Krafkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Izhaja 10. vsakega mesca. Velja celoletno 2 gold. — polletno 1 gold. List 6. V Celovcu 10. junija 1874. Leto VI. Križ med verbami. (Spisal Fr. Jaroslav.) Duhovno opravilo v samotnej podružnici je bilo končano. Mladina je hitela naravnost domu, kajti dobre pol ure na okoli nikjer nobene hiše ni bilo videti, toraj nikdo nikjer ni mogel pomuditi se. Jako zadaj za živo in hitro mladino krevsala je stara vpognjena ženica s pušljem hribskih cvetic in drugega zelenja. Časih pa časih je ženica obstala in se odkaš-ljala. — „No mati," ogovorim ženico, ko jo doidem, »čemu vam bodo cvetice in tisto zelenje? Ali si zdravilo kuhate?" „0 gospod, ali ste vi! Midva sva menda zadnja; vse je že naprej odšlo. I nu, kaj se hoče, jez že ne morem stopinj pobirati, me leta zdelujejo. Nogi ste mi odpovedali. Vlani še nisem čutila tako kot letos; a letos pešam. Zima me bode pobrala. Kuhala sem rože, a kaj če to! Novih moči mi ne morejo dati, kajti za stare kosti ni leka. Jama, jama, ta bode konec naredila vsem boleznim, križem in težavam. Natergala sem teh cvetic in teh zelišč, da bodem venec povila in križ med verbami ovenčala, letos berž ko ne poslednjikrat." ,Križ med verbami ? Meni se zdi, da se je moralo nekdaj kaj posebnega pripetiti tukaj, ker ljudje v tolikih čislih imajo križ. Mati, vi gotovo kaj veste o tem, kaj ?" „0 vem, gospod, ali vi mi ne bodete verjeli, če povem." „0 le po vedi te, kar veste. Sad poslušam take pravljice, da opazujem, kako govore" ljudje." Ženica je začudena pogledala me. Ni mogla umeti, kaj menim. Eazloživši ženici, kaj bi rad, in obljubivši jej, da jej ne bodem kratko in malo nič zameril, če pove" prav kaj takega, kar bi se meni neverjetno videlo, se je malo ohrabrila in začela je s perva bolj boječe, a čem dalje tem živeje pripovedovati. „ Gospod, če me bote hoteli poslušati in počasi hoditi, povedala bodem vse, ko prideva do križa, kjer se bodeva tudi ločila. Ne zamerite!" * Vidite uni-le stermi rob! Tam gori je stal grad. Mojega očeta oča, Bog daj dobro obema, ki ju v misel vzamem, so kot pastirček več potov lazili po grajskih kletih; sedaj so skoro do cela zasuti. V gradu je živel divij neusmiljen grajščak, pred katerem se je cela okolica tresla. Lasje so bili mu černi kot saje, pod ježa- timi obervmi pa so se mu svetile volčje oči, s katerimi je tako gerdo človeka pogledal, da je gotovo uroke dobil. Ta grajščak je bil za čudo premožen mož; zlata in srebra ni meril na pehare, ampak na mernike. Ker je imel dovolj vsega, menil je, da more brez Boga živeti. Ni se bal ne Boga ne hudiča; serce njegovo bilo je terdo kot skala in merzlo kot led. Živel je kot pes, kateri ne zna, kedo ga je vstvaril. Brez molitve je vstajal, brez molitve je hodil spat. V cerkev ni hodil, za poste se ni menil, celd na veliki petek je meso jedel. Ob nedeljah in praznikih je lovil po polju ali po gozdu, ali pa je na iskrem konju s tropo psov dervil po njivah in senokošah. No to je bil hudoben človek, da Bog pomagaj. Udove in sirote je zatiral, svoje kmete je z železnimi šibicami pretepal in na delo dervil, in na berače je pse ščuval. Grajščak imel je edino dete, sina tako krasnega, da v treh deželah tako krasnega ni bilo. Ta sin je bil strasten lovec ; zjutraj na vse zgodaj je vstajal, nabral tropo psov in dervil v gozd. Pod gradom je stala takrat samotna hišica, v ka-terej je stanovala uboga udova s svojo hčerjo, katerej so po vsej okolici rekali lepa Alenčica. Akoravno je udova ubožna bila, pomanjkanja vendar ni ter pela, ne ona, ne hči, in verh tega bila je videti nenavadna snaž-nost v hiši in zunaj hiše. Alenčica je začela odraščati ter bivati krasnejša od dne do dne\ Mnogo mladeničev je za njo gledalo in si želelo jo v zakon, ali deklica se je z dalječ ogibala vseh. Mati je zbog smerti svojega moža imela več skerbi in dela, in to je napdsled poterlo jo tako, da je obolela in legla. Nič več ni vstala. Alenčica ni zapustila bo'ne svoje matere, delala je in storila vse, kar je le mogla, da je oskerbela mater in sebe. Bada bi bila storila, ne vem kaj, da hi le mogla kolikaj pripomoči k zdravju materi, a ni se dalo. Mati je bolj in bolj hirala. Nekega dne, ko je Alenčica že par ur prečula pri materi, izbudi se in spregleda bolnica ter z milim glasom povpraša: „Alenčica, ali spiš?" „Ne spim, ljuba mati!" odgovorila je deklica. „Kaj bi radi ?" „Ce ne spiš, sedi k meni, sirota. Bodeve molili!" „0h mati, ali vam je slabo?" zaječala je deklica in bridko zaplakala. .Nikar ne jokaj, nikar ljuba moja!" tolažila je mati jokajočo hčerko. »Saj mi bode odleglo ; no sedi k meni." Alenčica je sedla k materi. .Alenčica!" spregovori bolnica, „jez te bodem zapustila. Ni drugače, Božja volja je. Pa ne jokaj. Jez sem slaba, zelo slaba. Naj bo, saj kar Bog naredi, prav naredi. Slišiš Alenčica! Vlaui na sveti večer je luč ugasnila. Kedar na sveti večer luč ugasne, pravijo, da gospodar ali gospodinja umerje. In ko sem se vlegla, koj sem vedela, da ne bodem nič več vstala, ali tel* tega povedati nisem hotela, da bi te prezgolaj v žalost ne pripravila. Preden sem se izbudila, se mi je tudi sanjalo. Videla sem grob med verbami, na grobu pa ovenčan križ. Na grobu je stal rajni oča, Bog se usmili njegove duše; bil je žalosten, in mi je rekei: Gledi Daše Alenčice grob. Oh Alenčica, jez sem vidtla grob, videla tvojega rajnega očeta." Alenčica bi bila rada odgovorila, pa ni mogla, jok jo je z nova p emogel. „Ne jokaj, ljubo dete," tolažila je mati hčerko. „Jez te bodem sicer zapustila, pa bode že Bog skerbel za-te. Molila bodem za-te v nebesih, in tudi < č* tvoj molijo za-te. Varuj se, Alenčca, ogibaj se sveta, svet je pisan, a zapeljiv. Boga se boj, Mariji se priporočaj!" Dekle se je verglo čez posteljo in se oklenilo matere milo klicaje: „Mati, maii, nikar še ne umrite!" „Ne jokaj pravim," zaverne jo mati č z nekaj tre-notkov. „Nič ne pomaga, bodeš še ti zbolela. Veš Alenčica, jez sem vedno molila za-te, vzlasti sedaj, odkar bolna ležim. Prosila sem Boga za-te, da bi ti bila srečna. — Alenčica, tfrj veš, da bi te kovačev sin rad vzel. On je dober, pameten in pošten, svojo mater spoštuje in ljubi, kakor ti mene. Alenčica, obljubi mi, ¦da ga boš vzela! Ne boš se kesala nikdar ne. Kaj ne, da bodeš, in jez bodem veliko laže umerla." Deklica je obraz z obema rokama zakrila in povesila glavo. „No Alenčica, ti ni prav, kaj, kaj ? Saj si me razumela !" „Da, mati!" je deklica s sterganim glasom priter-dila, „a to ni treba, saj je tako tudi prav." „0 Alenčica, tebi ni po volji, kakor se mi vidi. Kako to, kaj je?" „1 mati, čemu bi! Jez ga ne maram." „Ne maraš?" mati sterme povpraša. „Ti ga ne maraš ? Ti mene nečeš slušati, ti meni nekaj pr krivaš. Alenčica, povedi mi, odkritoserČno povedi svojej na smert bolnej materi, nikar me ne nalagaj na zadnjo uro!" „0h saj ne, saj vas rada imam," ihte" odgovori in se oklene matere. „Alenčica, povedi, zakaj ne maraš za kovačevega sina? Ti morebiti imaš skrivno ljubezen? Varuj se, dekle. Ti še ne poznaš sveta, nikar mi ne tergaj serc&, saj me dolgo ne bodeš več imela." »Mati, mati! Mene ljubi mladi grajski gospod!" »Za pet Kriščevih ran!" strepet4 mati. „0 ti nesrečno dekle! Kaj je to? Ali se ne bojiš Boga? — O moj Bog, moj križani Bog!" javka mati in maha z roko, v katerej je brojanico deržala. „Ti ljubiš mladega grajskega gospoda, sina onega moža. katerega ljudje na dno pekla proklinjajo, ti ljubiš sina hudiču zapisanega graj-ščaka. O ti ljubi Bog, kaj počnem, kaj!" „Mati, mila moja mati, ne jezite se. Saj je dober mladi grajski gospod, saj ni tak, kot oča. On mi zna govoriti tako ljubo, tako lepo!" „Dete, ne verjemi lepim sladkim besedam," opominja mati hčerko. »Tudi volk se je dobrikal ovci, da je jo mogel zadaviti. O dete, ne ne, ti tega ne veš, ti ne veš, kaj s tega pride. Poslušaj me, ubogaj me, če ne gorje" ti na tem in onem svetu. Pusti to, pravim, iz tega ne more biti nič, le greh. Gosposka ljubezen, pa kmetska sirota!" Še več je mati opominjala svojo hčer, in iskreno je molla za-njo. Ko so petelinje po va-ii jeli oglašati se, utihnila je materina molitev, žila je jej zastajala, življenje je ugasnilo. Sirota Alenčica je jokala zgrudjena pred posteljo materino. Tretji dan so mater pokopali. Z največo te* žavo so sočutne žene ubogo siroto spravile od groba domu. Ni se dala utolažiti. Vsak dan je šla na grob jokat Svarilne be-ede umirajoče matere so jo vznemirjale, ime a je terd boj. Rada bi bila materi na ljubo odrekla se mladega grajskega gospoda, ali serc6 je le za-uj bilo. Uboga sirota! Južne sape pihljajo, prircda se z nova pomladeva, vse se oživlja, vse veseli mladega življenja. Z nova dojde mladi grajski gospod. Dal je Alenč ci perstan zlat, Da je rno^jel mlado serce ukrast'. Groza je bilo deklice same sebe, groza je jo sprehajala, kedar je ugledala grob rajne matere. Vendar vse to ni vdušilo v njej ljubezni do mladega grajskega gospoda. Trava je prerasla grob, hčere več ni bilo videti na njem. Zi-pet pihljajo južne sapice, na gradu pa poje vojaška trompeta. Mladi grajščak mora na vojsko iti. Iskieni vranec nje/ov razgeta pod oknom Alenčice. De-kl.ca je zaplakala, četa vojaška z mladim grajščakom na č lu pa je drrvila čez hribe čez plan. Aleučica je osamela; ra-a je sedevala pri oknu, pred katerim je posl dnjikrat stal mladi grajski gospod, ia otožno se je. ozirala na ono stran, kjer je bil ljubljenec izginil za berdi iu holmi. Preteklo je leto in dan, mladega grajščaka še ni bilo nazaj. Nekega dne pa nastane krik, da se grajski gospod vrača; cela vas mu je hitela naproti. S«rce Aleučici bilo je tako silno; naslonila se je na oknice, kjer je vojaška