LJUBLJANA, APRIL 1982 DELAVCI IN DELAVKE DINOSA! ČESTITAMO VAM K TREM PRAZNIKOM 27. APRILU 1. MAJU IN 9. MAJU DNEVU OF PRAZNIKU DELA IN DNEVU OSVOBODITVE 198337 LETO XXI. St. 4-109 DINOS LIODIIANA S.KONGRESU ZKS Komunisti naših osnovnih organizacij, ki se ukvarjamo z zbiranjem, pripravo in predelavo odpadnih surovin v sekundarne, pozdravljamo 9. kongres ZKS. Ob tej priliki ponovno in odgovorno sprejemamo obveznosti, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem programu razvoja naše delo i/ne organizacije. Sporočamo, da bomo še doslednejši opravljali svoje delo, da bi tako zagotovili naši bazični in predelovalni industriji čim več surovin. Kongresni dokumenti so nam napotilo za naše delo. Zavedamo se, da je njihova uresničitev odvisna od naše delovne zavzetosti. Ljubljana, 15.4.1982 Člani Z K DO Dinos IZHODIŠČE KONGRESA V POČASTITEV 9. KONGRESA ZKS IN 12. KONGRESA ZKJ: Zavedamo se, da so domače in mednarodne ekonomske razmere zaostrene in da se socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi na osnovah družbene lastnine in socialistične samoupravne demokracije še vedno spopadajo s težnjami zasebno in skupinsko lastniškega zapiranja ter egoizma in z administrativno centralistično logiko urejanja gospodarstva ter vseh drugih vprašanj, tako tudi zahtevnih mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Ne glede na to, da je samoupravljanje postalo celovit družbeni sistem odnosov in odločanja v naši družbi, pa opisana dejstva še vedno dopuščajo manevrski- prostor, za protisamoupravno ravnanje in za hitre ukrepe mimo delegatskih klopi. Hkrati s tem pa se z vsako tako potezo še bolj utrjuje množično zavestno spoznanje, da družbenih protislovij ne moremo reševati z etatistično močno roko in njenimi podaljški, ampak se moramo tudi reševanja najtežjih problemov lotevati na samoupraven način in z uveljavljanjem socialistične demokracije, v kateri delovni ljudje neposredno in suvereno odločajo. Za tako pot imamo vse objektivne pogoje in veliko osveščenost ljudi, ki o drugačnih alternativah sploh ne razmišljajo, ker so se že večkrat plebiscitarno odločili za socialistično samoupravljanje in vse druge stalnice našega razvoja. To je pred kratkim na zelo jasen način potrdila udeležba na volitvah članov delegacij za naš delegatski skupščinski sistem. Biia je dostojen odgovor delovnih ljudi vsem, ki dvomijo v moč socialističnega samoupravljanja, obenem pa je za vse socialistične družbene sile tudi velika obveznost, da nepretrgano utrjujemo in krepimo njegovo učinkovitost. Je tudi ponoven dokaz, da je potrebno neprestano zaupati v široko fronto družbene akcije. Ljudje so tisti, ki spreminjajo ideje v dejanja in s svojim delom in ravnanji so zagotovilo, da je postala socialistična osveščenost v razmerju družbenih sil pri nas prevladujoča. Ta poganja vse naše sile v pravo smer, v tem pa je tudi eno od sporočil tiste zgodovinske noči na Čebinah, ki je zaupala v neizčrpno ustvarjalno in revolucionarno moč ljudskih množic. „DELO" 10.4.82 9. KONGRES ZKS PREDSEDNIK CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE ANDREJ MARINC SEKRETAR PREDSEDSTVA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE 0 9. KONGRESU ZKS bomo še pisali v majski MIHA RAVNIK številki našega glasila. ODPADNA GUMA POSTAJA UPORABEN ODPADEK Kemija je v zadnjih tridesetih letih odkrila ogromno število substanc, ki so močno spremenile način življenja človeka. Samo pomislimo na plastične mase, umetna gnojila itd. Žal pa se je raziskava substance ustavila v tistem trenutku, ko je dobila uporabno vrednost. Samo v manjši meri (zdravila) so raziskave potekale tudi v smeri raziskovanja možnih vplivov stotisoče ton proizvedenih raznih substanc na človeka, njegove potomce in na okolje v katerem živimo. Kot tipičen primer lahko omenimo radioaktivne elemente in izotope nekih elementov, ki predstavljajo nakopičeno potencialno nevarnost in, ki grozi uničiti kar je živega na zemlji. Tudi odpadna guma je substanca, ki še ni raziskana v tolikšni meri, da bi poznali postopke, s katerimi bi jo ponovno, s ceneno tehnologijo uporabljali za kakršen koli proizvod. Letno nastaja v Jugoslaviji preko 200.000 ton odpadne gume; kot stranski proizvod v gumarski ali drugi predelovalni industriji in kot iztrošeni avtoplašči, zračnice in podobno. Za SR Slovenijo je ocenjena količina 25.000 ton. Vsa ta odpadna guma do danes ni imela ponovne uporabne vrednosti kot vložek za neki drugi proizvod ali energijo. Predstavljala je odpadek, ki je zadal komunalnim organizacijam veliko skrbi. Poznani so vžigi na komunalnih odlagališčih, oblaki saj, ki pri tem nastajajo, odvraten dolgotrajen smrad in podobno. Odsluženi avtoplašči na komunalnih deponijah predstavljajo idealen prostor za razmnoževanje vseh vrst glodalcev, predvsem sive podgane. Torej navlaka, ki je odgovornim in neodgovornim povzročala „sive lase". V bodoče temu ne bo več tako! Skupni napori cementarne iz Anhovega in Dinosa rešujejo več-desetletni ekološki problem. Cementarna je po letu in pol poizkusov razvila tehnologijo zamenjave kurilnega olja in plina v primarnem kurjenju z odpadno tjumo. Z njo lahko nadomesti do 30 % goriv. Sežig teh odpadkov je trenutno najboljša rešitev. Ker je sklenjen začasen dogovor, odpadno gumo v manjših količinah že pošiljamo v sežig. Sporazum, ki bo opredelil obveznosti in pra- vice cementarne in zbiralcev v skupnem nastopu na trgu, ovrednotil vloženo delo podpisnic in morda opredelil tudi združevanje dela in sredstev je tudi že v pripravi. Primerna porazdelitev pridobljene nove vrednosti med podpisnice, pa bo še kako vplivala na končne rezultate. Nadaljnja poteza je na Dinosu. Organizirati se moramo tako, da bomo letno zajeli vsaj 10.000 ton odpadne gume. S tem bomo skupno s cementarno prihranili ostali industriji 5.000 ton mazuta, oz. 10% manjkajočih količin tekočih goriv v energetski bilanci SRS za leto 1982. Odgovornost je resnično velika! Neodpustljiv je morebiten neodgovoren pristop, premajhna angažiranost, počasnost, zavlačevanje ali celo zavračanje naloge. Kar naj- hitreje se bomo morali povezati s transportnimi organizacijami, vulkanizerji, gumarsko in drugo industrijo, ki predeluje gumo, komunalnimi organizacijami in drugimi, pri katerih nastajajo odpadki gume. Takoj moramo pristopiti k investiranju v opremo za zajemanje in pripravo vložka. Seveda v letih 1982—1983 še ne bomo zajeli vseh odpadkov gume, ker še ne bomo primerno opremljeni — vendar bomo lahko zajeli pretežni del. Zavedati se moramo, da v tem trenutku odpiramo novo poglavje v 35-letni zgodovini zajemanja uporabnih odpadkov. In še nekaj. Onesnaževanja zraka v bližnji ali daljnji okolici cementarne, zaradi sežiga gume ni. Ing. Rafael Kravcar OBČINSKA KONFERENCA ZK Dne 4. marca 1982 je bila programska volilna konferenca ZK Ljubljana—Bežigrad. Od 293 delegatov se jo je udeležilo 273 in 12 gostov, med katerimi sta bila, član CK ZKS, France Štiglic in predsednik mestne konference ZK, Marjan Orožen. Tudi naša osnovna organizacija ZK je imela na tej konferenci svojega delegata. Na njej je razpravljal o delu članov ZK in njihovem izmikanju pri prevzemanju dolžnosti in odgovornosti ter o tem, da so nekateri člani samo sopotniki, ker niso aktivni niti v delovni organizaciji, niti v krajevni skupnosti. Na pobudo Občinske konference ZKS Ljubljana-Beži-grad je bil dne 9. aprila 1982, organiziran celodnevni seminar za novoizvoljene sekretarje OOZK. Razprava je pokazala na določene probleme in rešitve pri nadaljnem delu, usposabljanju članov, pri stabilizacijskih prizadevanjih in po-družbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Konferenci in njenim organom je dala usmeritev za nadaljnje delo, pa tudi napotke, kaj napraviti s tistimi člani, ki so to le po članski izkaznici. Novi predsednik