»SLOVENEC« velja M pošti M str tal Jngo- . slavijo la t L|nbl|aal: M oelo leto naprej. K 180*— n pol leta „ .. „ 90«— sa oetrt leta * .. „ 48*— n on mesec n n 15*-^ le taezamatvo celoletno K j mm Sobotna izdaja: e ilo leto.....K 30'— • « - 35w Enoatotpna petltvreta (U mai itroka ta 3 mm visoka. aO njo prostor) aa enkrat . . . po K 4*W ara^ct r*«q>wsl, poslana •M. . . . . po ! W 'peflom mrak Hr DretoUtre |e v Kopitarjevi nllol »tov. 6/m. •ptst se ■« vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Dreta, telet. štv. 50, nprava. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Najmanjši oglas 5 9/9 mm KM, Izhaja vsak dan laaeeiuil pw nedoljek tn dan po praznik^ ab 5. url zjutraj. Rjrvt Jn v Kopitarjevi ol.B. — Hačnn poštne hran. ljubljanska št. 850 za naročnino In ŠL 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-hero, 7583. Posamezna številka 1 K. PoStnlna plačana v gotovini. Štev. 119. v LMM v petek, dne 28. mola 1920, Leto XLVHL SlndlhallsflCno gibanje. Pariz, 21. maja 1920. Karakteristična prikazen 20. stoletja Ja brez dvoma delavsko strokovno gibanje, ki se je počelo udejstvovati na prav Široki podlagi. Napredovanje strokovnih organizacij bo vtisnilo našemu stoletju pečat socialnega stoletja in brez dvoma se bosta merila v bodočih desetletjih dva ;edina socialna programa, ki reklamirata zase svojo socialno doktrino in svoja sredstva za udejstvitev programa: krščanstvo in socializem, in v tem boju bodo strok, organizacije igrale važno če ne vodilno .vlogo. Naj bo dovoljeno, da v naslednjem Jjodam nekaj statističnih podatkov o sin-dikatih, ki stojijo za socialističnim programom, ne glede na to, če so bolj zmernega oportunističnega značaja ali če imajo čisto revolucionarno barvo. Zveza francoskih sindikatov, ki je izrazito revolucionarna (C. G. I.), ki je načelno nasprotna političnemu boju in vsaki pomnožitvi državne oblasti v rešitvi socialnega vprašanja, je štela v letih pred vojno komaj svojih 400.000 članov. Danes je prišla po silni agitaciji do močne armade sicer še nediscipliniranih 2 milijona in pol članov. Anglija ima za seboj že celo stoletje zgodovine sindikatov. Njene strokovne organizacije so že 1. 1830. dosegle do pol milijona članov, katero število se je v treh presledkih 1. 1850., 1880. in 1906. vedno reorganizovalo in povečevalo. Vzrok tega gibanja je stara angleška industrija in zelo izrazita praktičnost angleškega delavstva, ki je že zdavnaj spoznalo moč solidarnosti. V letih pred vojno so angleški sindikati , »Trade Unions« imenovani, Šteli okroglo 3 milijone članov, 1. janu-iarja 1920 je to število naraslo na 7 milijonov in pol, tako da je vsaka šesta oseba že organizirana v sindikatu. Rudarjev samih je organiziranih nad 1 milijon, istotako rokodelcev, kovinarjev bo okoli 950.000, tekstilnih delavcev 700.000, železničarjev 535.000, poljedelskih delavcev 129 tisoč. — Trade-unionisti se razlikujejo od francoskih revolucionarjev kot dan in noč. To so skoroda premožni delavci, meščanskega duha, ki vsa druga revolucionarna stremljenja puščajo na strani in hočejo samo dobro izhajati, pa naj je to kapitalistična država ali kaka druga. Oni se tudi pečajo s politiko, saj jc stranka travajistov njih zastopnica v parlamentu. Ta oportunizem trade-unionistov je v Očeh francoskih revolucionarjev sramota za proletariat. Zanimivo je, da so bili ve- LISTEK. 'Jos. Lavtižar; V Rožu na koroškem. f li. V Kaliforniji, kjer kopljejo zlato rudo, snrajo vsakega za potepuha, ako potuje peš. Jahati mora ali se voziti, da velja za poštenjaka. Pri Korošcih ni tako. Vedli so se prijazno, marsikdo me je še pozdravil, čeprav sem imel malho čez ramo, palico v roki in polno prahu na podkovanih čevljih. Lepa cesta, obdana s košatim drevjem, me je peljala mimo farne vasice Lipa. Srečali so me trije dijaki z nahrbtniki. Za njimi je prišel rokodelski pomočnik, ki me je vprašal, koliko ie ura. Poleg ceste je prosila miloščine uboga ženica z majhnim dečkom. Naproti mi pridrdra leskeča kočija, ki sta jo peljala ognjevita konja. Na prvem sedežu je imela prostor dama v višnjevi obleki in z belim pajčolanom, ki ji je segal od čela do ust. Na obrazu so se ji videle dobrovoljne p>oteze. Kdove, ali je y resnici tako srečna, kakor bi sodil po njeni vnanji podobi? Bogastvo in odličen stan ni vse, kar nas dela srečne, treba jc še kaj drugega. Španski pesnik Camoens pravi: »Srečen je tisti, ki smatra svojo ttaodio za srečnou« Ob. gosoeini levici w liki pristaši vojske in da ao dovolili svojim članom, da smejo iti delati v narsej-sko pristanišče, ko so L majnika letos francoski pristaniščarji šli v stavko. Dosegli so trade-unionisti v delavski zakonodaji do danes najvišje ugodnosti. V Nemčiji sta pred vojno obe stranki vodili čudovito, skoroda enakomerno organizatorično delo. Organiziranih delavcev bo danes v Nemčiji 12 milijonov, in med temi bo od 5 do 5 in pol milijonov socialističnih in tudi ne več, medtem ko je štela socialistična organizacija leta 1913. 2 in pol milijona članov. Tukaj je danes težko reči, kakšne tendence da zastopa nemški sin-dikalizem. Močna manjšina bo enako revolucionarna kot so Francozi. V B e 1 g i j i je sindikalistična zveza socialistov narasla od 126.000 članov leta 1913. na 613.000 v letu 1920. Ta naraščaj se rekrutira povečini iz rudarjev. Belgijski sindikalizem je zmeren in teži za izboljšano delavsko zakonodajo. V Švici vidimo narasti število socialistično strokovno organiziranih delavcev od 80.000 (1910) na 250.000 (1920). Ho lan d i j a šteje danes do 150.000 »organiziranih«. Bevolucionaren je sindikalizem v Španiji in v Italiji, pa še slabo razvit. Vroče-krvnost jih druži mnogokrat z anarhisti. V Jugoslaviji bo stvar razdeljena, velika manjšina sindikatov je revolucionarna in si je nadejala ime »komunisti«, medtem ko je še vedno številna ona partija, ki drži s političarji in ki se nc brani delavskih zakonov tudi od takozvane buržo-azijske vlade. O Busiji ni mogoče kaj ugotoviti. Brez dvoma je pa, da revolucionarne sindikate drži pokoncu plitva izobrazba ruskega mužika in »diktatura proletariata«, ki je koncentrirana na Kremi ju v Moskvi, in pokorno orožje te diktature proleta-riatu: rdeča garda. Vse to kaže, da se je zavest solidarnosti pokrepila in te sindikalistične mase bodo vedno trkale na vrata, da izzovejo preosnovo socialne zakonodaje. Na istem polju se bo merilo ž njimi tudi krščanstvo s svojimi strokovnimi organizacijami in z milijoni in stomilijoni organiziranih vernikov, ki hočejo, da naj bo na zemlji prostora za vse, med vsemi mir in pravica. In s krščanstvom so bojuje nevidno društvo v nebesih, zato smo dobre volje, ker vemo, da bo socialno stoletje prineslo zmago krščanskemu socialnemu programu. sedel morebiti njen soprog, druga dva gospoda sta bila gotovo dva kavalirja. Na visokem kozlu sta imela sedež mlada služabnika v svetlih cilindrih. Imenitna vprega! Gospoda kakor hoče, revež kakor more. Vendar bi se v teh žalostnih časih ne izkazoval rad, dasi bi tudi kaj imel, Diven prizor za komuniste, | : V dolini ugledam Dravo in na njenem desnem bregu R o ž e k. Reka je zelo na-rastla radi deževja preteklih dni. V kalnem in gladkem toku je drvila vodno množino proti Spodnje-Koroškemu ter dalje in dalje. Na Ogrskem se snide Drava z Muro, obe pa pogoltne nenasitljivi Dunav. Tiha, toda hitra je pot Drave; menda jc dobila ime odtod, ker dere. Rožek bi imel prej za trg nego za vas. Vidi se več ličnih poslopij, med njimi okrajno sodišče itd. Cerkev, stoječo na pfostor-nem trgu, jc posvetil krški knezoškof kardinal grof Salm leta 1817. Nad njenim glavnim vhodom se vspenja visok zvonik s piramidalno streho. Rožek se ponaša tudi s starim drevoredom, ki pelje k gradu kneza Lichtensteina. Sploh ima vsa okolica nekaj prijetnega, idiličnega na sebi. Meni je ugajal Rožek še posebej radi tega. ker sem bil tukaj žc na varnih tleh. Vsa poprejšnja pot mc jc namreč peljala skozi Nemško Avstrijo. Da sem srečno prišel v zono A, zahvaliti se moram ugodnemu naključju. Iz Roifeka. moraš iti po klancih gor in Kulturnim delaucem u premislek. Kultura je pridobivanje notranjih sil na umskem, znanstvenem in gospodarskem polju. Vse nebrojne kulturne vrednote se nabirajo v človeštvu polagoma, stopnjema, a sigurno ter iščejo v danih trenutkih