četica imela memo priti, četi na čelu jaha vranca mladi grajski gospod, ki se ta pot še ne ozre ne na leseno hišico Alenčič.no, in njemu na desno belca jaha krasna nevesta. Uboga Alenč.ca s« je zgrudila na tla, kar čemi svet se je jej ddal pred očmi. Skoraj ne v6, jeli so sanje ali kali. Ali le prekmalu se je prepričala, da niso bile sanje. Sprevidela je, da so prav terdili rajna mati, češ, gosposka 1 ubezen, pa k i.etsfca sirota! Sedaj je zopet hitela na grob rajne mateie, oklenila se je malega lesenega križa, javkala je in klicala mater iz groba. Kot brezumna je begala okrog hišice; zanemarila je vse v hiši. Celi svet jej ni bil na mari, čutila je ed;no le težo zrušene ljubezni, neznansko nesrečo in gorje\ V duhu je gledala prot>či pert rajne matere. Do verha pa je prikipelo njeno gorje oni dan, ko je glasni hruš in truš kazal, da nekaj nenavadnega biva v gradu. Mladi grajski gospod se je poročal z mlado in krasno nevesto. Godba in petje se razlega po gradu, od zunaj pa odmeva radostni krik selškega ljudstva na svatovanje povabljenega. To je bila gospo-ka svatba! Od blizo in dalječ došli so gospoda. Najboljša dolenjska, štajarska in hervaška viua so se penda v majolikah. Pa kdo bi mogel vse povedati ! Svatovali so do belega dne. Kedar so se gostje malo odpočili, se je rajanje z nova pričelo. Sredi največega veselja pa jame goreti v gradu. Svatje preplašeni vr6 iz grada, le gledajo in nobeden ne gasi. Silni plamen je obliznil večino grada. Veter je pihal ter veče in manje ogorke zanašal na okoli. In predno se je prestrašeno ljudstvo nekoliko zavedelo, kar poči serce prodirajoči glas: Vas gori, vas! Vaške hiše so bile lesene in s slamo krite, in v nekolikih urah — 55 — ni bilo videti drugega, kakor osmojena ognjišča in peči. Edina cerkvica pa hišica Alenčice, zunaj vasi stoječa, niste pogoreli. Ugibalo se je, kakor sploh , kako je ogenj navstal. Marsikaj se je reklo. Nekateri so kar na glas terdili, da to je očitna kazen Božja. Koliko krivic se je njega dni v gradu zgodilo! Sam Bog vsevedoči to vedeti more. Mera pregreh se je namenja, B >g se ne da zasmehovati. Le to je hud6, da morajo tudi drugi po nedolžnem ter-peti. Še drugi so terdili, da je vinjena družina ogenj zatrosila. Na vse zadnje pa poči zamolkla govorica, da je Alenčica zažgala, da bi se s tem osvetila grajskemu gospodu, ki je njo zavergel in se z gosposko nevesto poročil. In ta govorica, če tudi na videz neverjetna, šla je od ust do ust, hrup je rastel in pesti so se dvigale. „Ona je zažgala,-' kričalo in divjalo je ljudstvo, »ona nas je na beraško palico spravila, pobimo jo!" In vreli so proti hišici Al nČice. Hišica bila je za-perta in prazna, Alenčica je klecala in molila na grobu rajne matere. „Ha ti hudičeva nevesta!" tulilo je ljudstvo. „Ti si nam spustila rudečega petelina na strehe. V grad ž njo, v grad! V najtemnejšo luknjo ž njo, pa nič jesti ne piti!" Gradnik z dvema hlapcema pograbi Alenčico, ki je branivši se tako krepko se oklenila križa, da so jo le z veliko težavo odtergali. Vpila je in prosila, ali ni se sprosila. Na pol zavedno privlekli so v grad. Grajščak je dal vreči jo v najglobočjo in temnejšo luknjo. Drugi dan pa sta dva grajska hlapca tesala in delala nekakov oder prav na tem mestu, kjer križ stoji. Moža sta bila zelo nejevoljna; trikrat sta postavila oder, in trikrat se je poderl. Še le četerti pot je dobro stal; potem sta tudi grob izkopala. Ko je solnce stalo visoko na nebu, začel je peti zvon v gradu. Alenčico so peljali iz grada. Ljudstvo je privrelo skup tudi iz drugih vasi. Matere so deržale vkviško svojo deco kazaje na Alenčico : »Tam-le se opoteka požigalka, ki nas je na beraško palico spravila." Možaki so kleli, a malokdo je pomiloval nedolžno žertvo. Prišli so do oira. Grajski hlapci so odrinili ljudi. Pristopil je rabelj v rudečeru plašču in rudečej srajci. Stopivši, k na pol zavednej Alenčici veli: »Moli, ure so ti iztekle!" Alenčica se je zgrudila. Nekaj je govorila, roki proti nebu stezala, in napdsled hripavo zaklicala: »Nedolžna !" Rabelj je odložil plašč, zavihal rokava in prekrižal sekiro. Groza je udarila v ljudi, nastala je tinota. Rabelj prime sekiro; Alenčica Še enkrat zakliče: »Jezus, Marija, nedolžna sem!" Marsikateri materi se uder6 solze in nevede kaj začno jokati. Rabelj je vzdignil Alenčico. Najpervo odsekal je jej obe roki, naposled glavo. Odsekano glavo je pobral in za kite obesil na oder. Med ljudstvom se je culo zamolklo stokanje. »Nedolžna!" zaklical je nekdo, a nihče ni vedel povedati kedo. »Kdo pravi nedolžna?" zadere se nenadoma stari grajščak, ki je bil na morišče prijahal. »Naj se pokaže, da je res! Izpulite ondukaj-le verbov količ iz plota in vsadite ga na grob. Če količ ozeleni na spomlad, bode nam to kazno, da je nedolžna bila." In zakrohotal se je tako peklenski gerdo, da so se ljudje začeli križati. Spodbodši konja dirjal je kot zmaj nazaj v grad. Truplo Alenčice z rabeljnovo sekiro so grajski hlapci zagrebli za večera. Izderli so tudi verbov količ iz plota in zasadili v grob. Še tisto leto je mlada grajska gospa zapustila moža in se vernila k svojim starišem. Gnjev božji je bernil nad gradom. Minula je zima. Spomlad je začela razvijati svojo krasoto. Na grobu nesrečne Alenčice pognale so pisane cvetice, in tudi verbov količ je ozeienel. Ljudstvo je zagnalo hrup, od blizo in dalječ vreli so skup radovedni ljudje gledat zeleni količ. »Nedolžna je bila!" terdilo je vse od kraja ter skrivaj protilo proti gradu. Grajščak čuvši, kaj se je zgodilo, da je verbov količ na grobu mladike pognal, ni se poboljšal, začel je še hudobnejše živeti. Ukazal je svojim hudobnim hlapcem, ker zgolj take je v službo jemal, naj ljudstvo z biči in palicami od groba odganjajo. A ker to ni veliko izdalo, ker so ljudje začeli se po robu staviti hlapcem , ukazal je šibko verbo posekati. Hlapci so prišli s sekiro, ali glej, sekira se ni prijela verbe, in nobena ne, kolikor so jih v roke vzeli. Groza je obhajala celo hudobne hlapce. Boe dolgo odlaša, a kedar ima zadosti, pa tudi udari. Grajščak je dobro vedel, da ga Bog svari, pa ne da bi se dal poboljšati; čedalje gerše je živel. In Bogu je bilo dovolj tega. Strašno bolezen pošlje grešnemu možu; kot steklenec je divjal po gradu, in s persli razgrebal po tleh, kakor da bi rad kaj izkopal. Govoril je take reči, da so pričujočim lasje se jezili. Besnost njegova se je zvekšala na toliko, da je vse od kraja ogibalo se ga, tudi lastni sin. Edini černi pes, ki je starega gospoda povsodi spremljal, ostal je pri njem. Nekega dne zarana bilo je slišati tužno cvilenje černega psa. Strahotna so se bližali hlapci stanovanju starega gospoda, in odpehnivši železne zapahe, dobš ga ležečega na kamenenem tlaku pod železno mizo. Mertev je bil. Kervave pene je tiščal; poleg njega je sedel černi pes. Brez duhovna je umeri, brez sv. zakramentov je šel s tega sveta. Bog mu grehe odpusti. Nikdo mu ni zatisnil oči. S^n je dal zvoniti z grajskim zvonom, ali zvon ni hotel peti. Pri pogrebu nikdo ni jokal po rajnem gospodu razen sina. Štirje vraaci peljali so merliča na pokopališče Za trugo je stopal černi pes; ko so prišli do pokopališča, začel je pes zvijati se in cviliti, — on ni smel stopiti na blagoslovljeno zemljo. Nesrečnega grajščaka so zagrebli, černi pes je zginil. Naslednji dan so grajski hlapci truplo svojega gospoda zopet dobili v gradu pod železno mizo, in černi pes je . sedel pri njem. Zopet so ga peljali pokopat. A ker je blagoslovljena zemlja trikrat vergla ga iz sebe, spoznali so, da ga neče v sebi imeti, toraj so truplo v gozd zapeljali in zagrebli. Ljudje so pazili, kaj bode. Tri dni je čemi pes dirjal okoli groba in po gozdu, tretjo noč je izgiml in nikdo ni vedel kam. Prikazal se je časih pozneje divjaje in cvile okoli grada, pa vselej tadaj, kedar je nesreča imela priti v grad ali okolico. Mladi grajski gospod ni imel ni miru ni pokoja doma. Izročivši grad staremu oskerbniku, htdeval je po božjih potih m molil za rajnega očeta pa nedolžno Alenčico. Mnogo dobrega je storil ljudem. Dal je postaviti kapelo poleg groba očetovega, kamor je pogosto zahajal molit. Živel je kakor pustinjak. Ko pa je prišlo sveto leto, vzdignil se je in zapustil grad. Romal je v Rim. Njegov hlapec Matija, ki ga je v Rim spremljal, od tam pa se vernil domu, pripovedoval je, da je Gospod iz Rima se spust 1 v Jeruzalem. Poročil je tudi po svojem hlapcu Matiji domu, da se mora križ postaviti na grob Alenčice, in da oni, ki bodo vživali pridelke njegove zemlje, morajo skerbeti, da se stari terbli križ nadomestuje z novim. Neko noč so se natepli gromonosni oblaki na nebu nad gradom. Strašno je šumelo in veršalo, kakor da bi — 5« — se sodnji dan bližal. Grajski zvon je sam od sebe začel peti, zvonil je hudej uri. Strah je obšel grajske ljudi, vsi so pobegnili iz grada doli na vas. Začelo je bliskati, da je bilo svitlo, kot pri belem dnevu, in treskati, kakor da bi se svet podiral. Ljudje so trepetali, jokali in molili. Zopet se je prikazal čemi pes tuleč okoli grada, to noč posleddj,krat. Strele so vdarjale v grad, ki je do tal pogorel. Nikdo ga ni popravil, razpadal in posipal se je bolj in bolj Sedaj ga ni več. Grajskt-ga gospoda ni bilo nič več domu. In gledite, iz tiste verbe so se zasejale vse te-le verbe tu-le na okoli," tako je končala svojo povest stara ženica, ko sva že nekaj minut stala pri križu med verbami. Starka je sedla pod križ, razgernila cvetice in zelenje ter začela viti venec, ki ga je potem ovila okrog podobe križanega. Poslovil sem se od dobre starke na njeno prošnjo Se en pot zaterdivši, da jej čisto nič ne zamerim zavoljo njene pravljice. Hitel sem domu. Čez mesec dni