Leto LIX. številka zoz. v v »oreh l. septembra »Z6. Ceno Din no Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnlstvo: Knailova ulica stev. 5, pritličje. — Telefon ste?. 304. Uredništvo Knaflova nUca si. 5, I. nadstropje. — Telefon stev. 34 MT PoStnina plaiana v gotovini. Obupna klerikalna borba Kdor še ni verjel, da so izgledi za konzumarsko listo pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo naravnost obupni, se je mogel prepričati o tem iz nedeljskega «Sloven-ca», ki je posvetil kar celo stran napadom na zavedne trgovce in obrtnike in na poedine politike, ki nimajo z volitvami v Zbornico prav nobenega posla in na njene samoupravne odločitve nobene ingerence. «Sloveoec» spravlja v debato vprašanja, ki spadajo v reševanje v Narodni skupščini ali v ministrstvih, ne pa v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. In samo za to ko-poracijo se sedaj vrše volitve. Pri skupščinskih volitvah se bomo s «Sloven-cem» še pomenili tudi o tistih državnih zadevali, ki se jih on sedaj za slepilo volilcev dotika in tudi znova dokazali, kolika nesreča za slovenski narod je klerikalizem in kako silno breme za slovensko ljudstvo je bila vrtoglava in brezplodna 7 letna politika poslancev SLS. Danes pa samo konstatiramo. da «Sloveuec» v boju proti kandidatni listi trgovskih gremijev in obrtnih zadrug, na kateri so sami odlični predstavniki slovenske trgovine in obrti, nima drugih argumentov, kakor orna-loževanje, psovanje in deniagoško hujskanje. Čudno ni, da se eSlovenceva» gorna proti trgovcem in obrtnikom gabi ze njegovim lastnim pristašem, kar on sam lahko čuti že po tem, da so radi tega začeli njegovi naročniki odpovedovati »Slovenca . ^Slovenec« pogreš-no misli, da ima tudi pri teh volitvah SLS pred seboj ovčjo čredo, ki jo lahko požene pastir, kamor hoče. Slovenec* bo videl, da se kruto vara in prepričal se bo 22. t. m., kako krepko sta narasli zavednost in samostojnost slovenskega obrtnika in trgovca, ki je pred vojno, v drugih razmerah, pri vseh volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico v najhujših bojih vedno vrgel ob tla klerikalce. < Slovenec > naj bi raje odkrito priznal, da voditelji konzu-marske liste sami upajo na zmago k večjem v dveh kategorijah, torej na S mandatov od 32 v trgovskem i;i obrtnem odseku. Morda se pa cSlovenč*evci» zavedajo, da jim tudi v teh dveh kategorijah silno slaba prede in se bas radi tega v obupu poslužujejo samo še onemoglega in demagoŠkega hujskanja. Stare klerikalne metode danes že v oddaljenih podeželskih župnijah ne zaležejo dosti, za zavedne trgovce in obrtnike pa pomeni ponižanje, ako «Slovenec • misli, da bo njegova in <,Domoljubova demagogija pri njih kaj zalegla. Pred nie bi morali gospodje od *^Slovenca» in njegove okolice stopiti s stvarnimi argumenti, ne pa /. zmerjanjem, zavi-iamem in hujskanjem. Dr. Ninčič v Ženevi — 2emeva, 6. septembra. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič jo sprejel novinarje in jim v razgovoru objasnil vprašanje svoje iz \olitve za predsednika plenarna Društva narodov. Njegova sedanja izvolitev je bila odločena že leta 1922-, ko je bil dr. Ninčič predsednik finančne komisije. Njegova izvolitev je stvar naše državo, ne pa Male a-a-tante, ker obstoja še posebna odredba o iz-\olitvi predstavnikov Malo anfante v ßvetu Društva narodov, ki pripada sedaj po turnu-su Romuniji. Radi vstopa Nemčije v Društvo rarodov je izvolitev dr. Ninciča važna tudi radi tega, ker so naši odnošaji z Nemčijo 1 i-polnoma korektni in prijateljski — Ženeva, fi. septembra. >Tribuna< razpravlja v daljšem uvodnem članku o jesenskem zasedanju Društva narodov in piše. Ha bo prvi dan posvečen volitvam predsednišlva. Kadi volitev predsednika ne bo nobene riva-litete, ker so se delegati že lani sporazumeli glede kandidaturo dr. Nimičn, ki si je že prej stekel splošm« spoštovanje in shnpali.o v Ženevi. Njemu bo pripadla tast, da sprejme Nemčijo v Društvo narodov. I>r. Ninčič jo predstavnik herojske države, ki je bila pr-\a žrtev napada 19l4. lota in ki jo pretrpela najstrašnejše vojne grozoto. Neurje nad Ljubljano Strela udarila na Ilovici. Po vročih, soparnih zadnjihk dneh so se danes opoldne začeli nad Ljubljano in zia-sti dolenjsko okolico kopičti težki ablaki. Okoli 13. je pričelo močno smeti in bliskati, nato pa se je vlila precejšnja ploha, ki jc nekoliko razmočila prašne ulice, zlasti pa je koristila kulturam in nasadom. Med neurjem je močno treskalo in grmelo in na Ilovici je treščilo v poslopje nekega posestnika. Poslopje bi bilo takoj v plamenu. Gasit so se odpeljali tudi ljubljanski gasilci. Podrobnosti do zaključka lista nismo mogli dozaatf. Razbito pogajanja med vlado in rudnih! Stališče prometnega ministrstva. — Pogajanja za začasni kompromis so ostala brezuspešna* — Položaj v trboveljskih rudarskih revirjih, — Nove omejitve obratovanja. Beograd, 6. septembra. Spor med prometnim ministrstvom in rudarskimi podjetniki se v vladnih krogih živahno komentira. Vaš poročevalec je imel včeraj priliko* govoriti o tej zadevi z visokim funkcijonarjem Generalne direkcije državn. železnic, ki mu je obrazložil stališče vlade v tem sporu. Stališče vlade bi se dalo formulirati takole: Prometno ministrstvo vodi že dalje časa akcijo za znižanje vseh režijskih stroškov na vseh progah državnih železnic da bi na ta način zamoglo kar najbolj znižati tarifne postavke in s pocenitvijo transportnih stroškov pripomoči k ublaženju vladajoče gospodarske krize. Med materijalnimi izdatki potroši prometno ministrstvo največje vsote za premog. Dobre štiri petine celokupne potrebe državnih železnic so doslej krila privatna rudarska podjetja, v prvi vrsti Trboveljska premogokopna družba. Nepobitno je dokazano, da so cene premogu pretirano visoke in ministrstvo je že pred več meseci zahtevalo od vseli dobaviteljev, da cene primerno znižajo in spravijo v sklad s cenami na svetovnem tržišču. Rudarski podjetniki so takrat na to zahtevo ministrstva sicer pristali, toda ostalo je vse pri starem. Radi tega je ministrstvo pred dobrimi tremi meseci obvestilo vse dobavitelje, da bo cventuelno prekinilo dobavo premoga. In to se je končno tudi zgodilo. Res je, da je pri tem najbolj prizadeta TPD, vendar pa država ž njo ni imela nikake pogodbe in se je vršila dobava premoga po potrebi popolnoma na prosti trgovski podlagi. Po mnenju strokovnjakov je država letno za 200 milijonov dinarjev predrago plačevala premog. To vsoto hoče sedaj prometno ministrstvo absolutno prištediti. Z odobritvijo vlade se bo v bodoče nabavljal premog za državne železnice licitacij-skim potom, ker je ministrstvo prepričano, da bo tako nastopila prosta konkurenca, pri čemur bo ministrstvo s pomočjo državnih rudnikov skušalo regulirati cene premogu. Država razpolaga s 15 rudniki, poleg tega pa dobiva na račun reparacij dnevno 80 do 100 vagonov pečujskega premoga. Prenehati pa mora dosedanja praksa, da je država dobavljala premog iz državnih rudnikov potom posredovalcev in prekupčevalcev. V prometnem ministrstvu se naglasa, da je v dobi splošnega štede-nja in redukcije pri državnih izdatkih najpotrebnejše, da se končno urede od-nošaji med železnico in rudarskimi podjetji in se tako prepreči, da država letno po nepotrebnem izda skoraj pol milijarde Din. V vladnih krogih prevladuje splošno utis. da je stališče prometnega ministra povsem korektno. Dejstvo, da so rudarski podjetniki takoj ponudili 10 odstotkov znižanja cen' podkrepljuje mnenje, da so bile dosedanje cene pretirane. — V soboto je posetila deputacija Udruženja rudarskih podjetij ministrskega predsednika Uzunoviča, prometnega ministra Jovanoviča in finančnega ministra dr. Perica ter jim obrazložila svoje stališče in položaj rudnikov. Deputacija je skušala doseči preklic odpovedi dobave premoga, da bi se na ta način izognilo omejitvi in ustavitvi obratov, pri čemur je najhujše prizadeto delavstvo. Zastopniki rudarskih podjetij so podali tudi obvezno izjavo, da vsa rudarska podjetja takoj znižajo cene premogu za 10 odstotkov, ako bo država še nadalje odjemala premog za železnice. Deputacija je povsod naletela na odpor in je ostala intervencija popolnoma brezuspešna. Tudi grožnja, da bodo rudarski podjetniki odpustili vse delavstvo, ni nič zalegla. Minister notranjih zadev je izdal takoj vsem podrejenim oblastim striktna navodila, kako naj v tem slučaju postopajo, da preprečijo nemire in da se zasigura prizadetemu delavstvu podpora odnosno zaposlitev. Udruženje rudarskih podjetij bo tekom današnjega dne izdalo obsežen komunike, v katerem bo razložilo svoje stališče v tem sporu. — Beograd, 6. septembra. Pogajanja med zastopniki privatnih rudarskih podjetij in zastopniki ministrstva za promet so se razbila. Podjetniki naglašajo, da je stavilo prometno ministrstvo nesprejemljive pogoje. Včeraj dopoldne so se vršili razgovori med zastopniki podjetij in generalnim direktorjem drž. železnic g. lličem. ki so ostala popolnoma brezuspešni. De! zastop-"kov rudarskih podjetij je že včeraj popoldne odpotoval* naglašajoč, da pod takimi po- goji ui mogoče nadaljevati pogajanj. — Smatra se, da ostane zaenkrat spor neporavnan ter da bo prometno ministrstvo skušalo napraviti za dobavo premoga primeren aranžma z državnimi rudniki. — Ljubljana, 6. septembra. Položaj v rudarskih revirjih Slovenje je ostal do danes opoldne neizpremenjen. V Hrastniku in Kočevju počiva obratovanje popolnoma, v ostalih