izhoda: uresničiti se hočejo v dejanskem življenju. Navadno se dobe razboriti poedinci, ki hočejo v srcu nabrane kulturne prvine uveljaviti v javnosti. Pravimo jim politiki. Politika je potemtakem izrabljanje notranje pridobljenih sil na zunaj, v javnem življenju. Politika je torej plod, otrok, nujna posledica kulture. Poslednja je vsebina, slika človeštva, politika pa je oblika, okvir, v katerem se giblje kultura. Iz tega pa sledi, da je možna uspešna, trajno vredna politika edino tam, kjer je in obstoja že več ali manj trdno kulturno ozadje. Tega dejstva se je jasno zavedal dr. Krek. Zato je najprej snoval izobraževalna društva, kreditne in blagovne zadruge, prirejal poučne sestanke, predavanja in tečaje. Politika in politična pripadnost je prišla sama po sebi. Naše organizacije so šle pred vojno sijajno naprej. Bile so v bivši Avstriji morda najbolj delavne. Zato nam je izbruh vojne škodoval neizmerno več kakor drugim narodom, ko nam je namah uničil krasno delo tisočerih pridnih rok. Vojna je človeštvo razmahnila, da je napravilo stoleten skok naprej. Prejšnje delo, prejšnje pridobljene kulturne vrednote so ostale daleč zadaj. Zato je ostala misel o podesetorjenju prosvetnega dela med narodom, misel o Krekovi prosveti, matici, misel o ljudskih vseučiliščih itd. Drugi del, ki govori za pomnožitev kulturnega dela med ljudstvom, pa je ta-le: Demokracije zmagujejo. Že soodločuje in bo vkratkem odločevala v vsem javnem političnem delu. Ker pa je politika otrok kulture, sledi, da se mora demokracija kulti-virati ako hoče res doseči kaj trajno vrednega. Zato je naloga vsakega posameznika kakor tudi države, da prosvetno delo med ljudstvom, »kultiviranje demokracije« ne samo ščiti in podpira, marveč naravnost pospešuje. Ko se bo zgodilo to, potem demokracija ne bo več fraza političnih demagogov, marveč najjačji izraz najširše ljudske kulture. Moč naroda pa tiči predvsem v njegovi kulturi, ne samo v številu! V očigled tem dejstvom je smatrati naredbo finančnega ministra o obdavčenju vstopnic za vse prireditve za napad na kulturo in demokracijo. Vse one može, ki danes že odločujejo v zakonodaji, ki so iz najnižjih ljudskih plasti, pa nadkriljujejo s svojim znanjem marsikoga, ki je leta in dol, da prideš zopet na ravnino. Tu imaš obširen razgled po Rožu, osobito po Karavankah. Med njimi sc odlikuje skalovi-taKepaaliJepa (2144 m). Kepa je na severni strani t .j. na koroški strani zelo strma ter sestoji iz samega skalovja. Na južni t. j, na kranjski strani je bolj složna in poraščena s stravo. Med njenimi stenami imajo divje koze svoje skrito domovanje, Ob zapadu sta Kepi soseda Jepica (1612 m in Mornovec (1817 m), ob vzhodu pa stojita Rožica (1767 m) in Golica (1836 m). Zadnji dve sta si precej podobni; obe imata široki hrbtišči. Hribolazci radi zahajajo na Kepo, bodisi od Loč s Koroškega ali od Dovjega s Kranjskega. Pri razpotju, ki pelje v Šmartin, sva prišla skupaj s prosjakom, ki je počival poleg ceste. Znana reč je, da se od takih ljudi veliko izve, ker so večinoma vsi zgovorni, in kar je še posebno čudno, da so skoro vsi dobrovoljnega značaja. »Kam pa ste namenjeni?« ga vprašam. »I kam, s trebuhom za kruhom.« »Odkod ste doma?« »Rojen sem pri Borovljah, doma pa kamor pridem.« »Kje ste danes prenočili?« »V Podgorju pri usmiljenih ljudeh.« »Težko hodite?« »Trga me po nogah.« »Kie ste dobili to bolezen?« leta študiral, so dala Sloveniji izobraževalna društva. Brez teh bi Slovenci nikdar ne bili dosegli te stopnje politične zrelosti, ki jo posedujemo danes. Danes v splošni zmedi pojmov, v poplavi sebičnosti in brezna-čelnosti, pomenja dobro delujoče društvo apostolstvo. Kajti v teh razmerah in zato, ker kmet in delavec prijemlje ta državne vajeti v roke, je prosvetno delo stokrat potrebnejše kot kdaj prej. Zato bi ga bilo treba tudi vse drugače podpirati kot svoje dni. — Vsi vemo, da ni pri prosvetnem delu še nihče denarno obogatel. Ne človek, ne korporacija. Če je že gruštvo doseglo višjo vsoto čistega dobička od svoje prireditve, je prebitek gotovo porabilo za povzdigo delovanja in napredek v društvu. Navadno pa so naša društva »gladka«, ker ne gledajo na kronce, marveč na to, kako bi zanesla izobrazbo v zadnjo gorsko kočo. Ne od profitov, od darov žive naša kulturna društva. Kdor je deloval, bo že vedel, kako je. Najbolj so se razvijali po vojski dramatični odseki. Koliko dela veselja, napredka in uspeha! In vse iz same požrtvovalnosti, brez profitov. Finančni minister jc obdavčil vstopnice za prireditve! Z dežele pa pišejo, da ne bodo več igrali, ker imajo izgubo, Naredba finančnega ministrstva ima gotovo dober namen. Kdor hoče veselja^ čiti, naj ta luksus plača. Toda med veselja čenjem in kulturnim delom je treba razlc* čevati. Obdavčijo naj se vstopnice za plese in veselice, če treba še više, kakor se je to zgodilo zdaj. Kulturnim društvom pa je treba pustiti odprto polje! Močna kultura je predpogoj močnega naroda in trdne države! Fr. Ž. Prijateljem katoliškega dijaštua! V soboto, dne 29. t. m. praznuje naš sivolasi vladika, neustrašeni verski, narodni in kulturni prvoboritelj prevzv. knezoškof dr. Anton B. Jeglič svojo 70 letnico-Vse katoliške organizacije širom Slovenije tekmujejo med seboj, da čim primernejše proslave redki jubilej tega velikega sina jugoslovanskega naroda, V ta namen priredi tudi celokupno kat. dijaštvo v Ljubljani v soboto, 29. t. m. ob 4. popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma slavnostno akademijo, na katero se brez posebnih vabil navljudneje vabijo preč. duhovščina, kat. starešinstvo, tov. bogoslovci in vsi prijatelji katoliškega dijaštva. Jubilant je premnogokrat pokazal globoko ljubezen in neomejno požrtvovalnost za katoliški dijaški pokret; zato je dolž- »Bog mi jo je dal, ne morem reči drugače.« »Nimate nikogar svojih ljudi?« »Ne žive duše.« Moja radovednost je našla pravega človeka. Vsi beračevi odgovori so bili kratki, markantni. Povedal je le toliko, kar sem ga vprašal. Kmalu pa je postal bolj zaupen, videč, da imam sočutje z njim. »Tako je,« je začel sedaj sam od sebe. »Kadar se siromak postara, mora živeti od milosti drugih. Z vsem mora biti zadovoljen, ker reveži ne smemo biti izbirčni. Dote sem dobil po stariših trinajst goldinarjev (takrat so bili še goldinarji), vse drugo sem si pridobil s svojimi žulji. Pravzaprav pa še nikoli nič imel nisem. Par let sem stanoval v votlini nad Dravo. Kapalo je sicer od stropa, pa sem naredil streho iz desk, da sem bil čisto na suhem. Deske mi je dal neki gospodar od svojega starega čebelnjaka. Toda zlikovci so mi nekega dne, ko mc ni bilo doma, polomili streho. Od tega časa sem opustil stanovanje v votlini in iščem streho pri dobrih ljudeh, ki se jih dobi dovolj v Rožu,« »Kako daleč greste danes?« »Se mi nič ne mudi, da le do Šmarti-na pridem. Jutri bcm v Ločah. Povsod me poznajo; v nekaterih hišah sem kakor doma. Hvala Bogu, nc bodo mc pustili lakote umreti, čeprav imamo sedaj tako hude čase,« fDalie.) Stran 2. SE0VENE6, 3nr 28. raafa 1931 Štev. il©. nest nas vseh ob tej priliki pokazati, da znamo ceniti neumorno delovanje našega apostola in poleg pokojnega Evangelista prvega pospeševalca naših teženj. Odbor za Krekov spomenik vabi šc enkrat vsa kulturna društva naše domovine kakor tudi vsakega posameznika, da se udeleže slovesnega odkritja nagrobnega spomenika dr. Jan. Ev, Kreku, ki ee bo vršilo v nedeljo, 30. t. m., po končani slovesni sv. maši v stolnici na pokopališču Sv. Križa. Odbor za Krekov spomenik, Francija. LDU Pariz, 26. maja. (DKU) V dana!