občinske konference ZK Ljubljana— Bežigrad je DRAGO PLE-ŠKO, ponovno pa je bil izvoljen za sekretarja konference, MARJAN MALEŠIČ. Franc Gogala Seminarja sva se udeležila Lela Jovičevič, sekretarka OOZK DINOS DSS in Miha Srakar, sekretar OOZK DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin. Na seminarju je bilo obravnavanih več tem in sicer: — Vloga OOZK pri uresničevanju kongresnih dokumentov — Delovanje komunistov v političnem sistemu — Vpliv narodne situacije na družbenopolitične razmere pri nas — Aktualne naloge ZK v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Po razpravi o tem so zadolžili Dinosovo strokovno službo, da pripravi predlog za takšno spremembo in dopolnitev omenjenega pravilnika, da bo upoštevan odnos do dela in delo v samoupravnih ter političnih organizacijah. Pravtako so strokovno Občinska konferenca je zagotovila zelo dobre predavatelje. Predavali so nam: Majda Gaspari, Franc Šetinc, Jože Smole in Franc Tav-čar-Rok. Seminar je bil zelo uspešen tudi zato, ker je bilo poleg predavanjem dan povdarek tudi razpravi, ki je v popolnosti uspela. Takih seminarjev si želimo še več. službo zadolžili, da pripravi predlog za sklic srečanja članov združenj borcev NOV, aktivnih delavcev in Dinoso-vih upokojencev. Člani izvršnega odbora so nadalje razpravljali o tem, kdo naj bi bil v izvršnemu odboru konference sindikata v naslednjem mandatnem obdobju in se izrekli za to, da bi v njem večji del ostali dosedanji člani, predsednik pa, da naj bi1 bil še naprej Alojz Založnik. Še pred tem so razpravljali o delovnem načrtu konference za leto 1982. Strinjali so se, da mora načrt zajeti skrb za boljše nagrajevanje po delu pziroma po rezultatih in kvaliteti dela, aktivnosti v zvezi s pripravami na konkrese družbenopolitičnih organizacij, naloge, ki izhajajo iz zaključkov 3. kongresa samourpavljalcev in 3. konference sindikata ter skrb za dosledno izvajanje gospodarske stabilizacije. Spregovorili so tudi-o tem, kakšne so bile priprave in kako so v Dinosu potekale Dinosovci na smučeh v Kamniških planinah CELODNEVNI SEMINAR SEKRETARJEV ZK SINDIKALNA AKTIVNOST Sredi druge polovice meseca marca letos je bila redna seja izvršnega odbora konference sindikata DO DINOS. Na njej so potrdili zapisnik decembrske seje in ugotovili, da dva sklepa nista izvršena. Eden zadeva spremembo pravilnika o podeljevanju zlate značke delovne organizacije, drugi pa srečanje tistih naših delavcev in delavk, ki so člani združenj borcev NOV. nedavne delegatske volitve. Strinjali so se, da je bila kadrovska priprava v redu in volilna udeležba dobra ter sklenili, da je treba novoizvoljenim delegatom vsestransko pomagati, zlasti pa, da je treba pomagati delegatom v tistih delovnih enotah, ki niso volile delegacij, ker vsi delavci, zato, ker jih je manj kot 30, opravljajo delegatske dolžnosti. Predlagali so tudi spre-membno in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, zaradi regresov, dnevnic, kilometrin in jubilejnih nagrad. Njihov zadnji sklep pa je bil, da je treba Boris Kidrič Sedemdeseti rojstni dan je minil 10. aprila, sedemdeseti rojstni dan moža, katerega prispevek k narodovemu prebujenju, boju in zmagi nenehno znova ugotavljamo in katerega življenje in delo sta najtesneje povezovala teorijo s prakso. Nikoli malodušen, vedno poln življenja in spodbudnih besed tovarišem je znal oceniti, kdaj je Čas za akcijo, kdaj je treba delovati ilegalno in kdaj se glasno ter z vsemi sredstvi sredi naroda podati v boj za zmago revolucije in za zmago nad okupatorjem. Njegova revolucionarna predvojna pot in vojna izkušnja sta mu dajali osnovo za nepretrgano delo v razvoju nove Jugoslavije, za nove partijske naloge in nova snovanja, ki jih je pretrgala neozdravljiva bolezen in končno - smrt. Včasih pravimo, da ni nihče nenadomestljiv, vendar so na revolucionarnih poteh narodov, in tako tudi slovenskega, ljudje, revolucionarji, ki za sabo puščajo vrzeli. Takšno vrzel je zapustil Kidrič, pa Kardelj, Ziherl, Bebler... Vendar je njegov in njegovih tovarišev prispevek, ki nam je ostal, tako velik, da iz njega še vedno lahko črpamo pobude in usmeritve. opozoriti osnovne sindi- vijo, kdo bi zaslužil državno kalne organizacije, da ugoto- odlikovanje. PRIZNANJE samo za dobro delo Konferenca sindikata DO DINOS Ljubljana je na dveh sejah obravnavala odnos do podeljevanja zlatih značk Dinosa zaslužnim delavcem. Pravilno je ugotovila, da je treba uveljaviti načelo, da mora biti priznanje vezano tudi na delovno uspešnost in ne samo na delovno dobo. Ko je predsednik ocenjeval uspešnost dela konference je ugotovil, da se takšna stališča še ne upošteva, zato je bila zadolžena strokovna služba, da pripravi predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o podeljevanju zlate značke delovne organizacije. Pri pripravi predloga za spremembo pravilnika pa se je ugotovilo, da so določila pravilnika, ki je bil sprejet leta 1956, dobra in da se le izvajala niso. let delovne dobe obravnavati zaradi dodelitve zlate značke, toda določilo, da je potrebno za vsak primer napisati predlog ni bilo črtano. V 3. členu je namreč določeno, da morajo biti vsi predlogi obrazloženi. Navedena so tudi merila po katerih je treba predlog preizkusiti. Na prvem mestu je treba oceniti odnos do dela, rezultate dela in uspeh. Nadalje: delo v samoupravnih organih in političnih organizacijah delovne organizacije in družbenopolitični skupnosti, odnos do članov kolektiva, prizadevnost in skrb za njihovo usposabljanje itd. Oceniti se mora tudi druge posebnosti iz katerih je mogoče ugotoviti razlog za podelitev značke. na taki obravnavi navzočih najmanj 75 % članov delavskega sveta, torej posebna večina. Za sklep o podelitvi pa mora glasovati večina navzočih. Iz tega torej jasno izhaja, da je bilo stališče konference sindikata popolnoma pravilno in da se pri dodeljevanju teh priznanj ni spoštovalo vseh določil pravilnika. Po pravilniku je za podelitev priznanja merilo delo, to pa Ie tudi v skladu z določili zakona o združenem delu in z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, v katerem piše, da naj bodo priznanja tudi odraz nagrajevanja po delu. Vsebinsko torej naš pravilnik o podeljevanju zlate značke ni potrebno v ničemer spreminjati. Na kraju naj ugotovimo še to, da je do polemike in razprav o znački prišlo samo zato, ker smo pozabili katero določilo pravilnika smo spremenili oziroma dopolnili. Razprava o tem vprašanju znotraj naše konference sindikata in tudi sicer, med delavci, je odločilno prispeva- la, da bo odslej . vprašanje podeljevanja primernega priznanja našim delavcem in delavkam, takim, ki so lahko drugim za vzgled glede pripadnosti delovni organizaciji, z delom v svoji delovni enoti, v medsebojnih odnosih, v poslovni aktivnosti in uspešnosti, v delegatski ter družbenopolitični aktivnosti v skladu s sposobnostjo in znanjem rešeno. Razprava je pripomogla, da smo ugotovili napako pri našem delu, pripomogla pa bo tudi, da v prihodnosti naj-brže takih napak ne bomo več delali. In še to. Tudi ta primer nam pove, da lahko to, kar objavimo v našem glasilu, pripomore k rešitvi. POPRAVEK V prejšnji, stoosmi, številki našega glasila se nam je v prispevek, ki je objavljen na prvi strani, vrinila napaka. V letu 1981 smo 175 tisoč ton prodali, ne zbrali, kot tam piše. Zbrali smo jih 179 tisoč ton, to pa je 6 % več kot preteklo leto in ne 2 %, kot tam piše. V letu 1971 je bil pravilnik dopolnjen z določili, da je treba vse, ki so dopolnili 25 O vseh teh predlogih mora odločati in sklepati delavski . svet s pogojem, da mora biti SINDIKALNEGA ODBORA V TO BOHOVA SEJA OBČINSKEGA PO SEJI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA—BEŽIGRAD V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI PRED 13. MESECI JE BILA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI PRED 5. MESECI DRUGA SEJA NEKEGA OBČINSKEGA ORGANA. TO JE GOTOVO NEKAJ, KAR JE VREDNO ZABELEŽITI TUDI V NAŠEM GLASILU, SAJ LAHKO REČEMO, DAJE BIL TO DRUGI PRIMER V ZGODOVINI DINOSA. Tl DVE SEJI PA NAM TUDI PRIČATA, DA JE NAŠA DEJAVNOST PO MNOGIH LETIH ZAPOSTAVLJANJA POSTALA ZELO POMEMBNA GOSPODARSKA VEJA. Druga seja v naših prostorih je bila seja občinskega odbora sindikata delavcev obrti občine Maribor—Tabor. Tako, kot je bila na seji Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana—Bežigrad, ob polnoštevilni udeležbi vseh članov sveta, na dnevnem redu dejavnost in prihodnost naše delovne organizacije, tako je bila v TO Bohova na dnevnem redu dejavnost in prihodnost TO Bohova, v okviru TOZD RET. Na seji v Ljubljani je Izvršnemu svetu dal izčrpno poročilo direktor delovne organizacije, dipl.oec. Vladimir Kralj, na seji v Bohovi pa direktor TOZD RET, dipl. ing. Stanislav Pesjak. Ko sem se o seji v Bohovi pogovarjal z nekaterimi, ki so se seje udeležili, sem si ustvaril svojo predstavo o tem, kako je potekala. Zlasti sem si potek ali vsaj začetek lahko predstavljal potem, ko sem prišel v TO Bohova, da bi intervjuval delavko Gabri jelo Ačko, trgalko na trgal-nem stroju, ki je bila članica občinskega odbora sindikata delavcev obrti občine Maribor—Tabor.. Bil je mračen, vetroven dan in veter je dvigoval v zrak tekstilni prah, ki se mu v nobenem tekstilnem obratu ne morejo izogniti. Mogoče je kaj podobnega doživel tudi predsednik občinskega odbora sindikata delavcev obrti iz Maribora, Martin Muršič, ki je po poklicu avtoklepar, zaposlen pri Agroservisu v Mariboru. Na seji so namreč njegove uvodne besede izražale nezadovoljstvo z delovnimi pogoji v TO Bohova. Kasneje, ko so se v razpravo vključili tudi drugi, zlasti Stanislav Pesjak, ki je pojasnil vzroke stanja obrata glede na dejav- nost, ki jo opravlja, osvetlil delovne pogoje tekstilne stroke sploh in orisal načrte razvoja tega obrata in našega tekstilnega tozda, vse skupaj ni več izgledalo tako hudo. Konstruktivnost razprave pa je razvidna tudi iz zapisnika te seje, ki mi ga je pokazala Ačkova in ki ga tu objavljamo v celoti. Objavljamo pa tudi problematiko razvoja TO Bohova, ki jo je Ačkova prebrala na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta občine Maribor—Tabor. INTERVJU Z GABRIJELO AČKOVO Gabrijela živi blizu Hoč. K nam, v TO Bohova, je prišla kmalu po končani osnovni šoli, 13. julija 1959. leta. Vendar, ves čas ni delala v tem obratu. Leta 1961 je bila nekakšna kriza in obrat je imel preveč delavk. Tedaj jih je bilo 6 premeščenih na naše skladišče v Mariboru, ki je bilo tedaj še v Dravski ulici. V TO Bohova se je vrnila leta 1973 in postala trgalka na trgalnem stroju tekstilnih regeneratov, kar je še danes. Tekstilni odpadki v srednjem skladišču TO Bohova Gabrijala Ačko je napravila tudi mariborski šestmesečni politični tečaj, bila je in še je član dinosovih delavskih svetov in sindikalna funkcionarka. Na moja vprašanja o tem je takole odgovarjala: dobrega pregleda nad vsemi. Sedanji odbor v občini Maribor—Tabor, kamor mi spadamo, pa sestavljajo delegati enajstih obrtnih organizacij in zato se lahko poglobi v problematiko vsake članice. Občinski odbor sindikata delavcev obrti občine Maribor—Tabor je začel z delom lansko leto. Se spominjaš, kako ste začeli? Ali smo imeli svojega delegata v tem odboru tudi preje, ko je bil Maribor še enovita občina? GABRIJELA AČKO Kolikokrat so te delavke izvolile za delegatko v delavski svet? Članica delavskega sveta sem bila že, ko je bil Dinos še enovita delovna organizacija. V DS TOZD RET pa sem bila dva mandata. Tudi sedaj sem članica DS delovne organizacije. Se spominjaš kdaj si začela delati v sindikalni organizaciji? Pred štirimi leti in sicer kot predsednica Izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije TO Bohova. Tudi to funkcijo sem opravljala dva mandata. Preteklo leto, ko seje Maribor podelil na 6 občin pa me je naš Izvršni odbor izvolil za delegatko občinskega odbora sindikata delavcev obrti, občine Mari-bor-Tabor. Tudi. Ne vem zagotovo kdo je zastopal naš obrat, mislim pa, da je bil takrat naš delegat tovariš Založnik, vodja našega obrata. Tisti odbor je zastopal 32 obrtnih organizacij, zato ni mogel imeti Zaradi pomanjkanja pokritega skladiščnega prostora so vrednejši tekstilni odpadki vskla-diščeni tudi tako Prva seja odbora je bila 16. maja 1981. Na njej je odbor sprejel program dela in v njem tudi to, da bo imel seje vsakokrat v drugi obrtni organizaciji. Seja pri nas, v Bohovi, je bila peta po redu. Pred njo smo imeli seje v Agroservisu, v Avtoobnovi, v Bodočnosti in v Gumami. Peta seja je bila pri nas, šesta, ki je bila 19. marca 1982, pa je bila v prostorih občinskega sindikalnega sve ta občine Maribor—Tabor oziroma v delovni organizaciji TIMO. KRISTINA BREZNAR (levo) in CURIČ SLAVKA pri stroju za izdelavo čistilne bombaževine Je bilo kaj posebnega, da ste prenehali z obiski v obrtnih organizacijah? Ne. Najprej smo imeli sejo odbora, ob osmih, ob dese- tih pa smo šli na plenarno sejo občinskega sindikalnega sveta, v delovno organizacijo TIMO. Na tej seji sta poročala o delu dva odbora ob-(nadaljevanje na str. 8) GABRIJELA AČKO pri polaganju tekstilnih odpadkov na dolagalno mizo trgalnega stroja (nadaljevanje s str. 7) činskega sindikalnega sveta, udeležil pa se jo je tudi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev obrti. Na tej seji sem tudi jaz prebrala poročilo, ki je imelo naslov PROBLEMATIKA RAZVOJA DINOS TOZD REGENERACIJA TEKSTILA - TEKSTILNI OBRAT BOHOVA. To problematiko je napisal vodja našega obrata, Alojz Založnik. Ali je tovariš Založnik to problematiko napisal prav za to priliko? Da. Nekaj dni preje, je namreč sem, v obrat, prišel predsednik občinskega odbora sindikata delavcev obrti, Martin Muršič in zaprosil poročilo o naši problematiki. Pomudiva se še malo na 5. seji, ki je bila v našem obratu. So prišli vsi člani odbora? Ne, niso. Sem v Bohovo je malo daleč in še vreme ni bilo lepo. Poleg predsednika odbora sta bila še dva člana in jaz. Prišla je tudi sekretarka občinskega sindikalnega sveta občine Maribor— Tabor. Od naših so bili na seji: direktor našega tozda, sekretarka osnovne organizacije ZK in predsednik DS TOZD RET. Ali imate osnovno organizacijo ZK skupno s člani ZK poslovalnice Maribor, TOZD ROS? Koliko članov ZK vas je vseh skupaj? Da, skupaj. Mislim, da nas je vseh skupaj enajst. O čem vse ste razpravljali na seji odbora, ki je bila v tem obratu? O vsem. O delovnih pogojih. O razvoju in problematiki razvoja itn. Razvoj je razložil tovariš Pesjak. Sicer pa seja ni bila v našem obratu zaradi kakšnega posebnega vzroka, temveč zato, ker je bila programirana v delovnem načrtu odbora. Ste sprejeli kakšne posebne zaključke? Posebne ne. Ugotovili smo, da so delovni pogoji težki in da se moramo vsi potruditi, da se bodo izboljšali. To je prišlo tudi v zapisnik. Si zdaj še članica tega odbora? Trenutno sem še, toda naprej ne bi bila več rada. Je le prenaporno. Delam na izmene, seje odbora pa so vedno popoldne. Kako se počutiš v tem odboru? Bolj tako. Drugi člani imajo višjo izobrazbo in le jaz sem delavka iz neposredne proizvodnje. V začetku sem bolj poslušala, potem pa sem se začela tudi jaz oglašati. Kako pa so potekale seje odbora v drugih, obrtnih obratih? So bile podobne tej, pri nas? Najbolj živahno je bilo v Agroservisu, kjer je zaposlen predsednik odbora, Martin Marušič. Tisti seji je prisostvovalo tudi veliko vodilni, ki so zelo razgreto razpravljali. Gabrijela! Ti si opravila tudi polletno politično šolo. Kakšna je bila in kdaj je bila? To je bila občinska politična šola ZK Maribor. Trajala je 6 mesecev, od oktobra do aprila, leta 1978/79. Pouk smo imeli dvakrat na teden, vsak ponedeljek in