PFcitfORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v eotovtnl p rAfk ■ • Abb. postaje I gruppo “ ~rU lil* Leto XXI. Št. 282 (6260) TRST, sobota 27. novembra 1965 MORO PRISOSTVOVAL OTVORITVI SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM PO DRŽAVNEM UDARU V KONCU Neprepričljivo zanikanje Fanfanijevih izjav o stališču Italije do vstopa Kitajske v OZN Ravnatelj «Espressa» potrjuje točnost objavljenega intervjuja Resolucija KPI o kongresu PSI in združevanju s PSDI RIM, 26. — Predsednik vlade Moro je prisostvoval slovesni o-tvoritvi spomenika padlim v odporniškem gibanju, ki je postavljen na griču San Marco, 750 m nad mestom Ascoli Pičeno. Predsednika vlade sta spremljala minister Reale ter podtajnik Salizzoni, pred spomenikom pa so ga sprejeli ministra Pastore in Corona ter podtajnik De Cocci. Spomenik je iz železobetona ter pokrit z grobim kamenjem, nad kripto pa je velik napis: «Umrli so za svobodo vseh». Predsednik pokrajinske uprave Ascolija Ramazzotti je v svojem govoru orisal trdi boj vojaške posadke, ki se je 12. septembra 1943 uprla Nemcem, ter velike izgube pokrajine v odporniškem gibanju. Predsednik vlade Moro Je v svojem govoru predvsem ugotovil, da je boj za svobodo postal stalno živ ideal In da gre za zgodovinsko razdobje, ki še ni končano. Zato Jo tudi prav, da se poleg splošne proslave dvajsetletnice odporniškega gibanja, kateri je prisostvoval predsednik republike, prirejajo tudi pokrajinske proslave, ki dokazujejo Pomembnost žrtev. ni bilo treba podrobneje zadrževati. Končno vsebuje članek vrsto vesti o predlogih italijanske delegacije glede stališča v OZN, ki so jih predložili vladi in ki jih je vlada odbila oziroma spremenila. Dopisnik je prejel te vesti iz povsem odgovornih virov ,ki jih v članku navaja. Nikoli ni «Espresso» napisal, da jih je izrekel Fanfani, tako da tudi glede tega dela članka ni ničesar, kar bi bilo treba popraviti oziroma zanikati. resoluciji se pozivajo delavci, naj Iz New Yorka poroča agencija ANSA o komentarjih «krogov, ki so blizu ministra Fanfantja» v zvezi z intervjujem ministra tedniku «Espresso». Tako se govori o začudenju glede načina, kako je bil intervju predstavljen. Kritizira se «Espresso», da je objavil od dolge vrste konstruktivnih in mirnih odgovorov o dejavnosti in vprašanjih OZN samo del odgovora, ki se nanaša na Kitajsko. Z gotovostjo se trdi, da Fanfani ni govoril glede Kitajske niti o proceduri, niti o bistvu vprašanja, niti končno o razpravi, temveč je enostavno omenil težave, ki jih bo treba v prihodnosti premagati, da se odstranijo nasprotja med raznimi kontinenti in da se prične konstruktiven razgovor o splošnih vprašanjin sveta, kot sta razorožitev in mir. Isti krogi ugotavljajo, da osrednji del intervjuja, ki se nanaša na zadržanje italijanske delegacije, ni bil predmet razgovora med izpraševalcem In predsednikom generalne skupščine OZN. V tej zvezi je ravnatelj «Espres-sa» izjavil, da je ta tekst «pleona-stičen», čeprav se zaveda političnih razlogov, zaradi katerih je do njega prišlo. Nato Scalfaro ugotavlja, da je «Espresso» objavil dobesedne izjave v navednicah in da teh Izjav Fanfani ni samo osebno izrekel, temveč jih je celo diktiral, tako da o teh izjavah 'ne more biti nobenega nesporazuma ali popravka. Glede ostalega je pa povsem točno, da so se med pogovorom obravnavala tudi druga vprašanja (razorožitev, prispevek Italije nerazvitim državam itd.), ki so vsa omenjena v članku, pri katerih pa je bil dopisnik mnenja, da se mu Čuden, megien in nepreprečljiv «demanti» iz krogov, ki so »blizu Fanfaniju«, očitno odraža notranje težave vlade in zlasti KD, do katerih je prišlo zaradi Fanfanijeve izjave. Fanfani je namreč izjavil, oziroma točneje diktiral, dopisniku «Espressa», da je že trikrat podal ostavko na mesto zunanjega ministra, ko je postal predsednik skupščine OZN. Prav tako je bil jasen glede italijanskega stališča v OZN, ko je dejal, da je italijanska delegacija vzdrževala stike neposredno z vlado, brez posredovanja zunanjega ministra. Končno se je Fanfani skliceval na preteklo parlamentarno debato o Kitajski in poudaril, da se je med bivanjem na sedežu OZN že bolj prepričal o nujnosti, da je treba okrepiti napore, da ne bo Kitajska sodelovala v razgovoru med Vzhodom in Zahodom z odmaknjenih pozicij in z rezultati motenja. V tej zvezi je tudi zaključil, da ne bo mogoče pozitivno rešiti vprašanje razorožitve in miru, če se ne bo našel način, da bodo «vsi narodi sodelovali pri iskanju miru«. Fanfanijeva izjava tedniku «E-spresso«, iz katere sledi, da se ni strinjal z vladnim stališčem glede vstopa Kitajske v OZN, je očitno vzbudila ne samo veliko pozornost, temveč pravo zadrego v okviru vladne koalicije in še zlasti zaostritev notranjih sporov v KD. Zato je tudi razumljivo, da je prišlo iz »krogov blizu ministra Fan-fanija« zmedeno pojasnilo, ki skn ša vse zanikati, ki pa v bistvu ne zanika ničesar. To je tudi poudaril ravnatelj lista »Espresso« Seal-fari, ki potrjuje točnost celotnega članka. Hkrati pa urednik ostro ločuje Fanfanijeve izjave od tistega, kar le dopisnik tednika izvedel iz dru glh, toda vedno odgovornih virov, ki jih v članku tudi navaja. Gre *a vrsto predlogov italijanske delegacije pri OZN glede stališča do sprejema Kitajske v OZN, predlogov, ki so bili predloženi vladi m ki jih je vlada zavrnila ali pa spre> menila. Kaj se lahko iz vsega tega zaključi? Najmanj sledeče: 1. Fanfa-ni je že trikrat podal ostavko na mesto zunanjega ministra, potem ko je postal predsednik generalne skupščine OZN. 2. Ni dvoma, da je Fanfani povedal, da je italijanska delegacija vzdrževala stike nepo' sredno z vlado brez Fanfanijevega Posredovanja. 