-nji seji zbornice se je razpravljala saint-germainska mirovna pogodba. V splošni debati je dejal poslanec Bellet, da veliko Itevilo Francozov nc more brez pridržka soglašati s saintgermainsko mirovno pogodbo, ki je razkosala staro monarhijo. Vsakdo je podrobno kritiziral pogodbo in izražal simpatije novi Avstriji. Govornik bo glasoval za ratifikacijo, ker sodi, da bo Francija napram novi Avstiiji milosti-va in da bo poizkušala, pridobiti si ljubezen njenega prebivalstva, čigar značaj se zelo približuje francoskemu in ki je sedaj prišlo v veliko revščino. Francija si mora na vzhodu priboriti zopet, ono stališče, ki ga ji je iztrgala Nemčija. LDU Pariz, 26. maja. (DKU) Poročevalec Margaine je priporočal, naj zbornica ratificira mirovno pogodbo, ni pa zamolčal pomislekov, ki jih zbuja njeno besedilo. Poročevalec je svojim sklepnim razmotri-vanjem dodal še nekaj argumentov, ki dokazujejo, da nova Avstrija nc more biti odgovorna za dolgove stare monarhije. Noben zunanji minister stare monarhije, izvzemši Haymerla ni bil v onih pokrajinah doma, ki sedaj pripadajo Avstriji, in razen grofa Stiirgkha, noben državnik, ki je prisostvoval onemu usodnemu ministrskemu svetu, ki je izzval vojno. Margaine je ponovno in izrecno poudarjal potrebo, ki so jo pa ententne sile že zdavnaj priznale, da je namreč treba skrbeti za preživljanje nove Avstrije in ji omogočiti, da čimprej povzame delo- Politika Francije mora pospeševati in udejstviti gospodarsko združitev podonavskih narodov. Naloga francoske zunanje politike je, pomagati državam osrednje Evrope pri obnovt (Živahno odobravanje v vsej zbornici) Posl. Marcel Sembat (socialist) je naglasa!, da so v St. Germainski mirovni pogodbi žc jasneje kot v versailleski stopila v ospredje razna vprašanja, ki jih bo jutri morala rešiti osrednja Evropa. Tako sc je treba vprašati, ali se ni postopalo malo prehitro, ko se je razkosala Avstrija. Uvidevam argumente, jc dejal govornik, ki opravičujejo razkosanje. Poročevalec je rekel, da je bil razpad stare monarhije potrebna posledica poraza. Toda ali se ni moglo razmišljati o ustanovitvi velike federativne države? Mirovna pogodba St. Germainska jc zelo pomanjkljiva. Zagotavljajo nas, da nasled-stvene države niso hotele ničesar slišati o kaki federaciji. Ako je beseda »konfederacija« naletela na odpor, ali se ni mogla najti druga formula, da sc omogoči svobodna gospodarska združitev? Pogodba zahteva od Avstrije, da mora korakati v gotovi smeri, potem pa zopet gradi bariero. Na eni strani hočejo neodvisnost Avstrije, na drugi strani pa pogodba hkrati zabra-njuje konfederacijo. — Ixniis Bartheu: V mirovni pogodbi ni protislovja, o katerem govorite. Ni druge prepovedi kot zdru-tev z Nemčijo. Jaz želim priti do istega uspeha kot Vi. — Sembat nadaljuje: Raz-vrščenje držav v osrednji Evropi nc nudi jamstva za trajnost razmerja. Za mir Evrope imajo meje pač le oni pomen, kakor n. pr. meje posameznih držav Severne Amerike. Toda ako Evropa, namerava ostati Evropa vojne, potem nudijo te meje vedno povod za nove spore. Govornik jc nato pojasnjeval strašni položaj dunajskega prebivalstva, ki mora zbujati globoko sočutje. — Na desnici je zavpil posl. Tap-ponior: Nikakcga pretiranega sočutja z »bochcsi«! — Sembat jc odgovoril: Gre za našo dolžnost, napram splošnemu zavedanju pravice. Nočemo, da se ponavlja trpljenje, ki je zadelo naše opustošene pokrajine. — Posl. Des Jourdins: Zakaj primerjate napadalce z onimi, ki so postali žrtev napada? — Sembat je končal svoj govor z željo, naj Francija pospešuje ali udejstvi gospodarsko združitev narodov osrednje Evrope. LDU Pariz, 27. maja. DKU — Havas.) ,V debati o saintgermainski mirovni pogodbi v zbornici sc je razmotrivalo tudi vprašanje priklopitve Avstrije k Nemčiji ali združitve obeh držav. Ministrski predsednik Millerand je izjavil, da Se more o toni vprašanju le tedaj razmotrivali, ako zveza narodov to soglasno odobrava. Na i,,, imčin združitev ni mogoča brez privoljenja Francije. Obsojeni stavkujoči delavci. LDU Pariz, 26. maja. (DKU) Kakor poroča »Humanite«, sta bila zaradi prestopka zoper svobodo dola dva stavkujoča delavca obsojena na 10 oziroma 13 mesecev zapoje, v Bordeausu pa šest železničarjev zaradi istega prestopka na 13 do 15 mesecev, v Lyonu en delavcc na. dvo leti, drugi pa na tri leta in na izgon za dobo dveh let. , Izgredi na Irskem. LDU DubUn, 26. maja. (DKU. Reuter.) Sinfajnovci nadaljujejo svojo napade. V Tevercurryju so v nedeljo zažgali sodišče in policijski urad. V Loughu pri Galweyju so poizkušali razstreliti policijske vojašnice, kar se jim pa ni posrečilo. LDU London, 27. maja. (Brezžično.) Včeraj so požgali na Irskem več vladnih poslopij. Uporniki so naskočili obrežno postajo Londonderry in so kljub krepkemu odporu straž pokradli orožje, ki se jc tamkaj nahajalo. Mažarska. Proti podpisa mirovne pogodbe. LDU BndimpeSta, 27. maja. (DKU) Preden se je prešlo na dnevni red, je povzel besedo poslanec Friedrich ln je ostro protestiral proti podpisu mirovne pogodbe. Med drugim je rekel, da za.upanje, ki ga nameravajo staviti v entento, ni opravičeno in da bo v nekaj mesecih ententa razpadla in da bo na njeno mesto stopila zveza teptanih, od Nemcev do Arabcev, in bo štela 150 do 200 milijonov ljudi. Govornik upa, da narodna skupščina ne bo ratificirala mirovne pogodbe. — Poslanec Zakany, (fisident krščansko-nac. stranke, tudi ugovarja podpisu mirovne pogodbe. Politične novice. Načrt ustave. Izvleček načrta ustave ministca g, Stojana Protiča, kakor ga je objavila »Politika«, ni točen glede službenega jezika. »Politika« je objavila tozadevni prvotni načrt, ki ga je g. Protič po posredovanju Jugoslovanskega kluba izpre-menil, Po izpremenjenem načrtu je službeni jezik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev srbski ali hrvatski, za slovensko ozemlje pa slovenski. Za dopisovanje med osrednjo vlado in pokrajinsko vlado v Sloveniji je službeni jezik slovenski aH srbohrvatski, tako da vpošilja deželna vlada slovenske vloge, če hoee, pa tudi srbo-hrvatske, centralna vlada pa srbohrvatske ali slovenske. Isto velja seveda tudi za druge pokrajinske oblasti v Sloveniji, za občine in posameznike. Govori v parlamentu morejo biti ali v srbskem, hrvat-ske;m ali slovenskem narečju. Jugoslovanski klub je k temu načrtu predlagal še nekatera dopolnila. -f Občni zbor Slovenske kmetijske družbe. Spominjamo se še burnih občnih zborov Slovenske kmetijske družbe, ko so podeželsiki liberalci na komando iz Ljubljane pritiskali ob tla naše kmete, Kmetje niso mogli priti do odločilne besede. Vemo, kdo je bil že tedaj duševni oče proti-kmetske politike v Kmetijski družbi. Tisti mož vodi šc sedaj boj proti kmetom, seveda na ljubo podeželskim nekmetom. Ne motimo se, če trdimo, da je iz teh krogov v včerajšnjem »Narodu« izšel tudi nečedni napad na sedanjega predsednika Kmetijske družbe in na sedanji odbor. Vse je bilo v redu, ko je pod palronanso bivše deželne vlade »samostojna* garda razbila občni zbor Kmetijske družbe. Od nikoder ni bilo žal besede. To je bilo po mnenju teh častivrednih mož pravilno. Pravilno seveda ni bilo pri zadnjem občnem zboru samo to, da niso imeli v vladnih krogih več potuhe in so morali s stisnjenimi pestmi in velikim samozatajevanjem svojih nekmet-skih čutil mirno prenašati, da se je občni zbor v redu in postavno vršil. Kjer so liberalci poraženi, so seveda poraženi ravno vsled sleparstva, to je jasno in to se godi na celem svetu, torej mora to pravilo valjati tudi v Sloveniji. Tako jc izgubila po mnenju »Naroda« oziroma njegovega častivrednega »agrarnega« inšpektorja znanstveni značaj in sc jc izpremenila v rov-tarsko društvo, In to samo zato, ker niso pretepači in razgrajači dobili odločilne besede, ampak mirni, dostojni, pošteni, praktično in teoretično preiskušeni možje. Dosedaj je veljalo za rovatrsko pretepaštvo, vpitje, razgrajanje in razbijapje. Po zadnjem pr,razu so pa menda tc lepe lastnosti dokumenti znanstvenosti in agrarne usposobljenosti, Častivredni in skrajno resnicoljubni dopisnik toči krokodilove solze za »slavno preteklostjo, ki je bila osnovana na znanstveni podlagi v obliki akademije«. V tem oziru se pa naši nazori precej dotikajo. Tudi nam je bilo žal, da sc jc Kmetijska družba za časa Pirčeve vlade izpremenila v brlog kupčevalccv in trgovcev in jc izgrešila svoj prvotni namen. Upamo, da bo novi odbor z združenimi močmi po-izkušal vrniti Kmetijsko družbo njeni prvot- ni nalogi in bo na ta način popravil zlo-činstvo, ki o njem govori vsečastivredni dopisnik »Slov. Naroda«. Trdno smo tudi prepričani, da pojde to brez aktivne pomoči naših bratov Srbov, ki morajo seveda tudi v tein primeru brez logične zveze služiti za palico, s katero hoče častivredni dopisnik mahati po lastnih ljudeh, ki po mnenju tega možakarja * sami posekajo Arnavte iz najtemnejših pokrajin pravega Balkana«, Ko bomo imeli čas, se bomo v resnici zanimali, iz katerih balkanski!