stal je lesen ovenčan križ tudi na grobu stare ženice. Pri viru. Za balo platno je Delila Pri viru mlada deklica, Na solnci ga z vodo kropila, Je bilo lepši od snega. Prečudne misli so hodile Deklici zali zdaj na mar, Veselo-tužne, serčno-mile Da take ne poprej nikdar: Al srečna bodem jaz nevesta? Al srečni bom vihrala mir? Al je ljubav njegova zvesta — Ter čista kakor ta-le vir? Pogled je mili obernila Proseče k stvarniku v nebo In solza biserna zalila Je 16po, modro jej ok6. — Badoslav Silv*ft«r. Prodaji. Kavkažk obraz. (Po Vojt. Potockem Leop. Gorenjec.) (Konec.) Po obedu mi je Šamši v sobi razodel, dokler sem jaz tu, da odide v Tudorov, kder bivajo dobri ljudje. „Tedaj ti nijsta po godu gospa Prezeševa in gospod kamernik, kaj ne, da ne?" — „To sta satana," — odgovori po navadi svoje domovine, „in jaz dobro znam, da te nijmata rada in da tudi ti njiju ne ljubiš; ta vaš običaj je smešen; mi — v svojih gorah hodimo pa le k tistim, katere imamo radi in kateri nas ljubijo, vi pa občujete, kar sem uže" v Tiflisu videl, s prijatelji in sovražniki ob enem; vragu in prijatelju se smehljati in roke stiskati jima. Po pravici terde v naših gorah, da se Frankom ne sme verovati, Vi vse svoje živenje kanite drug drugega." „Kaj meniš o Vandi, ki je bila z nama vred pri mizi?" — »Njej bi žertvoval svoj život; menim, da je zelo* nesrečna; zdi se mi, da jej je vojska vzela ljubljenca." Ker mu teh okolnosti nijsem hotel nepotreboma razjasnjevati, napisal sem nekoliko besed g. Vincenciju in Kazimiru, pa sem Šamša poslal k njim, a sam sem hotel nekoliko dni ostati v Pardvinu, ker sem menil, da morda gospo Prezeševo pregovorim, da bi osrečila Kazimira in Vando. Ali zelo" sem se prevaril, boljše rečeno: zabil sem, da ima gospa Prezeševa o sreči do cela drug pojem, nego jaz. Zvečer mi je Vauda razodela, kar sem uže nekoliko znal, da vsled nerednega gospodinjstva zadolžena gospa Prezeševa nijma d uge pomoči, nego da svojo najmlajšo hčer zasnubi s Holcem. „Tako je to, Vojteb," — opomni mi, Jaz čutim, da se mi ne obeta več otetje, vsega je konec, prodana sem, moram se posoproziti s Holcem." Jaz sem jo tješil, da se vse še promeni, in opominjal sem jej, da se dan denes pervi d orni edini j o z bogatini — in njih živenje — da je najprijetnejše. »Kako me slabo poznaš," — oponese blagodušna devica; »saj znaš, Vojteh, da sem vzrastla o mislih in upu, da bodem kedaj Kazimiro va soproga; uže od mladih nog se imava rada, a jaz znam, da brezi mene nikakor ne bode mogel dolgo časa živeti. G. Holc se trudi, da bi prilisičil kamernika in mojo mater, do mene mu ni najmenj nij; menda meni, da sem kako blago, ki se mu je priljubilo in za katero se pobota z gospo Prezeševo, s kamernikom — in z ujcem Petrom. Naj se le bo ta: pripelje me na svoj dom, kakor kak obraz ali po-hišje, katero je dal s ptujega prinesti, da olepša svoje sobe. Ali moreš o sreči govoriti o takem živenji? Oh, moje edino upanje, to je Bog, katerega vsak dan prosim, da bi skoro ugasil mi živenje!" Dolgo sva še govorila; ker sem čutil njeno gorje, miril sem jo z milovanjem, nijsem bridkostil je z ne-priličnim tješenjem, kar rad počenja svet. Rano drugega dne pride ujec Peter — in po obedu je bilo veliko domače posvetovanje, udje smo bili: gospa Prezeševa, gospod kamernik, ujec Peter, pa jaz. Kamernik je povedal mnogo vzrokov in končal je s temi-le besedami: »Gospod Holc, eden največih bogatinov v velikem mesti Besara-bije in Ukrajine, moški brezi otrok in dospele starosti, sklenil je, da se oženi z Vando; ne zahteva pa nika-koršnega vena, sicer poplača vse dolgove in gospi Pre-zeševej je zapisal 30.000 rublje? za nje žive dni, v Odesi pa ugodno bivališče; vsled te pogodbe je dobil poročno dovoljenje od gospe" Prezeševe in od poročnika (jeroba). Da se dolgovi poplačajo, dal je zastavljeno posestvo na-se prepisati. Ker sem v takih zadevah izveden, lehko se mi veruje, da daje več, nego dobode. Vsled tega izver-šujem poročniške dolžnosti, katere mi je naložil brat, in po moči pospešim vse rodovine blagost." Po teh besedah se mu zahvali gospa Prezeševa, a ujec Peter ga je objel. »Upam se vprašati, ali pa se vsemu temu rada vdaje Vanda?" — »Bodite preverjeni, gospod stotnik, gospodičina Vanda je tako odgojena, da rada zveršuje vse, kar pospešuje nje rodovine blagost. A da-si je gospod Holc uže" prileten, Metuzalemovih let še vendar ne učaka kmalu; gospodičina Vanda po njem podedova vse, soproga pa bode taka, kakoršna bode hotela biti." — 57 — „B6s je to — re"8,a — poterdi ujec; mčl si je roci in abotno je smijal se. Eer sem spoznal, da so okol-nosti take, da bi Vande o naj boljšaj priliki ne mogel oteti, drugega dne" uberem pot v Tudorov, da odidem dalje. Zvečer so me še vprašali, kako sem Šamša spoznal, in povedal sem, da sem bil pri njegovem bratu in kako so prodali njiju sestro. Gospa Prezeševa, gospod kamernik in ujec Peter nijso mogli verovati v to barbarstvo; zvlasti je kamernik bil hud in nasvetoval je, da bi z vojsko napadli te barbare, ki svoje sestre in hčere prodajajo. Vanda in jaz sva se spoghdala, njej v oku je lesketala solza, jaz pa sem se terpko smijal. Eer je moje spanje nenavadno lehko, zaslišim po noči dirjajočega konja topot, ki se je ustavil pod mojim oknom; odprem okno in o svitlej luni zagledam Šamša, ki je na moj glas skočil raz konja in takoj prišel v mojo sobo. Zapazil sem, da je nenavadno razgret; vprašam ga do cela skerben, kaj to znači, ali Šamši je vsem mojim vprašanjem povedal le, da mora v Odeso odjezditi. Napdsled je bil sit mojih vprašanj, zat6 je razodel se, da vse zna, da mu je Kazimir vse povedal, sam pa, da ni spregovoril nij nikomur, da je konja osedlal, ter jezdi v Odeso, zat<5 da svojemu novemu kunaku (prijatelju) Kazimiru Holčevo glavo prinese na dar. Dolgo sem se pričkal ž njim, predno sem ga preveril, — če prav se mu utegne posrečiti, da Holcu oddrobi glavo, da vendar-le Kazimir ne sprejme tega daru in da to nikakor ne bode njegova sreča. Ali Šamši mi jame očitati, da sem ga okanil, dokazoval mi je, da ženske imajo svobodno voljo. „Jaz sem menil, da je uboga nesrečna devica v boji zgubila svojega milca, a pred očmi njemu, ki je z njo vred ob enem živel in rastel, siroto prodajajo kukavnemu kupcu, katerega ne mara. V našej domovini oča ne prodaja svoje hčere, brat ne svoje sestre brezi njene volje, le če se kaj pregreši; vi pa zmerom neusmiljeno govorite o vljudnosti, o vestnej svobodi — in prodajate serca, beretate z vestjo in z vsem, kar bi vam moralo biti sveto. A nij pervi pot to, kar vidim. Uže davno sem zapazil, da vam so: vest, vljudnost in nesebičnost — le na jezici, zmerom kaj drugega govorite, kaj drugega učite svoje otroke, a kaj drugega sami činite. Le priznaj, ko bi vi res bili taki, kakoršnega ste jezika, da bi bili popolnejši, nego je prorok se svojimi svetniki vred. Vse je pri vas zavist, prevara in hinavstvo. Vsi ste vi prav podobni tistim gledališč arje in, katere si mi v Tiflisu kazal. Mi v svojih gorah živimo tako, kakoršni smo rčs, obrazov nijmamo zakritih s kan-Ijivimi krinkami; vi pa se zmerom lepotičite z lažnjivimi barvami in zmerom »komedije" igrate. Hrepenim zopet po svojih gorah: ne umejem vas in nečem z vami vred »komedij" igrati. Kazimira je malo moškega: jaz v njegovej koži bi Holcu razklal glavo, kamernika bi ubil, zapalil njegov dom in odnesel Vando. Jaz pa vas ne umejem, a ti meniš, da sem divij, barbar!" — O teh besedah mu solze priigrajo v oči, ali jaz sem ga objemal in poljubljal, pa gorko prosil, da bi ne odbil mojih besed, opominjal sem mu, ko sem bil v njegovej domovini, da sem čestil njene običaje, če prav mi marsikaj »ni bilo po godu, tedaj naj se tudi sam pomiri in ničesar ne učini brezi mojega nasveta. Drugega dne rano sem odšel in le malo časa sem bil v Tudorovu, kajti po pravici sem se bal, da Šamši ne bi izmislil si na otetje kakega sredstva, katero bi se vjemalo z njegovimi čudovitimi nazori. Vincencij in Kazimir, katerima sem bil razodel vse, sprijela sta ga v svoje varstvo in nadarila z vsem mogočim: Šamši pa je Kazimirju dal starodavno bodalo z napisom — na vshodu dobro znanim: „Varuj se razžaljenja, ne odlašaj osvete;" — „čini tako," — opomnil je, „kakor je na bodalu zapisano. pa ti ne bode žal; še je kri na njem, — kri Ismaila Love, vraga našemu domu." Minolo je bilo nekoliko let, vstalo je 1837. leto, a jaz sem p< potoval in pisma in darove nesel od ve^ikpga vodje v Gruziji seraskijerju (bojnemu načelniku) v Er-zerumu — Ahmedu baši. Med darovi je tudi bilo nekoliko reči za ljubeznjivo seraskijerjevo soprogo. Prišel sem bil na odločeno mesto, a ko sem tist -ga dne po svojem prihodu rčsno sedel pri baši, brustal sladkor, pil kavo in tobak kadil iz dolge lule, pošepeče mi tolmač, da bi se ozerl v rudečo zaveso, k.itera je na desnej strani zakrivala mrežasto okno. Menil sem, da tam zagledam zvedave Ahmetove milice, pa sem videl le neko žensko, nijsem mogel spoznati, kedo je bila. O ipeljali so me po nekolikih stopnicah, nap<5sled pa stopim v majhno, vshodno okrašeno izbo, kder je Abmed sedel na blazinjaku in dim pulil iz Perziškega kalijaoa. Prijel me je za roko in krepko posadil k sebi na blazinjak. Po kratkem molčanji vzame v roko majhno uro, ležečo poleg njega na dragej vajšnici, da mi jo v roko in povpraša, ali sem jo uže videl kedaj, ali ne. O pervem pogledu sem spoznal urico, katero sem bil pred petimi leti podaril krasnej sestri svojega prijatelja Šamša, ko je s kupci odšla, ter zapustila svojega brata Beslaaa Ader-Beja. Zdaj stoperv je zavoj zmuznil se mi z očij, a z nasmehom opominjam: enega izmed naših najboljših pesnikov besede, da bi krasota odškodnina morala biti serčnosti, uresničile