3. Fanfani se je skliceval na znano parlamentarno razpravo o Kitajski in poudaril, da se Je med opravljanjem funkcije pred. sednika skupščine OZN še bolj prepričal glede nujnosti naporov, da ne bi Kitajska sodelovala v razgO' voru med Vzhodom in Zahodom z odmaknjenih pozicij in z rezultati motenja. 4. Fanfani je izjavil, da n* bo mogoče rešiti vprašanja raz orožitve in miru, če se ne bo našel hačin, da bodo vsi narodi sodelovali pri iskanju miru. Iz mednarodnega dogajanja _ treba omeniti izjavo ameriškega obrambnega ministra McNamare, da bodo ZDA v še večji meri nadaljevale bombardiranje Severnega Vietnama. Ameriška mornarica pa jc uradno sporočila, da sta se ladjam ameriškega sedmega brodovja na zahodnem Pacifiku pridružili še dve ladji na jedrski pogon v zveri * vojno v Vietnamu. V Kongu pa je parlament »ratificiral« Mobutujev državni udar in generala potrdil za poglavarja države v naslednjih petih letih. se borijo proti socialdemokratski likvidaciji PSI. To likvidacijo hoče izvesti nennjjevska desnica, ki je opustila program reforme struk. tur in ki v zunanji politiki opušča jasno delitev med silami vojne in silami miru ter sprejema atlanti-zem in evropeizem atlantskega obe. ležja. Gre za podreditev demokristjanom in sprejem socialdemokratske politike, ki krepi med seboj nasprotujoče si bloke. Resolucija pravi, da »Nennijeva linija dejansko ukinja važno vlogo FSI, ustvarja težave katoliški levici in šibi upe laičnih, radikalnih in republikanskih skupin, ki so verovale v demokratičen preo-kret v okviru levega centra*. Tipičen primer je socialdemokratska zahteva, naj se ustanovi strankarski sindikat, kar nasprotuje nače lu avtonomije sindikata do strank in vlade in kar je osnova za širšo sindikalno enotnost. Resolucija se zaključuje z opozorilom, da sedaj ni čas za splošne obtožbe ali sektaške obsodbe, temveč je treba iskati akcijsko e-notnost vseh sil, ki se upirajo «so-cialdemokratizaciji* in da je treba ustvariti perspektivo združitve vseh teh sil v veliko stranko. V poslanski zbornici se je pričela debata o zakonskem načrtu, ki Zvečer se je zaključila volilna kampanja za volitve treh pokrajinskih svetov in številnih občinskih svetov, ki bodo v nedeljo in, v katero so posegli številni vidnejši govorniki, ki so nadaljevali polemiko okoli Fanfanijevih izjav. Ingrao je v Pesaru ugotovil, da izjava predstavlja odraz nove zavesti, ki se poraja v širših krogih kapitalističnega sveta. Izjava je v neposredni povezanosti z novimi stališči, ki so prišla do izraza v govoru papeža v OZN in ki izvirajo iz obsežne problematike, ki je bila v središču razprave koncila. Ta stališča so vedno bolj v nasprotju z ((vazalstvom« Italije do ZDA,, ki ga izvaja italijanska vlada. Ingrao je pozval socialiste, naj upoštevajo te spremembe in naj napravijo politične zaključke na osnovi premikov in nasprotij, do katerih je prišlo v katoliških krogih. Demoaristjani pa so se povečini izogibali odkriti polemiki. Samo Sullo je v Avellinu govoril o nujnosti odločnejše politike, ki se ne sme spreminjati ali kolebati. Za njega je bistveno vprašanje solidarnosti atlantskemu svetu. Liberalec Ferioli pa je govoril o treh zunanjepolitičnih stališčih, ki se borijo med seboj v okviru vladne koalicije in s Cimet se po njegovem šibi protikomunistična borba. Zaključil je, da je treba v parlamentu čim prej razpravljati o zu nanji politiki. Zvečer so objavili resolucijo zad. njega zasedanja izvršnega odbora KPI, ki je razpravljal o zaključkih kongresa PSI in perspektivah socialističnega združevanja. V resoluciji se ugotavlja, da je kongres opustil kakršno koli levo perspektivo ter celo možnost kritike socialistov v okviru levega centra. V ureja imenovanje sodnikov priziv- nih sodišč in ki ga je izdelala komisija na osnovi raznih predloženih načrtov. Leva opozicija je načrt kritizirala, predvsem ker ne ureja celotnega vprašanja sodstva na osnovi resolucije, ki so jo sprejeli na kongresu v Gardonu člani vsedržavnega združenja sodnikov, temveč se skuša obiti to vprašanje z raznimi zakoni manjšega pomena Socialisti in demokristjani pa so’ zakon branili, češ da predstavlja prvi korak k splošni reformi sodstva. Minister Mariotti je v imenu predsednika vlade predložil senatu zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da izvede reorganizacijo državne uprave in ki predvideva decentralizacijo ter točnejšo določitev pristojnosti, pravilnejšo razdelitev dela ter zižanje števila višjih uradnikov. Vsedržavna sindikata železničar jev CGIL in CISL sta ločeno razpravljala