} temin so prilezli na dan gg, Jan, černe, Hladnik itd. Ko smo brali ta izbruh bolnih možganov v »Slov. Narodu«, smo bili znova prepričani, da je svet poln smet-nih postav. i -f Proti obdavčenja vstopnic za prireditve izobraževalnih društev. Okrajna Kmetska zveza za Velike Lagče je sprejela na svoji seji dne 24. t. m. soglasno sledeči sklep: Okrajna Kmetska zveza za Velike Lašče ugovarja najodločnejše proti naredbi finančnega ministrstva glede ob-dačenja vstopnic od predstav naših izobraževalnih društev-, Nobeno izobraževalno društvo pri nas ne prireja predstav v lasten ali celo privaten profit. Čisti dobiček je ves namenjen prosvetnemu delu, da sc namreč vzdržujejo društva, ki imajo pač samo človekoljuben namen. S tem se ovira naše izobraževalno delo in kulturni napredek. Igralci izjavljajo, da ne bodo nič več sodelovali pri dramatskih odsekih, ker dohodki ne krijejo stroškov. J. K, Z, naj posreduje pri ministru financ, naj odpravi obdačenje vstnopic vsaj za podeželske odre. Za vsako predstavo je prošnja brezpredmetna, ker bi potrebovala najmanj 2 meseca za pot v in iz Belgrada, -f Ministrstvo brez ministra. Iz Belgrada poročajo: Načelniki ministrstva za narodno zdravje so zaprosili ministrski svet, naj sc določi namestnik ministra za narodno zdravje, ker minister Rafajlovič še ni nastopil svojega mesta in se delo kopiči. Dnevne novice. — Minister Protič v Ljubljani. Včeraj dopoldne je sprejel minister Stojan Protič pri predsedstvu deželne vlade poverjenike prof. Bogomila Remca, dr. Verstov-ška, inž. Serneca, dr. Gosarja, nadalje delegata ministrstva financ dr. Šavnika, glavnega poverjenika za agrarno reformo dr. Lukana, podpredsednika Ogrina in tajnika dr. Windischerja za trgovsko zbornico ter upravitelja tukajšnje carinarne Acimoviča. Pri predsedstvu dež. vlade je ostal od 9. ure do pol 14. popoldne. Danes zjutraj se odpelje na Bled. — Minister g, Stojan Protič je včeraj sprejel pri g. predsedniku deželne vlade dr. Brejcu odposlanca Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo g- Ivana Ogrina, zborničnega podpredsednika in g. dr. Frana Windischerja. Zbornična odposlanca sta imela priliko pojasniti g. ministru težaven položaj, v katerem se nahaja naše gospodarstvo zaradi mnogih nedostatkov v carinski upravi, ter mu obrazložiti pritožbe slovenskih kupčijskih krogov. G. Stojan Protič, ki je bil svojčas finančni minister, se je zelo zanimal za naše cari-narske razmere. Zbornična zastopnika sta imela priliko opozoriti med drugim na nujno potrebo, da. dobi tukajšnja finančna delegacija zadostno kompetenco v carinskih stvareh,. — Generalna inšpekcija voda za ozemlje Slovenije sc ustanovi na predlog prejšnjega ministra za kmetijstvo in vode Roškarja in z ukazom regenta od 29. aprila in fdcer s sedežem v Ljubljani- — Himen. Na binkoštno nedeljo, dne 23. maja 1920, sc je poročil v Slov, Bistrici g. Milan Knievvald, lekarnar, z gdč. Viktorijo Kukovič. Obilo sreče! — Umetniške prireditve ogrožene. Iz Belgrada poročajo: Ker se jc dognalo, da nove državne takse onemogočujejo razvoj našega umetniškega življenja, zahtevajo interesenti od ministrstva za prosveto, naj pri ministrstvu za finance posreduje, da bi se vsa državna gledališča, umetniške prireditve in razstave oprostile plačevanja takse, za kar sc navaja kot glavni razVog, da se umetniško življenje v Jugoslaviji vedno bolj razvija in so vsake omejitve škodljive. — Prešernova koča na Stola se otvori IS. junija t, 1. ter bo od tedaj dalje stalno oskrbovana. Odbor kranjske podružnice SPD opozarja šc enkrat na svoječasni razglas, da je pred napovedanim rokom obisk koče dovoljen samo v spremstvu oskrbnika Fr. Avsencka, stanujočega v Valvazorjcvi koči pod Stolom. — Vsa Francoska se r&dujc in vsi sloji naroda dajejo duška svojemu veselju ob zavesti, da sc jc vrnila v naročje domovine Alzacija Lorena. Kaj pa mi? Vsa Jugoslavija mora objeti svoje severno dete, slovenski Kcvrotan, To je najlepša pokrajina naše države a biser njen je Vrbsko jezero s svojimi letovišči. Številni dopisi in vprašanja, ki prihajajo na nas glede teh letovišč, nam pričajo, da vsi Jugoslovani znajo ceniti vrednosti prirodnih čarov na- ših koroških letovišč. Zlasti nas veseli, da se v tako obilnem številu javljajo bratje Srbi in Hrvatje. V tej smeri dalje — in naše delo bo gotovo rodilo sad. To pot opozarjamo, da so predpisi glede posebnih potnih izkaznic za Koroško razveljavljeni in je torej letoviščarjem etc. dohod iz cele Jugoslavije v vse kraje cono A prost. S tem je potovanje gotovo zelo olajšano io se torej nadejamo, Edinost« na uvodnem mestu nastopno: Stavka pri »Edinosti«. Vodstvo »Društva časnikarjev« v Trstu je naslovilo na zastopnika izdajateljev lista »Edinost« sledeče: Z ozirotvi na odgovor, ki ste ga podali našemu sedaj poslujočemu svetniku g. Antonu Pitlaniju na pogovoru, ki sc je vršil v torek 18. t. m. (za kateri pogovor sem podpisani Vas naprosil in radi česar sem sc napotil z gosp. Pittani-jem v Vašo pisarno, kjer pa Vas v svoje obžalovanje nisem mogel dočakati radi drugih nujnih opravkov), z ozirom na tak odgovor, ki je potrjal, da nočete privoliti za urednike lista »Edinost« v časnikarsko delovno pogodbo, ki Vara jc znana, naročeno mi jc, da Vam sporočam v imenu tega vodstvenega sveta, zbranega danes v sejo, kakor &7cdi: »Vsled negativnega uspeha pogajanj z izdajatelji lista »Edinost« glede uporabe italijanske časnikarske delovne pogodbe zapušča osobje uredništva, uprave in odprave časopisa z današnjim večerom svoje delo.« O tej okol-nosti jc n*šc društvo obvestilo tukajšnje časopisje. V Trstu, 20. majnika 1920. S popolnim spoštovanjem dr. Polidoro Poli-dori, tajnik, 1. r.« To pismo jc prejel zastopnik izdajateljev »Edinosti« sinoči ob 7. zvečer v svoje veliko začudenje. Tukajšnje društvo časnikarjev je bilo zahtevalo od izdajateljev vseh tukajšnjih dnevnikov, naj se v danem roku izrečejo, je-li sprejme za svoje osebje italijansko časnikarsko pogodbo, ki velja za dnevnike v Italiji in ki je bila sklenjena brez sodelovanja časnikarjev in izdajateljev listov zasedenega ozemlja. Izdajatelji lista »Edinost« so po brezuspešnih direktnih pogajanjih s svojimi uredniki odgovorili, da za »Edinost« ta delovna pogodba nc more veljati. Navedi? so za to tehtne razloge. V torek 18. t, m. je govoril z zastopnikom izdajateljev lista »Edinost« g. Pittani, Član vodstvenega sveta časnikarskega društva ter ga vprašal, je-li vzdržuje svoj v?e podani odgovor. Zastopnik vodstva »Edinosti« je moral potrditi. Nato sc jc razvil med gospodoma o stvari razgovor, v katerem g. Pittani ni stavil nobenega predloga in ni izrazil nobenih zahtev. Pač pa jc argumentom navedenim od zastopnika izdajateljev »Edinosti« večinoma pritrjeval. Razgovor ni imel niti od daleč značaja pogajanj in naš zastopnik ni nikakor prišel v položaj, da bi zavrnil kako zahtevo, ker ni bila niti stavljena. Nc more se torej nikakor govoriti o negativjiem uspehu pogajanj. Izdaja-telji našega lista niso krivi na tem ne-všečnem dogodku, tem manj, ker proti razlogom, ocfnjih navedenih nikdo ni niti skušal ugovarjati. Izdajateljstvo si pridržuje, da svoje ravnanje bolj točno pojasni; tedaj bo vsakemu jasno, da ni moglo storiti drugače. Do končne ureditve oo skrbelo po možnosti, da naš narod v zasedenem ozemlju ne ostane brez lista, ki mu je potreben kakor vsakdanji kruh. Prosimo pa svoje čitatelje sa blagohotno potrpljenje. Izdajateljstvo lista »Edinost«. .