sredo po 4 ure in vedno popoldan. Kadar sem imela popoldansko izmeno, sva si z eno delavko, ki je imela dopoldansko izmeno, prve tri dni v tednu zamenjali. Ste po končani šoli delali kakšne izpite? Napisati smo morali seminarsko nalogo. Na razpolago so nam dali več tem, katere smo obravnavali v šoli. Jaz sem si izbrala temo: delavska kontrola. Študija je morala biti dolga 5 tipkanih strani. Kakšno oceno si dobila za svojo nalogo? Štiri. Kje imaš tisto nalogo? Bi jo dala, da bi jo v nekaj nadaljevanjih objavili v našem glasilu? Nalogo imam spravljeno doma. Sicer pa je to temo izbrala tudi tovarišica Repu-šičeva iz poslovalnice Maribor, ki je tudi takrat hodila v to šolo. Sta nalogi prepisali druga od druge? Ne, sploh ne! Koliko predmetov ste obdelali v tisti šoli? Pouk se ni delil na predmete, ampak na teme. Ne vem več, koliko je bilo vseh tem. Malo že ne. Ene teh tem so bile na primer: osnove marxsizma, leninizma, socializma itn. Je bilo težko? Skraja zelo. V to šolo bi morali iti pravzaprav taki, ki že ii ia'o nekaj podlage, nekaj pc li ičnega znanja. A i ti je ta politična šola kaj pomagala pri tvojem sindikalnem delu? Takšne šole so zelo dobra stvar. Dajo podlago za nadaljnje delo. Najin intervju gre h kraju. Bi hotela povedati še to, kako se počutiš in kakšno je tvoje delo pri trgalniku? Težko je in prašno. Naši stroji so stari, materiali, ki jih predelujemo pa vse manj kvalitetni. Vse to otežkoča že itak težko delo. Zmoremo ga zato, ker smo se ga navadile, toda vse si želimo boljših strojev in prostorov. Intervjuval Stane Koman PROBLEMATIKA TOZD RAZVOJA DINOS TEKSTILA TO BOHOVA Obrat za regeneracijo tekstilnih odpadkov na Bohovi se je razvil iz privatnega obrtniškega zbiranja tekstilnih sekundarnih surovin, ki je leta 1945 postal obrat DINOS Ljubljana. Leta 1977 se je obrat na Bohovi, skupaj z obratom v Ljubljani, samoupravno organiziral v TOZD RET DINOS. V naši TOZD Regeneracija tekstila odkupujemo, zbiramo, sortiramo in predelujemo tekstilne odpadke v sekundarne surovine. V tekstilnem obratu Bohova, od skupnih 2800 ton letno, predelamo cca 1400 ton do 1500 ton. Ostalo, cca 250 ton, pa presortiramo in vračamo direktno ali preko posrednikov v tekstilne tovarne za ponovno uporabo. Odkar smo se organizirali v TOZD, smo povečali količino predelanih odpadkov za tretjino. Povečana proizvodnja zahteva večja investicijska vlaganja, tako v strojno opremo kot v objekte. Zaradi predvidene pozidave za drugo gospodarsko dejavnost, na naši lokaciji, je bilo obnavljanje naših objektov, v zadnjih letih, zavrto. Povečane koli- čine odpadnega tekstila smo začeli skladiščiti s pokrivanjem s ceradami. Naši načrti predvidevajo, kljub spremembi lokacije, dograditev dveh nadstrešnic za skladiščenje, v skupni izmeri 825 m2. Komite za gradbene in komunalne zadeve SO Maribor nam je zagotovil izstavitev gradbenega dovoljenja pod pogojem: 1. da sklenemo pogodbo, da ne bomo zahtevali stroškov za podiranje nadstrešnice pri kasnejši preselitvi na novo lokacijo, 2. da naročimo izdelavo dokumentacije za novo lokacijo. Naš plan za leto 1982 predvideva še v letošnjem letu izgraditev nadstrešnice, s tako konstrukcijo, da jo lahko prenesemo na drugo lokacijo. Vsako drugo obnavljanje objekta na sedanji lokaciji pa bi bilo ekonomsko nesmotrno. Z zavodom za urbanizem mesta Maribora že potekajo razgovori o izdelavi dokumentacije za določitev nove lokacije. Vedno večje količine in vedno večje zahteve po kvalitet- 5. seje občinskega odbora sindikata delavcev obrti, ki je bila 11. decembra 1981 ob 12. uri v Dinos Regeneraciji, Ob Jezgonu 6. PRISOTNI: Ačko, Premzl, Vedlin, Muršič ODSOTNI: — opravičeno Strelec — neupravičeno Gracer, Hadler, Krajnc, Pignar, Samogy, Srebot Vabljeni: direktor TOZD Regeneracija, sekretar ZK, predsednik DS Predsednik Martin Muršič je pozdravil vse prisotne in ugotovil, da člani odbora niso sklepčni, vendar je predlagal, da opravimo 2. točko predlaganega dnevnega reda, to je, da se pobliže seznanimo z delovanjem OOZS v Regeneraciji. V nadaljevanju je direktor TOZD Regeneracije, ki ima sedež v Ljubljani izrazil zadovoljstvo, da so DPO občine prišle v njihovo enoto in seznanil prisotne z vrsto številčnih in vsebinskih podatkov o poslovanju TOZD. Tako je v TOZD zaposlenih okoli 68 delavcev, od tega v Ljubljani dobra polovica. Dejavnost TOZD je predelava tekstilnih odpadkov s tem, da je v Ljubljani ročna predelava, v Mariboru pa strojna. Nanizal je tudi vrsto podatkov o pogojih dela, varstvu pri delu, nagrajevanju in pogojih delovanja organov samoupravljanja in drugem. V razgovor so se vključevali tudi člani občinskega odbora in postavljali nekatera vprašanja. Direktor je v nadaljevanju spregovoril še o razvojnih načrtih, saj so pogoji dela v sedanjih prostorih, ob zastareli tehnologiji izredno težki. Predvidevajo selitev na novo lokacijo, modernizacijo delovnega procesa z postavitvijo sodobne trgalne linije in nakladalnim strojem, kar bo vse skupaj vplivalo tudi na čistejše in boljše delovne pogoje. Člani odbora so skupno ugotovili, da so delovni pogoji zelo težki in neugodni, da bo potrebno storiti vse, da se bodo izboljšali. Tudi na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov se da še kaj narediti, zato morajo biti bodoča prizadevanja vseh družbenopolitičnih organizacij tako usmerjena. Predsednik se je zahvalil za razgovor in zaključil sejo. Po seji so si člani odbora ogledali še proizvodnjo. Sekretarka Predsednik Marija Erakovič l.r. Martin Muršič l.r. nejših sekundarnih surovinah ter izrabljanje strojnega parka zahteva vlaganja v strojno opremo. S planom za obdobje 1981—1985 in planom za leto 1982 načrtujemo v letošnjem letu modernizacijo trgalne linije. Uvozili in zamenjali bomo dve ali vsaj eno trgalno enoto. Tehnološki postopek bomo izboljšali in povečali kapaciteto z vgraditvijo re- zilnega in nakladalnega stroja, ki bi bila nabavljena na domačem tržišču. Predvidena je zamenjava enega kamiona. V sklopu načrta modernizacije pa smo že v lanskem letu nabavili viličarja specialne izvedbe, nov dovodni sistem za trgalni stroj, vdelali domačo napravo za vlaženje na trgalnem stroju. (konec na strani 101 (nadaljevanje s str. 9) S sprejemom pravilnika o inventivni dejavnosti smo omogočili stimulacijo inovatorjev, ki v dobršni meri lahko prispevajo k izboljšanju proizvodnih postopkov in s tem k večji rentabilnosti poslovanja. En tak primer je bil v letošnjem letu že obravnavan in predstavlja doprinos 330.000,00 din letne gospodarske koristi. Povečano stabilizacijsko obnaša nje v našem gospodarstvu in omejevanju uvoza pa ima za posledico da načrti modernizacije niso bili v večji meri izvršeni že v letu 1981. Težimo k povečanju predelave tekstilnih odpadkov v sekundarne surovine, ker se zavedamo, da bomo s tem dali svoj prispevek k gospodarski stabilizaciji. Tako bo industrija predelala oziroma, oplemenitene odpadke še v večji meri vračala v proiz vodni proces, kot nadomestilo primarnih surovin. V kulturnem programu na naši proslavi Dneva žena so nastopali recitatorji (spredaj) in mladinski šolski pevski zbor (zadaj).