so se prav ta pot. Seraskijer je bil resnično jako serčan, a dobro sem poznal, da mu moje besede nijso bile neljube. Njegova krasna soproga me je spoznala o „avdijenciji" in takoj je Ahmedu razodela najino nekedanjo znanost. Na posebni ukaz Ahmeda baše sem jo videl dvakrat, dobil sem od nje* razne reči na spomin — in veselo sem se preveril, da je do cčla srečna. — 1839. leta, sedem let po svojem popotovanji se Šamšem po Podoliji, mudil sem se zopet Dnjestru na obrežji. Marsikaj se je pripetilo, marsikaj promenilo po mojej poslednjej navzočnosti. Korakal sem zopet prav po tistej cesti otožen. Vsled izkušenosti sem znal, da so človeku po dolgej nenavzočnosti v kakem kraji znani obrazi neznani — in da tam, kder otožno glavo menimo položiti staremu prijateljstvu v naročje, le hladen grob nahajamo, ali pa še groznejšo merzloto ljubljenih osob. Tudi ta pot sem v Tudorov bil prišel pozno po noči. Utripljajočega serca sem poterkal na vrata gospoda Vin-cencija; precej je prišel odpret, ali močno sem se začudil , ker je, da-si je jako vesel bil mojega prihoda, vendar-le neprestano nekaj šepetal svojim ljudem in prosil jih, da bi bili tihi. Kmalu se mi je vse razjasnilo. -Bog ti poverni, ljubi prijatelj, ker me nijsi še zabil; tiho, ali tiho, da ne izbudiš sestre!" Po perstih sva šla v sobo, kder mi je bogato solznih očij razodel to-Ie: »Vidim tvoje zavzetje, ker sestra biva pri mmi; ali pa ne bi bil dal prostora osobi, ki nijma svoje strehe? Zabil sem vse in božji blagoslov mi je to, ker jo smem skrivati pod svojo streho. Po tvojem odhodu je kukavni kamernik gospo Prezeševo odpeljal v Odeso; tam sta ubogo Vando zaročila s tistim prokletim Holcem. Iz početka je ta hudobec plačeval dolgove, gospi Prezeševej je dajal stanovanje in izplačal jej je dosmertno pokojnino; po dveh letih pa je uaglo odpeljal se po morji, dejal je, da ga mora nekova nujuost; — 58 — ali nij ga bilo več nazaj in živa duša nij slišala ničesar več o njem. Upniki so kar vreli z vseh stranij, razdelili so med-se Pardvin in vse v njem, mojo sestro z Vando vred pak so bn-zi grižljeja kruha izgnali na ulico. Kamernik je odšel v kopel — v Pariz, zatd da bi »e po tej neprijetnosti malo razvedril, jaz pa sem j hitel v Odeso, vzel sem bil s seboj svojo sestro in Vando — in pripeljal sem obe semkaje. Gospa Prezeševa zine-' rom bolebuje, uboga Vamla pak (začel je plakati) — V. nda je štiri mesece po svojem prihodu le-sem umerla vsled same žalosti." m Nijsem se derznil, da bi bil povprašal, kde je Kazimir, a Vincencij je zmerom jokal in sam mi je povedal, da je sin ob letu po Vandinem zaročenji podu-hovnil se v Rimu. Po tem razodetji je, kolikor je bilo moči, pomiril svoje žalosti vskip in opomnil: „Zgodi se volja Božja, z mojim sinom vred ugasne naša cestna rodi.vina; vse I mora nehati, mili moj Vojteh, a skoro šest stoletij je j dosti revnej plemenitaškej rodoviui." Jaz nijsem ničesar opomnil; vsled same bolesti, katera mi je tergala serce, nijsem mogel nič spregovoriti. Drugega dne rano po mertvaških obredih za dušo uboge Vande sem vzel še kos-c kamena z njenega groba, poslovil sem se od Vincencija, a nijsem se prikazal gospi Prezeševej, katerej bi bila moja navzočnost gotovo povečala gorje. Nadškof grof Ledohovski. ¦ „ Gor ko milovalen je vsak narod, kateri vsled nesrečnega boja ali vsaj vsled bojnega plena zablodi hudobnemu sosedu pod peto. Prav bridko skušajo to," — piše V. M., „velikega Poznanjskega vojevodstva Poljaci, s katerimi hoče Prus učiniti to, kar sta Henrik Ptičar in Oton zasekala polabskim Slovanom." Vsak narod dvojno živi: duševno in gmotno. A sovražnik zvlasti vrag, kateri hoče kak narod, ki mu nij ljub, izbrisati iz verste živih narodov, — tak vrag se trudi, da bi uničil to dvojno živenje narodu. Tako se vedo Prusi v Poznanjskej. Ker Prusi znajo, da oubo-žan in izsesan narod nikakor ne mere svojemu tlačitelju vpirati se tako izdatno, kakor mogočen in bogat narod, — zatd bi radi Poljake osiromašili kakor koli. Polovica Poznanjskega sveta je uže v Pruskih pesteh. Da bi pa merknilo vse, kar bi bodočemu pokolenju utegnilo poročati o Pruskem razbojništvu, in da bi zginilo se sveta, za to že zdaj skerbe; ker je Poznanjska zemlja slovanska zemlja, za tega delj povsodi vašim in mestom Poljska imena nemški prekerščujejo. Tudi Poljsko obert-nost in teržnost neumorno zavirajo; zatd nobena ne more napredovati, Poljaci morajo kupovati Pruske izdelke, nemško blago. Poljaci so biii ustanovili si samostojno novčno banko; ali ker je bila tern v petah nemškim kapitalistom , kalili so vero va-njo na vseh straneh, a Pv znanj -kej je ugasnilo to edino zavetje o novčnih stiskah. Pa vse to Prusu še nij bilo dosti: Poznanjski Poljaci morajo tudi, kolikor je moči, najhitrfjše skerbeti, da bodo skoro vredni sinovi „nemške kulture in nemškega jezika," tudi bi morali svojo svest posvečevati j staremu Viljemu in živi dati, da j m porežejo jezike, j Ali ker Poljaci nečejo vdati se temu razbojništvu, zatd Prusi se silo duše vsakojako duševno živenje v Poznauj-skej, Poljakom pa je vstal boj na živenje in na smert, — boj, kateremu na Poljskej strani načeluje hrabri nadškof Ledohovski, zdaj jetnik v Ostrovu. Grof Ledohovski se je 29. dan oktobra meseca 1823. leta narodil v Gorkah v Sandomirskej vladikovini v Lubleškem kraji Poljske kraljevine. Po skerbnej odgoji v očinem domu so ga poslali dijakovat v Badov in v Varšavo. Ker se je hotel posvetiti duhovskemu stanu, zaupal se je Varšavskemu semenišču pri sv. Križi, ali kmalu je skerbna in dobra mati spremila ga v Bim, kder so ga sprijeli v „Collegiuni Nobilium". Tu je Mječislav najpopreje koivnito doveršil modroslovstvo, potlej pa je posvetil se bogoslovstvu. V Bimu se je naučil, da latinski govori tako izborno, da bi jedva v nemškej carjevim kedo upal se kosati z njim. Poleg tega jako popolno govori italijanski, francoski in nemški. 13. dan julija meseca 1845. leta so ga posvetili za mašnika, pa nij bil star še popolnoma 22 let. Ko Pij IX. 1846. leta sede na prestol sv. Petra — in ko se mu mladi Poljak priljubi, pošlje ga v Lizbono, kder je pomagal papeževemu poslancu msg. Kamillu di Pietro, kasnejšemu kardinalu, in kder si je Ledohovski pridobil mnogo izkušenosti, posebno pa se je podkoval za samostojnost na diplomatičkem torišči. 1856. leta je Ledohovski postal apostolsk poslanec (delegat) južno-ameriškej ljudovladi Kolumbiji ali Novej Granadi. Bivališče si je odbral v velikem mestu Bogoti. Iz početka je tu bilo vse prav složno, ali nenadoma pokne vstaja, — prikazen, katera v južnih ameriških krajinah nij preredka, to nas poslednjih let izkušnja uči. Ljudovladi novi predsednik: general Mosguera nij le pregnal vseh ptujcev, tudi Ledohovskega, temuč postavil se je po robi tudi domačim vladikam. Ledohovski se je vernil v Rim, kder so ga 3. dan novembra meseca 1861. ldta posvetili za Tebanskega nadškofa. Ker je ta čas užd slovela njegova diplomatiška zvedenost in važnost, poslali so ga takoj v Brusel v Belgijo, kder je treba bilo takega razs vitij enega moža, zatd ker se tam že dolgo časa kavsate veliki stranki, v kateri je razdvojeno vse bivalstvo, — konservativna stranka in liberalna stranka, ki se nenehoma d^rgate. Ali komaj se je bil zamaknil Ledohovski v Belgiške razmere, uže so ga poklicali iz Brusela. Marca meseca 1865. leta je umeri Poznanjski in Gnezenski nadškof Leo Przvluski, nastopnik hrabrega nadškofa Dunina, ki so ga 1848. leta zbog upornosti bili odpeljali v terdnjavo Kolobreg (Kolberg) , od kodar pa je zopet po kratkem zaporu vernil se v Poznanjsko. Po porazumljenji z apostolsko stolico in Prusko vlado sta oba kapitola za Gnezno-Poznanjskega nadškofa odbrala papeškega poslanca (nuncija) v Bruselu — Mječislava Halko gr. Ledohovskega. Vlaini zastopnik je precej v imeni Pruskega kralja po-terJil vladno zadovoljstvo. Novega škofa prihod v Poznanjsko je bil slaven; pervo trenotje si je pridobil vdanost in splošno ljubezen, — da, uže v Berolinu se je vel tako odlično, da je bil le en glas: „To je rojen cerkven glavar." Grof Ledohovski je precej iz početka jel goreče vladati obe veliki škofiji: Poznanjsko in Gnezensko; povsodi je skerbel, da bi kerščanstvo razcvitalo se v du-hovstvu in ljudstvu. Poleg tega pa je ustrezal tudi Po-znanjskih Poljakov narodnim potrebam. Ker je videl, da v deržavnih ustavih pridno goje nemščino tudi o verskem učenji, tiščal je na to, da bi se verstvo učilo Poljski. A s tem nij bil zadovoljen, temuč ustanovil je nekoliko gojilnic (konviktov), v katerih bi se odrast-lejša mladež izobraževala samo v Poljskem jezici. Pa še več je preskerbel za omiko prostejšega naroda. O vla- — 59 — dikovanji grofa Ledohovskega so povsodi ustanovili župnijske knjižnice, kder pa so uže bile, tam so jih razširili. Zvlasti je nadškof podpiral gorečega duhovnika Bažinjskega, župnika pri sv. Vojtehu v Poznanji; ta gospod je bil 1864. leta začel prav po ceni ob svojih stroških na svitlo dajati dobre ljudske knjige, ker Pruska vlada nij hotela Poljakom privoliti nikakoršne družbe ali matice na ta namen. Najblagostnejši sad neumorne skerbi in pridnosti, grofa Ledohovskega plod je bila ustanova in neumorno razširjanje Poljskih zavarovalnic na deželi — ime jim je bilo „ochronki," njih namen je bil, da bi zavetovale mlajši zarod in varovale ga nevarnega popi ušenja, katero slehernemu Poznanjcu preti precej, ko hitro pride na svet. Temu namenu so „ochronki" do cela ugajali, ker so imeli vlastno organisacijo, popolnoma neodgovorno samovoljnej vladi, da Prusi dolgo časa nikakor nijso mogli napasti jih. Stoperv poslednje dni so vojsko začeli tudi s to bastijo narodnega življa. Ker ga je poslednji upor 1863. lčta