rudnikih TPD pa se vrši omejen obrat, izvzemši v Trbovljah, kjer se še normalno dela. Popoldne se vrne iz Beograda generalni ravnatelj TPD g. Skubec, ki se je udeleževal pogajanj z ministrstvom. Z ozirom na vesti, da so se pogajanja razbila, se pričakuje, da bo še tekom današnjega popoldneva izdano navodilo, da se v vseh rudnikih TPD, izvzemši v Trbovljah, ustavi obrat V Trbovljah bo obrat omejen ua toliko, da bo dnevna produkcija odgovarjala privatni potrebi. Računa se, da bo produkcija za nad polovico reducirana. Danes je dospela v Ljubljano deputacija rudarjev, ki namerava pri ravnateljstvu TPD intervenirati radi ustavitve dela. Delavska zbornica in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo sta podvzeli ponovne korake pri merodajnih mestih' da se spor reši in prepreči ustavitev obratov in odpust delavcev. Delavska zbornica je imela včeraj izredno sejo, ki se je bavila izključno s tem vprašanjem. Izvoljen je bil permanentni odbor, ld ima nalogo, pa i^odvzame vse korake, da prepreči katastrofo, ki jo mora roditi nenadni odpust delavstva tik pred zimo. Zbornica je stopila v stike s Trgovsko zbornico in bo skupno ž njo intervenirala na vseh v poštev prihajajočih mestih. Upravni odbor Delavske zbornice je sklenil, da izposruje rudarjem popolno odškodnino za izpadli zaslužek, ter se bo, ako bo potrebno, obrnil tudi na najvišje mesto. V Grčiji vlada mir Živahna akcija monarhistov. — Atene, 6. septembra. Vlada de ni an-iira vesti o vojaškem pohodu generala Plastirasa proti Atenam. V celi Grčiji vlada mir. — Atene. 6. septembra. Uradno se objavlja, da se bodo vršile parlamentarne volitve dne 25. oktobra. Prva seja parlamenta bo 3. novembra. Parlament bo štel 2S6 poslancev. — Rim, 6. septembra. Po vesteh iz Aten razvijajo grški mouarhisti živahno agitacijo med narodom z očitnim ciljem, da pospešijo povratek kralja Jurija v Grčijo. List «Hesperfslb piše, da so Francija, Anglija in Še nekatere druge države nasveto-vale predsedniku vlade Kondilisu, naj pripravi restavracijo monarhije v Grčiji. Ta vest grškega opozicijonalnega lista je izzvala v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Poostritev krize v Španiji — London, 6. septembra. Dopisnik «Times» javlja iz Madrida, da je neuspeh' Španije v Ženevi, zlasti pa negativen odgovor Anglije in Francije glede Tangerja omajal položaj vlade in da bo Prima de Rivero demisijonirnl. — Pariz. 6. septembra. Po vesteh iz Madrida ne bo ostal neuspeh Španske %f vprašanju stalnega mesta v svetu Društva narodov in vprašanju Tangerja brez učinka na položaj vlade. V informiranih krogih se govori o predstoječi deinisiji Prima de RI-verc. Nasprotja med diktatorjem in kraljem Alfonzem trajajo dalje. Za šefa svojega vojnega kabineta je kralj imenoval generala T3ereuguera, odkritega protivnika diktatorja Primo de Riverc. Kralj upa, da bo s tcui imenovanjem potolažil nezadovoljstvo oficirjev. SVEČANOSTI V DOBRUDŽI — Beograd, septembra. Jugoslo-venski delegati, ki bodo sodelovali na spominskih svečanostih v Dobrudžl, so odpotoval' na najlepšem parobrodu naše rečne plovldbe «Aleksander L». Potovanje j2 organiziral odbor za zgradbo spomenika padlim dobrovoljcem, ki mu načelujeta prvi kraljev adjutant general Hadžič in general Oslpcvlč Naša delegacija šteje nad 350 članrv. Kralja zastopa general Hadžič, vojnega ministra general Mihailovič, razvtr tega potujejo še predstavniki vlade, zastopniki Narodne skupščine in beogradske občine. za Konferenca neodvisnih radikalo Nikola Pašič o fuziji. — Mogoč v Ja — Beograd 6. sepacmbra. Kadi proslave rojstnega dne prestolonaslednika Petra ni bilo danes dopoldne zaznamovati v pre-stolici nobenih političnih dogodkiv. V sa-borni cerkvi je bila darovana svečana < •/-ba božja, ki so ji prisostvovali vsi v Be •-gradu se nahajajoči člani vlade z nrinlstr-sklm predsednikom Uzunovičem na čelu, diplomatičnl zbor, admiraliteta in gen c:\i.i-teta, visoki predstavniki državnih oblasti in javih korporacij ter številni poslanci. Med poslanci narodno - radikalne stranke se še vedno živahno razpravlja o povrarku Nastasa Petroviča v stranko. Skupina neodvisnih radikalov deli vrlke napore, da bi zopet pristopila v stranko, ter se približuje Nikoli Pašiču. Vprašanje pa je, ali bo Nikola Pašič prešel preko težkih obdolžitev in osebnih žalitev, ki .uh je bil deležen skupaj z o-stalinl svojimi rodbinskimi člani od strani Nastasa Petroviča. V narodni skupščini prisatii poslanci so komentirali nadalje poročila :> velikem shodu voditelja SDS Svetozarja Pribičcvi-ča v Jajcu. Poročila pravijo, da j« dosegel Prfbičevlč na tem shodu ogromni uspeli. Shoda se je udeležila tfsočgtava množica iz bližnje in daljne okolice, ki jc doslej veljala za najbolj trdno radikalu:) trdnjavo. Med poslušalci je bilo rudi velik'; muslimanov in poslanca Kurb^cvlč in Husein Ali?. Svetozar Pribičevič ;e ostro napadel radikalno stranko, o kateri le napovedal, da se nahaja pred definttVnlm razpadom. On t i več voljan, da bi stranko reševal pred polomijo. Nato je ostro napadal poKtiko tako-zvanega sporazuma, ki ie nemoralno poli- v je odobrila Petrovičevo akcijo, en vtis Pribičevičevega shoda jcu. tično delo. Shod jc 33:ekel v najlepšem redu, kljub težkočam i.i oviram od strani Javnih oblasti. — Beograd. 0. septembra. V redakciji >Itadikala< se je vršila konferenca neodvisnih radikalov, ki so ji prisostvovali rasen beojrradskih prvakov tudi uglednejSi prijatelji iz notranjosti države. Na konferenci jo bilo govorjeno o splošnem političnem položaju z ozirom na pravec. ki ga zastopa ofici-jelna radikalna stranka. Nastas Petrovič j# konstatiral, da je radikalna strauka prevzeli politiko bratskega Fporazuma, ki so jo zasto-pali neodvisni radikali s pokojnim Stojanom Protičem. Po Petroviču so govorili še drugi prvaki. Xa koncu je bila sprejet« resolucij* Ki daje Na-sta^u Fetroviču proste roke, da na daljuje svojo akcijo za zbližanje z radikalno -tranko. Nastaa Petrovič je odpotoval v Knja-ževac, da se tamkaj sestane z radikalnim prvakom Acom Stauojevičeni. — Beograd, 0. septembra. PosL Dragovu, ki Be jo vrnil iz Monte Carla ter prinesel važna sporočila za Pašicevo prijatelje, se jf» razgovarjal z Nikolo PaiiČem tudi o vprašanju povrnlkn Nastasa Tetrovica v radikalu i stranko. Trdi se, da je Pašie o tej etvari dejal nastopno: >Vsi oni, ki so svojevoljno izstopili iz stranke, lahko predlože glavnemu odboru prošnjo, da jLh sprejem v stranko. Odbor bo o tem sklepal in ni izključeno, da jih sprejme. Vendar pa v nobenem slučaju no bodo sprejeti s kakimi posebnimi preten-zijami. Najprvo bodo morali dokazati z delom, da so zaslužili zopetni sprejem v stranko. Sele nato se bo videlo, ali se jim bodo lahko poverile zopet kake važnejše funkcije.: Zanimluosti iz naših mest Mlada Beograjčanka kot sorodnica ruskega carja. — Nezadovoljni beograjski cigani. V Zagrebu jc policija te dni zaprla neko mlado damo, ki se je naselila pred tremi meseci v neki vili ter nastopala zelo elegantno. Izdajala se je za Rusinjo ter je svojim znancem pripovedovala, da je v sorodu z bivšim ruskim carjem. Nekateri so ji verjeli, zlasti še, ko je pripovedovala razne intimne dogodke na ruskem dvoru. Šele sedaj jc policija ugotovila, da tobožna Rusinja Rusije sploh nikoli videla ni, nego da jc doma iz Beograda. Imena zagrebška policija noče izdati. Baje gre za 191etno hčerko neke ugledne beograjske rodbine. Mladenka, ki je menda bila željna avantur, je pobegnila z doma. V Zagrebu je zahajala v razne boljše družbe in se je zlasti moškim hitro prikupila. Svojo naklonjenost pa si jo dala drago plačati. Nekemu kavarnarju je odnesla prstan z briljanti, vreden okrog 30.000 Din, druzega je zopet prevarila za 15.000 D. Prizadeti so nekaj časa molčali, ko pa so zvedeli drug za druzega, so celo stvar prijavili policiji, ki je napravila avanturam mlade Beograjčanke konec. Predana je bila sodišču, po obsodbi pa bo v policijskem spremstvu potovala nazaj v Beograd. Izid beograjskih volitev jc sedaj še med cigani povzročil razburjenje in proteste. Po starih pravicah imajo namreč beograjski cigani v občini svojega posebnega zastopnika, ki ga imenuje vsakokratno občinsko sodišče po predlogu ciganske kolonije. Ta zastopnik, ki prejema plačo kot državni uradnik, ima nalog, da zastopa interese ciganov, ki jih je v Beogradu precej. To funkcijo je že skozi šest let opravljal v splošno zadovoljstvo neki Marinko Savič. Takoj po prevzemu občinske uprave po novoiz-voUenem občinskem odboru pa je bil Savič odstavljen in na njegovo mesto imenovan prodajalec perutnine Mihajlo Stefanovič. To pa je beograske cigane silno razburilo. V soboto zvečer so sklicali v neko predmestno kavarno protestno zborovanje, katerega se je udeležilo krog 400 ciganov. Njihov bivši zastopnik v občini je imel daljši govor, v katerem je protestiral proti svoji odstavitvi. Izjavil je« da cigani ne morejo dopustiti, da jih zastopa nepismen Človek, ki bi hotel voditi samo svojo perut-ninarsko politiko, ne meneč se za fak-ticne potrebe ciganov. Na njegov poziv je bil takoj na shodu ustanovljen poseben ciganski politični klub, ki je sestavil ostro rezolucijo, v kateri zahtevajo cigani, da se imenovanje Stefanoviča za ciganskega zastopnika razveljavi in imenuje niož, ki si ga bodo cigani sami izvolili. Ako občinska uprava tej zahtevi tekom treh dni ne ugodi, bodo cigani priredili protestne demonstracije. Davi-dovidevči sicer pravijo, da so cigane naščuvali radikali, vendar pa je protestna akcija ciganov po vsem Beogradu zbudila pozornost. Cigani namreč doslej politično sploh niso bili organizirani, ustanovitev ciganskega političnega kluba pa priča, da hočejo v bodoče voditi svojo lastno, cigansko politiko. SAMOMOR BEOGRAJSKE ŠTUDENTKE — Beograd, 6. septembra. Danes zjutraj je izvršila pred beogradsko posta in študentinja tehnike Dušanka Stojanovič .samomor. Vrgla se j,- pod zagrebški brzo-vlak. ki jo je strašno razmesaril. Nesrečna devojka je šla v smrt radi ljubezni, ker se ni mogla poročiti s svojim zaročencem ing. Stamatovičera. AVTOMOBILSKA NESREČA — Beograd, 6. septembra. V zgodnjih jutranjih urah se je dogodila na Topčidei-skem brdu grozna avtomobilska nesreča. V ponočnem Beogradu dobro znana in popularna lahkoživka tamburaSinja Kaja, rodom ciganka, se je vračala z avtomobilskega izleta. Avtomobil jc zadel oh cestni kamen in se prevrnil. Ciganka ie ostala takoj mrtva. Tekme v lahki atletiki članstva so-kolske župe Ljubljana se vršijo dne 8. septembra na letnem tclovadišču sokolskci;. društva Ljubljana^ (v Tivoliju). Začetek oh 8% uri zjutraj. Članstvo mora biti točnci ob tej uri že pripravljeno v predpisani telovadni obleki, sicer ne bo pripnščeno k tekmi. Vzemite seboj tudi svoje trenirke. Zdravo! Tehnični odbor. 7% Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti 2H% drž. renta 299, luvest, pos. 1921 75, Celjska posojilnici) d, d. 193—194, Ljubljanska kreditna banka 170, Merkantilna banka 99, Kreditni ravod 165 175. Slnvenska banka 50. Združene pap;r-nice 106, Stavbena družba Ljubljana 55 -Šešir dd. 103, 4!4% kom. zad. dež. bkc. 20—22, AlA% zast. I. kr. dež. banke 2-t_22. Zagrebška borza danes ni poslo\ala. INOZEMSKE BORZE. C ur i h: Beograd 9.1225, Pariz 15.25. London 25.13. Newyork 517.375. Milan 19.25. Praga 15.33, Dunaj 72.125. Trst: Beograd 46.85—47.35. Pariz 79 —79.50. London 129.30—129.80, Nev/virk 26.50—26.80. Curih 514—518, Dunaj 375 —378 0485 36 25 20 «SLOVENSKI NAROD, dne ;\ septembra 1926. Stev. 202. Kopnite samo prwyrara pridotek h Kavi in takšen is naša prava domača „.,olinska c?,foriia*% ki daje kavi dober okus, Izd most in lepo barvo! Ljubljana n jeseni S« Včeraj je posetilo pokrajinsko razstavo okrog 10.000 oseb« — Premovanje plemenskih konj. — Pregled mlečnih izdelkov. Prvi dan pokrajinske razstave je bil v znamenju otvoritve in zato poset še ni bil posebno velik. Vendar so se pa že v soboto mnogi domačini ogledali razstavljene izdelke, osobito bogato razstavo naših umetnikov ter sadove marljivosti naših vrtnarjev in kmetijskih strokovnjakov. Splošno se čuje o pokrajinski razstavi zelo laskavo priznanje. Včeraj je vladalo na sejmišču že dopoldne živahno vrvenje. Ljubitelji lepih konj so imeli obilo užitka na konjski razstavi, drugi posetniki so pa ogledovali krasna dela naših umetni« kov, umetno vrtnarstvo, kmetijsko razstavo, avtomobile itd. Popoldne je bilo življenje na sejmišču še živahnej* še. Nebo je menda iztisnilo iz oblakov v poletju vso vlago, tako da včeraj kljub sopari in črnim oblakom, ki so se zbirali ves dan, ni deževalo. Število posetnikov je znašalo včeraj okrog des set tisoč, kar je najboljši dokaz, da je zanimanje za to prireditev povsod veliko. Proti večeru se je razvilo okrog vrtiljakov pravo rajanje. Čez dan se je vrtela večinoma samo deca, dočim so zvečer za jahali konjičke in vozičke tu* di solidni gospodje z damami. Celo tobogan, ki jO ves dan počival, je imel zvečer obilo posla. Veselični prostor, odnosno prodajalci pijač in jestvin trpe sicer pri tem znatno škodo, ker privabijo vrtiljaki in druge atrakcije zvečer pretežno večino občinstva, toda tudi ta konkurenca se bo najbrže iz? gladila, osobito ako se cene jestvinam in pijačam nekoliko znižajo. Razstavo plemenskih konj so pose-tili med drugimi kmetijski minister g. Ivan Pucelj, veliki župan dr. Vilko Bal-tič, šel kmetijskega oddelka g. Ivan Sancin, kmetijski svetnik g. Viljem Rohrmann in drugi. Razstavo je organiziralo in vodilo konjerejsko društvo skupno s konje rej-skim odsekom v Ljubljani. Iz vseh krajev Slovenije, zlasti iz Štajerske. Gorenjske, Dolenjske in bližnje okolice ljubljanske je bilo prignanih na razstavo nad 120 lepih konj angleške, arabske, ameriške in noriške — in lipičan-ske pasme. Razstavljeni konji so bili razdeljeni po starosti in posebnostih v posamezne kategorije. Posebna komisija, kateri je načeloval predsednik Konjerejskega društva za ljubljansko oblast g. Fran Zupančič iz Rakovnika in kateri so bili prideljeni kot člani konjiški podpolkovnik g. Milan Zajec z Ljubljane, g. Fran Ažman, iz Hraš pri Lescah, g. Fran Molj, posestnik iz Vokelj na Gorenjskem, g. Ivan Žemljic iz Ljutomera in g. Stanko Go-stič, upravitelj žrebčarne na Selu pri Ljubljani, je od 9. dopoldne do 13. ocenjevala in priznavala nagrade posameznim lastnikom konj. Diplome in nagrade v zneskih od 50 do 300 Din si bile popoldne na razstavišču razdeljene. Celokupno je bilo razdeljenih 12.010 Din. Kot najlepši v prvi skupini .'kobile z žre-beti a) toplokrvne, dobili >o I. nagrado podporočnik Joakim Žeimk, II. lLKgrado ile obdarovane z diplomami in nagradami še 4 toplokrvne kobile. V isti skupini b) mrzlokrvne kobilo z žre-beti se je priznalo I. darilo g. Alojziju Jao-žekoviču iz Šlsrjancev, II. darilo gr- Antonu Hafnerju iz Zabnic-^. Razen tega se je priznalo v tej skupini še 12 daril in 2 prigota raznim konjere'com. V II. skupini plemenske kobile brez Prebet sta dobili I. caJttJo amerikauska drrkačica gospoda Marko Makovca. iz Lukavcev, drugo darilo angleška nolkrvca kaplana g. Badomira Stojano.i.i iz Ljubljane. Razen tega je prejelo še 11 konjerejcev nagrade. V III. skupini kletne šrebice) sla dobili ministerijalno diplomo in I. nagrado; žrebi-ca g. Jožo Strojina iz Ostroga, II. darilo žre-bica ge. Marije Lenarčič iz Bresta, razen tega se je priznalo v iej skupini le 7 nagrad. V IV. skupini '31ctiie žrebice) I. nagrado in ministerijanio diplomo Marko Mako-vec, II. nagrado in "iplomo Fran. Brumeii iz Gornjih Krapij. poleg tega se je priznalo Še 18 nagrad. V V. 6kupini (21etne žrebice) so priznanja dobili: L darilo g. Fran ToriS iz Franj-kovcev, IL darilo g. Franc ökerget iz Središča in 11 nagrad med temi 2 z diplomami. V VI. skupini (lletne žrebice) I. darilo z diplomo g. Franu Petku iz Samošanev in II. g. Franu Golraju iz Vokla na Gorenjskem. Poleg tega se je podelilo še 6 nagrad ostalim/ konjerejcem. V VIL skupini (žrebički) L darilo in diplomo g. kapelanu Radu Stojanoviču iz Ljubljane; IL darilo in diplomo g. poručni-ku Kornelu KonjoviČu iz Maribora. V tej skupini se je razdelilo še 7 nagrad. V VIII. skupino (gospodarski konji) I. darilo in diplomo puk. Millßav AntonifeviSu iz Ljubljane, II. darilo Mihaelu Dimniku iz Jarš, III. darilo in diplomo g. podporučniku Božidaru Okornu iz Ljubljane in IV. Franu Sitarju iz Stožic. Splošno pozornost so vzbujali žrebci drž. žrebčarne na Selu in državni žrebci v zasebni oskrbi. Na splošno se lahko trdi, da so bili konji iz ljutomerskega okraja pripoznani za prvovrstne, v drugi vrsti iz Sentjernejskega in kranjskega okraja, častno Je bila zastopana tudi ljubljanska okolica. Dober vtis napravi na pokrajinski razstavi ^Ljubljana v jeseni< lično aranžirana mlekarska razstava. Udeležuje ee 21 sirarn z sirom ementalskega tipa, 3 sirarne s tra-pistskim sirom in 12 maslarn, — za prro tovrstno prireditev v širšem obsegu prav zadovoljiva udeležba. V petek 3. t. m. je presojevalna komisija, obstoječa iz 5 Članov, to je iz ge. Piberniko-ve, gg. Šarabona, Jelačina st. in Verbiča kot trgovskih tvrdk v Ljubljani ter drž. mlek. inštruktorja Pevca precenila merkantilno kakovost razstavljenih izdelkov in dodelila odlikovanja. V skupini ementalskih sirov je pripadla srebrno kolajna kmetijski gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za hleb 14 mesecev starega Fira; pri letos izdelanem blagu pa so dosegle bronasto kolajno mlekarne Mlek. zadruge v Ratečah, na Vrhniki in Združene mlekarne d. d. v Ljubljani in priznanja (diplome) Mlekarne Kmetijska gospodarska zadruga v Boh. Bistrici, Mlek. zadruga v Ribnem pri Bledu, v Boh. Češnjici, v Boh. Polju, v Boh. Stari fužini, v Hrašah pri Lescah, v Boh. Bitnjah in v Horjulu; za vzor je služil kos originalnega ementalskega sira, ki ga je prinesel v to svrho s seboj g. Ver-bič. V skupini sirov trapistskega ni bilo priznano nobeno odlikovanje. Razstavljeni vzorci se kakovostno niso mogli primerjati z izvirnim sirom iz samostana Trapistov v Marija Zvezda pri Banjaluki, ki ga je prinesel en hlebček za vzorec istotako g. Verbič. Okus je sicer ugajal, toda nezadovoljivo je bilo iuknjičanje (očesnatost) in mehkoba testa. Pri presnem maslu je bila priznana srebrna kolajna mlekarnam F- Šefman, Radohovavas in Aflekarske zadruge na Rovih; bronasta kolajna mlekarnam graščine Neukloster v Sav. Dolini, F. Pončič v Tešanovcih, Mlek zadruge na Vrhniki, v Radomlju, v St. Lovrencu na Dolenjskem ter Združenim mlekarnam d. d., priznanja pa Kmet. gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za bohinjsko maslo. Mlek. zadrugi v Kostanjevici za mlekarsko maslo in mlek. zadrugi na Vrhniki za siratkino maslo. Pri presojanju sira sta bila navrtana po dva hleba, izjemoma tudi trije hlebi ter se je dobila na ta način primerno zanesljiva podlaga za ocenitev. Dosežene točke v števil- Alaurice Boue: II 9* 1 44 Kmalu po tistem dogodku sem odšla