— Tako lastništvo »Edinosti«. O tej zadevi bo šc govora. —- Kranjska Gora. Na binkoitui pon« deljek ustanovili smo tu z največjim sijajem Orla, Bil jc pač zadnji čas. Značilno je, da so ga naši vrli fantjo in sicer kmečki fantje zahtevali i vso odločnostjo sami. Za predsednika je bil izvoljen g. bivSi gerent in veleposestnik Jos. Lavtižar med splošnim navdušenjem enoglasno. Načelnik telovadcev je naš vrli Ciril Cerovšak, pod-načelnik Jože Otribar iz Podkorena, blagajnik Jožef Košir, tajnik Andrej Kajviž, dalje odborniki: Maks Škerjanec, I- Pečar, I. Ropent itd. Vsi tj so bili izvoljeni z največjim navdušenjem. V pondetjek se je vršila velikanska orlovska manifestacija, ki jc Kranjsk; Gora šc ni videla. Ko so zado-ncli mogočni glasovi godbe Jeseniškega delavskega in sicer krščansko del. društva in so Jeseniški in Dovški Orli ter Orlice v krasnih krojih se razvrstili in korakali po naših cestah in javnih trgih je zavladalo splošno navdušenje. Ponosni smo bili na te junake in junakinje »krščanske misli« Udeležba tujih gostov je bila tolika, da je imel vlak skoro eno uro zamude, ker so morali menda več vozov na Jesonicah pri-klopiti. Od kolodvora se je premikala ne-pregledna vrsta Orlov in Orlic ter domačega in tujega občinstva mimo hotela »Sla- vec* po glavni cesti proti društvenem domu, kjer je bil kratek oddih. Mogočni (glasovi) odmev Jeseniške kršč. godbe, ki je poslala 37 svojih članov, je napolnjeval zračne višave in z veseljem navdajal srca mladih in starih. Poklonili smo se pa najprej Najvišjemu. Cerkev je bila natlačeno polna. Popoldne ob treh nas je navduševal govornik Krivec iz Jesenic, »Orli in »Orlice« iz Dovjega in Jesenic so prekosili v druStveni dvorani in na prostem s prostimi vajami nad vsem sijajno telovadbo h— vse naše pričakovanje. Še zdaj pa. done odmevi veličastne godbe, ki je cvirala ves čas vaj in prireditve sploh — v naših srcih naprej. Ko so telovadci končali svojo prireditev na prostem pred dvorano oz. Cvi-iarjevo hišo, je godba svirala še dolgo časa pred župniščetn — ponavljamo ob splo-šnem navdušenju. Slednjič je prišel čas lo-' čitve in ko na« je okrepčala, nad vse po-strežljiva g. Julija Lavtižar z jedili in pijačo smo se podali zopet med sviranjem godbe na kolodvor, da tako manifestiramo svojo zahvalo, svoje spoštovanje in svojo udanost našim vrlim organizacijam, katerim še enkrat na tem mesta kličemo: Bog živif — Izpremembe voznega reda na Južni ieleznicL PrifienSi s 5. junijem vozita na progi Maribor - Špilje - Ljutomer poleg sedanjih rednih vlakov še nastopna osebna Vlaka: Vlak št. 52/1303 odhod iz Maribora ob 16.47, prihod v Ljutomer ob 19i52, in Vlak št. 1826/53 odhod iz Ljutomera ob 17.31, prihod v Maribor ob 20.46. Nadalje rozijo na progi Grobelno-Rogat.ee od 5. junija nadalje vlaki: Mešani vlak št. 2901 odhod iz Grobelna. ob 7.50, prihod v Rogatec ob 9.J2, mešani vlak št 2903 odhod iz Grobelna ob 13.50, prihod v Rogatec ob 15.17, mešani vlak št 2905 odhod iz Grobelna ob 19.10, prihod v Rogatec ob 20.24. V nasprotni smeri vozijo: Mešani vlak št. 2902 odhod iz Rogatca ob 5.16, prihod v Grobelno ob 6.38, mešani vlak št. 2904 odhod iz Rogatca ob 10.17, prihod v Grobelno ob 11.42, mešani vlak št. 2906 odhod iz Rogatca ob 16.40, prihod v Grobelno ob 18.10. Vsi ti vlaki imajo zvezo z vlaki na glavni progi Maribor-Ljubljana. Od 6. junija nadalje bo vozil tovorni vlak št. 813 tudi potnike iz Celja do Zidanega, mosta. Odhod iz Celja ob 7.27, prihAd v Zidani most ob 8.20. Ta vlak je za izletnike, zlasti za posetnike Rimskih Toplic, izredno ngoden. — Obsojen tovarnar. Tovarnar inženir Karel Polak v Tržiču, kateremu so zaplenili usnja v vrednosti 7 milijonov kron, je bil obsojen od prve inštance na 20-000 K denarne globe, na 4 mesece zapora in zaplembo blaga. Da ne bo kake zamenjave, upostavljamo, da obsojeni inženir Karel Polak ni identičen s tovarnarjem usnja v Ljubljani g. Karlom Polakom in tudi ni ž njim v nobenem sorodstvu. — Drž. vin. in sadj. šola v Mariboru. O razmerah, ki vladajo na tem zavodu, je poročala 111. št. »Slovenca« z dne 18. t, m- V dopisu se je namignilo, da bo posebej sestavljena komisija uvedla disciplinarno preiskavo proti ravnateljstvu in gojencem. Minuli so že tedni, odkar so gojenci zapustili demonstrativno zavod, toda o komisiji ni sluha, ne duha. Kakor se sliši, pričakujejo gojenci prihod komisije nestrpno. S tem, da opozarjamo javnost ponovno na ta škandal, se obračamo tudj na poverjeni-štvo za kmetijstvo, ki naj z energično roko poseže v celo zadevo- — Cene mesa padajo. Osješki mesarji »o sklenili, da znižajo cene mesu za 5 kron pri kilogramu, ka»- utemeljujejo s tem, da so cene živini padle, vsled Česar so tudi sami primorani, znižati cene mesu. — Prodaja zaplenjenih konj. V soboto dne 29. maja se bosta, prodala na Zelenem hribu ob Dolenjskem kolodvora v Ljubljani dva zaplenjena konja potom javne dražbe, Pričetek dražbe ob 4. uri popoldne. Uublisnik« novic«. li Gc«pod edniater Stojan Proiič v Ljubljani Gospod Protič, ki je večkrat in v burnih čaaih vodil državno krmilo, preizkušeni vodja radikaine stranke, jc po-sefcil, kakor smo že poročali, pree-tolico Slovenije, da se podrobneje seznani z upravo. To je prvi izmed ministrskih predsednikov Kraljestva SHS, ki si ic prišel ogledat naše razmere od blizu. Njegov obisk ni političnega značaja. Kot politika s pozornim očesom ga zanimajo seveda tudi druge pkoliščine ,ki niso neposredno v zvezi z namenom njegovega potovanja v Slovenijo. Včeraj popoldne se jc peljal v spremstvu g. predsednika deželne vlade dr. Brejca na ljubljanski grad, kjer si je z razglednega stolpa ogledoval Ljubljano in občudoval krasen panorama, ki se od tam nudi opazovalcu. Upisal se je tudi v spominsko knjigo. Pri pre vzvišen emu g. škofu dr. Jegliču in županu dr. Tavčarju, ki sc mudita izven Ljubljane, jc oddal vizitke. Danes sc odpelje s svojo hčerko v spremstvu g. dr. Brejca na Bled. Kakor slišimo, obišče med potom škofove zavode v Št. Vidu. Odličnemu gospodu želimo v Sloveniji najprijetneje dnavcl lj Hčerka ministra Protiča je včeraj dopoldne v spremstvu gospe predsednikove Marc dr. Brejce ve obiskala razne ta-kajšne dobrodelne zavode: deželno bolnico, hiralnico Sv. Jožefa, Marijanišče, Lich-tenturnični zavod, gluhonemnico in druge. V Lichtenturničnem zavodu in v hiralnici Sv. Jožefa so ji priredili prisrčen sprejem. lj Koncert »Ljubljane« ima zelo raznolik in pester spored. Globoko pomembnost in važnost pa daje koncertu višii, idealni namen, t. j. proslava 70letnice ljubljanskega škofa dr. Jegli-č a. Njemu se ob tej priliki pokloni z ubranimi glasovi mile slovenske pesmi in sploh narodnih slovanskih, predvsem jugoslovanskih pesmi naša krščanska socialna organizacija, Pač hi bilo odveč pozivati člane naše organizacije, naj se v soboto zvečer vsakdo vdeleži te slavnosti, da pokažemo svoje globoko spoštovanje, svojo vdano ljubezen in neomajljivo zvestobo načelom, ki jih je ta največji sin svojega naroda ves čas svojega, delovanja v ljubljanski škofiji s tako vnemo zastopal. Naša vdeležba mora biti priča, kako so se nam ta načela bodisi verska, bodisi narodna, v srcih uko-reninila, naša navzočnost naj pred vso slovensko javnostjo pokaže, kako mi svojega prvega in najodličnejšega voditelja ljubimo in njegovo nesebično, brez primere požrtvovalno delo cenimo. Presvetli, ljubijani jubilar to ljubezen in vdanost naših src pozna, sftj vidi, kako nam uravnava in pre-stvarja življenje. Gre za javnost, ki našim težnjam morda ni vselej naklonjena, ali jih vsaj neče ali ne more umevati, za to javnost gre, da ona vidi in spozna, da je vsak trud zaman, da se le eden član ni obrnil na tej poti, ki nam jo je začrtal naš veliki, iz nebes nam poslani klicar. Poleg"te^a bo pa, kakor kaže spored, tudi v glasbenem oziru za vsakogar vrlo zanimiv, tako da nam bo poleg omenjenih etičnih vrednot nudil obilo izbranega umetniškega užitka, saj je »Ljubljana« doslej vedno tako častno nastopala, da je njeno delovanje vsa glasbena javnost zelo pohvalno priznavala. lj Slavnostna telovadna akademija o priliki 70 letnice škofa ljubljanskega bo v nedeljo, dne 30. maja 1920 ob 5. uri pop. v veliki dvorani »Uniona«, Sodeluje vojaška in salezijanska godba. Pri telovadbi se proizvajajo točke mariborskega telovadnega programa. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Jugoslovanski knjigarni. Pri akademiji se izroči diploma častnega, članstva. Diplomo je izdelal g. prof. Porenta. lj Ljubljanska duhovščina s stolnim kapitljein na čelu se bo v soboto, dne 29. t. m. ob desetih poklonila gospodu knezo-škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, da mu izrazi ob sedemdesetletnici svojo udanost in častitke. lj Člani Konsumnega društva naj se udeleže polnoštevilno podoknice in koncerta v »Unionutf v proslavo prevzv. škofa v soboto 29. maja in istotako v nedeljo po škofovi maši slavnostnega, dkritja Krekovega spomenika na pokopališču Sv. Križa. lj Slomškova zveza, Odborova seja danes popoldne ob 5. uri v tajništvu. Sv. Florijana ulica št. 7, II. nadstr. Važno! (k) lj Seja Ljudskega odra se vrši danes ob 7. uri zvečer. Zadeva je važna; 6eje naj se udeleže zanesljivo in točno vsi odborniki in odbornice. lj Umrla je gospa Janežič Marija, Pokopali so jo v četrtek poppldne h Sv, Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Janežič, tob- delavka v pok., 53 let — Vinko Žulj, sin tov, delavke, 7 mesecev. — Stanko Ja-voršek, dijak, 17 let. — Matevž Kosmač, železn. čuvaj, 55 let. — Ana Strehar, mesarjeva vdova, 66 let — Martin Plešiv-čnik, hotelir iz Trbiža, 54 let — Marija Kolar, učiteljeva vdova, 78 let lj Ljubljanska porota bi bila morala včeraj rešiti dva slučaja: Detoktivi kolodvorske policijske ekspoziture so namreč svojčaa aretirali Ivana Ankcrsta, Julija Cerarja tn Rafaela Giolisa, ker so pokradli velikansko množine blaga pri Ran-zingerju. Po tej razpravi so imeli priti na vrsto Ivan Ambrož, Jožef Trink in Pavel Zupančič iz okolice Šmartna pri Litiji, ker so izvedli velike tatvine na gradu Wagenšperk pri Litiji. Porotniki so se pod predsedstvom nadsvetnika Vedernja-ka žo izžrebali in zaprisegli; proti Anker-stu in Cerarju se jo pričela razprava in je g. nadsvetnik Vedernjak povedal, da Gio-lis ne sedi na zatožni klopi, ker jo je popihal, prebrala se je tudi obtožnica in jo predsednik pričo] zaslišavati obtoženca, kar vstane porotnik Franc Burgar iz ši-škc in zapusti dvorano, ker mu jc postalo slabo. Prišel je sodni zdravnik dr. Lesjak in ugotovil, da Burgar radi bolezni ne more biti porotnik. Trcostalo ni drugega, kakor da se je morala razprava preložiti, ker jc bila porotna klop že sestavljena in ni v postavi predvideno, da bi sc v takih slučajih smel drugi porotnik imenovati, čc ni izžreban namestnik, kar pa v Ljubljani ni običnjno, čc traja obravnava le en dan. Medte; ko je porota čakala, zdravnika, je pa prihitel neki ljubljanski okoličan-porotnik, ki se jc pa dobro uro zamudil. Povedalo sc mu io* da bo kaznovan, ker. ni pravočasno prišel. »Oh, te porote,« jo vzkliknil porotnik, »dva roja čohej sta mi zaradi njih že ušla, zdaj bom pa Se kaznovan!« ir. hitro je odšel k svojim roječim čebelam nazaj. lj Podstrešna tatvina. Zlikovri, kateri vlamljajo v podstrešja, še vedno niso znani. Tc dni je bilo vlomljeno v podstrešje pri Robertu Stenovcu v Slomškovi uici 7. Ljudje se ponovno opozarjajo, da naj pazijo na sumljive elemente, ki sc plazijo po hišah. lj Dober plen. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture 60 aretirali Sigotta s Trate pri Borovljah, kpr je ukradel lovsko puško in ogoljufal nekega narednika za 180 in nekega krojača v Rožni Dolini za 800 kron. lj Vreže, katerih lastnik ni znaa. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so prijeli več Bosancev, pri katerih so našli 36 velikih vreč s šifro G. G. in s 30 cm velikimi številkami. Kdor take vreče pogreša, naj to javi kolodvorski policijski ekspozituri. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. maja 1920. Število novorojencev 26, mrtvorojencev 1, umrlih 33. Od umrlih je 15 domačinov, 18 tujcev. Umrli so za ošpicami !, za jetiko (vmes 5 tujcev) 8, za različnimi boleznimi 21, za pljučnico 3. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za ošpicami (vmes 1 tujec) 2, za vratico 1. DEBATA O PRIKLOPITVI NEMŠKE AVSTRIJE K NEMČIJI. LDU Pariz, 27. maja. (DKU) (Narodna skupščina.) Berthon, socialistični poslanec senskega departementa, obširno opisuje nečuveno trpljenje nove Avstrije in prečita, protest socialistične stranke proti saint-germainski pogodbi, ki krši pravo samoodločbe. Bellet vpraša: Hočete li reči, da ententa ni imela prav, da jc prepovedala Avstriji priklopitev k Nemčiji? Namesto Berthona odgovori Marcel Sembat, da Margainovo poročilo dokazuje, da. prepoved sama ne zadostuje. Nato govori Lorin, poslanec Gironde in profesor zgodovine, in izjavi, da bo glasoval za saint-germainsko pogodbo brez pridržka. Petem razvije Lorin gospodarski načrt za donavske dežele in opozori na donavsko pot, posebno ako se Rena zveže z Donavo. Poslanec Daniel pa opozarji na to, da so v angleški zgornji zbornici v nasprotju s francosko interpretacijo izjavili, da člen 88. saint-germainske pogodbe ne brani Avstriji, priključiti se Nemčiji ten zahteva od Milleranda pojasnil. Ministr. predsednik Millerand izjavi, da se jc člen 80. na željo Francije sprejel v versaillesko pogodbo, ki označuje neodvisnost Avstrije za neizpremenljivo. Avstrija bi se mogla priključiti Nemčiji po besedilu pogodbe samo s pritrditvijo sveta zveze narodov. Tardieu zagovarja saint-germainsko pogodbo, čudi se pa, da noben predgovornik ni opazil razločka, da je bilo pred letom 1914. 50 milijonov prebivalcev Avstro-Ogrske na migljaj Nemčije pripravljenih iti proti zaveznikom na vojno, ter da je sedaj na mesto te Avstrije stopila cela vrsta držav, katerih armade deloma stoje pod francoskim vrhovnim poveljstvom in katerih simpatije plamtc za Francijo. Naj se ne pozabijo zasluge, ki sta jih n, pr. Čehoslovaška in Poljska v vojni izkazali zaveznikom in katere sc morajo poplačati, Tardieu pravi, da je ponosen na to, da je še v zadnjem hipu izposloval Čehoslovaški dve železnici, ki ju nujno potrebuje. Predsednik Teret odredi čitanje zakona glede ratifikacije saint-germainske pogodbe. Še pred glasovanjem očitajo nekateri poslanci Tardieu-ju, da se ni z zadostnim poudarkom zastopala politika, po kateri bi sc ustanovila južna Nemčija, ki bi se, ločena od Pruske, mogla zvezati z Avstrijo. Tardieu se brani proti tem očitkom. Leon Daudet (royalist) vzklikne: »Pqgodba je slaba; Nemčiji gre za dve stvari: da ohrani svojo edinstvenost in da ničesar nc plača. Obojo jc dosegla.« Nato se vrši glasovanje z dviganjem rok. Proti pogodbi so glasovali samo socialisti. AMERIŠKI KREDITI ZA EVROPO. LDU Pariz, 27. maja. (DunKU) — ;>Temps« objavlja razgovor s Herbertom Houstonom, ki sc je udeležil v Parizu delovanja organizacijskega komiteja mednarodne trgovinske zbornice, čijc član jc tudi on. Houstcn jc izjavil: Vsak more biti nre-verjen, da Amerika ne služi samo nravični stvari, temveč da dela v svojem interesu, ako da Evropi in zlasti Franciji kredit. Amerika sc je uverila, da s podelitvijo kredita Evropi obenem financira tudi svojo trgovino. V to svrho da je udruženjc ameriških bank sestavilo komite, ki sc naj havi z ustanovitvijo truši« za piaciranjc inozemskih vrednot. Ta irust bo imel na vsem ameriškem teritoriju banke, ki sc bodo pečale z izdajo tujih vrednot, katere naj bi trust nakupoval. Houston je pritrdil na vprašanic. da bodo Amcrikanci tiaku- povali mednarodne bone za izplačanje ob-novnih vsot. za Francijo, kakor je bilo domenjeno v Hythe-ju. VOJNI KREDIT ZA VOJSKO V AMERIKI. LDU Washington, 27. maja. (DKU — Reuter,) Senat je sprejel zahtevane kws. dite za vojsko v znesku 415,919.000 dolarjev. Zakon sc bo predložil skopni seji obeh zbornic. PREDSEDNIK DESCHANEL. LDU Pariz, 26. maja. (DKU — Havas.) Predsednik Deschanel jc bil popoldne nekaj- časa v svoji delavni sobi. Po večernih poročilih jc njegovo stanje zadovoljivo. Splošna utrujenost ni ponehala, vendar predsednik nima mrzlice. STAVKA NA ŠPANSKEM, LDU Barcelona, 26. maja, (DunKU — Havas.) Delavska organizacija je odredila, da sc delavstvo zopet povrne na delo, ko jc dosegla, da so izpustili iz zapora več prijetih članov. LDU Madrid, 27. maja. (DKU) Iz San Sebastiana javljajo, da sc jc stavka razširila na vso pokrajino. Civilni guverner, je odredil, da se zapre Ljudski dom. BORZA. LDU Zagreb, 27. maja. Devize: Berlin 305—307, Bukarešta 0—290, Italija 645— 655, London 0—475, Nev York 103—112, Pariz 790—800, Praga 240—245, Švica. 