o položaju železnice in o razpravi o splošni reformi ter prišla do bistveno podobnih stališč Obe sindikalni organizaciji namreč protestirata proti debati o uvajanju še težjih tovornih avtomobilov, ker je treba proučiti v celoti vprašanje železniških in cestnih prevozov. V tej zvezi opozarjajo železničarje na možnost nove stavke. Minister za delo Del-le Fave ie sklical za torek, 30. novembra sindikalne predstavnike na pogovor o obnovitvi delovne pogodbe za uslužbence električnih podjetij. V Milanu si je sovjetski minister za gradnjo prevoznih objektov Evgenij Kojevnikov ogledal graditev podzemeljske železnice. Predsednik sovjetske narodne banke Aleksej Poskonov pa je obiskal guvernerja Italijanske banke Gui-da Carlija. Dopoldne >i je ogledal banko, nato pa je prisostvoval kosilu, ki ga je priredil Carli in ka- terega so se med drugimi udeležili minister Colombo, generalni ravnatelj ministrstva za zaklad Stam-mati, predsednik Assobancaria Si-glienti in predsednik IRI Petrilli. NEW YORK, 26. — Politični odbor OZN je odobril s 86 glasovi in 13 vzdržanimi (med katerimi Francija in SZ) resolucijo, ki zahteva prekinitev vseh jedrskih poskusov, tudi podzemeljskih. Resolucija priporoča vsem državam, naj se pridružijo moskovski pogodbi o delni prekinitvi jedrskem poskusov, in zahteva, naj ženevska konferenca nujno prouči sredstva, da se sklene omenjeni sporazum, ki je sedaj lažji zaradi tehničnega napredovanja o ugotavljanju eksplozij. Parlament je odobril državni udar Polk. Mulamba sestavlja novo vlado Antoine Gizenga od včeraj zjutraj na svobodi • Cen. Mobutu: Čeprav bom predsednik republike, bom še vedno nosil uniformo» M Mobutu (desno) prisostvuje skupno s Kasavubujem (na sredi) in čombejem vojaški paradi ob obletnici neodvisnosti MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllll MNOŽIJO SE POZIVI NA KONEC VOJNE Danes množičen pohod na Washington v okviru protestov proti vojni v Vietnamu Senator Young predlaga prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama za pet dni in začetek pogajanj, McNamara pa napoveduje še povečanje teh napadov - Dve vojni ladji na jedrski pogon pripluli v Južno kitajsko morje kot priprava za nove napade na Vietnam WASHINGTON, 26. — Jutri bo napovedani pohod na Wa-shington, ki ga je organiziral vsedržavni koordinacijski odbor za konec vojne v Vietnamu. Udeleženci pohoda bodo odločno zahtevali začetek pogajanj ob udeležbi predstavnikov južnoviet-namske osvobodilne fronte. Na drugi strani pa so tudi zagovorniki vojne v Vietnamu napovedali svojo demonstracijo. Odbor, ki je organiziral to manifestacijo, ima sedež v istem poslopju, kjer ima sedež ameriška nacistična stranka. V Parizu je bila nocoj velika demonstracija proti vojni v Vietna-nli, ki so jo organizirale levičarske skupine s sodelovanjem gibanj katoliških, protestantskih in židovskih študentov. Demonstranti so skušali korakati do ameriškega poslaništva, toda ustavila jih je policija in sledili so spopadi. Vendar pa ni bilo ranjenih in aretirali niso nikogar. Član komisije za oborožene sile v senatu senator Stephen Young je pozval predsednika Johnsona, naj prekine za pet dni bombardiranje Severnega Vietnama in naj v tem času skuša začeti mirovna pogajanja. Young, ki je septembra letos obiskal Vietnam, da izvede preiskavo v imenu komisije, v kateri Je član, Je izjavil, da je mogoče, da Severni Vietnam in osvo- iiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiHiiiiimiimiiiiiiiiimiiiMiimiiiiiiimiiiiiii P0MEMRNE IZJAVE V INNSBRUCKU JONAS 0 JUŽNI TIROLSKI Govoril je o njeni samoodločbi in poudaril, da je treba naglo uresničiti obe resoluciji OZN DUNAJ, 26. — Avstrijski predsednik republike Jonas je danes prvič uradno obiskal Tirolsko. Na sprejemu v palači deželne vlade v Innsbrucku je v svojem govoru o-menil tudi Južno Tirolsko in dejal, da je odcepitev ((južnega dela Tirolske za vse ljuhitelje svobode in za vse Avstrijce zelo boleča«. (iVsa Avstrija je solidarna s Tirolci, ko se trudijo pomagati Tirolcem, ki živijo južno od Brennerja, da bi dosegli pravice, ki jih jamči Južni Tirolski pariški sporazum. Samoodločba. Južne Tirolske je vprašanje, ki je pri srcu ne samo Tirolski, temveč tudi avstrijski republiki«, je dejal Jonas. je »Zvezni predsednik ima dolžnost,« je nadaljeval Jonas, «na podlagi ustave, predstavljati republiko pred inozemstvom. Dovolite mi, torej, da povem nekaj iskrenih besed o Južni Tirolski in o naših odnosih z Italijo: glede izvajanja pariškega sporazuma je prišlo med Avstrijo in Italijo do različnih stališč, ki so bila postavljena pred generalno skupščino OZN. V dveh resolucijah, ki so jih tam soglasno odobrili, je bilo Avstriji in Italiji naloženo, naj dosežeta glede tega vprašanja rešitev s pogajanji. Mi zavračamo nasilne metode v politiki — tako v notranji kakor v zunanji — in se moramo z vso jasnostjo truditi, da bi obe resoluciji OZN naglo uresničili.