v Pariz. Čuteč, da mi postaja starost v breme, sem se vrnila v Breta-njo in tod upam s svojimi prihranki preživeti še tista leta, ki so mi sojena, liugeta pa mi pomaga pri gospodinjstvu. Ker je bilo že pozno, sta Noisy in Morlon vstala in se poslovila. Zunaj je bila črna noč. Veter je bril kakor za stavo. — Strašno to vreme, zamrmra Noisy. Koliko nesrečnih ribičev bodo danes žene in deca zaman čakali! Prijatelja pospešita korak. Ko sta v hiši, zapre Noisy skrbno dveri in odide z Morlonom v prvo nadstropje. V sobi prižge luč. — Prokleto, godrnja Morlon, ne bi rekel, da je bas prijazno tu v Bretanji. — Jaz obožujem nevihto, odvrne Noisy. Kadar narava pobesni, se mi zdi, da se mi razkrije v povsem novi luči, lepši in veličastnejši. Sredi razjarjenega vesoljnega morja, pod nebom, žarečim od bliskov te šele obide spoznanje, kako majčken je človek v ve-soljstvu in kako neizmerno je stvarstvo. Ce si v Parizu, se Čutiš velikega ob pomisli, da sta ga ustvarila človeška roka in um — na oceanu te obhaja groza ob spoznavanju svoje majhnosti. Morda bo baš v tem vzrok, da je Bre- tanjec tako vdan misticizmu in babje-verstvu. Že v zgodnji mladosti se mora pripravljati na svoj težavni mornarski poklic. Nikdar ne ve, kakšen bo jutrišnji dan in v duhu mu neprestano lebdi misel na smrt. Številne so legende, ki si jih pripovedujejo v Bretanji v dolgih zimskih večerih: a ni med njimi ene, v kateri bi ne bila glavna junakinja velika kosilka življenj. — Ah, stare bretanjske legende, vzklikne Morlon; kako rad bi jih slišal iz živih ust! — Mnogo sem jih že preČital, ali pisatelji so jih pokvarili. Poznam pa jih nekaj, ki se je v njih ohranila še vsa sočna samoniklost bretanjske duše. — Daj, pripoveduj! Noisy ponudi Mortonu škatljo s cigarami, nato si prižge svojo havano In prične: «Marija Helaryjeva je že dolga leta živela sama v mali hišici kraj obale. Sedela je na pragu hiše in si preganjala čas s pletenjem. Nekega večera le zbolela, legla in ni več vstala. Najbližji njeni sosedi so bili Royou-jev, četrt milje oddaljeni od H61aryČl-ne kmetije. Uboga starka je umrla v samoti, kakor je živela. Drugega dne oride mimo hiše Ro-you, ki je šel k morju nabirat morsko travo. Ko je videl, da so vrata zaprta, se je začudil. «Nemara da je odšla na božjo pot,» je pomislil. kah znašajo zato povprečnost od 10 odnosno 15 samostojnih okusov, od teh 8 odnosno 12 od naših starih trgovskih praktikov — torej za eirarje odnosno mlek. tehnike vsega uva-ževanja vredna ocena. Od vseh 25 točk za ementalski sir je brto potrebno doseči najmanj 24 točk za zlato kolajno, najmanj 20 točk za srebrno kolajno, najmanj 18 točk za bronasto kolajno in najmanj 14 točk za priznanja, pri maslu pa od vseh 20 točk najmanj 19 za zlato, 16 za srebrno in 12 točit za bronasto, ter 10 točk za priznanje. V strojnem delu mlek. razstave so postavile Združene mlek. d. d. v Ljubljani kompletno mentirano parno mlekarno z vsemi pritiklinami, ki jih zahteva moderni mlekarski obrat, zastopnik Alfa Separator d. d. tvrdka A. Penič v Zagrebu pa zbirko za majhne mlekarna potrebnih strojev in potrebščin. Skupna slika tega dela nudi zelo okusno lice in je zanimiva prav posebno za one, ki še nikdnr niso videii od znotraj aH proučili večje obrate moderne mlekarske industrije. Da je mlekarska razstava zunanje tako lično uspela, gre zasluga poleg velesejmskt upravi v prvi vrsti Združenim mlekarnam d. d. v Ljubljani, odnosno njihovemu ravnatelju g. Oberenelu. ki je posvetil stvari vse svoje umske in fizične moči. Športna ncel S 1.1*3 Zanimiva tekma za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije. — Splitske športnice v Ljubljani. Kolesarsko prvenstvo države Prvak L. Koržinck iz Zagreba Včeraj se je vršila že tradicionalna kolesarska dirka za prvenstvo države na progi Zagreb - Ljubljana. Cilj je izmenoma erkrat v Zagrebu, enkrat v Ljubljani. Letos je bil v Ljubljani pri 3. km dolenjske ceste. Zanimanje za dirko je bilo izredno veliko, tako da se je kljub precejšnji oddaljenosti zbralo na cilju okrog 1000 Hudi, ki so z veliko napetostjo pričakovali prihoda dirkačev. Med njimi je bilo tudi precej Zagrebčanov, dočim jih je okrog 30 sledilo dirki na velikem kamijonu. Poleg najboljših dirkačev Zagreba in Ljubljane so se udeležili dirke tudi kolesarji iz Belovara in Maribora, ki se sicer nno mogli plasirati, a so se vendar lepo uveljavili Zal, letošnji prvak Slovenije, mnogo obetajoči Ramšak, ni mogel sodelovati, ker njegov klub »Zvonček« Iz Ptuja še ni sprejet v Kolesarski savez. Start je bil ob 6. zjutraj blizu Zagreba. Skoro celih 50 km je vozilo vseh 15 tekmovalcev skupaj in še v Novem mestu je štela prva skupina 11 dirkačev, kar je vsekakor nekaj izrednega. Se bolj nenavadno je, da so na vsej nadaljnji poti do Ljubljane zaostali le 4 dirkači, tako da je na cilj privo-zilo hkrati 7 dirkačev, kar se pri nas menda še ni zgodilo pri nobeni večji dirki. Napetost med občinstvom je bila zato ogromna in vodstvo dirke z g. Gorjencem na čelu je imelo polne roke dela, da je vzdržalo red. V skupini so bili 4 Zagrebčani in 3 Ljubljančani, ki so vozili vsi skupaj tako, da je odločil o njihovem plasmami največ le slučaj. Diference med njimi so znašale le po en do dva decimetra in razlike v času le po desetinki sekunde. Komisija je imela radi tega zelo težko nalogo, da je izvršila razvrstitev, ki se glasi takole: 1.) Lucijan Koržinck. prvak Jugoslavije za leto 1926/27, član kluba Sokol, Zagreb 4 : 50 : 43 (dolžina proge je znašala 138 km). 2.) Anton Banck, Motokoturaški klub, Zagreb. 3.) Ivan K r a n j c, Orao, Zagreb. 4.) Josip Šolar, kol. Ilirija, Ljubljana 5.) Gorazd Hvala, Primorje. 6.) Srečko Z a Savac je priredilo včeraj na progi £i5ka-Kranj-Tržič in na gorenjski cesti več kolesarskih dirk, ki so končale brez vsakega incidenta ter s povoljnim športnim usp hom. V glavni dirki Šiška-Tržič in nazaj je /migal Anton Pokovec v Času 2:40.20, kar jo za SO km dolgo progo pač lep rezultat. Drujsi je bil Slamic Herman, tretji Gjorgjevic Trau. V lahki skupini na isti progi ie zmagal Krtin 2mitek v 2:44.30: drugi ie bil St.mko StepanČič, tretji Edvard Prodan. V dirki >Zarjac (Zarornii Kapelj) na pro-gi Kranj in obratno (44 km) je zmagal Ciril Kerne v 1:30:38; v dirki društva »Sorac (ŠL Vid) na progi do Tržiča in nazaj Fran Senk v 2:40.51; v dirki novincev (Šiška-Kranj in nazaj) Norbert Krafnik v 1:30:20): t dirki seniorjev nad 45 l^t (2 km) Joško Leskovic v 5:li, (drugi te bil Fran Batjel); v dirki senijorjev od 35 do 45 let (2 km) pa Fran Lakovič v 5:12. V zanimivi daniski dirki na 2 km je zmagala Ivanka štrukelj v 5:14. druga je bila Albina Kržin, tretja Dragica Slamič; v dirki invalidov na 2 km pa je zmagal Ivan Rozman v 5:18. Dirkači ?o odšli s trga Sv. Jakoba, kj;jr je bilo zbiralBee, okoli 14. z godbo na čelu skozi mesto v Šiško, kjer je bil pri S. Km start in cilj in kjer se je zbralo prav lepo število občinstva. Proga £i^ka-Tržič. ki je menda ena naših najlepših cest. je bila v zelo dobrem slan ju. kar je bistveno pripomoglo k lepemu poteku dirke. Po končanih dirkah so se tekmovali in gostje zbrali v gostilni pri -kKosuc v Zgjrnjf Šiški, kjer so bila razdeljena darila in nagrade. Zmagovalec v glavni dirki Anton Pokovec je prejel krasen pokal svetovne Kvarne »Torpedo . Pokal preide v trajno last onega dirkač.«., ki si ga pribori dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Tudi oetali zmagovalci so prejeli primerne nagrade, nato pa se je vršila lepa domača zabava s prečkanjem dobitkov. Hazena Ilirija - Hajduk 9 : 2 (4 : 1). Agilno in vsestransko delujoče telasno* kulturno društvo r>Ateuu< proslavlja letos 251etnico svojega plodonnsnega obstoja in dela. Proslavo začenja s serijo športnih prireditev, ki jo je otvorila včeraj hazenska tekma z druži r jo splitskega Hajduka. Ta družin:' je še mlada, a se je že lepo vigrala in razvila. Včerajšnja tekma z Ateno je bil njen prvi nastop izven Splita, zato ni čuiuo, ifa so imele vse splitske igralke malo treme, ki jih je ovirala. Dočim so povodom gostovanja Atene v Splitu podlegle le z diferenco 1 gola, enkrat pa celo zmagale, so bile včeraj na nevajenem igrišča pred neznano jim publiko poražene z diferenco S golov. Dane? popoldne, ko bodo igrale v drugič (z Ilirijo) bodo nastopale gotov bolj sigurno. Najboljše igralke Ilajdukove družine so bile: Nevenka Šuričeva na levem krilu, -le<-ni half Lelija Kos in branilka Mira Kos. Napad je pred golom preveč kombiniral in bil premalo odločen. — Atena je bila v lahni premoči. Obnesla se je vsa družina razun lialfov, ki sta bili to pot pod običajno fornvv Igra je bila prav lepa iu res prijateljska, da bi ei želeli takih čim več. Spličanke po naredile najlepši vtii in nam bodo «ato vedno dobrodošle in drag gost. lublike je bilo za tako lepo tekmo mnogo premalo. Danes ob 18 igrata na igrišču Ilirije družini Hajduka in Ilirije, ob 16.30 pa so prične istotam damaki lahkoatletski miting. Udeleže se ga poleg SpliČank članice Atene in Ilirija in morda tudi Primorii in Maribora. Sestanek žirije, ki je bil v soboto nesklepčen, se vrSi danes ob 15.30 na icr; i-öu Ilirije. Nogometne tekme LJUBLJANA: Včerajšnja finalna tekma ljubljanskega okrožja za pokal LNP je končala 9 pričakovano zmago Ilirije v razmerju 5:1. Ilirija pride radi zmage nad Slovanom v finale z Mariborom. Tekma se vrši prihodnjo nedeljo. MARIBOR: SK Maribor rez.: Raoid rez. 5 : 2. MURSKA SOBOTA: SK Mura : Merkur (Maribor) 7 : O. ZAGREB: Sobota- Gradjanski _ Hakoah (Dunaj) 2 : 2. Včeraj se je vršila revaužna tekma, v kateri je Hakoah zasluzeno zmagala v razmerju 5 : 2 (3 : 1). Tekmo je dobro vodil g. Vodišek izLjubljane. ZAGREB: Jugoslavija : KiniŽi (fTumun-ska) 4 : 1 (3 : 1). Prvak Rumunčko. ki i« nedavno porazi! doma BSK v istem razmerju, je doživel razmeroma toiak pora/., ki pa bil zasluzen. Jugoslavija je bila v visoki Io rm i. DUNAJ: V soboto so v prvenstveni tekmi zmagali tudi Amatourji nad Slovanom 1 : 0, Simmeriug pa je včeraj zmagal nad Rudolfshüglom 3 : 2. Včerajšnje prvenstvene tekme: Admira : \VAC 7 : 2. Rapid : Sportklub 2 : 1. BAC : Flori*dorfer A< 0 :0. Wacker : Vienna 1 : 0. V prijateljski tekmi so včeraj Amaterji zmagali nad FC Bilbao (Španija) s 3 : 1. PRAGA: Prvenstveno tekmo: Sparta (Kladno) : Vrsovice 4 : 3. Union Žižkov : Praha VII. 5:2. V prijateljski tekmi je Viktorija zmagala nad Slavijo 8:1. TOPLICE D FC (Praga) FC Teplitz 11 — Športni dan na Rakeku. Včeraj ?e je vršil na Rakeku športni dan, ki je uspel vsestransko. Na lepem prostoru za opekarno sta najprvo nastopili dve družini ASK Primorja iz Ljubljane, ki sta pred rekordnim številom občinstva, zlasti ženske mladine, predvedli prav zanimivo propagandno hazensko tekmo. Nato je sledila nogometna tekma med ASK Primorjem in domačim agilrjim SK Javornikom, Ki se je odlikoval s požrtvovalno igro. Tudi ta propagandna tekma, ki je končala z 1?:0, ie navdušila prisotno občinstvo. Zvečer se je vršila v zeleno okrašenem Sokolskem domu prijetna veselica z dramatičnimi prizori, šaljivo pošto in drugim pestrim sporedom. Pozdravljamo pojav športa na Rakeku, kakor v ostalih" krajih na deželi, zlasti kjer prebiva in Živi uradništvo ter potrebuje skupaj z omladino svežega zraka in gibanja v prost: naravi. — Hazena v Zagrebu. Concor di a : Uskok 14:0, ASK : Vesna 10:2. — Hazena v Mariboru. SK Mura : Rapid rez. 31:0. — Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije. Včeraj se je v Zemunu vršilo tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo države. Zmagal je ASK iz Zagreba, drugi Je bil Obilic iz Velikega Beckereka, tretji Pau-čevački Športni klub, četrta Jugoslavija iz Beograda. žBeležnica KOLEDAR. Danes: 6. septembra 192o; katoličani: Zaharija; pravoslavni: 24. avgusta Evtih; muslimani: 27. safera 1345; Židjc: 27. clula 5686. DANA.šNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «On kot topnicar»; Ljub* Ijanski dvor: «Ljudje v nevarnosti.. Kino Ideal: «-Posten a žena». Velesejmska razsia\>a. Odprta ves dan. — Razstava bratov Magolič v Jakopičevem paviljonu. Odprta od 9.—18. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy Mestni trg: Ramor, Miklošičeva cesta. Solnce zaide danes ob IS.29 in vzide ju» tri ob 5.28. Mesec zaide danes ob 18.34. vzide jutri ob 5.20 in zaide ob 18.59. Doma je povedal ženi. kaj ic videl. Minila sta dva dneva. Tretji dan pa pravi žena Rovouju: «cGrem pogledat k Mariji, če se je že vrnila.» Prišla je do starkine hiše, a vrata so bila še vedno zaprta. Pogledala je skozi okno. Iu tedaj je zagledala tegoben prizor: Marijine noge so visele s postelje, slava pa je polkojno počivala na blazini. Popadla jo ie groza in v eni sapi je stekla domov. «Vzemi kako dleto,» je dejala svojemu možu vsa zasopla, «in pojdi z menoj.» Z dletom si a snela vrata iz tečajev. Vzduh po mrliču je ležal v sobi. Ro-you in njegova žena sta vzdignila truplo s postelje in ga položila na mizo. «Pripravila jo bova za pogreb,» je rekel mož. «Poglej, če najdeš v omari kaj svežega platna.» 2ena je odprla omaro In je presenečena obstala. Omara je bila do vrha polna novega perila, ki je kar dišalo po svežem in novem. «O, glej, glej!» je vzklikala Royou-jeva žena od vzhičenja. Vse življenje je sanjala o tem, da bi mogla kakor stara Marija tkati fino perilo. A reva je imela čez glavo posla z gospodinjstvom; skrbeti je morala za moža, za četvero dece in za živino. Vseh dvanajst let, kar je bila poročena, ie kolovrat praznoval v kuhinji, in za platno tudi nikdar ni preostajalo beliča. Royouicvka jc bila poštena ženska, toda bila jc hči svoje matere, ta pa hči Evina. Iu nečisti duh ii jc zašepetal grdobijo v ušesa. «Čuj, Goneri,-> ja poklicala moža, ^mrtvaških prtov nama ne manjka. Toliko ga je platna, da bi pokopala sto mrličev. Le poglej.» Goncri ie pogledal in ostrmel kakor poprej žena. «Če le hočeš, je povzela ona, «bo vse to perilo najino, pustila bi ga le toliko, da bo stari Mariji za pogreb. > «Boljc da vzameva midva kakor da bi pograbili drugi,» ii pritrdi Royou. «Toliko je olatna, da bi iz njega napravila šest tucatov lepih posteljnih rjuh, ravno toliko prtov in najmanj osemdeset moških, ženskih in otroških srajc. Ali ni tako, Goneri?» «Bognie, resnico govoriš! Čuj, ostani ti tukaj in pazi na starico. Jaz pa bom iztožil platno in ga odnesel domov. Nihče ne bo ne videl ne slišal. Ti pa medtem vrezi mrtvaški prt.» In Goneri Royou ie odšel otovorjen kakor osel. Ni še čutil bremena greha, ki bi ga moralo težiti bolj, kakor vse drugo. Po preteku pol ure se je vrnil. Truplo Marije Helaryjeve je bilo še vedno nezagrnjeno. Kos platna je ležal razgrnjen na tleh. Royoujeva žena pa je klečala pred niim s škarjami v rokah in se ni moda odločiti, da bi začela striči. »Vraga!« zavpije Goneri že na pra- gu, »pa ni videti, da bi bila že daleč prišla v svojem poslu.~ »Ne,<: odvrne žena. vzdelo se mi jc Škoda, da bi razrezab tako lepo platno. Alt ne misliš tudi ti. da bi bile / i Marijo, zdaj ko je mrtva, dobrt tiste cunje, s katerimi se je odevala- ko jc bila še živa?« »Nemara da imaš prav,« ii pritrdi Royou. Kakor večina mož, ki morajo trdo delati na polju, je tudi on prepuščal svoji ženi, da misli za oba In tako sta se dogovorila, da ne bosta načela novega platna in da bosta pokopala Marijo v njenili starih cunjah. Še isti večer je mrtvaški zvonec oznanjal k pogrebu. Neki tesar je zbil krsto in ubogo Marijo so hitro položili v grob. Goneri Royou jc prevzel vse pogrebne stroške. V vsej deželi so hvalili njegovo plemenitost. Toda njegova vest ni bila mirna. Žena pa se je hitro potolažila. Ce ie lc pogledala lepo belo perilo v omari, ki je še pred kratkim bila prazna, ji je odleglo. A z Gonerijem je bila druga. Nesrečni mož ni bil več prav za delo. hrana mu ni teknila in spal je le z enim očesom. Ko je tako neke noči bdel. se je naenkrat vzpel v postelji. Zazdelo se mu je. da je na vrata potrkalo. »Kdo je?« je vprašal. Odgovora ni bilo. Pomislil je, da je morda kakega za* kasnelega pijanca zaneslo mimo hiše. »Kdo je?« je ponovil. Zopet vse tiho. / Stev. 202 »SLOVENSKI N A R O D» dne \ septembra 1926. Stran 3. Jiakor to doUda ±e 0ašaarna čevljev Petor Kozina & Ko.. Tržič, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikauskem sistemu, da postreže svoje konzumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t. m. in traja do všterši 15. septembra. Opozarjajo se na to ugodno priliko starši šolske mladine. .^^n Obiščite zanesSfivo na praznik Z septembra 2582 Šentjakobski semen! na vrtu gostilne priKarficu naPrulah Najraznov.stnejšn zaba a — ftrez vstopnine. Kupit: je le program 'a 4 dinarje. Začetek ob štirih popoldne Iz Ljubljane —lj Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne. Danes dopoldne je Ljubljana na domoljubni način proslavila rojstni dan prestolonaslednika Petra. Ob 9. dopoldne je bila svečana božja služba v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica. Božjo službo .e dpraovfl prota Dimitrije J a n k o v i č ter so ji prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ob 10. dopoldne je bila božja služba v stolnici, katero je opravil vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič ob asistenci duhovščine in v navzočnosti zastopnikov vlade in vojske, mnogih načelnikov raznih uradov in zastopnikov javnih korporacij. Po maši je bila velika parada ljubljanske garnizije.. V polni bojni opremi se nahajajoče čete garnizije, pehota, artileriia in druge skupine so po Bleiweisovi cesti pred policijskim ravnateljstvom defilirale pred zastopnikom komandanta dravske divizije generalom Ž i v k o v i č e m. Defiliranju so prisostvovali člani oficirskega zbora, veliki župan dr. Vilko B a 11 i č, predsednik gerent-skega sveta dr. Dinko Puc z g. Antonom Lik o za r jem, predstojniki raznih uradov in tukajšnji konzularni zbor. Z državnih, mestnih m številnih privatnih poslopij vihrajo državne in narodne zastave, ki ostanejo razobešene še tudi prihodnje dni na čast udeležnikom kongresov pravnikov in hišnih lastnikov ter obiskovalcem pokrajinske razstave. _lj .T-Udroženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev« podrušuira Ljublana II. priredi na praznik, 8. m. v korist podpornega sklada revnih železničarjih vdov in sirot v vseh prostorih hotela >Mi-kličt nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani veliko veselico s plesom, ^oJbo in petjem. Pričetek ob 16. uri. Z oziroin na blag namen prireditve in v očigled dejstva, da bo za zabavni del veselice skrbelo splošno priznano narodno železničarsko društvo ^Sloga?, se pričakuje cenjenega in obilnega obiska. Zal nc bo nikomur. —lj Pričetek regulacijskih del na Sv. Jakoba trgu. Pretekli teden so začeii z delom ua Sv. Jakoba trgu. Uazkopava se prostor ca šole proti poslopju poštne direkcije can. proti Rožni ulici. Vsa projektirana dela bodo trajala najmanj dva meseca. Nekat3ii deli trga bodo zasajeni