajajo gospodarske velesile v največjo stisko. Pojavlja se — gospodarska kriza. Pač tisočkrat smo gotovo slišali in čitali to besedo, ki jo krivimo za vso bedo, za vse trpljenje in za vso nesrečo našega časa, pa vendar naj- brže nismo razumeli, kakšna je prav- zaprav ta strašna pošast, ki spravlja v obup delavske, kmečke in uradniške sloje, množi dražbe, zapira tovarne in rudnike. Prav je zato, da ji pogle- damo iz oči v oči. Miljoni rok se sučejo od jutra do mraka. Vrte se stroji vsepovsod. Skladišča se polnijo. Zaloge rastejo. Nekega dne pa so polni vsi trgi In industrijalec nima več kam podati izdelanega blaga. Prične se gospo- dnrski lom. Cene padajo, kajti čim več blaga je na trgu, tem cenejše je. Tovarniški obrat se zmanjšuje, stroji zastajajo, kotli ugašajo, delavce od- puščajo, brezposelnost raste, na vrata trka glad — to je kriza. V zgodovini industrijskega gospo- darstva je bilo takih kriz že veliko. Pojavljajo se od časa do časa. Toda tudi iz te strahovite krize, ki nosi s seboj glad in trpljenje, ki je poslala na cesto skoro 50 miljonov delavcev, in vrgla njihove družine v strašno bedo, ki je naposled kmetu izpraznila vse kašče — tudi iz te kri- ze bo človek našel izhod in se vzpel v nov napredek. Delo ustvarjajočega človeka do- biva vse smelejše oblike, bodočnost je njegova, bodočnost je zmaga nad prirodo, bodočnost je — č 1 o v e k I •v Sola in dom. Kako bi pač izgledalo dre- vo, ki bi bilo čez dan privezano na desno, po noči pa na levo stran? Razvijalo in raslo bi v krivulje, ki bi pričale, da sadjar sam ne ve, kaj hoče, da pa noče dobro niti drevesu niti samemu sebi. Taka mlada drevesca so otroci in vsi, ki jih vzgojujejo, so sad- jarji teh drevesc. Tudi ti sadjarji se morajo odločiti, kako bi se naj drevesce razvijalo, da bo zraslo v krepko in močno drevo, ki bo v ponos staršem, v čast učiteljem in srečo sebi samemu. Poleg star- šev in učiteljev še itak vpliva na otrokov razvoj sila mnogo drugih prilik, tako družba, ulica, knjige, da ne omenjam še usodnih prilik, ki dandanes pogosteje vdarijo v družine, kakor se je to poprej dogajalo. Oh, kolikokrat zadivja silovita burja tudi po tej dreves- nici, zato je tem večja in odgo- vornejša skrb sadjarja za drevesca, vzgojitelja za mlada bitja. Zato bi bilo čisto napačno, če bi šola ne poznala vzgoje do- ma in če bi ostala domu neznana vzgoja v šoli. Strašne posledice pa ima in mora imeti, če vzgo- jujeta šola in dom otroke v ne- kakem nasprotju, to se pravi, da se slika mladini šola kot potrebno zlo, ki mladini le greni mladost in bi na drugi strani šola hotela povdarjati le svoj pomen in oma- lovaževati rojstni dom in more- bitne primitivne prilike v domači hiši. Oboje bi bil silen greh v vzgoji, ki se mora maščevati nad šolo in domom, najhuje pa nad otrokom samim. Šola mora ičiti spoštovanje domačih šeg in na- vad, mora oznanjati ljubeezn do staršev in dobrotnikov, vdanost do rodnega doma in domačega jezika, dom pa ravnotako spošto- vanje do šole in učiteljev, vedno pa priznavati najboljši namen šole, da bi dosezala čimprej in čim globje zbistrenje uma in oblažitev srca. Da pa je to mogoče, je po- trebno, da se šola in dom pozna- ta, da se približata. Pozdravljati je, da starši prav pogosto priha- jajo v šolo povpraševat za svo- jimi otroci, da tolmačijo njihove težave in da vzamejo na znanje morebitne pritožbe od strani uči- teljev, da vedo o pravem času pomagati svojim otrokom in paziti na njihovo učenje in morebiti na slabe vplive z ozirom na vzgojo. Prav je, vendar polno je vidikov, ki jih ni mogoče načeti v kratkih minutah razgovora, o katerih je treba razpravljati in jih osvetljiti od vseh strani... Da se da tudi za taka razmišljevanja in pobude kar največ prilike, snujejo se v zadnjem času povsod zveze šole in doma, v katerih so včlanjeni Starši šolo obiskujočih otrok. Na sestankih, sklicanih v ta namen, se starši in učitelji porazgovore o splošnih smernicah, prilika pa je tudi, da se razgovore o po- sebnih slučajih. Le v odkrito- srčnem razgovoru se odstranijo vsi tisti predsodki, ki tolikokrat kalijo razmerje med šolo in do- mom, v jezo in žalost obeh, v nesrečo otrok. 3 V namenu, da se doseže tudi pri nas za učečo se mladino kar najboljši uspeh, ustanovi se v prihodnjih tednih tudi v Murski Soboti tako društvo Šola in dom. Naj ne bo nihše nevoljen, da na- staja novo društvo, saj ne bo de- lalo nikomur napotja, saj bo zdru- ževalo samo tiste, ki so najbolj v skrbi za mladino, starše in uči- telje, in se ne bo brigalo za zu- nanje prilike, marveč zgolj za to, kar človek ljubi najglobje, za svojega otroka... V tem zna- menju, vem, ne bo nikogar, ki bi odrekel svojo pomoč, svoje so- delovanje, svoje zanimanje, mar- več bodo vsi starši enako ko uči- telji le veseli prilike, da morejo kar največ storiti za doraščajoči rod... Da bi to uspelo v veselje staršev, ponos učiteljev in srečo mladine, na čast našega naroda, s tem namenom pričnemo z or- ganizacijO društva Šola in dom. ZA GOSPODIRie O pranju. Kakovost perila govori glasno govorico o smislu gospodinje za snago in red ter o njenem estetskem pojmovanju, Zato najdemo v vzornih domovih redno veliko skrb in pažnjo za čiščenje in ravnanje s perilom. Če govorim o perilu, mislim na vse ono blago, ki ga običajno čistimo s pra- njem, torej poleg telesnega, tudi pi- sano, zraven pa tudi bombaževe in lanene tkanine in še volneno tkivo. Umazanost perila je različnega izvora. Pri životnem in posteljnem perilu jo tvori predvsem znoj in kožni prhljaj. Z znojem izločene snovi so beljako- vine, maščobe in razne snovi, med temi tudi nekatere z jedkim učinkom. Pri drugem perilu in delovni obleki tvorijo umazanost deloma drobci jedi, deloma je posledica prahu ter poklic- nega dela. Ce spravimo odloženo