ŠKD osnovne šole Danile Kumar v SE O DNEVU ŽENA Dan žena so tako ali drugače proslavile vse naše delovne enote. V Ljubljani je bila na primer organizirana enotna proslava s kulturnim programom za vse delavke in delavce Dinosa, ki delajo v Ljubljani. Prireditev je bila v restavracijski dvorani, v poslovni zgradbi na Titovi 118. Kulturni program so izvajali člani šolskega kulturnega društva osnovne šole, narodne heroine Danile Kumar, šole, katere mentorji smo in s katero bo Dinos sklenil poseben sporazum o sodelovanju. Slavnostni govor o pomenu Dneva žena je imel direktor delovne organizacije, Vladimir Kralj. Njegov zanimiv govor, objavljamo v celoti, slike pa prikazujejo, kako je na proslavi bilo. Članice mladinskega šolskega pevskega zbora osnovne šole Danile Kumar Udeležba na proslavi je bila izjemno dobra GOVOR V. KRALJA 0 DNEVA ŽENA DRAGE SODELAVKE, ŽENE, MATERE, DEKLETA! Imam prijetno dolžnost, da pričnem današnjo kratko slovesnost ob vašem prazniku. Vprašam se, kaj pomeni 8. marec, mednarodni dan žensk? ,,Od moža in otrok boste dobile rože. V službi boste kakšno uro pred koncem delovnega dne morda nazdravile, morda bo kakšen sendvič, pa rože..." Nekdo bo rekel: „Nič mi ne pomeni. Odveč je... ta dan ..." Imeli bomo zabavo. Ker je naš dan, dan žensk. A tudi moški si ga bodo privoščili ..." Različni odgovori s skupnimi šopki rož. Te niso od- Vzdušje po končani proslavi Dneva žena na kateri sokul-turni program v zadovoljstvo vseh navzočih izvajali člani šolskega kulturnega društva osnovne šole narodnega heroja Danile Kumar več. Prinašajo toplino, spomine, priznanje. Pa Vendar je 8. marec, mednarodni dan čensk, nekaj več kot le. . . rože. Vrnimo se v začetna leta te ga stoletja. Na pobudo mnogih ženskih organizacij so nemške socialistke s Klaro Zetkin na čelu, na predvečer zasedanja mednarodnega delavskega kongresa II. internacionale, 17. oktobra leta 1907, organizirale v Stuttgartu prvi mednarodni sestanek žensk. Z njim so začele skupni boj delovnih žensk sveta, proti izkoriščanju in vojnam. Ugotovile so, da se gibanja žensk v različnih deželah in državah razlikujejo, pa vendar imajo marsikaj skupnega. Po prvi mednarodni konferenci žensk se je socialistično gibanje žensk močno okrepilo in razraslo. V Angliji, Avstriji, Nizozemski, Danski in Švedski so v socialističnih strankah začeli z agitacijo za volilno pravico žensk. Tudi v Franciji, Italiji in Ameriki se je aktivnost žensk močno povečala. Tako je žensko socialistično gibanje osveščalo na tisoče pripadnic, povezovale so se in postajale pomemben dejavnik mednarodnega delavskega gibanja. Leta 1910 je bila druga mednarodna konferenca socialist v Kobenhavnu. Na njej se je zbralo več kot 100 predstavnic iz 17 držav. Razpravljale so o še močnejšem povezovanju in utrjevanju mednarodne organizacije žensk. Predstavnice socialdemokratk so govorile predvsem o boju in prizadevanjih za mir. Poudarile so, da se bodo zavzemale za najplemenitejši cilj žensk in mater v vrstah delavskega razreda, za enakopravnost. Američanke, ki so isto leto slavile „socialistični dan boja za žensko enakopravnost4', so se navduševale za misel, da bi ženske vseh držav, ki so enotne v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju in proti hujskačem, ki hočejo vojno, na samosvoj način propagirale in izjavile svoje ideje in prepričanje. Tako so z navdušenjem pozdravile predlog Klare Zetkin, da proglasijo poseben mednarodni dan žensk, s katerim bodo demonstrirale boj žensk za enakopravnost in mir v svetu. Dogovorile so se, naj bo to osmi marec, v spomin na množične demonstracije žensk v ZDA, za njihovo enakopravnost pri delu in plačilu za delo. Od tedanje odločitve je tako preteklo že mnogo let. Zgodovina praznovanja osmega marca, mednarodnega dneva žensk, je močno podobna praznovanjem drugih delavskih praznikov. Ponekod ga niso dopuščali, drugje krvavo zatirali, in spet drugje slavili. Tudi pri nas. V predaprilski Jugoslaviji so proslave v čast tega dne tako prepovedovali kot razganjali in, na drugi strani, skrivaj slavili. Med NOB so osmi marec proslavljali tako v partizanskih enotah, kot na „terenu", v koncentracijskih taboriščih, povsod, kjer so živele, delale, se bojevale in vztrajale napredne delavke, kmetice, intelektualke. Letos smo pred osmim marcem, s konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije, poslali izrednemu zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov proglas, s katerim se Jugoslovanke zavzemajo za mir v svetu, za to, da ne bi bili mali narodi žrtve v spletkah velikih, da bi v svobodi in miru ustvarjali svojo srečo in srečo svojih otrok. Vsem delavkam, ki združujejo svoje delo v DO DINOS čestitam praznik, 8. marec, v svojem imenu, kakor tudi v imenu naših družbenopo- litičnih organizacij in orga- vsem, ki danes izvajajo kul-nov upravljanja. Enako turni program. V Sežani, v Domu upokojencev, je 17. marca 1982 umrl naš upokojenec, Marjan Piško. Riško se je rodil v Trstu in sicer leta 1915. V naši dejavnosti se je zaposlil že 1. februarja 1947 leta, v Postojni. Oktobra meseca 1952 leta je prevzel skladišče v Sežani, kjer je delal vse do upokojitve, 31. marca 1971. Marjan Piško je bil med prvimi, ki so vse svoje moči m sposobnosti posvetili naši dejavnosti. Bil je dela-voljen, zgovoren in prijazen. Tudi po upokojitvi seje večkrat oglasil s pismom uredništvu našega glasila. Njegovo zadnje pismo v katerem opisuje nastajanje naše organizacije na Primorskem, smo objavili letos, meseca marca, v 108. številki. Kdo ve, če ga je še uspel prebrati v glasilu? Iz njegovega pripovedovanja se jasno zrcalijo napori vloženi v naš razvoj, da bi Dinos postal to, kar danes je. Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili, poleg upokojencev iz Doma, tudi člani kolektiva poslovalnice Koper, kamor spada sežansko skladišče. STANE KOMAN PODPREDSEDNIK MO ZZB NOV Borci so še vedno aktivni na vseh področjih, kljub njihovi visoki povprečni starosti. Zlasti so aktivni v krajevnih skupnostih, kjer opravljajo različne dolžnosti. Takšna je bila ocena ljubljanske borčevske organizacije, ki šteje več kot 20.000 članov. Na konferenci so menili, da bi morali povsod, v vsakodnevnem delu in življenju, posvečati veliko več pozornosti mo-ralno-etičnim vrednotam in, da bi morala bitko za boljše gospodarjenje spremljati tudi premišljena prizadevanja za boljše medčloveške odnose. Tega bi se še posebej morali zavedati mlajši. Tovariški medsebojni odnosi so bili največja vrednota v času NOV. Ker so jo vsi negovali je imela izredno moč pri premagovanju naj večjih težav. Konferenca je izvolila novo vodstvo mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana. Za podpredsednika je bil izvoljen naš nekdanji direktor, nosilec Spomenice 1941 in naš sedanji tehnični urednik našega glasila. m Tekmovanje naših v veleslalomu Komisija za šport, kulturo in rekreacijo je s tradicionalnim vabilom povabila vse člane delovne organizacije na rekreacijsko smučarsko tekmovanje v veleslalomu. V soboto 27. marca 1982 smo se nekateri smučarji zbrali pred poslovnim centrom Titova 118, večina pa jih je prišla pred žičnico Krvavec. Malo vrste pred gondolami nas ni niti motilo, toda vseeno smo komaj čakali, da pridemo na smučišče, kamor nas je vabilo prelepo vreme. Ob 10. uri smo se zbrali vsi udeleženci veleslaloma pred startom že pripravljene tekmovalne proge. Startne številke smo že žrebali v Ljubljani tako, da smo lahko takoj pričeli s tekmovanjem. Še nekaj navodil sodnikov in že se je prva smučarka zapeljala med vratci. Tekmovanje Dinosovcev je potekalo zelo v redu, tekmovanje naših družinskih članov predvsem mlajših pa je bilo bolj razburljivo, saj so vsi, malo nestrpni, komaj čakali, da bodo na vrsti in da Spominska fotografija s Krvavca. Joža Eržen iz Jesenic, Srečko Klopčar iz Ljubljane, Dušan Srečnik iz Jesenic, Rafael Kravcar iz Ljubljane, neka tovarišica, Franc Jenko iz Kranja in Lucijan Marussig iz Nove Gorice f - * k • * \ Panoramski posnetek s startne točke pod krvavškim Planinskim domom Panoramski posnetek na vrhu Krvavca bi se z vso brzino spustili proti cilju. Prvi tek je bil kmalu srečno za nami, takoj za njim še drugi in s tem tudi težko pričakovani neuradni rezultati. Letos smo imeli tudi malo drugače kategorizirano tekmovanje. Tekmovalcem, starejšim kot 35 let, se je za vsako leto starosti odbilo po 0,5 sekund. Pa tudi prijavljenih je bilo manj kot lani, posebno žensk tako, da ne bi mogli napraviti več tekmovalnih skupin. Ob 14. uri sta naša sodnika razglasila uradne rezultate, ki so naslednji: MITJA ŠPELIČ in RUDI VEBER iz Kranja MOŠKI: 1 .Janez Paternoster 65,36 2. Stane Mancini 66,58 3. Dušan Srečnik 68,71 4. Srečo Klopčar 69,06 5. Stane Židanič 69,19 6. Vojko Žibert 77,07 7. Mitja Špelič 77,85 8. Janko Korene 79,07 9. Milan Lah 79,23 10. Franc Jenko 83,49 11. Stane Pesjak 83,86 12. Rajko Dolničar 84,82 13. Lucijan Marussig 91,50 14. Jože Eržen 125,53 15. Rafael Kravcar 131,07 16. Rado Sušnik . 