bil terpko preveril, da Poljskemu narodu nikakor ne vzide lepša bodočnost, razen če bode tiho in mirno delal v vsakojakem stanu, začel je razburjene misli miriti in skušal je, da jih zopet oberne na pravo plat, k studencu, iz katerega izvira blagost in moč. Učil je duhovstvo, da je pervo poprijelo se prave strani, da je ogibalo se vsakojake ne-izmernosti. Tudi je ukazal, naj po cerkvah ne poj<5 prenarodnih pesnij, rad bi bil v okom prišel vsemu sumu, kakor bi z bogočestjem negovali politiške razmere. Za tega delj pa so mu prenapeti Poljski narodnjaki očitali, da izdaja narodnost; ali koliko je bilo tega resničnega; pokazalo se je kmalu, ko je le nadškof, samo Ledobovski vperl se in zopet vperl vladnim ukazom, naj nemščina dobode prostor po vseh Poznanjskih učilnicah in tudi verstvo naj se nemški uči. Iz nadškofove previdnosti je izviralo to, da so njegove in Berolinske vlade razmere bile dosti prijateljske do 1873. leta, če prav so jele kaliti se, ko so Ledohov-skemu o cerkvenem zboru v Bimu bili odkazali prostor med pervimi velikimi vladikami (primasi.) Prusi so menili, da je to velika politiška demonstracija, da nij nikakoršne Poljske deržave, ki bi mogel kedo biti nje pri mas. Začeli so preiskavati to „ daleč in na široko razglašeno zaroto," s katero je Pruska policija imela dela, zvlasti se stikanjem pO bivališčih posameznih „ne-varnih osob," n. pr.: po stanovališči znanega kanonika Kozmijana in drugih. Ali pokazalo se je, da je to pre-iskavanje smešno, zat6 Ledohovskega nij zadel udarec, ki mu je bil uže takrat odločen. To priča le-to, ker je nadškof, ki se je bil iz Kima vernil v Poznanj, ko je vstala nemški-francoska vojska, novembra meseca 1870. 16ta odšel na težavno pot v veliki Pruski tabor v Ver-saljah, kder je poprosil kralja Viljema, da bi se izrazil zoper to, ker Pijemonci stiskajo Rim. Sprijem in odgovor blezu nij bil neprijazen, kajti Ledohovski je takoj k papežu poslal posebnega sela z vestjo, da se je Pruski kralj izrazil na hvalo njegovej neodvisnosti. Ali stoperv utihnil je bil bojni hrum, nijso bile še nehale bojne zmage vse slovesnosti, uže je v Pruskej vnela se nova, domača vojska, o katerej je na Poznanjske Poljake bruhnil pervi vstok, s katerim so hoteli potreti »terdokorne" katoličane in „izdajne" Poljake; zat<5 ker nete na vrat na nos sprijeti nemškega jezika, in nemške kulture. Pa čudovito je to: prav tega vladiko, katerega so »svobodomiselne" Pruske novine razglašale, da je lojalnega pastirstva vzor, in o katerem se je beseda sukala, da bi najboljše pristoval za papeškega poročnika (nuncija) v Berolinu, ko je Bizmark južno nemške ka- toličane hot°l zvabiti v svojo past, — prav tega vladika je zadel pervi mahliej. Znano je naš m čitateljem, kaj se je vse z nadškofom Ledohovskim godilo konci mi-nolega leta, pa kaj dalje letos. Ker je bil zopw miui-sterski ukaz vsem katehetom prepovedal, da ne smejo nemški učiti kerščauskega nauka, vlada pa je odškodila se s tem, da je vse katehete izpodila iz Poljskih učilnic; ker je bil Fulško (Fuldas) svest podpisal, s čemer je zaterdil, da se nikoli ne vdade Pruskim zakonom maja meseca; ker je sam ob sebi razpostavljal duhovnike, torej nij deržavnih uradov povpraševal, ali so zadovolmi ali ne z razpostavami: zat6 so Ledohovskega obsodili na 29.000 tolarjev globe, — zato" so opomnili g.t, ker se tako vMe, naj sam odpove" se vladništvu, n*pdsied pa so ga po noči 3. dan februvarja meseca letos odpeljali v Ostrov, da se bode le-tu dve leti pokoril ziiog svoje »upornosti". Tu sedi zdaj za železnimi križi, kakor njegovi sosedje: tatje in razbojniki; zaklenjen je se železom in zapert v ozko izbico, — da, zaklenjen je cel6 dolgi mostovž, po katerem se o odločenih urah sme sprehajati zastražen. Kakor vsak drug jecnik, postilia in pometa si sam.* Lajšave nijma in neče imeti n ka-koršne. Hrano mu daje mestui župnik Fabisz , kateri ga sme o določenih urah obiskati o navzočnosti jetni-škega uradnika. A ker tudi ječa ne more spokoriti Ledohovskega, zatožili so ga zopet zbog cerkvenih razmer sodnemu dvoru v Berolinu. Odločili so bili, da bode sodba 15. dan maja meseca, ali nadškof je precej razodel se, da ga ne bode k sodbi. Bismarkovci so tedaj imeli lehko delo, po kratkem posvetovanji so kar sklenili: „Gaezno-Poz-nanjski nadškof, grof Mječislav Halka Ledohovski je občnemu pridu na korist zgubil na« škofij s tvu". Tako so odločili v Berolinu, ali kako sodijo to v Poznanjskej, da, kako po vsem Božjem, resnično omikanem svet,? — Leop. Gorčnj ec Idrijski perkomandelj. *) (Zapisal Zm. Eržen.) Povsod, kjerkoli se rudarske jame nahajajo, čujejo se tudi vsakoverstne povesti o gorskih duhovih. Tako so tudi idrijski rudarji večkrat videli gorskega duha, kteri v zemlji skrite zaklade živega srebra varuje. Imenujejo ga perko-mandeljna. Popisujejo ga kot majhnega možička; v desni roci z leščerbo, ki daje zeleno svetlobo; na glavi nosi rudečo kapico, jopico (kamižolo) ima višnjevo, hlače pa rudeče. Pravijo, da se večkrat prikaže rudarjem in jim včasi še celo pomaga pri delu ali jim pa tudi naznani, v kterem kraji je veliko rude. Včasi pa le čujejo enakomerno tolčenje in to imajo vedno v znamenje kake proteče nesreče, zatoraj kadar to tolčenje slišijo, popuste ovi kraj ; in terdijo, da se je še vselej k malo potem posulo. Namenil sem si tukaj silno staro pravljico o idr.j-skem perkomandeljcu in nekem rudarji zapisati. Pred mnogo, mnogo leti živel je v Idriji bogaboječ toda reven rudar. Bog mu je dal veliko otrok, kruha pa malo. Nekega dne, bilo je koj v začetku meseca, šel je po navadi zjutraj zgodaj v jamo. Jamski nadzornik mu odloči rov; a po nesreči je bil ta, ki bi ž njim vkup *) Tako imenujejo rudarji ondi gorskega duha. To je spačena nemška beseda: „Bergmannlein". imel delati, bolan. Akoprem je dolgočasno samemu biti v zemlji kopaje rudo, vendar ni naš rudar kar nič godrnjal. Odmolivsi gre v rov, ki ga mu je nadzornik odločil, in prične prekrižajo se, v božjem imenu svoje delo. Ko nekol ko časa neutrudeno išče živega srebra, zagleda v daljavi zeleno lučico, ki vedno bliže prihaja. Ko ie prikazen blizo nj< ga pride, vidi perkomandeljna. Naglo se pokriža in materi božji izroči v varstvo. Gorski duh je stal zraven njega. Rudar si vzame pogum ter ga na-, govori; a nič ni dobil odgovora. Molče perkomandelj udari ob steno; stena se odpre in duh vzame iz nje potrebno rudarsko orodje, jako lepo izdelano. Molče stopi poleg rudarja in oba začneta terdo delati. Črez osem ur, ker toliko časa delajo rudarji na dan, duh udari na steno, ta se zopet odprt« in v njej zgine; rudar pa tudi gre domov. Druzega julra je rudar našel duha že pri delu. To se je ponavljalo cel mesec. Bolj in bolj se je bližal plačilni dan. Rudarja je jelo vendar-le nekol.ko sketbeti, kako naj duhu plača in zaslužek dobro med oba razdeli. Gre toraj k spovedi in ondi razodene svojemu spovedniku to prikazen. Spovednik mu priporoča, prav vestno razdeliti zaslužek med oba, zagotovivši mu, da ga bo duh osrečil, če bo tako ravnal. Vsak dan se je rudar še bogu priporočil in ga moledoval na srečen izid plačilnega dne. Osodepolni dan napoči. Nadzornik in drugi rudarji so se čudili nad njegovo pridnostjo in ga povpraševali, kako mu je bilo mogoče v tolikem času tako veliko rude izkopati. Ta pa se je hitro oiteguil njibovej radovednosti ter se koj, ko je prejel plačilo, vernil v jamo. Duh ga je že pričakoval na velikem komnu sede\ Rudar mu pomoli dinar rt koč, da naj ga razdeli, a duh mu odkin a z glavo v znamenje da ga neče deliti. Rudar se tedaj vsede poleg njega in deli denar. Vse je dobro razdelil, dokler nazadnje ne ostane vinar, kterega pa rudar verzu med duhovo kopico rekoč: »Tega pa ti imej, vsaj si veliko več delal nego jaz!" Duh pa odkima z glavo, vzame vinar in ga verze k rudarjevemu denarju, ta ga pa neče vzeti in ga duhu sili. Dolgo si a se že prepirala in drug drugemu vinar ponujala, ko naenkrat rudarju šine v glavo pametna misel, namreč presekati vinar v dve poiovici. Reče toraj poprijemši sekiro proti duhu: »Veš kaj, presekajva vinar na dve polovici in potem si vsak eno vzameva." In rudar že povzdigne sekjro da bi svoj namen uresničil, ko naenkrat duh spregovori rekoč: »Stoj !" Rudar radoveden, kaj mu bode duh povedal, položi sekiro na stran Duh pa povzame besedo ter pravi: »Ako bi bil ti le še tri besedice rekel, ko sem k tebi prišel, zdrobil bi te bil jaz v prah. Najbolj si se mi pa priljubil zbog svoje pravičnosti: ako bi ti bil namreč vinar prideržal za-se, nikoli več ne bi videl svoje žene in otrok; jaz bi te bil raztergal na drobne kosce. Ker si pa tako pošten, vzemi še moj denar in v svojej sreči se spominjaj gorskega duba! Sreča ti bodi mila!" To rekši zgine duh. Rudar je bit jako vesel, pal na kolena in boga zahvalil za dobro misel, kajti, da ne bi dobra misel mu sin la v glavo, bil bi že zato, da bi se nehal prepirati z duhom, vzel vinar in potem — uboga žena in otroci! Veselja poln je zdaj še le jel pripovedovati svojej družimci in prijateljem čudovito prikazen in kmalo jo je vedelo vse idrijsko mesto. Dokler je bil še terden, delal je rad, ko pa je s starostjo oslabel, ostal je doma. Denar pa, ki mu ga dal, se mu je vedno množil, tako da je nazadnje postal premožen mož. Še v pozni starosti je rad pravil to prigodbo svojim otrokom in unukom in ohranila se je ko ustno poročilo do današnjega dneva. Od kod cigare? Tabak je amerikanska iznajdba, katerega poprej niso nikjer v Evropi poznali, dokler ni Kolumb Amerike našel. Spanj olci prišedši v Ameriko so se jako čudili videti Indijance, da tabakov dim požirajo in zopet iz-puhajo. Najstarejše poročilo o cigarah ali smodkah nam podaja zgodopisec Gonzalo Fernandez de Oviedov Baldez v zgodovini deržave Nikarague, ki jo je spisal 1. 