0— 2100, Dunaj 57.75—59.50. Valute: Ameriški dolarji 100—102, avstrijske krone 59 —0, levi 0—180, rublji 160—170, 20 kronski zlati 0—420, angleški funti 0—460, francoski franki 0—840, napoleondori 420 —425, marke 297—300, leji 2-48—252, italijanske lire 600—0. Narodno gledišče. Opera. Petek, 23. maja »II Trovatore«. Ab. D. Drama: Petek, 28. maja »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski, Abon. A. Prosvefta. pr Pohujšanje v dolini šentSorjanski. Farsa v treh deianjih. Spisal Ivan Cankar. Režisar O. Šest. — Troje Cankarjevih satiričnih dram jc v tesni zvezi. V komediji Za narodov blagor započjie Cankar s slikanjem malenkostnosti in pobarvanosti naših javnih zadev; logična posledica malenkostnosti in pobarvanosti je hlapčevstvo, ki ga je v Hlapcih specificirano raz-plel — sredi med obema dramama pa je s Pohujšanjem združil vse tri pojme v čisto osebni sodbi svoje umetnosti in obsodbi javne morale. Korenine Pohujšanja najdemo v vseh prejšnjih Cankarjevih delih, zato so tu vse osebe stare, le tipično zgrab-Ijene, tendenčno in grobo pretirane. To delo svojega srda jc opravičil Cankar z imenom farsa. Že vsaka satira sama po sebi je krivična, ker ji je gibalo nevolja in njen zunanji uspeh pretiravanje; če si pa privzame satira še svobodnost burke, potem mora gledalec s temi dejstvi računati in pripraviti velik kos prizanesljivosti. Sicer mu je neužitna. Neuk gledalec pa vzame vse, kakor vidi in tu fiči precejšnji kos nevarnosti, da pisatelj doseže nekaj, česar ni hotel, In Cankar je v Pohujšanju povrhu še tako neizprosen do občinstva, da ga sili v smeh tedaj, ko sc zbuja v njem najhujše ogorčenje. Prav je, da se včasih človek mora smejati tudi samemu sebi, pa nc radi dopadajenja. — Toda ako miselno razluščimo to farso, vidimo vendar, da v tem, ko je hotel Cankar enkrat, generalno obračunati z javnostjo, ni storil tega brez neskladnosti. Čc jc hotel govoriti s svojimi grajalci radi čistosti svoje umetnosti, potem je šel na to delo s kolom, ker gene-ralizira, Sebe postavi na, piedistal čiste človečnosti, pod njim pa so grešniki tako pokvarjeni in izgubljeni, da jim nazadnje obrne s svojo umetnostjo hrbet in niti zlo-deja ne morejo zanimati. — To delo jc nastalo v času največje Cankarjeve produktivnosti, zato iz njega odseva vsepovsod razigranost in prešernosi. Za domovino jc našel ime. doline, za narod rodoljubc-so-sode, katerih obzorje sega samo okoli gostilniške mize in — za okno svojega bližnjega; župan, najveljavnejša oseba, ki govori vznesene in visoke besede, jc mož v križastem telovniku. Na originalen način vplete Cankar v dramo hudiča in ga vzdrži v nji s pristnimi domačimi predstavami. Kakor ic delo duhovito po zasnovi in raz-plctku, in gotovo duhovit konec, ki prestopi tudi meje burke; ccrkvena pesem nj v nobenem slučaju pravo sredstvo za sra-motenje nemoralnosti. Vprizoritev jc brez dvoma prekašala tudi Cankarjevo zasnovo. In edino v tej obliki jc stvar tudi užitna. Režiser je ddo stiliziral, s tem da ga je postavil v okvir kakor zabavno slovensko sličico, ki jo obkrožajo nagelni in majhna intimna kmečka okna — igro samo pa povrhu še posebej primerno stiliziral in približal mario- netam, kar so nekateri igralci dobro pogodili. V resnici se je zdelo, da so oživele Srnrekarjcve karikature. V tem so se v resnici gg. Plut kot da car, R o g o z kot cerkovnik, in Pregarc, a slednji še bolj po maski, dasi je v resnici težko igrati pesniško govorečega župana v irliastih hlačah. Velik del uspeha topot gre na račun maskerja, kajti te maske so bile v resnici tudi v svoji pretiranosti izborne. Originalna je bila maska zlodejeva, manj srečna učiteljeva, pač pa je g. G a b e r š e k res dobro igral. G. Martinčevič je bil kot Peter najboljši v prvem dejanju, v tretjem pa je malo pozabil na značaj farse, Zlodej g. P e č k a je bila originalna domača zasnova v pravem duhu. Splošno je bila igra vseskozi dobra, le približno verjetne skupne glasne igre kakor je omizje v prvem dejanju, pri nas še za farso ne znamo — dočim je bila nema scena pri pojedini v tretjem dejanju višek; tu sta bila gg. Rogoz in Plut naravnost iznajdlijiva. Končni prizor iz razlogov, ki sem jih že gori navedel, ne spada na oder, vprizoritev pa ga je stopnjevala do neprijetnosti in — neumnosti; tudi cerkvena puščica na dolgem drogu presega meje kulturnega zavoda. Take si Cankar najbrž ni mislil. Pozabljamo namreč tisto osnovnih pravil pravilo, da čim čutnejša je oblika, s katero izražamo svojo misel, tem opreznejše moramo biti s sredstvi, posebno pa s kočljivimi predmeti. Fr. Koblar. pr Predsedstvo I, jugoslovanskega cit-rarskega kluba »Favorit« se nahaja v Ljubljani, Tabor 5. Pojasnila se izdajajo ustme-no vsak dan od 3. do 4. in od pol 7. do pol 8. ure zvečer. Ustanovitev zasleduje smoter, da se naš narodni, vse priljubljeni inštrument vzgaja in povzdigne. Vsak, kdor še danes ne pozna tega govornika čuvstev, bo razumel, da človeku tudi ta inštrument raztolmači ihtenje in veselje v glasovih strun. Treba pa je vztrajnosti od igralcev, da se z vso dušo udajo tem strunam, katerih gla ne zaostaja drugim tolmačem človeškega čutja na nobenem odru duševne omike in umetnosti.. Opozarjajo se tedaj člani in ljubitelji citrarske strune, da vztrajajo in da ne popuste, temveč povzdignejo stare slovenske glasove citer ter da se iste negujejo. (k) Csr&tfsni vastralS«* c Blagoslov zastave. Dne 30. t. m. to Je v nedeljo se bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani vršila ob 3. popoldne lepa cerkvena slavnost. Blagoslovila se bo nova zastava dekliške Marijine kongregacije v frančiškanski župniji. Sliki: sv. Klaro in Brezmadežno je naslikal P. Blaž Farčnik, ki se je lansko leto vrnil iz laškega ujetništva, kjer je tudi dovršil svoje slikarske študije. Zastavo je zelo okusno naredila gospodična Marija Sattner, ki je splošno znana kot izvrstna v svoji stroki. Zastavo bo blagoslovil preč. p. provincijal Avguštin Čampa. Ob tej priliki se bo prvič pela nova himna za Marijine hčerke, za katero je besedilo zložil frančiškanski bogoslovec Fr. Krizostom Sekovanič in jo uglasbil P. Kamil Kolb- K lepi cerkveni slovesnosti vabimo najvljudneje vse, v prvi vrsti ljubljanske Marijine kongregacije, ki naj se blagovolijo blagoslova vdeležiti, ako le mogoče z zastavami. Orlovski vestnih- lijnb!iau3ko orlovsko okrožje priredi ob priliki lOletnice obstoja odseka v Mostah okrožno javno telovadbo, ki se vrši v nedeljo, dne 6. junija 1920 v Mostah. — Spored: Dopoldne ob 9. uri odhod k sveti maši v Moste od Ljud. doma v Ljubljani. Po maši blagoslovitev Ljud. doma v Mostah. — Pop. ob pol 4. uri na travniku br. Josipa Oražma na Selu javna telovadba. Pri telovadbi svirata bratski godbi iz Višnje gore in od D. M. v Polju. — Po telovadbi na vrtu br. Oražma ljudska veselica. Vstopnina k telovadbi: sedeži 10 K, stojišča 5 K; vstopnice veljajo tudi za ljudsko veselico. Ob skrajno slabem vremenu se vrži okrožna javna telovadba ob isti uri in z istim sporedom v nedeljo, dne 13. junija 1920. (te) Ob priliki 70 letnice prevzvlSenega knezoškofa nastopi tudi ves orlovski naraščaj Ljubljane v krojih. Zbirališče ob 2. uri popoldne pred Ljudskim domom. — Načelnik. Dijaški vestnih. d Pozivamo vse tovariše Daničarjc, da se sigurno udeleže, in sicer z društvenimi trakovi slavnostne akademije celokupnega katol, dijaštva v Ljubljani ob priliki 70 letnice prevzv. knezoškofa, ki se vrši v soboto ob 4. uri popoldne v vel. dvorani Ljudskega doma. V nedeljo se vrši ob pol 10. uri v stolnici pontifikalna sv. maša, katere se »Danica« udeleži korporativno z društvenimi trakovi in je za vse člane obligatna. Zbirališče točno ob četrt na 10. uro v društvenem lokalu. Po pontifikalni sv. maši bo na pokopališču pri Sv. Križu slovesno odkrit spomenik našega velikega kulturnega borca prerano umrlega dr. Kreka,, Tovariši, iz-kažite zahvalo svojemu pokojnemu učitelju in udeležite se slavnosti polnoštevilno. Zbirališče takoj po službi božji pred semeniščem. Nadalje pozivamo vse tovariše, da se v čim večjem številu udeleže v petek zvečer obhoda izobraževalnih organizacij po mestu in serenade prevzv. knezoškofu. Zbirališče točno ob pol 8. uri zvečer pred Rokodelskim domom v Komenskega ulici. V soboto ob 9, uri zvečer v Unionu koncert Pevske zveze »Ljubljana«. Tovariši, tudi tu ne izostanite! Bogati in nad vse krasni spored sam vabi k polni udeležbi. d Redni mesečni občni zbor jugosiov. kat, akad, društva »Danice« v Ljubljani se vrši v torek dne 1. junija točno ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union« s sledečim dnevnim redom: 1, čitanje zapisnika; 2. poročila načelnikov posameznih krožkov; 3. slučajnosti. Pozivajo se vsi tovariši, da se občnega zbora sigurno udeleže. Vabljeni so tudi gg. starešine. (K) d Odborova seja SDZ se vrši danes dne 28. maja ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu. — Tajnik. (K) Turisfika m šport. — Golica. V nedeljo 30. t. m. sc otvo-ri v Planini Sv. Križ v višini 1000 m v vili Franja planinska restavracija s prenočišči. Na