46,72 17. Franc Predanič 47,43 ŽENSKE: 1. Nevenka Jankovič 106,93 2. Sonja Rahne 46,64 3. Marija Rozina 247,13 OSTALI TEKMOVALCI: 1. Andrej Kravcar 66,77 2. Polona Pesjak 68,30 3. Lidija Mancini 71,52 4. Barbara Rozina 73,22 5. Sašo Rahne 80,76 6. Maja Mancini 102,61 7. Gregor Rozina 107,47 8. Jože Rozina 38,19 9. Sonja Kravcar 116,69 Utrujeni, zadovoljni, zagoreli od sonca in lačni, smo se odpeljali v dolino. V prijetnem gostišču „Pri Cilki", DSSS DSSS Jesenice Vodstvo PO S Novo mesto Trbovlje Kranj Lj., Kurilniška Lj., Kurilniška Kranj TO Ljubljana Lj., Kurilniška Nova Gorica Jesenice Vodstvo POS Trbovlje (2.tek brez točk) Trbovlje (2.tek brez točk) DSSS DSSS (2.tek brez točk) DSSS (2.tek brez točk) (2.tek brez točk) smo si potešili lakoto, odžejali suha grla in s prijetno pesmijo zaključili lep dan. S. Rahne REZKA KURENT, JANJA HRIBAR in SAŠO RAHNE MILKA KORENE je pred startom ..potegnila še dva dima". Za njo Ml LAN LAH iz Ljubljane. Res je. da sem ji obljubil, da bo živela kot v raju, saj sem bil takrat zaposlen v gostilni „Raj" in tudi stanoval sem tamkaj. SODELDUANIE Z UPRAVO NOIRANIIH ZADEV D RS in delovne organizacije organizirajo splošno ljudsko obramo in družbeno samozaščito. Zagotavljajo, da se obrambni in samozaščitni interesi družbe uveljavljajo na vseh področjih družbenih dejavnosti in vseh oblikah samoupravnega organiziranja delovnih ljudi. Sprejemajo organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev SLO, narodne zaščite in civilne zaščite. Skrbijo za pripravljanje in usposabljanje delovnih ljudi in sodelujejo z upravo za notranje zadeve. S tako obliko sodelovanja pri podružabljanju SLO je pričel tudi Dinos. Omogočil je nastop ekipi milice na III. svetovnem prvenstvu policij v smučarskih disciplinah od 27.2. do 6.3.1982 v Trentu — Italiji. Udeležila se ga je ekipa slovenskih miličnikov, ki so zastopali barve Jugoslavije. Tekmovali so v veleslalomu, slalomu, teku na 15 kilometrov in v štafetnem teku. Veleslalomska vožnja je štela za svetovni pokal, v vseh drugih disciplinah pa so tekmovali za evropski pokal tovrstnega tekmovanja. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz 18. držav. Naši so v veleslalomu kot ekipa osvojili 1. mesto. To je velik uspeh, saj je avstrijske vrste zastopal policaj, ki je zastopal njihovo državo na predlanski olimpiadi v Lake Placidu. DO Dinos je prejela od UNZ zahvalo za materialno pomoč in obljubo, da bomo skupaj z njihovimi strokovnimi delavci obdelali strokovne teme na področju družbene samozaščite. r* Prizor na startu FOTOREPORTAŽA NAŠIH VELESLALOMISTOV: Katja Klopčar, Anton Bevc, Stane Mancini, Rafael Kravcar, Vojko Žibert, Janja Hribar, Srečo Klopčar, (Rezka Kurent), Franc Predanič, Janez Paternoster, Sonja Rahne, Franc Jenko, Dušan Srečnik, Sašo Rahne, Nevenka Jankovič, In Janko Korene ml. I Prizor na cilju Smuk v cilj je bil deležen velike pozornosti DINOS LIUBLIANA KOMISIJA ZA REKREACIJO, KULTURO IN ŠPORT POZOR UPOKOJENCI! PREBERITE POSEBNO OBVESTILO UPO KOJENCEM NA ZADNJI STRANI! ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH OBJEKTIH DO „DINOS" V SEZONI 1982 I. V letošnji sezoni bomo imeli za letovanje in rekreacijo naših delavcev na razpolago naslednje počitniške objekte: 1. SAVUDRIJA, (Istra) Tu je devet počitniških stanovanj različnih velikosti. Stanovanja so komfortna. Za družine z dojenčkom je na razpolago tudi otroška posteljica, ki jo ima oskrbnik. Stanovanja niso ogrevana. Na vrtu je otroško igrišče s peskovnikom in gugalnico. Parkirni prostori so v senci. Morje je oddaljeno približno 250 m. Cene za en dan bivanja v posameznih stanovanjih so naslednje: A 1 — enosobno stanovanje za 4 osebe; spalnica za dve osebi in raztegljiv kavč v dnevni sobi, velika terasa z vrtno garnituro 200,00 din A 2 — dvosobno stanovanje za 6—8 oseb; dve spalnici s po tremi ležišči, raztegljiv kavč v dnevni sobi, odprta loža z vrtno garnituro 250,00 din B 2 — dvosobno stanovanje za 4—6 oseb; dve spalnici s po dvema ležiščema, raztegljiv kavč v dnevni sobi, terasa z vrtno garnituro 230,00 din C 1 — enosobno stanovanje za 3—4 osebe; E 1 spalnica za dve osebi, ležišče v E 2 dnevni sobi do dve osebi, terasa z vrtno garnituro 200,00 din C 2 — dvosobno stanovanje za 3—5 oseb; D 1 otroška soba z dvema pogradoma, spalnica D 2 za eno osebo, dnevna soba, kjer se jedilni kot preuredi v ležišče za dve osebi, 180,00 din terasa z vrtno garnituro 180,00 din Poleg te cene plača vsak še elektriko, odčitano po števcu in turistično takso. Ostalo je vračunano v najemnini. Menjava gostov je vsakih 10 dni; 1., 11. in 21. v mesecu. 2. AVTOCAMP „FUNTANA" (blizu Vrsarja) V najemu imamo parcelo na kateri stojijo štiri prikolice. Dve sta 7,5 m dolgi, kjer lahko letuje do 7 oseb. Za spanje so trije ločeni prostori. Najudobnejša je spalnica z jogijem. V prikolici je napeljana voda in ima stranišče na izplakovanje. Drugi dve prikolici sta dolgi po 5 m in nimata tolikšnega komforta. Vse prikolice imajo hladilnik. Nad prikolicami je nadstrešnica, ki brani pred hudim soncem in morebitnim dežjem. Pred vsako prikolico je vrtna garnitura. Ker nasadi med prikolicami niso še dovolj visoki, bo letos razpeta platnena ograja med njimi. Čamp ima dve trgovini in dve restavraciji, ena je samopostrežna, glasbo za ples in športne objekte za tenis, namizni tenis in mini golf. Lahko si izposodite vse vrste čolnov in jadrnic. Morje je oddaljeno približno 250 m od prikolic. Sanitarije so 50 m od prikolic, letos bo med prikolicami nameščeno pomivalno korito in tuš s toplo in mrzlo vodo, ki bo samo za našo uporabo. Letošnje cene so naslednje: prikolica 7,5 m je dnevno 180,00 din prikolica 5 m je dnevno 150,00 din V ceni je vračunano vse, razen turistične takse, ki jo plačate na recepciji campa. Menjava gostov je 3., 13. in 23. v mesecu. 3. AVTOCAMP PUNTA KRIŽA (na otoku Cresu) Anketa, ki smo jo organizirali konec lanske sezone je pokazala, da si naši delavci žele dopustovati bolj na toplem. Bilo je tudi več predlogov, da bi postavili prikolice na otokih. Zato smo se letos odločili, da bomo obnovili najstarejše prikolice (zamenjali pode, blazine, posodo ... obnovili oziroma zamenjali bomo predprostore, kupili nove vrtne garniture in še kaj, kar bo pripomoglo k boljšemu počutju). Tako preurejene prikolice bomo postavili na otoku Cresu v avtocampu PUNTA KRIŽA. Tam bo za prikolice skrbel novi upravitelj tega dela morskega počitniškega centra, tovariš Jože Mejak, ki ima v neposredni bližini svoj drugi dom. S takšno organizacijo bomo lahko naš novi center vzdrževali na enakem nivoju, kot ste to bili doslej navajeni v drugih naših počitniških domovih. Dopustnikom bo tu na razpolago še D i no sova jadralna deska in čoln, ki ga bo dopustnikom izposojal tovariš Mejak. Avtocamp ima zelo ugodno lego. V bližini je tudi velika nudistična 'pla-ža, za kogar je to zanimivo. Klima je zelo ugodna tudi za astmatike. Sezona se prične že junija in traja do konca septembra. Ker je potovanje daljše in vezano na trajekt, smo se odločili, da bo izmena trajala 14 dni. Menjava bo vsako drugo sredo ali točno: 2., 16. in 30. junija, 14. in 28. julija, 11. in 25 avgusta ter 8. in 22 septembra. Cene za sezono, brez turistične takse, ki jo plačate na recepciji, so v sezoni na dan: prikolica 4,5 m je 130,00 din prikolica 3,5 m je 100,00 din 4. TERMALNO ZDRAVILIŠČE