1555. Bival je dolgo let v srednji Ameriki ter nam pripoveda, kar je sam videl. On pravi: »V saboto 19. avgusta 1526. pride don Alfonzo, Kazik iz Nicove, katerega so zvali po domače Nambi, to je: pes, na vaški terg. Bilo je dve uri pred nočjo. Blizo sto Indijanov ga je sprem-Ijevalo. Vsedejo se v kot ter začno svoj Areito praznovati. Areito so pesmi, ki popevajo pretekle zgodbe in katere pojo divjaki v spomin svojim voditeljem. Plesali so in peli. Bilo je to berž ko ne prosto ljudstvo, kajti Kazik ide jako moško na drugo stran terga ter se vsede na klop. Potem se vsede kacih osemdeset najviših uradnikov in Indijancev krog njega, in mlada deklica prinese pijače v majhini posodici. Pijača je bila enaka močnemu vinu in nekoliko kisla; delajo jo iz turšice ter jo imenujejo Chicha. Podobna je juhi, v kateri so ubita jajca. Ko so začeli piti, vzeme Kazik iz zavitka nekaj ko^ov zvitega tabaka; ti kosi so bili kacih šest col dolgi in perst debeli. Peresa so bila zvita in z nitjo zvezana. Indijanci sade jako skerbno tabak ter delajo iz njega zvitke, katere potem na enem koncu prižigajo; ti gore počasi cel dan. Drugi konec vtikajo v usta, vlečejo zdaj pa zdaj dim va-se, in čez nekoliko časa ga zopet spuščajo skozi usta ali nos. Vsak Indijanec ima take tobakove zvitke, katere imenujejo v svojem jeziku Ynpoquete, na Hispanioli in Haiti pa se zovejo Tabako. Služabniki obojega spola prinesti potem posode z različno pijačo. Vsakteri je pil dva ali tri požirke ter dal potem posodo svojemu sosedu. Med tem so vedno vlekli tabakov dim va-se, bobnali, ploskali z rokami in peli. Bili so do polnoči skupaj in večina se jih je opijanila. Pijanost je imela razi ene nasledke. Nekteri so ležali kakor mertvi niti da bi se ganili, drugi so tulili in kričali, nekateri pa so skakali in plesali. Potem so prišle žene t-r odnesle može domov. Nekateri so spali do poldne, nekateri celo do večera. Kdor se ne upijani, ga zaničujejo kot slabega borilca." J. P. O začetku ruske deržave. (Po Petruševsku in drugih priredil J. Steklasa.) Več kakor tisoč let nazaj se je bil naselil v današnjo Rusijo narod, od kterega izhajajo Rusi. Ta narod je sam sebe imenoval Slavjane, ter se je delil na nekoliko plemen, ki so se zvali Poljani, Drevljani, Sje-verjani, Krivici, Ljehi ali Poljaki in drugi. Samo eno pleme ni imelo posebnega imena ter se je imenovalo samo Slavjane; to pleme je stanovalo po bregovih II-menskega jezera in reke Volhove, v današnej novgorod-skej guberniji. Ti Slavjani so imeli mesto Novgorod, Krivici — Smolensk, Poljani — Kiev. Mest takrat še ni bilo ve- — 61 — liko, obstala so pa iz tacih hi?, kakor se najdejo zdaj po vaseh; bila so ta mesta samo malo večje vasi. Gradove (mesta) pa so imenovali take vasi zato, ker so bile ograjene z nasipom, rovom, plotom ali zasekom. — Na vaseh je bila ruska zemlja v tem času revna; zemlje je bilo mnogo, ali naroda malo, zavoljo tega so bile vasi redke in prav majhne. Slavjan je živel vsak s svojim rodom; rod je obstajal iz vseh ljudij, bivših v rodstvu med seboj, ali v bližnjem ali pa v daljnem. Najstareji v rodbini je bil v njej popolnoma gospodar ter je ž njo upravljal. Vsako delo, ktero se je tikalo vse vasi, odločevali so v skupščini, ali kakor so takrat govorili v vječu; na skupščino so pa hodili sami stari. Po mestih je bila skupščina tudi iz samih starih ljudij; navadno so spadale k mestu vse bližnje vasi. Skupščina je odločila vsako delo enoglasno, t. j. tako, da so vsi eden in tisti razsodek izrekli. In kadar je težko bilo priti do porazumljenja, takrat se je včasi skupščina končala s pretepanjem; prijeli so za tolkače ali za palice, in ktera stranka je premagala, ta je tudi pri svojem ostala. Glava celega roda se je imenoval knez (knjazem); on je bil najstareji po rodu ali pa je bil izvoljen od sorodnikov. Njemu so skazovali veliko čast, ter so hodili k njemu tožit, a v daljne kraje je šel sam sodit. Čerk ni takrat od ruskih prednikov nobeden poznal, da, čerk slavjanskih takrat še ni bilo in vsled tega se ni sodilo takrat po pisanih zakonih, nego po starinsko, po starih običajih in navadah. Kodi so živeli daleč eden od druzega, vsak pa je vladal skupaj nad celo zemljo, v kterej je prebival. Ako se je pa dogodil čin, ki se je tikal več rodov, rešili so to potem v skupščini in v tako skupščino so prišli vsi poglavarji. Slavjani so bili dobrih nrav in jako gostoljubni. Ako je Slavjan od doma šel, ni zapiral vrat in na mizi je pustil raznih jedi za slučaj, ko bi kak gost prišel. Nekteri še celo niso deržali za nepošteno, ako je gospodar zavoljo svoje revščine kar si bodi za svojega gosta ukral. Z vjetimi so Slavjani krotko ravnali, in čez nekoliko let so je spuščali navadno na slobodo. Ali ni bilo tudi malo slabega pri Slavjanih, oni so radi pili brez mere, hodili vedno zamazani in nečisti; mnogo plemen je bilo prav divjih, živeli so po kočevski. Deve so imele veliko prostost, ali žene nobene: one so bile robkinje svojih mož ter so naj teža dela morale same opravljati. Za ženo so Slavjani navadno nekaj plačali; dajali so za nje vjeno (doto). Ta običaj še zdaj ni čisto prenehal na Euskem; tudi je še zdaj po nekih krajih navada, da daje ženin sorodnikom neveste darove. V običaju je bilo imeti po dve, po tri ali pa še celo več žen. Ker je pa bilo za vsako ženo treba plačati vjeno, zato so več kakor eno ženo imeli samo knezi in bogati ljudje. Malo ktero od slavjanskih plemen je zakopavalo svoje mertve v zemljo, nego večina je je sožigala, pobirala pepel v posodo ter je postavljala na stolp pri razpotju. Ker mertvi niso bili kerščeni, nastalo je praznoverje ter živi še dan danes, da se na razpotju zbirajo hudobne moči. Za mertvimi so obhajali Slavjani trizne t. j. sedmino ali karmine: tudi so se borili, skakali ter begali v pretekanju. V znamenje žalosti so si večkrat razrezali in razpraskali lica. Slavjani so živeli v slabih hišah, ktero so si tesali iz lesa; kamna je bilo v slavjanskej zemlji malo, in ka-menarstva Slavjani niso niti razumeli. Pa tudi skoraj nepotrebne so jim bile zidane hiše. časi so bili namreč nemirni; mnogo ljudij je živelo samo od roparstva; mirni poljodelec je mogel vsak čas pričakovati sovražnika od vseh strani. In taki zli ljudje niso zaprinesli nobenej stvari. Kar je bilo moč vzeti, vzeli so, a ostalo so požgali in pokončali. Lesa pa je bilo povsod dosti; novo hišo narediti ni nobenega mnogo stalo; iz kamena bi bilo težje. Za vsak slučaj, da bi mogoče bilo učiti pri vsacem roparskem napadu, napravil si je Slavjan v svojo hišo po dva do tri vhoda. In kar so imeli premožneji ljudje dra-zega, to so oni skrili v zemljo, zatoraj se je našlo v poprejšnih časih v zemlji pogostoma zakladev. Pri hlav-janskih hišah so bile tudi kopeljnice, a ne samo v le-senjačah, nego tudi v beznicah; peči niso postavljali v kopeljnice, nego greli so je z razbeljenim kamenjem. Pri tako nemirnem življenju vendar Slavjani niso zemlje pustili v pustinji, nego so orali polja in sejali žito. Skoraj vsi Slavjani so obdelovali v tem času zemljo; najbolji poljodelci pa so vendar bili Poljani; nektera druga suroveja plemena, na primer Drevljani, se niso zanimala s tem poslom ali pa le prav malo. Razun ratarstva živili so se Slavjani tudi od drugih strok gospodarstva; od ribolova, od lova divjih zveri, od živinoreje, od bčeloreje in od tergovine z bližnjimi narodi. Šume so bile v slavjanskej zemlji ogromne in zveri v njih vsake versti; imeli so tudi take, o kterih je zdaj le malo sledu, na pr. bober. Kib je bilo v rekah in jezerih tudi dovolj. Tergovali pa so Slavjani se" žitom, s kožami, z voskom in medom. Veče tergovine pri njih ni bilo, pa je tudi ni moglo biti; časi so bili nemirni, vsak se je bal za se in za svoje dobro še celo doma, zakaj ne na ptujem. Zemlja je bila skoraj čisto zaraščena z dračjem, neprehodnimi šumami, pomešano z močvirji in lužami. Cest in potov ni bilo. Povsod je bilo lahko naleteti na hudobne ljudi, na roparje; na potu ni bilo pričakovati nobenih lagot; tudi koga s kakšno vestjo kam poslati, ni bilo lahko delo. Verh tega so jahali v sili, in tergovali ne samo po suhem, nego tudi po rekah. Slavjani so bili visoke in lepe postave, krepki na telesu, lahko so prenašali zimo in vročino. Oni niso ljubili boja s sovražniki na ravnem polju, nego so izbirali ozka mesta in zakrita. Oni so znali izverstno plavati ter dolgo vzderžati se pod vodo. Zavoljo tega so vzeli terstiko v usta, ter so plavali pod vodo tako, da je gledal konec terstike ven iz vode; tako so mogli lahko dihati. Bolje so se znali tolči s kratkimi pušicami in sulicami; pušice so včasi namazali s silnim otrovom. V tem času so bili vsi Slavjani malikovalci, t. j. molili so malike ter jim prinašali žertve, včasi še celo ljudi. Bogov so imeli mnogo ali njihovo glavno božanstvo je bil Perun, bog groma in strele, vojske in tniru. Tudi solnce so imeli za boga: njega so imenovali Dazdboga, tudi Did-Lado. Did je značilo deda, a Lado svetlo, radost. Ljul, Lel je tudi znamenovalo deda. In Did-Lado, Ljul, Lel so do dandanes ostali v ruskih pesmih. Solnce so Slavjani slavili nekolikokrat na leto. Praznik Koljada (Kolede) je bil koncem decembra, ko se solnce povračuje na spomlad in dnevi rasti začno*. V tem času so hodili od hiše do hiše, slavili boga in prejemali darove, ktere so po tem bogu darovali. Ta poganska navada se je ohranila na Kuskem na mnogih krajih do dandanes, ter se more videti na badnjak, pred Božičem. Koleda se imenuje na drugih mestih tudi Avsen ali Tavsen; tako se poje tudi v ruskih pesmih. Drugi praznik je bil pomladanski, njega obhajajo