« ((Italija m Avstrija,« je dodal Jonas, usta državi s starodavno civilizacijo. Na svetu je mnogo težav- nih in zapletenih sporov. Toda Juž-notirolsko vprašanje je potrebno rešiti z dobro voljo obeh strani. Vsekakor mora biti mogoče, da se sosedni državi Avstrija in Italija razumeta med seboj v evropskem duhu in da živita druga z drugo v slogi. Mi težimo Zatem, da bi nastal tak položaj, da bi se mladina obeh držav navduševala za resnične ideale človeštva, svobode in napredka namesto, da bi se ukvarjala z meddržavnimi spori. Vem da se glede tega mnenja strinjam s kvalificiranimi in odgovornimi predstavniki Tirolske s te in z one strani Brennerja.« Jonas je zaključil svoj govor s poudarjanjem nujnosti, da »moramo ohraniti svoje sile strnjene, če hočemo, da bo Avstrija utrdila svoje pozicije. Zakaj samo enotna, spoštovana, znotraj trdna Avstrija bo lahko dosegla uresničenje svojih želja, med katerimi ni na zadnjem mestu uresničenje pravic za južne Tirolce«. V svojem nagovoru Je o Južni Tirolski govoril tudi tirolski deželni poglavar Wallnoefer, ki je med drugim dejal: «Na Tirolskem ni nobenega razumevanja za zatiranje katere koli politične ali etnične manjšine. Ce pa bi to osnovno načelo prišlo v tok zgodovine, v kri in meso Tirolcev, bi spoznali vso njegovo obširno važnost dogodki v zvezi z odcepitvijo Južne Tirolske. Zato hočemo vedno predpostavljati tisto, kar združuje, tistemu, kar ločuje, in delati za sodelovanje med ljudmi.« bodilna fronta sprejmeta pogajanja za sporazumno rešitev. Bela hiša odklanja vsak komentar s tem v zvezi. Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara pa je sinoči pred odhodom v London in Pariz celo izjavil, da bodo nadaljevali bombardiranje Severnega Vietnama v še večji meri. Dejal je, da je namen tega bombardiranja «preklniti severnovietnam-ske prometne zveze«. Na vprašanje časnikarjev glede razvoja vojne v Vietnamu, je Mc Namara dejal: «Lahko pričakujete zaostritev bombardiranja«. Dejal je, da se je po njegovem zadnjem obisku v Južnem Vietnamu število ameriških vojakov na tamkajšnjem ozemlju skoraj potrojilo ter da so nastale spremembe tako glede vojnih operacij, kakor tudi glede »prihodnjih perspektiv«. Ni hotel povedati, kaj hoče s tem reči, toda na vprašanje v zvezi z večjimi ameriškimi izgubami pri zadnjih operacijah je dejal: «Poudariti moram zelo ugoden izid bojev na področju goratih predelov v zadnjih desetih dneh.« Mc Namara je tudi sporočil, da bo ponovno obiskal Južni Vietnam, ko bo zaključil posvetovanja v Londonu in Parizu o jedrski odgovornosti v NATO. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil nocoj na tiskovni konferenci, da je namen ameriške politike «rešiti Južni Vietnam in ne rešiti prestiž, da bi dosegli mir«. Ponovil je trditve, da izjave v Hanoju kažejo, da sevemoviet-namska vlada ni pripravljena zače. ti pogajanj brez pogojev. Zatem je Rusk potrdil, da je bil lansko leto napravljen poskus, da bi dosegli stike s Severnim Vietnamom za začetek pogajanj, toda «tedaj ni bilo nobenega znaka, da Hanoj iskreno želi mir«. Ponovil je trditve, da so ZDA pripravljene začeti pogajanja s Severnim Vietnamom »brez poprejšnjih pogojev«, da pa odklanjajo štiri hanojske točke. Rusk je priznal hladnost odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo in je izrekel upanje, da «bo Moška našla sredstva, da dokaže večjo elastičnost glede vprašanj, kakor je izključitev ameriških časnikarjev iz Sovjetske zveze«. Ameriška mornarica je uradno sporočila, da sta se ladjam ameriškega sedmega brodovja na zahodnem Pacifiku pridružili še dve ladji na jedrski pogon v zvezi z vojno v Vietnamu. Gre za letalonosilko ((Enterprise« in za fregato »Bainbridge«, ki sta že v Južnem kitajskem morju, kamor sta prispeli iz Norfolka v Virginiji. Ladij bosta sodelovali v bojih v Južnem Vietnamu. V začetku prihodnjega leta se bosta sedmemu brodovju pridružili drugi dve ladji na jedrski pogon. Severnovietnamski predsednik Ho-šiminh je ponovil, da je mir v Vietnamu neposredno povezan z ustavitvijo ameriškega napada. V poslanici sopredsednikoma ameriške pacifistične organizacije ((odboru za zdravo jedrsko politiko« pravi Hošiminh med drugim: «Ce bodo ameriški imperialisti ustavili svoj napad, bo v Vietnamu takoj vzpostavljen mir.« Zatem pravi Ho- šiminh, da je sevemovietnamska vlada že obrazložila svoje stališče s štirimi točkami, ki so bile objavljene aprila letos. V Južnem Vietnamu so ameriški strateški bombniki «B-52» davi ponovno bombardirali osvobojeno področje ob obali Binh Tuy 120 kilometrov sevemovzhodno od Saj-gona. Svet OECD o pomoči nerazvitim PARIZ, 26. — Zaključila se je dvodnevna seja sveta ministrov organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v kateri sodeluje 20 zahodnih držav in Japonska in na kateri je Jugoslavija sodelovala z opazovalcem veleposlanikom Milošem Lakovičem. Na današnjem zasedanju so govorili predvsem o pomoči državam v razvoju. Francoski finančni minister Yalery Giscard d’Estaing je omenil, da je ta pomoč dosegla v štirih letih šest milijard dolarjev, in je predlagal, naj se ustvari mehanizem pomoči na osnovi določenega odstotka narodnega dohodka. Omenil je, da znaša sedaj pomoč ra7,nim razvitim državam od 0.14 do 2.24 odst. narodnega dohodka in da so o tem že govorili septembra med zasedanjem mednarodnega