razpolago kopalna soba. Terasa s krasnim razgledom na Golico in vse vrhove Alp. Eno uro s postaje Jesenice. Turistom na Golico in nži sosedne vrhove priporočena, (k) Koča na Kokrškem sedlu se otvori v nedeljo, dne 30. maja. Preskrbljeno je za dobro postrežbo. — Grintovec je lahko dostopen, ker je že skoro brez snega. Tudi »Pasja glava« je dostopna, pod katero izvira čudodelna studenčnica, ki vsakogar okrepčal — Planinci, udeležite se v obilnem številu otvoritve koče! Na plan, na najvišji vrh kamniških planin! g Poziv trgovcem, ki so kupili v inozemstvu blago, katerega uvoz je prepovedan, V zmislu sklepa zadnje seje odbora zveze gremijev se poživljajo vsi trgovci, ki so kupili v inozemstvu blago ter fakturno vrednost že plačali, blaga pa vsled svoje-časne prepovedi uvoza takozvanega luksuznega blaga ne morejo uvoziti, da v lastnem interesu najkasneje do 31, t, m, prijavijo ločeno po državah, zvezi gremijev in trgovskih zadrug v Ljubljani višino plačanega zneska ter kakovost in količino blaga. Zveza potrebuje nujno te podatke, da ugotovi višino pri tem nastalih terjatev napram inozemstvu in stori potrebne na-daljne korake, da se eventueino naknadno dovoli uvoz tega blaga ali da se vsaj ukrene potrebno glede varstva teh terjatev. g Zveza trgovskih gremijev in zadrug opozarja trgovce na ponudbo tvrdke Fra-nj Klement na Dunaju, IV. Rechte Wien-zeile 39/1., za 200 cistern bencina, cena 13,— Lei postavljeno v Špilje. Obrniti se je brzojavno na gornji naslov. tija, Ham Marija, Javornik, Zaje Ivan, Ocvirk, Kocjan, Petrič, Rihtar ml., Rihtai star., Prezelj, Zupančič, Žganjar Jože, Žga-njar Anton, Novak, Škerjanc, Jesih, Kočar, Prime, Cešek, černivec, Dolničar Jožefa, Anžič Ana, Novljan, Cuzak, Skraj-ner, Smoljan, Žabjek, Ahlin, Kastelic, Bre-celjnik, Gospodarska zveza po 4 teleta; Šme, Sagmeister, Južna železnica po 2 teleti, le Janežič Ivan je dobil 8 telet. To meso se bo prodajalo v petek in soboto, t. j. 28. in 29, t. m. Kilogram sprednjega mesa stane 19 K, zadnjega 20 K, Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. Pn slano. a Telečje meso. Od Vnovčevalnice za živino in mast v Ljubljani dobili so sledeči mesarji teleta: Leben, Prepeluh, Bizilj, Se-lan, Janež, Dolničar po 5 telet; Ham Ma- Tovarna cementa v Zidanmostu j<1 zmožna izdelati dnevno 6 vagonov port-landcementa in je ves izdelek pod strogo kontrolo zato postavljenega tehn. ravnatelja ter ima ves izdelani portlandcement nad 50% večje jačine na pritisk od avstrijskega inž. in arhitektnega vdruženjai leta 1907. predpisanih norm. Vsled nastopajočih javnih del v beto^ nu, železobetonu i. dr. se je ravnateljstvo tovarne odločilo služiti s cementom v prvi vrsti vse stavbenike, inž. podjetja za žele-zobeton ter za javni dela, katera potrebuje — Deželna vlada za Slovenijo. — Za temi pa pridejo na vrsto razna druga podjetja, ki izdelujejo strelno opeko, cevi itd in preprodajalci cementa. Ravnateljstvo tovarne prosi, da vsaf stavbena podjetja, katera so v tekočem letu jemala cement v Zidanemmostu, da javno izrazijo svojo zadovoljnost in nezadovoljnost o izvršenem delu v betonu in železobetonu, ker nam je mnogo ležeče na tem, da se izve o kakovosti tako potreb-" nega cementa iz domače tovarne. Soselv no apeliramo na inž. podjetje Kassal, Ko-nig, Acceto in druge iz cele Slovenjie, kef je ravnateljstvu premnogo ležeče na tem, da slovensko podjetje obdrži svoj renom6v Da pa bi bili v moči 6 vagonov port-landcementa res dnevno izdelati, potreb-' no je tovarni dnevno poldrugi vagon ko-1 sovnega premoga iz Trbovelj in prosimo vsled tega vse stavbenike ter inž. stavb; podjetja, da zaprosijo pri — Deželni vladi za Slovenije —, da se nam ta količina premoga nakaže, ker tovarna že sedaj skoro dva meseca zbog pomanjkanja premoga popolnoma počiva. Ko pa bode tovarni ta količina premoga zasigurana, zamore potem postreči s cementom vsem, medtem ko v protivnem slučaju niti najmanjše na-ročbe ni zmožna izvršiti. Ravnateljstvo tovarne cementa: MIH. ROZMAN. Zgubljeno, V sredo zvečer se je zgubila na Zaloški cesti vozna plahta in vrv. Najditelj se prosi, da jo odda na Cesti na Kodeljevo št. 8 pri vratarju. Trpite na reumatizmu in gihtič-nifc bolečinah? Vdrgnenje s pravim Fellerjevim Elza fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 velik špeciiaini steklenici 36 K. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza krogljice izvr šujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fellcr Stukica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatsko. E Ženitna ponudba. Ekonom, 30 let star, s 130 tisoč kronami prihranka, poštenega značaja, se želi priženit na kako primerno posestvo h gospodični ali vdovi primerne starosti. Tajnost zaajainčena. — Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, se prosijo na upravništvo lista pod »Poštenost 2005". I^TO Cn FrančiSka Majcen, roj. 12. dec. lilsj <3920 popoludne ob 6. nri, v slučaju nesklepčnosti pa pol ure pozneje pri vsaki udeležbi. Prostor zborovanja Novi Udmat, Društvena ulica št. 49. — DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev letnih računov. 3. Volitev zadružnih funkcijonarjev.4.Sprcmemba pravil. 5. Slučajnosti. Alojzij Kocmnr, predsednik. EieKlricoi motor kupimo. Enega za 6-5 zamenjamo za približno 10-5 konjskih sil. — Uprava hotela »Slon«. 2021 Izvanredna lepa prilika za Amorikance. Proda se radi družinskih razmer v lepem kraju na Dolenjskem ob glavni cesti, blizu železnice, z vodnjakom in drugimi potrebščinami. Poleg hiše se nahaja tudi več rodovitne zemlje. Hiša je pripravna za vsako obrt. Cena po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na HNTONR KRRSOVEC, St. Vid pri Stični. novih raznovrstnih _ dvekoles z najboljšo pnev.-iatiko, posebej plašče, zračna žreva in vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje. vzamejo se tudi stara dvokolesa v račun. F. S. trgovina i raz« strop. išiMana, Stari trg št. 28. Agentnra — komisija m. MRMOSIEC BE05RHD Zeleni venac 11 prevzame razna trgovska posredovanja, = zastepstva itd. — Poštena in pridna dekia katera sc razume pri kuhanju in šivanju, se takoj sprejme. Ponudbe z nnvedbo plače na gospo Lizato Rozman, soproga ravnatelja tovarne cementa Zidnnmost. 2042 35 let star, 7, večletno prakso v vseh panogah kmetijstva, išče stalno službo na veleposestvu ali kakšnem drugem podje',ju. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Oskrbniu 2057". MOLHO v večji množini ima na prodaj — m. URfra illEC = agentura — komisija import — eksport Beograd Zeleni venac 11. NemeHiovana soba &K^t tega lista pod „Soba". RriniPVd flllP (01eum juniperi) kupi-III IljJCVU UljC mo vsako količino. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na „lsis" d. d., oddeljenje za bilje, Zagreb, Pal-motičeva ul. 66. 2064 Pravi malinovec ffi1 mene ponudbe poštni predal št. 27., Ljubljana. 2063 '/d3D7HD Milo kuPule p° najvišji ceni LUltim OUUB Sever & Komp., Ljubljana, VVolfova ul. 12. 2065 Bombaževa predilnica In tkalnica v Tržiča išče sposobnega, bilančno-zmožnega ki je v besedi in pisavi zmožen slovenskega In srbohrvaškega in nemškega jezika. Ravnotako inteligentno gospodično v pisarno; tudi začetnico, z enakim znanjem jezikov ter spretno v nemški stenografiji in rojepisju. Oferte direktno na zgorajšnji na ,lov. 1978 Javvna dražba lesa. Dne 5. junija 1920 ob 15. uri (3. uri popoldne) se vrši pri mestnem uradu v Kočevju javna dražba 1500 stoječih hoj v debelini 40 cm in kakih 140 podrtic (VVindfalle). Ta las se nahaja v gozdu Kočevskega mesta in se lahko ogleda vsak dan, Vsa pojasnila daje mestni urad v Kočevju, kjer se dobe proti vplačilu 20 K tudi dražbeni pogoji. Mestni urad v Kočevju, dne 22. maja 1920. U(i7nanifn Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu v Ljubljani in HDlIIUUIIU. na deželi, da otvori s 1. junijem t. 1. prodajo vseh vrst mesnih izdelkov kakor tudi prodajo svežega mesa, slanine in masti na drobno in debelo. — Cenjene odjemalce se bodem potrudil postreči vedno z svežim po lastnih mesarjih izdelanem blagom. — Prodaja na drobno na novo postavljeni stojnici v Šolskem drevoredu in v mesnici A. Sagmeister v Šiški. — Razpošilja na debelo iz skladišča v Trnovem, Cesta v Mostni log št. 15. Naročila sprejema ia se priporoča Janko Popovi?, Ljubljana.