Rusi še zdaj ter ga imenujejo Masljanico. Spomlad so pozdravljali navadno s plesom, a zimo so sežigali, nači-nivši zato ženskino podobo, ktero so zvali Maro ali Ma-rano. Podobe ne sežigajo zdaj, mesto tega pa vozijo na saneh narejenega moža, ki sedi na kolesu. To se pa ne * — 62 — dela kar naravnost, tudi ne brez premisleka: kolo namreč je predstavljalo v starem času solnce, solncu pa je bil tudi ta praznik posvečen. Še večji praznik so imeli Slavjani dne 23. junija; ta praznik je bil kupjala (kres). Zvečer tega dne so oni nabirali travo, kopali se, zažigali krese, ter skakali čez nje; prinašali so v žertev bogu solncu belega petelina, in babo Maro so potapljali v vodo. Ta praznik se obhaja Se zdaj pri Rusih, samo da ga ne zovejo prosto Kupalo, nego Ivauovo Kupalo, zato ker on ravno na Ivanov dan pada (pri nas Janez Kr.). O njem je mnogo praznoverja; pripoveduje se, da na to noč drevesa med seboj govori, ali pa da hodijo po šumi, in mnogo druzega, kar sicer ni mogoče, stari pa so vendar tako mislili. Slavjani so verovali v bodoče življenje; oni so mislili, da imajo duše pervih umerlih ljudij tudi po smerti skerb za svoje žlahtnike, in zatorej so je na pomoč prosili. Molili so na primer čuru ali Ščuru, kar znači deda pradeda; ta beseda se ni v Ruskej še do dandanes pozabila. Kadar se kdo boji zlih duhov, govori takole: „čur' menja" t. j. on kliče Ščura na pomoč, akoravno sam tega ne razumi. Cur ali pa strašilo (duh) je eno in isto; tako so tedaj stari Slavjani deržali strašilo za dobrega starčeka, ter se ga niso bali. Slavjani so mislili, da duše mertvih vstajajo vsako spomlad in da hodijo po zemlji; vsled tega so se jih spomladi spominjali, jedli cvertnjak (blin), njihova spominska pojedina, ter so verovali, da tudi pokojni ž njimi jed<5. Da, tudi še zdaj jih pri Rusih mnogo veruje, da na take praznike (svjatke) duše mertvih po zemlji hodijo; in kakor so Rusi v starem času jeli blin; tako polivajo sedaj mogile z vinom, pokladajo na nje za pokojne različne jedi, ter zakopavajo v gomile lepa jajca. Stari so verovali tudi v Rusalke (rojenice); oni so mislili, da so one — duše umerlih, ki se spomladi vz-digajo iz mogil na svetlo solnce in plešejo plesove (kolo). V njihovo čast obderžali so razne igre, preoblačili se, natikali krinke. Glavni praznik Rusalk je. bil Semik (sedmi četertek po velikej noči; na ta dan imajo Rusi še zdaj velike veselice). Na ta praznik so obhajali sprevode, kakor da je spremljajo na gomile. Veruje se v Rusalke še dandanes, in zdaj praznujejo Rusi praznik Semik okoli sv. Trojice (Binkoštni dan), in še zdaj mislijo, da so one duše umerlih, ali ne vseh, nego samo nekerščenih otrok. O Rusalkah še zdaj pripovedujejo, da one letajo po polju in govore: „Buli buli, solomenij (slamnati) duh; menja mati porodila, nekreščenu (nekerščen) položila." V nekterih krajih je bil celo do najnovejšega časa običaj, obešavati otirače po drevesih — Rusalkem za srajce. (Tudi Slovenec veruje v Rusalke, ktere on Rojenice nazivlje; na Gorenskem Krajnskem tudi „ajdovske deklice"; drugod zopet: „čiste žene, bele žene." Glej Stanko Vraz, Glasovi iz Dubrave Žerovinske str. 105 do 107). Slavjani so verovali v vodne in lesne prikazni (strašila) ter so je deržali tudi za duše umerlih. Njihovi bogovi so bili povsod: v šumi lesni, v vodi vodni, v izbi domači. Slavjan ni mogel nikamor z nogo stopiti, kjer bi ne imel svojih bogov. Verovali so oni tudi v Kaščeja-Jaduna (Koščej bezsmertni) in v prokleto babo — jagu (blebetuša); dalje v vraže in copernije in vedeževanja. Vse te prazne vere žive še dan danes med ruskim narodom, s starinskimi igrami in zabavami, plesovi in vražami. Bilo je pri Slovanih tudi božanstvo, ki se je imenovalo Živij (Živa); Slavjani so mislili, da Živa obrača spomlad v kukavico, ter so za to kukavico popraševali, koliko let bode kdo živel. Zdaj sicer v Živo nobeden ne veruje in malo kdo čuje kaj o njej, a vendar spomladi o kukavici vražare. Glej tedaj kakšni so bili Rusi več nego pred tisoč leti. Skoraj vsi so plačevali davek (dau) sosednim in oplemenskim narodom, kajti ti so bili silnejši od njih ter vojske bolj navajeni. Severni Slavjani in njihovi sosedje, Fini, plačevali so davek Varjagom, narodu, ki je živel za varjaškim (baltiškim) morjem. Varjagom se ni ljubilo baviti se s poljodeljstvom nego so po morju na lahkih ladjah večji del svojega življenja preživeli in tu plenili, ter so včasi v najbolj oddaljene pokrajine odjadrali. Slavjane so oni poznali že od davnej, ker se od njih dobivali žito in kože; poznali so je tudi po tem, ker je je pot vodila skoz slavjanske zemlje v Gerško, kamer so hodili ali plenit ali pa se nudit gerškemu carju v službo. Pregledavši vse na tanko pri Slavjanih, prikazali so se Varjagi naenkrat zopet v slavjanskej zemlji izza morja ter so Iluaenskim Slavjanom, Krivičem in nekterim finskim plemenom davek naložili. Plemena so prenehala v kratkem plačevati davek, oni ga v ostalem tako niso dolgo plačevala; za dve leti se jim je namreč posrečilo, da so izgnali Varjage zopet na morje. Oslobodivši se sovražnikov, vendar oni niso mogli najti niti mira niti pokoja med seboj; rod se je vzdignil na rod; prišle so slabe letine, vojska in roparstva. Takrat so se ilmenski Slavjani, Krivici in dve finski plemeni, Ves in Čud, zbrali na zbor ter so se začeli razgovarjati, kako bi se dal pri njih red in mir vvesti. Sklenili so si izbrati kneza, kteri bi vladal nad njimi ter sodil po pravici. In ko ne bi knez delal na dobro svojega naroda, nego ptujcem; ko ne bi razumel reševati poprejšnih zmešnjav in nemirov, sklenila je skupščina, poklicati ptujega kneza od Varjagov. Bilo je med Varjagi eno malo pleme, ki se je imenovalo Rus; k temu plemenu tedaj so poslali poslance. Pridši k Varjagom-Rusom so poslanci takole govorili: „Naša zemlja je velika in obilna, ali reda ni v njej ; pridite tedaj k nam knežit in vladat." In zbrali so se trije bratje s svojimi rodovinami, vzeli s seboj celo rusko pleme ter prišli v današnjo Rusko leta 862. Stareji brat Rjurik je sezidal Ladego ter se v njo preselil; drugi brat Sineus se je naselil na Bjelojezero; a tretji Truvor v Isborsk. Od njih pa je dobila slavjanska zemlja ime Ruska. Za dve leti sta Sineus in Truvor umerla. Rjurik je začel sam vladati ter se je preselil v Novgorod. V tem času sta dva brata Varjagova, Askold in Dir, sprosila njega, da gresta slobodno 3 svojim rodom v gerško zemljo. Od-pravivši se po reki Dnepru videli so nad cesto na gori mestice ter so poprašali prebivalce: „ čigavo je to mestice?" Oni pa so jim odgovorili, da so bili trije bratje: Kij, Šček in Horiv sezidali to mestice ali kasnije pomerli, in potomci njihovi morajo davek plačevati Korzarem. Korzari pa so bili stepni narod, ne slavjanskega plemena. Askold in Dir sta ostala v tem mesticu (imenoval se je Kijev od imena Kij), sta zbrala mnogo Varjagov okoli sebe ter sta začela vladati nad zemljo Poljanov. Leta 879 je umeri Rjurik vstavivši maloletnega sina Igora. Mesto njega je knežil njegov žlahtnik Oleg. Zbravši vojsko spustil se je on po Dnepru, osvojil na potu nekoliko mest, posadil v nje svoje vojvode ter so podal še dalje. Ko je pa prišel do kijevskih gor, spoznal je precej , da v Kijevu vladata Askold in Dir, potomka iz roda Rjuri-kovega. Oleg je pustil večji del svoje vojske od zadej ter je priplul samo z nekoliko ladjami pod Kijev, po-skrivši v nje vojnikov. Zdaj pošlje on povedat Askoldu in Diru, da gredo njihovi zemljaki, kupci v Gerško ter 63 žele- ž njima videti se. Ko sta pa Askuld in Dr ^ svojimi k bregu prišla, poskakali so vojniki Olegovi na breg ter nanje navalili. Ko ju Oleg zagleda, reče niinia: „\i dva nista kneza in tudi ne knežev-kega rodu. ali jaz sem rodu kneževskega in glej, sin Kjurikov," ter pokaže na Igorja. Askolda in Dira pa so ubili, a Ole/ je <-ta: v Kijevu, ki ga je imenoval: „uaater vseh ruskih iw t." Od tega časa je Kijev postal prestolnica ruske zemlie. Drobtine. Kakor veljaki, tako delajo prostaki. Zgo ovua nam pripoveduje več takih prihodkov, iz kterih se vidi. koliko premore ne samo zgled, ampak tudi veljava, oseba, želja, mig in okus veljakov in bogatinov. Ko se je kralj Ljudevit IX. pritožil, da ima tako slabe zobe, mu je edtn njegovih dvorskih prilizovale v rekel: »Kraljevska svetlost! Kdo je tisti, da bi hotel imeti lepše in boljše zobe?" — In koj so si dvoiniKi njegovi dali več zob izruti, zato da ni bilo na dvom nobenega, ki bi bil imel bolje zobe kakor kralj. Pri Etijopcih pa, ko je eden njih kraljev š. post bil, so vsi njegovi služabniki šepasto hodili. Nekteri zgodovinarji terdijo, da so vsi dvorni služabniki Aleksandra Velikega svoje naramnike piav vi.