z drevjem. Ob tej priliki bo končno odstranjen tudi zastareli pločnik ob zgradbi poštne direkcije, ki pa že ni bil niti v okras mestu, niti v čast poštni upravi. — Olepšava mesta. Zadnji Čas so prenn-\ili fasade pri hišah: Kmetske posojilnice m ljubljansko okolico, trg. Marije Grošljeve ra Poljanski cesti, Alojzijevišča na isti cesti ter fasade treh hiš na Spodnjih Poljanah. Na Resljevi cesti je dal kamnosek Feliks Toman napisno steno prenoviti in naslikati novo označbo tvrdke. V predmestjih Jn v Spodnji šiški je bilo v preteklem poletju prenovljenih 12 hiSnih fasad. V šelenburgovi odn. Prešernovi ulici so pred tednom začeli fasado glavnega postnega urada. —lj Več reda. Pišejo nam: Cestno-po-licijskega reda Ljubljančani ne vzamejo preresno. Nič ne rečem, da hodijo po levi in desni in se prav nič ne oziralo na novi cestni red, toda' človeku je skrajno nepri- jetno, če te ob najlepšem solnčnem vremenu pod kakim oknom dohiti pravcata ploha in te skrbna negovalka okenskih svetlic pošteno polije. Še bolj neprijetno pa le, Če J ti zjutraj, ko greš v urad, skoraj z vsake-| ga okna stepajo prašne cunje in kar cele preproge na glavo. In to se ne godi samo po predmestjih, ampak prav tako in skoraj še bolj v takozvanih boljših ulicah —lj V peHh tednih dopraj«*ni prit lir ni prostori. Stavbna tvrdka inž. Dukič, ki je prevzela stavbna dela pri mestni uradniški hiši ob Ahacljevi cesti, je v teku petih tednov dogradila pritlične prodore že na vseh štirih frontah tega poslopja in so zidarska dela deloma tudi že pri prvem nadstropju v teku. č'e bo vreme tudi za na prej ugodno, Je upati, da bo to obširno trinadstropno poslopje do zime v surovem zidovju dograjeno ni tudi že pod streh). K čisti obleki rabite čisto obutev Moški 99#- Zs«ski 55'. Otrošk< 49$- ßat'a K beli oblek, kupite belo obutev Mo&ki 99'- Ženski §5*-Oftroški 49" jBafa K platnena obleke - up te platneno obutev Moški 99 - Žensk* 55'» Otroški 49*" gafa —lj Tretji kongres «Svojlne» («Lastni-ne»), organizacije društev hišnih in zemljiških posestnikov se vrši letos v naši beli Ljubljani. Za kongres je prijavljenih mnogo gostov iz naše države in iz inozemstva. Mednarodna zveza v Parizu pošlje svoje zastopstvo, ravnotako organizacije posestnikov iz Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, posebno mnogoštevilna pa bo udeležba iz vseh pokrajin Jugoslavije. Gostje se pripeljejo v Ljubljano večinoma že danes. Mestna občina je na čast gostom dala na mestnih poslopjih razobesiti zastave: temu vzgledu slede gotovo vsi ljubljanski hišni posestniki, saj bo Ljubljana te dni sprejela njihove tovariše. Jutri se vrši v Unionu ob 20. pozdravni večer, pri katerem sodeluje železnlčarska godba «Sloga». Vstop prost, družine posestnikov in njih prijateljev so vljudno vabljene k udeležbi. Glavno zborovanje Zveze jugo-slov. društev se vrši jutri, v torek ob 9. dopoldne na magistratu. Manifestacijsko zborovanje hiš. posestnikov pa na praznik točno ob 10. dopoldne v veliki dvorani Uniona. Za to zborovanje vlada veliko zanimanje, posebno ljubljanska okolica se pripravlja, da ga posetl polnoštevilno. —lj Vidovlčev klub Ima v torek dne 7. t. m. v prostorih Narodne kavarne (zadnja soba) prijateljski sestanek. Pričetek točno ob pol 8. Ker le sestanek zelo nujen, je udeležba vseh članov obvezna. — Odbor. —lj Šentjakobski gledališki oder vljudno vabi vse gospode In gospodične, ld imajo veselje do igranja, da javijo pismeno svoj pristop na gorenji naslov. 845/n —1] «Šentjakobski semenj > pri rede Šentjakobčani letos 8. septembra na praznik na vrtu in drugih gostilniških prostorih g. Kavčiča na Prlvozu. Sodeluje popolna godba Sokola I ter Šentjakobski nevski zbor. Keglanje na dobitke ves dan. Srečo-lov, ples. Vstopnine ni. kupiti je le program, ki stane -4 dinarje. Gostilničar g. Kavčič je obljubil točiti cb tej priliki v reklamne svrhe izredno dobro kapljico, kakor tudi bo postregel z najboljšimi gor-kimi in mrzlimi jedili. Začetek ob 4. popoldne. S467n —lj Zlat križ je izgubil poštni dostav-Ijač, ruski begunec Ker mu je izgubljeni križ dragocen spomin, prosi poštenega najditelja, da ga odda na policijskem ravnateljstvu proti nagradi. —lj Vreme. Danes cb 7. zjutraj je kazal barometer 768, termometer 15^, vlažnost 100%. Zjutraj jasno, soparno. Opoldne barometer 766, termometer 28°, vlažnost. Soparno. Oblačno. —lj Najnovejše bluze. Kristolič-Bučar. —lj Otvoritev prve strokovne šole brivskih pomočnikov v Ljubljani. Vsi člani in članice pomočniškega zbora brivcev, frizerjev in lasničarjev se vabijo na današnjo otvoritev, ki se vrši ob 8. zvečer v restavraciji pri «Lozarjus, Sv. Jakoba trg. Pristop ima tudi strokovni naraščaj. Tajnik pomočniškega zbora. 847/n —lj Letošnji oaral aa srednje in meŠtan-ske šole. Poroča *e ;iaw: Začetkom tega šolskega leta se je na srednjih in mestnih meščanskih šolah ljubljanskih upisaio nenavadno mnogo učencem in učenk, ker je prišlo mnogo mladine iz zunanjih šoi. 'i emu nasproti pa je ua osnovnih šolah število priglašenih otrok v nekaterih razredih celo pod rormaluim številom. —lj Karambol na Miklošičevi cesti. V nedeljo dopoldne je v bližini hotela «Union» trčil ob neki avtomobil 26-letni delavec Ivan M oder iz Dola pri Ljubljani. Pri tem je .Moder dobii težko poškodbo na glavi. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko splošno bolnic^. Kako ic karambol nastal in kdo je kr:\\ še ni dognann. —lj Policijska kronika. Od nedelje na danes so bile izvršene tri aretacije, ena radi beračenja ter dve radi razgrajanja in pijanosti. Policijska kronika dalje beleži 4 prijave radi kaijenja nočnega miru in 2 radi nedostojnega vedenja. Izvršeni sta bili dve tatvini, ena za 300 Din cvetlic in dru-sa za 1750 perila. \i Celja —c Preiožena občinska seja. V soboto ob 18. bi se bila morala vršiti redna seja celjskega občinskega sveta, a je bila v zadnjem kipu radi odsotnosti nekaterih občinskih odbornikov odpovedana. Seja se bo vršila naibrž šc ta teden. - c L'mrli v Ce'ju. V mesecu avgustu je umrlo v Celju 21 oseb in sicer v mestu 3, v javni bolnici pa IS. —c Koncert priredi v torek zvečer Olepševalno in iujsko-pronietno društvo v Celjskem domu. Cisti dobiček je namenjen za olepša v an je mesta, zlasti pa za popravilo mestnega vrta. ki je zelo trpel vslcd zadnje povodni! —c Renoviranie Te dni so pričeli popravljati in prepleskovati fasado celjskega magistrata, ki je bila žc zelo potrebna renovacije. —c Zopet nesreča pri Petrovčali. V četrtek še je pripetila na ovinku državne ceste blizu gostilne Ja^sekovlč pri Petrovčali že tretja nesreča v letošnjem letu. Edini sin znane mariborske rodbine Zelen-ka je na ovinku z motornim kolesom zadel v obcestni kamen in se pri padcu nevarno poškodoval. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. iz Maribora —m Živahna nedelja na Pohorju. Včerajšnja nedelja je zvabila na pohorske višave zelo rfmogo Mariborčanov, ki so deloma že v soboto popoldne pohiteli k Mariborski in Ruški koči. V nedeljo zjutraj je prispela večja skupina Zagrebčanov, ki so v zadnjem času postali veliki ljubitelji našega Pohorja. Tudi na Klopnem vrhu je bilo ves dan zelo živahno. Kljub dolgotrajnemu deževnemu vremenu beležijo letos pohorske planinske koče večji promet kot prejšnja leta. Mariborska in Ruška koča sta skoraj stalno zasedeni. —m Svetlobna rek'ama Z uvedbo električne ulične razsvetljave so postale prejšnje plinske svetilke nepotrebne. Deloma so jih že odstranili, zlasti na manjpro-metnih krajih. V prometnih ulicah pa namerava mestna plinarna plinske kadelabre porabiti za svetlobno reklamo po vzorcu velikih mest. Dosedaj sta na Aleksandrovi cesti že dve plinski svetilki «adaptirani». Z eno priporoča mestna plinarna kuho s plinom, drugo pa je uredila tvrdka Bat'a za svojo reklamo. Temu vzgledu bodo sledile tudi še druge večje tvrdke, tako da bo Maribor v tem oziru dobil povsem velikomestno lice. —m Svečana otvoritev Trgovske akademije v Mariboru. Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila svečana otvoritev novoustanovljene TTgovske akademije v Mariboru. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki državnih oblasti, mestne občine in raznih gospodarskih korporacij in društev. Jutri prične reden pouk. Kot prolesorja sta dodeljena gg. Fran Mravljak in Gasparin, dosedaj profesorja na državni realki v Mariboru. Ove železniški nesreči Danes ob 10. dopoldne so pripeljali ▼ splošno bolnico v Ljubljani 451etnega kurjača državne železnice Mihaela KlemončiČa. Bil je težko poškodovan na glavi in obeli nogah. Kljub najhitrejši zdravniški puaoči in operaciji je Klemenčič po nekaj trenotkih v bolnici podlegel težkim ranam in umrl. Kakor nam javljajo, je kurjač Mihael Kle-menčič danes zjutraj vozil z osebnim vlakom štev. 612, ki odhaja iz Ljubljane proti Rakeku ob 6.13 zjutraj. Okoli 7.SO je vlak vozil med postajama Verd in Logatec. V neki večji zaseki je kurjač Mihael KlemenČiČ padel z lokomotive. Pri padcu se jo moČnD poškodoval na glavi, a lokomotiva mu je odre* zala obe nogi. Danes dopoldne so se razširile po mestu vesti o večji železniški nesreči pri Brezovici; vesti 60 se k sreči izkazale zopet za pretirane. O nesreči s»mo prejeli 6ledeče avtentično poročilo: Jernej K u S a r, 231etni progovni delavec iz Brezovice je bil okoli polnoči pripeljan v ljubljansko splošno bolnico. Povozil pa je vlak v bližini postajališča v Notranjih Goricah. Pri km 446.426 je opazil strojevodja tržaškega potniškega vlaka Stev. 625, ki prihaja v Ljubljano okrog 23, ležati nekega moškega na drugem železniškem tiru. Ko je potniški vlak privozil na postajališče Notranje Gorice, je o tem strojevodja takoj obvestil vodjo postajališča, ki je nato odšel po progi na kraj nesreče. Tam je našel v krvi in nezavestnega Jerneja Kuäarja. Prenesli so ga nato na postajališče ter ga s prihodnjim tovornim vlakom odpeljali v LJubljano. Iz vseh okolnosti je sklepati, da je Küster ja povozil vlak štev. 638. Odtrgal mu je levo roko v zapestju in mu prizadejal težke poškodbe po glavi. V bolnici je bil Jernej Kuster Be toliko pri zavesti, da je lahko povedal, k<1o je, nakar se je onesvestil vsled premočne iz-krvavitve. Vzroka nesreče ni mogel več povedati in zato še ni znan. K tej železniški nesreči smo naknadno prejeli obvestilo, da se je Jernej Kušar ponesrečil bolj v bližini postaje Preserje. Sprevodnik potniškega vlaka je pač obvestil čuvaja na postajališču v Notranjih Goricah, na kar je ta obvestil čuvaja na postajališču v Preserju. Od tu je šel čuvaj na progo do omenjenega mesta, kjer je našel Jerneja Ku-šarja. Ta je bil kot progovni delavec pride-Ijen progovnemu mojstru v Borovnici. Kako je ponesrečil, ni znano. Domnevajo, da je Bel Kušar po progi domov, a ga je prijel tovorni vlak. Orglarjeva smola Zapustil je notranjske gozdove, kjer je vse poletje ob dežju in sedaj ob lepem vremenu kuhal oglje. Slišal je, da je v Ljubljani velika razstava, kjer se vidijo lepi konji, kjer se slišijo razi. muzike in je mnogo lepe zabave. Ves* dan <=i je včeraj ogljar Jakob ogledoval lepo razstavo. Vse mu je bilo, kakor v raju. Dobil je proti večeru družba, v kateri je bila njegova bližnja rojakinja. Ta ga je vabljivo pozdravila: »Kaj tu dela?, ogljar?< Pozdravili so se in takoj zavili v oddelek, kjer se toči rujna kapljica. Pozneje so jo mahnili v mesto. Povsod je bil ogljar kavalir in radodaren plačnik. Ko jim je vince vzkipelo v glavi, so zjčeli še po Ljubljani prepevati in razgrajati. Glasna je bila tudi Ivanka. Pa je prišel mož postave in vso družbo odpeljal v hladne policijske zapore. Danes je ogljar spokorjen in skesan stal pred komisarjem, ki mu je kratko iu resno naznanil, kaj je enoči počel in da mora zato sedeti pet dni ali plačati. : Gospod, raje sedim, kakor plačamU -Dobro... Ogljar se je še nekoliko pomišljal, na kar je ponižno pristavil: >Pa raje plačami Kamor je šlo tele, naj gre še krava! Denar sem imel, da bi 6i kupil obleko, no sedaj bo treba zopet vso zimo garati I c ... Ogljar je zapustil policijo in jo takoj krenil s prvim vlakom proti notranjskim gozdovom, kjer bo gotovo melanholično razmišljal o dobrotah Ljubljane in nje razposajene družbe. Ogljar jeva rojakinja Ivanka pa je komisarju resolutno izjavila, da raje sedi šest dni v >pržonu<, kakor da bi plačala. In tako se je zgodilo ... Hfl SßiGSnO ZßlJO CÄni' Unoobi«kovalcev se predvaja ŠB [(flUßS v P°nellel!ek' holosalna barka polna šale In smeh* 44 Velikanske bombe smeha streljata COLOSSO in HAROLD LLOYD. Izven programa .Macan Marko" in krasna revija londonskega kabareta Piceadilly. Predstave točno ob. 4., pol 6., pol Ä. In 9* uri. — Opozarjamo Vas že seda, na naš jutrišnji oglas. Elitni Kino Matica, vodilni kino v Ljubljani «fr «5EO.VENSKI NAROD» dne a septembra 1926. btev 202 To in ono Drzen napad na avtomobil V soboto popoldne se jc peljal ru-aiunski lesni veletrgovec Leizner z avtomobilom iz Boržave proti Kizlibabi na Slovaškem. Z njim so se peljali trije rumunski častniki, rumunski vladni pre-iekt in dve dami Blizu rumunske meje so skočiH iz gozda štirje oboroženi razbojniki in ustavili avtomobil. Pobrali so potnikom vse. kar so imeli seboj. Poleg tega so jih še do nagega slekli in odnesli vso obleko. Nago družbo so potem med splošnim smehom izpustili. Pozneje so napadli in oropali na isti cesti še dva avtomobila. En avtomobil so pridržali in se odpeljali z njim proti Borza vi. Po opisu očividcev gre za razbojniško tolpo, ki jo vodi zloglasni tolovaj Nikolič, mož z zlatimi zobmi. Ta tolpa je izvršila v obmejnih krajih že nebroj drznih napadov in vlomov. Češkoslovaški in rumunski orožniki so tolovajem za petami. Pogreb Rudolfa Valentina Pretekli ponedeljek se je vršil v Newyorku pogreb umrlega filmskega igralca Rudolfa Valentina. Vse filmske znamenitosti, vsa gledališka elita in nepregledne množice newyorskega prebivalstva so izkazale pokojnemu zadnjo čast. Pogreba se je udeležilo posebno mnogo ženskega sveta, med katerim je bil Valentino najbolj čislan in priljubljen. Velika newyorska ulica Brodway po kateri se je pomikal žalni sprevod je bila polna radovednega občinstva. V tej ulici je bil Valentino nekoč zaposlen kot pomivalec kuhinjske posode. Tak je pač začetek karijere vseh znamenitih Američanov. Pokojnikovo truplo so prepeljali v St. Malachi Church. kjer se je vršila maša zadušnica. Pogreba sta se udeležili tudi dve" dami, ki sta igrali v Valentinovem življenju važno vlogo. Smrt znamenitega filmskega igralca ju je globoko potrla. Pola Negri, ki se je pred 6 meseci zaročila z Valentinom, je na ves glas plakala. ko so dvignili krsto v Campellovem pogrebnem zavodu na Colunibus Avenue in jo položili na i. rt vaški voz. Ko se je začel mrtvaški sprevod pomikati, je prikipela žalost filmske dive do vrhunca. Pola Negri je histerično zaplakala in omahnila v naročje svojih prijateljic. »Kako naj živim brez njega?« — je ponavljala venomer. »Nikogar več ne morem ljubiti. Bil mi ie vse na svetu.« V mrtvaškem sprevodu je bila tudi Valentinova prva žena Jeana Acker, s katero se je Valentinu na smrtni postelji pobotal. Tudi ona je ves čas histerično plakala. V cerkvi se je zbralo nad 500 ožjih Valentinovih prijateljev in prijateljic. Med njimi je bil Fairbanks, Pickfordova. Norma in Konstanca Tal-madgejeva ter mnogo drugih filmskih znamenitosti. Mary Pickfordova je neprestano tolažila Polo Negri. Po ulicah* kjer se je pomikal mrtvaški sprevod, je bila taka gnječa. da so morali mnogi radovedneži splezati na strehe in kan-delabre. Pred mrtvaškim vozom so peljali dva voza vencev, največ iz New-yorka. Hollywooda in San Frančiška. Krsta, v kateri je počivalo Valentinovo truplo, je bila dvojna — bronasta in srebrna. Za njo se je pomikalo nad 100 avtomobilov in kočij._ Pretep na veleeejmu ne bi pritegnil toliko gledalcev in občudovalcev, kakor razstavišče tvrdke DRAGO SCHWAB Ljubljana, ki je razstavila eksaktna, elegantna jesenska in zimska oblačila. Lasje in pamet Znani pregovor pravi: dolgi lasje, kratka pamet. Ta pregovor je veljal doslej kot nekaka samoobramba plešastih glav in omalovaževanje ženskega spola. Splošno je prevladovalo naziranje. da med lasmi in možganskimi funkcijami ni nobene vzročne zveze. Na zborovanju angleškega društva za pospeševanje znanosti v Oxfordu je dr. Gunther izjavil, da izpadajo ljudem lasje zato> ker so izgubili svoj pomen, od kar je bil odkrit ogenj. Prvotno so lasje ščitili glavo pred mrazom, ker pa je človek odkril ogenj, pri katerem se lahko greje, so lasje izgubili svoj glavni pomen in tako polagoma izpadajo. Vendar pa plešastim ljudem ni treba biti žal. da so izgubili lase. Zdravniki so namreč prepričani, da sledi izpadanju las porast možganov. Prof. Fleure se je dolgo bavil s problemom tako zvane ščitne žleze in ugotovil, da je rast las v tesni zvezi z delovanjem te žleze, ki se nahaja na sprednji strani grla pod Adamovim jabolkom. Ščitna žleza se v mladosti cesto razširi in sicer običajno pri ljudeh, čijih hrani primanjkuje joda. Epidemija razširjenja ščitne žleze (debel vrat) ima za posledico nazadovanje inteligence. Ta bolezen se pojavlja običajno pri ljudeh, ki žive visoko v gorah ali pa daleč od morja, tako. da njihovemu organizmu primanjkuje ioda. Ker pa porabijo lasje za svojo rast skoraj vse. kar producira ščitna žleza, ne more žleza izdelovati snovi, ki so potrebne za rast in delovanje možganov. Nasprotno si pa možgani znatno opomorejo, ako začno lasje izpadati. Zato je opažati pri plešastih ljudeh v splošnem večjo inteligenco kot pri ljudeh z dolgimi in gostimi lasmi. Izjeme so seveda povsod in tako imamo tudi plešaste glav s kratko pametjo. Truplo v zaboju V Manheimu so odkrili te dni strašen zločin. Neki hišni posestnik je dal pred dnevi šiloma odpreti stanovanje perice Hermine Hirt, ki je že delj časa ni bilo doma. Iz njenega stanovanja se je širil po hiši mrtvaški duh. Zlomili so ključavnico in našli v zaboju skrito truplo bančnega uradnika Palmera. ki je nedavno na zagoneten način izginil. Palmer je bil splošno znan kot vzoren rodbinski oče. Policija je perico Hirtovo kmalu izsledila in aretirala. Prvotno je policija mislila, da gre za roparski umor. toda nedotaknjeni denar v Palmerjevem žepu je pričal, da so bili motivi umora drugačni. O perici Hirtovi je bilo znano, da je skromna, tiha in marljiva ženska. Pozornost preiskovalnega sodnika je pa vzbudila neka druga okolnost. Pred petimi leti se je mudila Hirtova na levem bregu Rena, kjer se je seznanila z nekim maroškim vojakom in se strastno zaljubila vanj. Dotičnega vojaka so poslali pozneje v Maroko proti Abdelkrimu in ta nepričakovana ločitev je zadela mlado Nemko, kakor strela z jasnega. Te dni je Hirtova v Dortmundu izvedela, da so se maroški strelci vrnili v svoje prejšnje postojanke. Takoj je odšla v Mannheim, kjer je skušala prekoračiti Ren in najti svojega ljubimca. Policija je perico aretirala in