denarnega sklada v Wa-shingtonu. Minister je zaključil, da je treba znižati razlike pri pomoči med raznimi državami, s čimer bi se ustvarila nova sredstva Švicarski predstavnik Hans Schaffner pa je govoril proti sistemu «preferenc» pri dajanju pomoči, in je pri tem zlasti polemiziral s Francijo, ki pomaga predvsem državam, ki so bile ustvarjene iz bivših francoskih kolonij. Podobno stališče sta zastopala tudi predstavnika ZDA in Kanade, vendar je svet sprejel sklep, da se bo posebna ožja komisija ukvarjala s preferencami pri dodeljevanju pomoči. Italijanski minister Pieracclni je poudaril nujnost sistematičnejšega izvajanja različnih oblik pomoči in navedel, da je v italijanskem petletnem gospodarskem načrtu v te namene predvidena vsota tisoč milijard lir. Ugotovil je, da je treba upoštevati realne možnosti vsake razvite države, iti Je v bistvu podprl predlog, da je treba ustvariti sistem, ki bo temeljil na dohodkih na prebivalca. Posebej je opozoril na vprašanje dolgov držav v razvoju. V mnogih primerih objektivni položaj zahteva dajanje pomoči v izredno ugodnih pogojih, vendar pa je treba upoštevati tržne zakone in nevarnost izkrivljanja izmenjave. Končno je zagovarjal načelo, naj bi dajal pomoč medna- rodni organizmi, ter je poudaril pomen, ki ga Italija pripisuje poli- tiki pomoči »tretjemu svetu.« Po zaključku so objavili uradno sporočilo, ki ugotavlja, da je razvoj držav članic presegel predvideni ritem, čeprav so opazne inflacijske težnje. Perspektive za prihodnje leto so dokaj dobre. Glede držav v razvoju pa se poudarja važnost produktivnih investicij in zlasti 'vprašanja izvoza teh dežel. Soglasnost je bila dosežena glede načela, da je treba doseči večje sodelovanje pri dajanju pomoči, ter so pooblastili organizacijo, naj izdela posebno študijo o izmenjavi. Posebna ožja komisija pa bo preučila možnosti konkretne skupne politike. Jugosl. trgovinska bilanca: za 47 odst. manjši primanjkljaj BEOGRAD, 26. — Zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Džuverovič in njegov namestnik Avguštin Papič sta seznanila danes v 'zveznem tajništvu za informacije tuje novinarje akreditirane v Beogradu z rezultati u-voza in izvoza v preteklih desetih mesecih. Značilno za letošnjo trgovinsko izmenjavo je večje povečanje izvoza od uvoza in zmanjšanje primanjkljaja trgovinske bilance za okrog 47 odstotkov. Na podlagi dosedanjega gibanja trgovinske izmenjave se pričakuje, da bo letošnji načrt trgovinske izmenjave presežen. Džuverovič in Papič sta poleg tega seznanila tuje novinarje s sodelovanjem Jugoslavije s SEV, EST, EFTA in posebno z GATT. LEOPOLDVILLE, 26. — Včeraj popoldne je bilo zasedanje poslanske zbornice in senata, ki sta soglasno in brez diskusije o-dobrila sklepe generala Mobutuja, ki se je proglasil za predsednika ((Demokratične republike Konga« za pet let. Polkovnik Mulamba, ki ga je Mobutu imenoval /.a predsednika vlade, pa je danes začel pogovore s političnimi predstavniki za sestavo .vlade narodne enotnosti*. Predvidevajo, da bodo pogovori trajali do nedelje zvečer Polkoynik Malela, načelnik glav nega štaba kongoške vojske, je izjavil, da je bil Antoine Gizen- ga danes zjutraj izpuščen na svobodo. Radio je sporočil, da ga bo že danes zjutraj sprejel Mobutu, ki je tudi sam govoril po radiu in pozval vojake, naj ostanejo »simbol trdnosti, zaKOmtosti, napredka in miru*. Povedal je, da bo še nadalje obdržal svoje vojaške funkcije in nosil uniformo, čeprav je postal predsednik republike. V svojem govoru je opravičeval prevzem oblasti in dejal, da so .politikanti propadli* in da »niso storili ničesar, da bi zmanjšali trpljenje in siromaštvo kungoškega ljudstva ter mu namesto tega nudili samo anarhijo in kaos*. Pa radiu je govoril tudi polkovnik Mulamba. Dejal je, da je odstavljeni predsednik ivasuvubu pri dobrem zdravju in ua je trenutno še vedno v predsedniški palači s svojo osebno stražo. Mulamba je nato izrazil upanje, da bo morda že do jutri sestavil vlaao. V Leopoldvillu poteka življenje normalno in ni opaziti nobenega znamenja napetosti. Le redke vojaške patrulje krožijo po ulicah. Vladna radijska postaja oddaja vojaško glasbo in od časa do časa sklepe novega režima in čestitke, ki jih pošiljajo Mobutuju politične skupine in pokrajinske oblasti. Tisk pa objavlja z velikimi naslovi vest o prevzemu oblasti s strani vojske Samo neodvisni list »Courner d’Afrique» objavlja u-vodni članek, v katerem je rečeno, da postaja borba za oblast med Kasavubujem in Čombejem nevzdržna. Za Mobutujev udar pa pravi, da utegne povzročiti vrsto verižnih reakcij, in izraža dvom. da bo parlament novi režim podprl. • Demokratična fronta*, t.j. stranka, ki je podpirala Kimbo, je poslala bivšemu predsedniku poslanico in čestitke, ker je privolil v odstop. Mnenje je, da pomenijo te čestitke »previdno odobravanje vojaškega režima*. Iz Moskve poročajo, da današnja »Pravda* piše, da spada Mobutujev državni udar v okvir poskusov »imperializma, da bi okrepil svoje utrdbe protirevolucionarne fronte v opoziciji proti svobodni Afriki*. Po zadnjih vesteh so pokazali nekaterim afriškim diplomatom