MORAVCI, (Martjanci, 7 km od Murske Sobote) Znano termalno zdravilišče ima tudi avtocamp, kjer smo že pred tremi leti postavili 5,2 m dolgo prikolico, ki je tudi ogrevana s plinsko pečjo. S tem je možno sezono v Moravcih celo malo raztegniti. Prikolico bo možno uporabljati, če bo lepo vreme že od 1. junija, pa tja do konca septembra. Termalna voda s temperaturo 62°C zdravi revmatizem, obolenja lokomotornega aparata in ženske bolezni. V ceni 190,00 din na dan je vključena taksa za kopanje v termalnem bazenu za vse stanovalce prikolice. Posebej pa je treba plačati turistično takso v recepciji avtocampa. Za posebno plačilo so obiskovalcem na razpolago tudi nekatere zdravstvene storitve, masaže itd. Menjava gostov je 1., 11. in 21. v mesecu ob 14. uri. 5. KRANJSKA GORA je klimatsko letovišče, primerno razen za smučanje v zimski sezoni za izletništvo in planinstvo. V kraju sta dva zaprta bazena v hotelu Larix in Lek, oddaljena sta približno 1,5 km in odprt bazen Jasna oddaljen približno 2 km. Stanovanje je enosobno za 4—6 oseb. Spalnica za dve osebi in raztegljiv kavč za dve osebi v dnevni sobi. Kot rezervni ležišči služita še dva jogija. Stanovanje je komfortno in ima še garderobo in v kleti shkrambo za smuči. Za ogrevanje sta dve termoakumulacijski peči. V stanovanju je tudi barvni televizor. Cena za en dan bivanja je 220,00 din, z vključeno turistično takso, posebej pa se plača elektrika, odčitana po števcu. Menjava gostov v zimskem času je vsako soboto ob 14. uri. V letni sezoni pa se lahko podaljša še za en teden, če je dovolj prostora. II. SPLOŠNA NAVODILA ZA BIVANJE V DINOSOVIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH 1. Vsak koristnik, ki želi bivati v počitniških objektih se mora pismeno prijaviti s prijavo, ki je priložena ponudbi. To prijavo mora skrbno izpolniti. 2. Na osnovi prijave pošlje komisija uporabniku „sklep o odobritvi bivanja" z oznako kraja in termina, ki se potrdi s plačilom akontacije. 3. Po prejemu plačane akontacije, dobi koristnik dovolilnico za bivanje. 4. Vsak koristnik počitniškega objekta mora imeti s seboj obvezno za vsakega družinskega člana: — prevleke za odeje — prevleke za blazine — rjuhe za prekritje ležišča — brisače — kuhinjske krpe 5. Vsak koristnik mora prebrati navodila, ki so v vsakem počitniškem objektu in ki so prilagojena bivanju vtem objektu. 6. Vsak tuji obiskovalec plača poleg dnevne najemnine še za vsako ležišče v zidanih objektih po 80,00 din na dan, osamosvojeni otroci naših delavcev pa po 40,00 din na dan. V prikolicah pa 40,00 oz. 20,00 din. 7. Razbito steklenino in porcelan se plača upravitelju po dnevni ceni po ceniku. Kjer ni upravitelja, mora razbitje prijaviti koristnik takoj po povratku domov komisiji, ki mu bo sporočila vrednost povzročene škode in način pokritja. 8. Cene pred in po glavni sezoni so za 50 % nižje. Sezona je od 15.6. do 31.8.1982. 9. V Savudriji je obvezna uporaba aparata za uničevanje mrčesa. Tablete bo vsakemu koristniku izročil oskrbnik. Cena 80,00 din bo plačana v akontaciji. 10. V primeru večjega števila prijavljencev za posamezni kraj in termin, bomo prijavljence razvrstili po kriterijih, ki jih je komisija določila že v letu 1980. Tisti prijav-Ijenci, ki so bili večkrat in tudi v letu 1981 v naših počitniških objektih, bodo morali prepustiti mesto drugim, ki še niso bili nikoli ali niso bili v pretekli sezoni, ali pa manjkrat od tistega, ki bo odklonjen. 11. Cene v naših objektih so ugodne, kapacitete pa see ne povečujejo tako naglo, kot se povečuje interes za zasedbo teh kapacitet. Zato pričakujemo od prijavljencev razumevanje za selektivne ukrepe, ki so postavljeni le zato, da bodo prijavljene! čimbolj pravično razporejeni. Komisija za rekreacijo kulturo in šport Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana NASI VOLILNI REZULTATI S pripravami na volitve so sindikalne organizacije začele že v mesecu aprilu leta 1981. Dobre priprave preko vsega leta so se pokazale tudi v končnem rezultatu, to je udeležbi na volitvah. Splošna ocena je dobra, vse naloge so bile opravljene v predvidenih rokih in s polno mero odgovornosti. KAKŠNE DELEGACIJE SMO IZVOLILI V DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, enote na območju občine Ljubljana-Bežigrad so izvolile 7 člansko delegacijo v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (zbor združenega dela) in 2 združeni delegaciji za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, vsaka po 11 delegatov. Poslovalnica DINOS Maribor je izvolila 7 člansko delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in splošno delegacijo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Šteje 11 delegatov. DINOS TOZD regeneracija tekstila, TO Ljubljana je izvolil 7 člansko delegacijo v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in splošno delegacijo, ki šteje 13 delegatov, za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. TO Bohova je izvolil 7 člansko delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in splošno delegacijo, ki šteje 11 delegatov, za skupščine samoupravnih in teresnih skupnosti. DINOS delovna skupnost skupnih služb Ljubljana, je izvolila 7 člansko delegacijo za skupščine družbenopoli- tičnih skupnosti in 2 združeni delegaciji za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, Vsaka šteje po 9 delegatov. Na vseh ostalih poslovalnicah in skladiščih, na sedežih posameznih občin, delegacij niso volili, ker zaposlujejo manj kot 30 članov kolektiva in zato vsi opravljajo funkcijo delegacije. To pa nikakor ne pomeni, da bodo sedaj enega zadolžili, da bo opravljal dolžnost delegata. To opravljajo vsi zaposleni, po obravnavi gradiva določijo delegata, ki se bo udeležil seje posameznega organa. Gre torej za kolektivno dolžnost zato ni mogoče zadolžiti nekoga, da je odgovoren za to delo. Določena odgovornost je načlanu delavskega sveta ali članu IO DOS, ki je zadolžen za sklic sestanka na katerem se obravnava gradivo in vodi sestanek v kolikor se za vodenje ne izvoli delovno predsedstvo. Smo v času, ko moramo povečati odgovornost za delo, to pomeni tudi na področju samoupravljanja. Slabosti in pomanjkljivosti preteklega obdobja smo analizirali. Vse naloge, ki jih nismo uresničili bomo morali vključiti v program in jih odpraviti. Naša skupna naloga bo usposabljanje za delo in nudenje vsestranske pomoči delegatom. Najboljša udeležba je bila v Mariboru, saj so že do 9 ure UDELEŽBA NA VOLITVAH glasovali vsi upravičenci. Vse osnovne organizacije so vse člane pravočasno obvestile kje je volišče in tako so nekateri prišli tudi če so bili v bolniškem staležu. Delegacije so se že sestale na prvih sejah, izvolile vodje in namestnike vodij delegacij. Delegacije za družbenopolitične skupnosti pa so obrav- navale kandidate za delegate v zvezni zbor, družbenopolitični zbor SR Slovenije in kandidate za predsednika in člane predsedstva SRS obravnavali evidentirane možne kandidate za opravljanje odgovornih dolžnosti v občini, mestu, ter izvolili delegata za 2. občinsko kandidacijsko konferenco. Volilna komisija Člani volilnega odbora in volilec Tode Kragulj na volišču, 11. marca 1982, v naši ljubljanski poslovalnici. Na volišču, 11. marca 1982 v našem ljubljanskem tekstilnem obratu. Svojo volilno dolžnost opravlja delavka Olga Novak 1. DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, poslovalnica in TOZD 2. DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, poslovalnica Maribor 3. DINOS TOZD Regeneracija tekstila, TO Ljubljana 4. DINOS TOZD Regeneracija tekstila TO Bohova 5. DINOS Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana Volilcev po volilnem Udeležba imeniku Glasovalo v% 69 60 86,9 38 38 100 29 26 89,6 33 32 97,0 57 50 87,7 IflZ, IflZ, JAZ... Sem SONJA KRAVCAR, učenka 4. b razreda. Mami pravi, da sem