-oke nosili, samo da se je zdelo, da imajo tudi oni tako kiatek vrat, kakor ga je imel Aleksander Veliki. Nekdaj so imeli Francozi mladega kralja, ki še ni imel brade. Tedaj so vsi dvorniki si dali brade obriti. Enake reči se ponavljajo na tem svetu povsod in vsaki dan, ker si vsi prizadevamo, da dopademo veli-kašem tega sveta; ali le malo se jih najde, da bi si prizadevali dopasti Bogu. Kralj in škof. V neki deželi je vladar cerkveno premoženje in dohodke duhovnikov močno pristrigel. K temu vladarju pride o neki priložnosti eden njegovih škofov. „Težko, da me imate radi vi škofje!" mu reče kralj. Škof mu odgovori: „ Jaz ne pozabim nikoli, kaj sem kot podložnik našemu kralju dolžan." — „In jaz," pravi zopet kralj, »čislam dokaj vašo udanost. Ce mi sv. Peter ne bo pustil iti v nebesa, tedaj se skrijem pod vaš plajšč, pa pojdem z vami noter." — „To bo šlo težko," odgovori škof; „vaša milost mi je moj plajšč tako močno p r is t r igla, da ne bo mogoče pod njim »kotrabanta" v nebesa spraviti. čudna oporoka. Neki vojvoda, ki je v svojem življenji mnogokrat menihe razžalil, je v svojem poslednjem sporočilu svojo voljo izrekel, da ga imajo pokopati v neki meniški cerkvi, in sicer prav sredi cerkve, »zato da me bodo menihi vsaki dan z nogami teptali, ker sem je v svojem življenji tolikrat razžalil." Cvetlica in metulj. Lep spomladni dan so cvetlice z odpertimi kupicami svojimi proti višnjevemu nebu veselo gledale, in gor pošiljale svoj prijetni duh. Naenkrat prileti živahen metulj, se vsede na eno teh cvetlic, in serka iz nje sladki med. Oropana cvetlica, kakor da bi žalovala nad svojo zgubo, hitro svojo kupico stisne. Nepovabljeni gost jej tedaj tako-le govori: „Lepa cvetličica moja, kaj te ne ljubim? Ali nisi vesela mojega obis-kanja?" Cvetlica pa mu odgovori, in žalostno stoka: „Ti si me obiskat prišel, to je res, pa ne zastran mene, temveč, da se moreš enkrat dobro najesti." Dobro je treba ločiti prijatelje, ki so nam dobri, dokler imajo od nas kak dobiček, od pravih, resničnih prijateljev. Največe cerkve v Evropi so: Cerkev sv. Petra v Rimu. cerkev sv. Pavla v Lonionu, Milanska velika cerkev, cerkev Matere Božje v Štrasburgu, cerkev 8V. Štt-fana na Duuaji. cerkev sv. Marka v Benetkah, cerkev Matere božje v Flo.euciji, \ntverpenska stolna cerkev, Meheinska cerkev, csrkev Matere božje v Parizu, inva-I tna cwkev in pa cerkev sv. G-novefe ravno tam. Izreki gerških modrijanov. (Iz gerškega poslovenil Auton Bezenšek.) Solon. Nič predeč. Bi ži pred sladnostjo, ker ta rodi žalost. Ohmni poštenje zvestejše kakor prisego. Zatvori besede z molčanjem, molčanje pa odtvori ob pravem času. Ako tudi veš, molči. Ako si se učil ubogati, boš umel velevati. Kazen, ki jo hočeš drugim naložiti, terpi tudi sam. Ne svetuj svojim soderžavljanom kar je prijetnišega, ampak kar je boljšega. Prijateljev si ne nabiraj naglo, katere si si pa že pridobil, teh ne zametuj naglo. Izberi si um za vodnika. Ne pravi vsega, kar si videl. Na negotovo sklepaj iz gotovega. Ozri se na konec dolgega življenja. Pri vsakej reči je treba gledati na konec, kako se bo izšlo. Govor je podoba djanj in najjakši vladar po moči. Tisto mesto je najbolje uredjeno, v katerem so dobri slavljeni, in nasprotno, v katerem so hudobni kaznovani. Tiranstvo (samovoljno gospodstvo) je podobno lepej deželici, ki pa nima izhoda. V velikih rečeh vsem dopasti je težavno. Postave so podobne pajčevini, katera majhno in slabo živalico zagomota, med tem ko jo veča predera in odide. Kdor je mnogim strahovit, mora se tudi mnogih bati. Kolikor premore v boju meč, toliko velja v deržavi beseda na pravem mestu. Iz zlate kupice zdravilo piti in od dobro mislečega prijatelja svet izvedeti je eno in isto. Od boga poslani prijatelj izliva med in mleko v resničnih besedah. Toliko se loči previdnost od drugih čednosti, kolikor pogled od drugih počutkov. Na vprašanje, kako bi bile deržave najsrečniše, odgovoril je: ako deržavljani gosposko ubogajo, a gosposka deržavljane. Tales. Ne lepotici lica, nego išči lepoto v djanjih. Ne terpi pege. Težavno je spoznati, kaj je dobro. Lenoba je gerdoba. Ne bodi len, akoravno si bogat. Rabi mero. Uči in uči se, kar je boljšega. Kar si starišem dobrega storil, to pričakuj sam v svojej starosti od svojih otrok. Podpihovalca verzi iz hiše. Naj te beseda ne razpre" s temi, s katerimi te veže vez zvestobe. Božjega bitja je vse polno. — 64 — telji na spodnjem Štajerskem in ima začasno svoj sedež v Ljutomeru. Izdavalo bode društvo poseben šolski časnik pod imenom „ Slovenski učitelj ," ki bode od meseca junija naprej vsaki mesec po dvakrat na celi poli v Mariboru izhajal in veljal do konca t. 1, za družnike 1 gld. 50 kr., za neude društva pa 2 gld. Vabilo na naročbo. Čast. naročnike, katerim polletna naročnina s tekočim mesecem konča, lepo prosimo, da naročilo za drugo polletje kmalo ponovijo. Za celo leto velja Besednik 2 gld., za pol leta 1 gld. Naročnina kakor drugi dopisi se pošiljajo na »uredništvo Jirscdnika v Celovcu". V Celovca 10. junija 1874. Uredništvo Besednika. Dohodki družbe sv. Mohora I. 1874. Novi dosmertni udje: 4*7. SI. šolska tnjžnica v Kamnjeh 4"8. C. g. LavreniSič Martin, kmet v Logih . 489. .. Goft-nčnik Janez, tergovec v Lešah 490. C. Avgu tin Magdalena v Pliberku 491 C. g. Tavčar Luka, posestnik v Ljubljani 492. ,, Dr Ptigazhnik P., odvetnik na Dunaji Letnino so poslali: PreJ g. Lukežič Janez, kaplan v Komnu gld. „ Kniiič Jvan, gimnaz. profesor v Celji „ Vedeuik M., kapi. v Eapli na Dravi „ Jakelj Gregor, kaplan v Zaticiui a Klobasa Fr, Župnik pri sv. Antonu v Wicuiiik Fr., župnik v Logivesi „ Zupan Uri, župnik v Leskovici I i. „ Wesr,er Janez, vikar v Otaležu „ Kramar Filip župuik v Dornbergu . „ Mežnarec Anton, kaplan v Kranji „ Šparavec Andrej župnik pri sv. Lorencu „ Nagy Albert, dekan v Cerkovcah Čč. gg Mandelc A. 2 gld., Eazboršek J. 2 gld., Šunian J. I gld., Praprotnik A. 1 gld., Žeravec M. 1 gld., Kmter M. 1 gld., Bogataj M. 1 gld. Šrol Fr 2 gld., GuiSek M. 1 gld., Pegam A. 1 gld, Požar A., 1 gld., Tomazin Jula 1 gld., Krasnik J. 1 gld., Loncnar L. I gld.. Sajovic Sajovic J 2 gld., Fakuč M. 1 gld., Remic Fr. 4 gld., Poklugar Fr. 1 gld., Knez L. 1 gld., Meznarič N. 1 gld , Sšabar L. 4 gld., Božjiglav M 1 gld. Kacin L. 1 gld., Zupan Mat. 1 gld., Hašnik J. 2 gld.. Križaj A. 1 gld , Hanži« Iv. 2 gld.. Svetlin A. 1 gld , Frauza J. 1 gld.. Merljak A. 1 gld., Pacuik And. 1 gld., Janezi« V. in M. 2 gld , okr. knjižnica na Vranskem 1 gld., Plas-nik Š 1 gld.,' Snrgn M 1 gld., Kazda 1 gld., Železnik J. 1 gld . Bergant V. 2 gld., Ambroži« M 1 gld., Telban V. 1 gld., Huth K. 1 gld., Hiršl S. 1 gld . Tnnejec M. 1 gld., Peršič Fr. 1 gld.. Incko Š. 4 gld . Fric J 3 gld.. Krof M. 1 gld., Puk^b.um A. 1 gld , Jamar C 1 gld., Fuker Fr. 3 gld. Majhar 2 gld., Drevenšek A. 1 gld , S;tar N 1 gld., Bucela M. 1 gld., Križan H. 2 gld., Jazbec A. 4 gld. . vkup „ 82 . — gld. 15 — » 15 — . 15 — • 15 — . 15 — . 15 -*¦ . 172 80 , 397 50 » 27 —, » HI — „ 79 20 » HI _ » 19 _ » 37 _ > 36 _ »573 — » 43 50 . H3 70 (Konec prib.) vkup gld. 1892 . 70 Iz zadnjega lista „ 16213 . 40 Vsega vkup gld. 18106 . 10 Najstarši med vsemi je bog, ker ni bil rojen. Najkrasnejši je svet, ker je delo božje. Največi je prostor, ker obsega vse. Najurnejši je duh, ker preleta vse. Najmočnejši je sila, ker nadvlada vsem. Najmodrejši je čas, ker razkrije vse. Najobčnejše je upanje, ker biva tudi pri tem, ki inače ničesar nima. Najhasnovitiša je čednost, kajti dobro rabljena stori vse hasnovito. Najslabša je strast, ker večidelj vse na slabo oberne, česar se udeleži. Najlože je, kar je naravnega, ker se tudi razveseljevale čestokrat opušča. Najslajše je izpolnjenje svojih želj. Kako se da čednostno in pravično živeti ? Ako sami ne storimo, kar pri drugih grajamo. Kdo je srečen ? Kdor je zdrav na telesu, komur je sreča ugodna, in ki je duševno olikan. Mazne novice. Duhovske spremembe t K e r š k i škofiji. Č. g. Anton Valentinič, dekan in fajmošter na Terbižu, je dobil faro Eožek in je ob enem imenovan za dekana zgornjega Koža; č. g. Lambert Ferčnik, knez. škofji svetovalec in fajmošter v Zabnicah, je postal dekan kanalske doline. Č. g. Matija Ambrož, kaplan glavne mestne fare v Celovcu, je dobil faro Sveče in č. g. Jurij Kochgruber, kaplan stolne cerkve, faro Staridvor. Prestavljeni so čč. gg. G. Bittner iz Brez za stolnega kaplana in pridigarja v Celovec; L. W a 1 d e r iz zgornje Bele za začasnega kanonika v Breze in J. J o as iz Starega dvora za kaplana na zgornjo Belo. C. g. J. Hartlieb oskerbuje faro Požarnico. Umerli so: C. g. Jožef Martinis, knezoškofji svetovalec in fajmošter v Požarnici in č. g. Anton Majer, fajmošter v Kapli na Grobniškem polji in č. g. Jožef Pa-rijan, fajmošter v pokoji v Cerni. E. I. P. Mil. knezoškof kerški. dr. Valentin Wiery bodo slednje dni meseca junija in perve dni meseca julija obiskovali sledeče fare: Dne 25. junija Loče; 2b. Šteben pri Bekštajnu; 27. Žilo pri Belaku; 28. Št. Martno pri Belaku; 29. sklenili stoletnico pri sv. Križu na Peravi; 1. julija Sovodje; 2. Št. Peter v Kačji in 3. Kremnico. Jugoslovanska zarota. Neki magjarski list v Pesti je iznašel novico o neki zaroti Jugoslovanov in ta novica je zadnje dni šla po vseh avstrijskih in tudi po zunajnih listih. Stvar pa neki obstoji v tem: Nadvojvoda Albreht je nedavno popotoval po Hervaškem in pri tej priložnosti se pogovarjal z Mažuraničem, bišk. Strossmajerjem in drugimi veljaki narodne stranke. Prejel je tudi neko deputacijo dalmatinskih narodnjakov in to je bilo že dovolj, da je magjarski list izvohal neko zaroto , ki namerava Hervaško, Dalmacijo in Slovenijo združiti, Bosnijo in Hercegovino pa osvoboditi izpod turškega jarma in potem vse imenovane dežele združiti v neko jugoslovansko skupino, ki bi pripadala Cislajtaniji. Ees ta ideja ni slaba, le škoda, da je samo izmišlena. Kaj tacega gotovo dozdaj še nobeden jugoslo-slovanskih politikov prav resno povdarjal ni. Pa to ve" tudi magjarski list in z omenjeno izvajo gotovo ni namerjaval druzega, kakor sedanjo hervaško vlado ob zaupanje pripraviti in Eauchiancem pot gladiti. Učiteljsko društvo za slovenski Štajer se imenuje novo društvo, katero so osnovali za narod vneti uči- I.istiiica. Besednikova. Cč. gg. Š". K. v G. Poslani povesti hvaležno prejeli. — L. G. v Št J. Kakor zamorete iz te številke posneti, Vaši želji radi vstregli. Serčna I vala! — J. E. v Lj. Zadnjič poslane spise sicer prejeli, verd.tr se nam ne zdijo natisa vredni. — J. St. v K Obe pošiljat'i nam d"šli in ste nam všeč._____________ Izdajateljica: K. Janežič. — Odgovorni urednik: Š. Janežič. — Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.