pismo, ki ga je odstavljeni Kasavu-bu pisal Mobutuju. To je baje že drugo pismo, ki so ga pokazali diplomatom na sestanku, ki ga je sklical Mobutu in obrazložil vzroke državnega udara. V pismu odgovarja Kasavubu na uradno sporočilo Mobutuja o državnem udaru. V pismu prosi, naj ga ščiti posebna vojaška straža, in izjavlja, da privoli v to, da bo postal senator ter sporoča, da bo odšel .z predsedniške palače ter se vrnil na svoj običajni sedež v centralnem Kongu, jugozahodno od Leo-poldvilla. Nova rafinerija nafte na Reki .................................umi....................................................................................................iiiiiimniiim NAPETOST MED ZAMBIJO IN JUŽNO RODEZIJO Sabotažna dejanja v Zambiji blizu elektrarne v Karibi Angleški guverner je izjavil, da bo ostal na svojem mestu LUSAKA, 26. — Zambijska vlada Je nocoj javila, da so neznani saboterji postavili pod opornik voda na visoko napetost eksplozivni naboj, ki je eksplodiral in porušil opornik. Električni vod povezuje bazen hidrocentrale Kariba z rudarskim centrom bakra v KItve. Eksplozija je nastala ponoči približno 45 kilometrov južno od Kit-ve. Letna proizvodnja v teh rudnikih bakra znaša približno 600.000 ton. Jez in hidroelektrična centrala v Karibi, ki sta na reki Zam-bezi, toda na rodezijskem ozemlju, sta življenjske važnosti za rudarsko področje Zambije in prav zaradi tega je predsednik Kaunda večkrat pozval Veliko Britanijo, naj pošlje svoje vojake, da bi stražili tamkajšnje naprave na reki Zambezi. Kakor Javljajo, ni bila škoda zelo velika ter bodo dobavljanje e-lektričnega toka lahko obnovili v 24 urah. Medtem skušajo dobavljati tok po drugi mreži. Hidroelek-trične naprave v Karibi so skupna last Rodezije in Zambije na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali oktobra 1963. V Londonu so danes izjavili, da so brez podlage govorice, da bodo v kratkem poslali angleške vojake v Zambijo. V Livingstonu v Zambiji se nadaljuje stavka belih strojnikov, tako da je železniški promet med Zambijo in Rodezijo prekinjen. Predsednik sindikata rodezijskih železničarjev je izjavil, da se bo stavka nadaljevala, dokler ne bodo železničarji dobili »primernih jamstev proti ponovitvi sovražnih dejanj mladih črncev proti belim pre. bivalcem«. Kakor Je znano, je predsednik Zambije dal zapreti krožek belih železničarjev v Livingstonu, ker so ti v tem krožku napadli nekega deželnega ministra Zambije. V Salisburyju Je Smith nocoj obsodil sabotažno dejanje v Zambiji in Je trdil, da gre verjetno za dejanje ((komunističnih elementov«. Dejal je, da Je včeraj opozoril zambijskega predsednika Kaun-do, da «je Zambija v veliki nevarnosti, ker daje zatočišče na svojem ozemlju številnim saboterjem«. Dodal je: «So ljudje, ki skušajo izzivati nerede in motiti gospodarsko življenje Zambije v upanju, da bodo zvalili krivdo na Rodezijo.« Smith Je dopisniku nekega nemškega lista Izjavil, da je bil sporočil pripravljenost pogajati se z Veliko Britanijo, «če ta ponudi možnost, da bodo pogajanja konstruktivna«. Dodal je, da se njegovo stališče ni menjalo, ter da bi spre- REKA, 26. — V Urinju blizu Reke je predsednik sabora Hrvaške Ivan Krajačič ob navzočnosti visokih zveznih in republi-ških funkcionarjev, generalnega ravnatelja ENI ing. Raffaella Gi-rottija in ravnatelja italijanskega podjetja SNAM za projektiranje in montažo, spustil v o-brat novo rafinerijo nafte, ki bo letno predelavala milijon in 300 tisoč ton surove nafte. Na ta način bosta stara in nova reška rafinerija skupno predelali letno dva milijona ton nafte in o-skrbovali z naftnimi derivati največji del Slovenije in celotno jadransko področje. Del proizvodnje pa bodo prodajali tudi tujim ladjam v jugoslovanskih pristaniščih. Na ta način dobljena sredstva bodo porabljena za izplačilo kredita, ki ga je ENI dala rafineriji. Jel sestanek z Wllsonom. Dalje Je dejal, da je pripravljen na pogovore z afriškimi voditelji trdeč: ((Seveda smo pripravljeni na take pogovore, toda omenjeni voditelji morajo izreči pripravljenost sodelovati z nami v okviru ustave, če bodo to storili, bodo lahko izpuščeni.« Končno Je «svetoval vsem, naj ne sprožijo vojaškega napada na Rodezijo« in je pripomnil: ((Dobro znano Je. da imamo mi skupno z Južno Afriko najboljšo vojaško organizacijo na celini.« Jutri bo deset docentov na univerzi v Rodeziji, kamor jih je bil poslal Unesco zapustilo Sallsburjr v skladu z ukazom Združenih narodov svojim strokovnjakom po enostranski razglasitvi neodvisnosti Rodezije. Angleški guverner v Rodeziji Humphrey je danes na tiskovni konferenci izjavil, da nima nobenega namena zapustiti svojega mesta in tudi ne vladne palače. Dejal je, da namerava ostati zakoniti guverner Rodezije, dokler ne bo vzpostavljena ustavna vlada, za kar po njegovem mnenju ne bo treba dolgo čakati. «Mislim, Je pripomnil, da s tem da ostanem na svojem mestu, bom lahko predstavljal člen v verigi, ki lahko omogoči zadovoljivo rešitev zadeve « Poudarjena samostojnost in nacionalni ponos BUKAREŠTA, novembra. - Pred dvema letoma, ko sem bil prvič v Romuniji, so o letošnjem