odvedla v zapore okrajnega sodišča. Ko so jo hoteli drugo jutro zaslišati, so jo našli v celici obešeno. Kdo je zakrivil Palmerjevo smrt, ni znano. Zdravniški ogled njegovega trupla ni ugotovil nobenih znakov nasilne smrti. S sekiro ubila vlomilca V vasi Višni iirušov na Slovaškem je vlomil te dni neznan vlomilec v hišo kmeta Jana Jankovskega. Zlezel je ponoči skozi okno v vežo in odšel po prstih z izbo. kjer je spal kmet s svojo ženo Marijo. Kmet se je zbudil in planil iz postelje, da se prepriča, kdo je povzročil ropot. Tisti hip Ka je vlomilec udaril s sekiro dvakrat po glavi tako-da je Jankovski omahnil. Kljub silnim udarcem je planil na vlomilca in vnel se je boj na življenje in smrt. Ta čas se je zbudila tudi žena. Skočila je pred hišo in začela klicati na pomoč. Kmalu je I pribite] iz sosedne hiše njen brat Šte-j fan. Vrnila sta se v izbo in opazila, da bo Jankovski v boju z vlomilcem zdaj zdaj podlegel. V kritičnem trenutku je priskočil Štefan svaku na pomoč in udarii vlomilca po glavi. Toda vlomilec se je obupno branil in skušal pobegniti. Tedaj je pograbila razjarjena kmetica sekiro in ga udarila dvakrat po glavi. Vlomilec se je zgrudil na tla in omedlel. Kmalu so prihiteli napadenim sosedom na pomoč vaščani in odnesli onesvešče-nega vlomilca pred hišo. Tu se je mož zavedel in prosil vode. Nekateri vaščani so hoteli težko ranjenemu pomagati, toda razjarjena žena je zopet pograbila sekiro in hotela pianiti na vlomilca. Kmetje so jo hoteli zadržati. Iztrgala se jim je iz rok. zamahnila s sekiro in udarila vlomilca dvakrat na vso moč po glavi rekoč: »Evo, tu imaš vodo! Ubil si mi moža in zaslužil si smrt.« Vlomilec je bil takoj mrtev. Gospodarstvo Naša trgovinska bilanca v prvem polletju 1926 Aktivnost znaša 168 milijonov dinarjev. Po podatkih generalne direkcije carin je znašal naš uvoz v prvem polletju 1926 593.208 ton v vrednosti 7.770 milijonov papirnatih ali 345 milijonov zlatih Din. Celokupni izvoz je znašal v istem času 2 616.625 ton v vrednosti 3.938.000.000 papirnatih ali 359 milijonov zlatih Din tako, da je bila naša trgovinska bilanca v prvem polletju 1926 aktivna za 16S miljonov Din. Prvotno se je govorilo, da bo naša trgovinska bilanca letos pasivna. Ta bojazen je bila torej neutemeljena. Trgovinska bilanca za prvo polletje letošnjega leta je celo povolnejša kakor bilanca v lanskem letu, ko je bil naš uvoz radi napovedane nove carine izredno velik. Uvoz v drugem četrtletju letošnjega leta je znašal 323.742 ton v vrednosti 1.939.000.000 papirnatih ali 176.S00.0Ü0 zlatih Din. izvoz pa 1,503.000 ton v vrednosti 2.170.700.000 papirn. ali 197 milijonov zlatih Din. V II. čečtrl. je bil torej naš izvoz za 231.000.000 papirnatih ali 20,000.000 zlatih Din večji kot uvoz. Vzrok te relativno povoljne trgovinske bilance je v prvi vrsti dejstvo, da j'c bil naš uvoz letos po količini in vrednosti znatno manjši kot v istem času lanskega leta. V prvem polletju 1924 je znašal naš uvoz 501.120 ton v vrednosti -3.S19 miljonov Din. v prvem polletju 1925 — 801.483 ton v vrednosti 4.602.000.000. v prvem polletju 1926 pa 593.208 ton v vrednosti 3.770.000.000 Din. Letos je nazadoval uvoz materijala za predivo in sicer za 2.600.000 Din odnosno za okroglo 200 milijonov Din v primeri z istim časom lanskega leta. Uvoz bom-baževine je bil letos za 160 milijonov Din maniši kot lani. Znatno je nazado- val tudi uvoz kovin in kovinskih izdelkov, dalje železa, strojev električnih strojev in prevoznih sredstev. Povečal se je pa uvoz kemičnih izdelkov. V primeri z uvozom v drugem četrtletju lanskega leta se je zmanjšal uvoz letos za 171.97S ton v vrednosti 535.000.000 Din. —2 Uvoz otroških israi. V naši zunanji trgovini igrajo otroške igrače zelo važno vlogo. Jugoslavija je uvozila L 1920 ga 856.013 Din otroških igrač, 1. 1924 m 12^242.517 Din, lani pa celo za 15,257.490 Din. Ljudje pa neprestano tarnajo, da trpe pomanjkanje! —g Za uvoz našega tobaka. V vseslovenskem Kovopracov:iiku> je izšel značilen članek, ki zahteva, naj bi češkoslovaška tobačna režija upoštevala pri nakupu tobaka v prvi vrsti Jugoslavijo kot državo, ki igra v češkoslovaški zunanji ugo\ zelo važno vlogo. Čsl. tobačna režija rabi letno za 400 milijonov Kč tobaka, od tegi pa kupi v Jugoslaviji samo za 10 milijonov. Pisec članka naglasa, da je Jugoslavi i letos mnogo trpela od poplav in zato je dolžnost CSR, da ji vsaj z odkupom tobaka priskoči na pomoč. —g Izvoz sliv Do konca avgusta je znašal izvoz naših sliv v Avstrijo 2,152.7.^ kg, v Nemčijo 366049 kg. na Madžarsko 65.307 kg in na Češkoslovaško 419.084 k z. Šlager! Šlager! Lya Mara Harry Liedtke Na lepem plavem Dunavu pride! ELITNI KINO MATICA M Nosnic E najbolfšcnaj-trpcžnejse^ zato najcenejše Znižane cene za dvokolesa Tribuna, Siyria, Frera, Bianchi, Champion, motorje Frera vsakovrstna modeli, otroške vozičke od najpriprostejših do najfinejših, holender je več vrst. - Engro-endetai Prodaja na obroke, ceniki franko. 25« Razstavljeno na pokrajinski razsta : „TRiBUNA" F.B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta 4. so GRITZNER in šivalni stroji za obrt, dom lflfin QFTFI |HT lillhllUlH Pouk šiva" in industrijo. JUilr rLlLLIllL, LjUUijuU*. nja in umetnega vezenja brezp ačen. Najnižje cene! Tudi n obroke! RADIO anarate in sestavne dele ima v zalog- FRANC BAR, Ljubljane, Cankarevu nabrežje štev. 5 H ! ! Nova učinkovitost harmonik! S S inppriririi umu im-pT) Natančno! Patent! "tttT« j |iti m j ii j j nm" Novosti Ceno i ammmi 11 er Svetovnoslavna LUBflS harmonika najnovejše izvršitve In konstrukcije. Klaviatura! Lasten patent, precizna, lahka in neprodušna konstrukcija Glasovni stavek i Najnovejša ltalico mensura z velikimi švedsk mi jeklenim, fezički in posebno širokim nalogom. Najmočnejši helikoüski basi. Okovi i Močna novosrebrna pločevina, gravirana in ponikljana na najnovejš način, zelo elegantno. Delo In Izvršitev i Za najtočnejše in najboljše delo jamči že dolga leta naše ime, ker delamo z najbolje izšolanimi delavci. Cene zaradi najmodernejše oprave in najbolj delotvornih strojev ter spričo racionalnega dela lahko daleč znižamo, pa še dobavimo prvovrstni Instrument 3 vrstna 2 glasna Din 1840*—, 3 glasna Din 1920*—, 4 . 2 . . 2080-—. 3 . . 2160-—, Kranjska 3 . 2 . . 2000-—, 3 . . 2300—, Kromatlčna uglašena harmonika 43 tipk . 2200'—. Ne dajte od malih izdelovalcev vplivati nase ter kupujte samo pri preizkušenem strokovnjaku. Cenovnlke s slikam! dobite, ako pošljete 10 dinarjev v papirju ali znamkah pri največji avstrijski izdelovatnici harmonik H FRANZ LUBAS & SOHN. Klagenfurt W St. Veiterstrasse 36. F 2320 Skladiščnik vojaščine prost, izučen v špecerijski trgovini, išče službo; gre tudi na dc* želo. — Ponudbe pod «cSkladiscnik 2529»» na upravo «Slov. Naroda». Stare kovine vseh vrst plača najbolje S t r z a 1 k o v s k v, Za greb, Meduličeva ul. 20 Ključavničarski pomočnik mlad, močan, vešč slo« venskega in nemškega jezika — išče stalno službo; gre tudi na de* želo. — Ponudbe pod «Marl j i v/2564» na upra^ vo «Slov. Naroda». Maserka, dobro izvežbana z več« letnimi spričevali išče mesta maserke v kakš* nem sanatoriju. — Po* nudbe pod «Maserka 2561» na upravo «Slov. Naroda». ocooc3DODLnjLinDnDaurjna □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ »op manufalttoroa trgovina perilo za gospode ta dem* Blago dobro, cene nizke Sv. Petra cesta 20 □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Vojni invalid prosi za kakšno lahko službo — za slugo ali kaj sličnega. Sem brez sorodnikov in brez vsa» ke službe. — Ponudbe pod «Ubog/2557» na upr. «Slov. Naroda». BABIC Ljubljana •ÖVORSKK Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Ouaaiska cesta 15 in Gosposvetsk* < (dvorišče kavarne .Evropa"! Se priporoča. — izvršite\ točna, cene zmerne rs-i Starejšega in dobro vpeljanega polnilni za Slovenijo Išče Prva Jugoslovanska Tvornlca Mara-šklna I Mkera BUZOLIC a Co., SPLIT. Ponudbe, reference in orep se spričeval vposlati do 20. t. m. Priporoča se samska konfekcija ln modni atelje L. Mikuš Mestni trg štev* 15 Tvornlca dežnikov, zaloga izprehajainih palic Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: I. Marchiciti, trgovina .7 usnjem. Ljubljana, Sv Petra cesta 30. 128/1 Najnovejša ep obalni izum petrolojska plinska &vetil]ka, ,fllDfl* z jjng žarnice 200-500 sveč muci Krasna bele *ui Neznatna po-taba petroleja SveJ kakor elektrika I „AI D A" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostiInic. šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. t,Al DA*« je prikladna za najmanjše m največje prostore — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična 'irma Mestni trg 14 Ljubljana Pod Trančo 2 Paviljon »H« št. 455 . -ädio- special....... i aparate in posamezne dele priporoč. Ivan Bogataf, Ljubljana konces. elektrotehnično podjetje za visoko in nizko napetost. uoi^gresni trg štev 19. poleg nunsko cerkve. Telefon št. 3. Ha sejmu Radio - paviljon. B m 05 s m « SVARC i drug ZAGREB Preradovičevo ulic* — Iščemo zaupne zastopnike — Zahtevajte tako: prospekte' -i flateča. V Mariboru (Magdalensko predmestje) Kralja Petra trg se oddajo v najem I prostorni trgooskl lokali z skladiščem in kletjo ob dr. Verstovškovi ulici proti Koroškemu kolodvoru pa 4uellka skladlSCa s kletjo Pojasnila (ustmena in pismena) daje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršck. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani EW