najskrbdejši otrok v družini. Zjutraj ko zvoni ura, nihče noče vstati in jo moram utišati jaz. Ko mami iz službe kliče po telefonu, vsi čakajo, da se oglasim jaz. Zaradi tega sem slabe volje in vedno ozmerjam svojo sestro, naj brž vstane, če ne, bo po njej. Tako se razburim, da postanem čisto rdeča. Brat pa v tem uživa. Rada berem, smučam in plavam. Hodim k plesnim vajam in pveskemu zboru. Sama s sabo sem kar zadovoljna, čeprav mislim, da bi bilo bolje, če bi bila bolj skrbna za šolo. Sonja Kravcar USTANOVILI BOMO PLANINSKO SEKCIJO Člani delavskega sveta delovne organizacije DINOS so na seji dne 12. aprila 1982 dali pobudo za ustanovitev planinske sekcije Dinos, s sedežem v Ljubljani in s priključitvijo k enemu obstoječemu ljubljanskemu planinskemu društvu, npr. k PD Ljubljana— matica ali PD Obrtnik, katerega člani so se že udeleževali naših planinskih pohodov. Člani delavskega sveta so želeli, da bi ustanavljanje sekcije prevzela Joco Gostinčar iz Ljubljane in Franc Zupanc iz Jesenic. V MAJU POHOD NA MOJSTROVKO Bilo je govora tudi o začetnem programu sekcije. Organizirala bi nekaj izletov v Julijce, v Kamniške planine in Karavanke. Prvi pohod naj bi bil že meseca maja letos in sicer iz Vršiča na Mojstrovko, ki je eden najlepših vrhov v Julijskih alpah. Iz Vršiča na Mojstrovko je 2 uri zmerne hoje, zato bi bil to enodnevni izlet. Kot rečeno je ta pohod zamišljen nekako sredi meseca maja oziroma takoj potem, ko bo peiprta cesta na Vršič, katera je sedaj še zasnežena. Natančen datum in druge podrobnosti bomo še posredovali, delavci in delavke, ki ljubijo planine pa naj že sedaj mislijo na potrebno kondicijo, predvsem pa naj se čim preje odločijo, da se bodo tega nezahtevnega planinskega pohoda udeležili. . Kadar se Dinosovci dobijo na kakšnem izletu ali pohodu zelo radi zapojo. Vedno pa je problem besedilo pesmi, ki ga zna vsak drugače. V tej številki objavljamo nekaj pesmic, ki so lahko v pomoč pri petju. Predlagamo, da odrežete rob lista na katerem so pesmice natisnjene in listek spravite, na primer, v denarnico, da vam bo vedno pri roki. KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček zavezat. Punkeljček vezala bom, milo se jokala bom, ker te ne bodo videle več moje oči. Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček razvezat. Punkeljček razvezala bom, glasno se smejala bom, ker te bodo videle spet moje oči. EN HRIBČEK BOM KUPIL • n hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatle bom vabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti, svoje žive dni. Svoje žive dni, brez vseh skrbi, to me srčno veseli. Že čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat. Sladko vince piti... Konjički škrebljajo, ker vozjo težko, ker vince peljajo, k' je močno sladko. Sladko vince piti... Prelepo rumeno kak čisto zlato, le pijmo pošteno to žlahtno blago! Sladko vince piti... KOVAČI SMO Kovači smo in naša sila, skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva, prižgala bo svobode luč. Udar na udar in brez odmora, kladiva pesem naj doni, sovrag stoletni, že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In narodu skovali srečo, s kladivom našim bomo mi. Verige sužnjev, okove težke, kladivo naše naj zdrobi. Kovači smo in naša si la, skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva, prižgala bo svobode luč. AL'ME BOŠ KAJ RADA IMELA Al' me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico pripasano, puškico nabasano. Jaz bi te že rada imela, ko bi te sirota smela, pa mi mamca branijo, ker imaš premajhno kajžico. Kajžica res ni velika, pa sem fantič kot se šika, čez en mesec al' pa dva boš za mano jokala. Jaz se že ne bom jokala, rajši si bom druzga zbrala, tacga k'ma zadost blaga, hišico na štuka dva. Taki, taki k'ma visoke hiše, taki, taki tebe ne poiše, taki, taki k'ma zadost blaga, taki, taki tebe ne pozna. V VSAKI ŠTEVILKI NAGRADNA KRIŽANKA POSEBNO OBVESTILO 0P0K0IENCEM ! Te PONUDBE vam komisija ne bo poslala na dom, zato jo v glasilu objavljamo predvsem ZA VAS, saj se bodo aktivni delavci Dinosa z njeno vsebino lahko seznanili tudi v svoji delovni enoti. Tudi PRIJAVNIC za letovanje v počitniških objektih Dinosa ne boste dobili na dom. Ponjo pojdite v tisto delovno enote v kateri ste bili upokojeni. Časa imate še dovolj, saj velja rok za prijavo upokojencev do 10. maja 1982. Upamo, da vam obisk vaše nekdanje delovne enote ne bo pretežak. Srečanje z nekdanjimi sodelavci bo gotovo lep dogodek. Veste kaj? Če ne bo, nam pošljite pismo in v njem napišite, kako je bilo. Še bolj pa bomo veseli, če nam boste pisali, da vaš nekdanji kolektiv zasluži pohvalo. ...... Uredništvo Člani uredništva našega glasila so na zadnji seji, ki je bila 24. marca 1982, sklenili, da bo vsaka križanka v našem glasilu nagradna. Na podlagi žrebanja bo vsakokrat nagrajenih 5 pravilnih rešitev s po 100,00 din. Še vedno pa bomo objavljali tudi velike nagradne križanke in sicer za 1. januar, 1. maj in 29. november. Za velike nagradne križanke se bo vsakokrat izžrebalo po 10 pravilnih rešitev, nagrade pa bodo prav tako po 100,00 din. N'MAV ČEZ IZ ARO N'mav čez izaro, n'mav čez gmajnico je moj dragi dom, z mojo zibelko, kjer so me zibali, mamica moja in prepevali haji, hajo. K'sem še majhen bil, sem bil z'lo vesel, sem večkrat k'tero pesem pel, Zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom, zdaj ni več moj ljubi, dragi dom. Hiša o čina, ljuba mamica, oh, da b'našel enkrat še oba, da b'našel njo, mamico svojo, da bi peval spet haji, hajo! NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 109. Rešitev križanke pošljite na naslov: DINOS LJUBLJANA, Uredništvo glasila, Ljubljana, Titova 118, najkasneje do 10. maja 1982 ZA TO KRIŽANKO BOMO IZŽREBALI PET PRAVILNIH REŠITEV IN JIH NAGRADILI S PO 100.00 DIN NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 109 ■|fer‘W._ dopisuj V SVOJE GLASILO! MRLIČ, MRTVAK mm LECVIOUU lECAEMJHE VESELIL SREČA FILMSKI rosim D1U0S' K0ŽUA B0LEZUI GARJE KOVAČIČ OSKAR ANDREJ MARIUC DRŽAVA UA SEVERI EVROPE DODATEK POGODBI HRUŠČ. KRAVAL J '1 B, h' RDEČKAST PLAMET MESTO 08 SKMMSKEM JEZERU ffij JjjH ZDRAVI WA TRAVM RASTUUA S ZENSKA • v-v V:;;o fEDKO ZL0CIUCEV IGLASTA TALUA OBLOGA to' REVOLUCIJE POLOG v bauiki.depo EROTIČNO pesuiStvo PASTIR Meopor) uw)5o\ AVTO m PAST 05E8/UI ZPRUZUlt J)EL0 TKALSKI IZDELEK IME ZA SP0DU3A OBLAČILA 5KAIUI GOLOB PUSfAVUlK SAMOTAR 51. PUBLICIST (MITJA) IVAH TAVČAR BROZ- TITO OBLIKA FRAUC. 1.1MEUA VISOKE 10 PALME KARTE AUT0U- iUSESTUr MU0Q0 ŽEtiSTVO SOUČECE OLIVER TVIST Čebelja tvorba TOPILO ZA HITRO LAKE m ZtvAl Z BODICAMI Z. PEVSKI GLAS ZVEZUI izvitim SVET U1AK. LIV SESTAtfl GR.JUHAK! RALOV VPETO kraj pri OPATIJI ojačauje IME PEVKE TOKOVIC URAD- UIVEC SESTAVIL LJUBO BRADEŠKO POSADI« IA LADJI MOiTVO ČIR, BULA Rešene nagradne križanke pa ne bo treba več pošiljati v originalu. Uredništvu bo potrebno poslati le dopisnico na katero boste napisali vodoravne rešitve in številko nagradne križanke. Zato bomo odslej vse nagradne križanke oštevilčili. Številka bo enaka številki glasila. Nagradna križanka v tem glasilu ima torej številko 109. Na dopisnico boste seveda morali napisati tudi svoj naslov. Če bo en delavec ali njegov ožji družinski član poslal na svoje ime več rešitev oziroma dopisnic in, če bomo izžrebali dve njegovi rešitvi (z istim imenom in priimkom), ne bo dobil dveh nagrad, ampak samo eno. Kdor bo poslal rešitev v kuverti skupno s kakšnim poslovnim dokumentom, ali jo bo osebno prinesel uredništvu naj poskrbi, da bo rešitev napisana na listku, ki bo po velikosti podoben dopisnici. Upamo in želimo, da bomo po izidu vsake številke glasila prejeli vse več rešitev. Pri vsaki križanki pa bo napisano do kdaj je treba rešitev poslati. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju naših križank. Uredništvo