letu govorili vedno le z izbranimi besedami. «1995» je bila magična številka, ki ni pomenila samo znamenja za zaključek šestletnega gospodarskega načrta, temveč tudi napoved nekakšnega odločenega trenutka v romunski zgodovini, težko pričakovano letnico, ki bo potrdila ali razveljavita ali vsaj delno razveljavila pravilnost neke odločitve, časovno obdobje, o katerem bo svet zvedel več kot samo to, da se je 10-munska industrijska proizvodnja podvojila. Danes, proti koncu leta 1965, ko se spopolnjuje, kar so pred dvema letoma pričakovali, ni čutiti v Romuniji nikakršne atmosfere »zgodovinskega trenutka«, nikakršne napetosti «finiša». Nasprotno. Zbranost in samozavestna sproščenost sta poglavitni značilnosti političnega ozračja. Govorijo o drugih letnicah, o letnici 1970, a z mnogo manj patosa, kot so govorili o letnici 1965. Občutek, da bo z uspehom šestletke dokončno dokazana tudi uspešnost (romunske poti«, je splahnel. Ta uspešnost je bila dokazana že prej. Nobena skrivnost ni več, da bi naj v Svetu za vzajemno pomoč (SEV) imela Romunija «po nekaterih idejah« (kot se tu previdno ogibljejo vsakršni konkretizaciji) nehvaležen položaj agrarca, »pridelovalca paradižnikov«, in da bi se naj njene industrijske ambicije izživljale predvsem v čimbolj racionalnem dobavljanju rudnih bogastev. Ko se je Romunija v imenu gospodarske logike uprla takim idejam, ni tvegala samo o-čitka, da greši zoper moderna e-konomska načela delitve dela in specializacije, temveč tudi, da se ogiblje svojih dolžnosti kot članica skupnosti socialističnih držav. Prvi očitek je zlahka zavrnila z argumentom, da je najbolj racionalno predelovati surovine tam, kjer so, in da se nerazvita, čeprav no naravnih bogastvih še tako bogata dežela, ne bo rešila nerazvitosti, če ne bo razvila lastnih modernih produkcijskih sredstev — to stališče jo je lansko spomlad močno približalo skupini 75 držav na ženevski konferenci za trgovino in razvoj. Drugi očitek je bil težje narave, vendar je bilo mogoče dokazati njegovo neustreznost s številnimi primeri pripravljenosti na enakopravno sodelovanje; delno tudi spričo položaja v mednarodnem delavskem gibanju je Romuniji uspelo prepričati drugače mislece, da Je plodno in vsestransko koristno gospodarsko sodelovanje med socialističnimi deželami mogoče doseči le ob spoštovanju suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. Proces tega »dokazovanja« je trajal dalj časa, v zadnjih dveh letih pa je nedvomno dosegel kul-minacijo. V Romuniji so ponosni, da so pravzaprav brez večjih napetosti uveljavili svoja osnovna načela, ne da bi občutno ogrozili svoj položaj v skupnosti socialističnih držav, in da so si hkra-t ustvarili ugodne možnosti za š.roko, originalno in plodno mednarodno dejavnost, tako na izrazito zunanjepolitičnem območju kakor tudi v okviru mednarodnega delavskega gibanja. Romunija je razvila in utrdila zelo dobre odnose s socialističnimi državami. Generalni sekretar romunske partije Nicolae Ceause-scu (izg. Caušesku) je med svojim nedavnim obiskom v Moskvi jasno povedal, da na vse narode izredno privlačno delujejo «od-posti novega tipa« med socialističnimi državami, ki so taki, da »zagotavljajo razvoj in razcvet vsake socialistične države, vsakega socialističnega naroda kakor tudi bratsko sodelovanje med enakopravnimi socialističnimi narodi, dek vsakega izmed njih in okrepili svetovni socialistični sistem«. Romunija je hkrati okrepila in razvejala svoje stike z zahodnimi državami, posebno z romanskimi in z nevtralno Avstrijo.' Njen posebni položaj ji je narekoval tudi posebno stališče glede spora v mednarodnem delavskem gibanju. Trenutno si v Bukarešti sicer ne obetajo več toliko možnosti za nekakšno »posredovanje« med Pekingom in Moskvo, kot so si jih obetali še pred nedavnim, toda trdno ostajajo pri svojem pomirjevalnem stališču — ki pa nikakor ni izraz podcenjevanja problemov —, da je treba spore v mednarodnem delavskem gibanju reševati s potrpežljivostjo, zmernostjo in medsebojno spoštljivostjo ter da je na ta način tudi mogoče doseči u-speh. Med številnimi spremembami, ki jih obiskovalec opazi v današnji Romuniji, so gotovo najbolj zanimive tri spremembe v u-radnem nazivu države. Prej se je država imenovala «Republica p o-pulara rominas (Romunska ljudska republika); novo ime je: «Re-publica socialista Romanian (Socialistična republika Romunija). V teh spremembah se zrcali celotni proces notranje stabilizacije ter idejnega in nacionalnega osveščanja v zadnjih letih. Rast nacionalne in državne samozavesti ob hkratnem odstranjevanju miselnih in političnih zavor, kd so bile posledica blokovstva, je nujno pripeljala do točke, ko se je zdela pridevniška oblika za poglavitni del uradnega naziva države nekaj inferiornega, nevzdržnega ali vsaj neprimernega. Spremenjena ustava je bila ugodna priložnost samostalniške oblike ((Romunija« in danes v Bukarešti ne tajijo, da je ta preprosta slovniška korektura izredno u-godno odmevala po deželi. Isto velja za pravopisno spremembo v imenu države: namesto «romin» — • roman». V izgovarjavi se sicer m nič spremenilo, drugi vokal se v obeh primerih izgovarja kot poudarjeni polglasnik. Toda dejstvo, da so v stalinističnem času spremenjeno pravopisno rabo zdaj popravili in uvedli tradicionalni, romanski izvor romunskega naroda nazorno dokazujoči način pisanja, je že na prvi pogled pomembno znamenje poudarjene samostojnosti in nacionalnega ponosa. V določeni vzročni zvezi s tem procesom obnavljanja vrednot nacionalne svojstvenosti pa se Je krepilo tudi prepričanje, da so odločilni premiki v družbeni strukturi, socializacija skoraj celotnega narodnega premoženja in skokovit razvoj ekonomske baze v zadnjih desetih letih povzročili tudi bistveno kakovostno spremembo v družbeno političnem značaju Romunije. Izreden in morda tudi nepričakovan uspeh šestletnega gospodarskega načrta, med katerim se je celotna nacionalna proizvodnja večala za 14,4 odstotka letno (predvideno je bilo 13-odstotno večanje), proizvodnja produkcijskih sredstev za 15,7 odstotka, elektroenergetska industrija za 21 odstotkov in kemijska industrija celo za 24 odstotkov (za predvidevanji gospodarskega načrta so ostali samo v kmetijstvu), je med prebivalstvom pomembno okrepil prepričanje, da je socializem edina ustrezna oblika družbene ureditve, in v precejšnji meri tudi stabiHziral politične razmere llllllinmtIMIIIIIIIIIIIHIIMHIIIIMIIIIIIIIIIIIMtIMIIIinl Papež z novinarji VATIKAN, 26. — Papež Pavel VI. Je danes obiskal dvorano za tisk pri koncilu. Zbranim novinarjem je prebral daljši govor v francoščini. Po govoru se je nekaj časa ustavil v njihovi družbi ter se z v deželi. Preimenovanje države v «socialistična republika« je bil normalen in logičen korak v procesu usklajevanja političnega izrazoslovja s politično stvarnostjo. Četrta, prav tako nemalo važna, je sprememba v imenu partije Romunska delavska partija (Par-dul municitoresc romin) se je na svojem 4. kongresu preimenovala v Romunsko komunistično partijo (Partidui oomimlst roman) in s tem je 4. kongres postal 9. kongres (do ustanovitve RDP po vojni je imela romunska KP pet kongresov). Nekateri komentatorji so to spremembo skušali razlagati sicer kot «taktični odgovor« na morebitne očitke, da bi nekatere «prakticistične» metode notranje in zunanjepolitičnega ravnanja Romunije utegnile razkrojevalno vplivati na določene prvine ideološkega jedra romunske usmeritve ; vendar pa je res, da se je RDP, ki Je bila prvotno združenje komunistov, socialnih demokratov in vseh naprednih političnih sil v deželi, v teku let razvila v enotno in trdno organizirano partijo komunistov, ki s svojimi 1,4 milijona člani (vsak deseti odrasli Romunije član partije) določa smer in ritem političnega razvoja v deželi. S. F. GENOVA, 26. — Glasovi, da je neki mlad pomorščak zakrivil nezgodo na »Raffaellu« 31. oktobra, zaradi katere se je ladja vrnila nazaj v Genovo, se sedaj zopet širijo v Genovi, pred dnevi je predsednik preiskovalne komisije gen. Di Sabato to zanikal. Pripovedujejo podrobnosti, kako naj bi se vsa stvar dogodila. Pomorščak seveda ni pričakoval takih posledic in sploh ni mislil, da se bo kaj zgodilo. Danes je general dejal, ko so ga ponovno vprašali, da je s svojo izjavo »Ni mi znano, da je kdo od posadke »Raffaella« pod obtožbo« hotel le povedati, da ne sme nič reči. Na vprašanje, od kod morejo prihajati taki glasovi, je general dejal, da lahko od same posadke »Raffaella«. Medtem so ladjo prepeljali v neki dok (na sliki), kar pa ni v zvezi s popravljanjem, ki je že skoraj končano — prej kot se je mislilo — temveč zaradi čiščenja in barvanja. /mff r/c — ffliuInlUieo POSKUS V SAHARI JE USPEL V vesolju prvi francoski satelit Satelit sam je zelo preprost, nosilna raketa pa je dolga 19 m - Ta je stala 400.000 delovnih ur m 6 milijard 250 milijonov lir PARIZ, 26. — Prvi francoski sate-1 v zvez, z morebitno graditvijo a-lit «A-1» je bil uspešno izstreljen I tomske ladje (67.000 BRT), ki bi s ciljem, da bi zagotovili napre- 1 nekaterim izmed njih pogovarjal. HOČEJO VIŠJO IZOBRAZBO s francosko tristopenjsko raketo «Diamant», in sicer iz oporišča Hammaguir v alžirski Sahari. Satelit je bil izstreljen ob 15,47 (16,47 po ital. času). Apogej je 1768 km, perigej 528 km, enkratni krog 108 minut. Brž ko je prejel poročilo o izstrelitvi, je general de Gaulle izjavil; «Da je bil izstreljen v vesolje prvi francoski satelit in to s francosko nosilno raketo, predstavlja važen uspeh, ob katerem je ves naš narod vesel in ponosen. Veselim se z vsemi, katerih raziskave, znanost in tehnika so pripomogle do tega velikega uspeha v sodelovanju Francije pri osvajanju vesolja.« «A-l» ni znanstveni satelit za proučevanje vesolja temveč ((tehnološka kapica«, torej eksperimentalni satelit, katerega glavna naloga je, preskusiti nosilno raketo ter dokazati, da more ((Diamant« spraviti v orbito težo nad 40 kg. Satelit pa je težak 42 kg. Konstrukcija «A-1» je zelo preprosta. Belo popleskan ima devet horizontalnih črnih črt in obliko sodčka. V njem je precej Inštrumentov, radar in oddajna postaja. Raketa «Diamant» je dolga 19 m; njena masa na tleh je 28 t, masa ob odletu pa 18,4 t. Izdelava »Diamanta« je stala 400.000 delovnih ur ln kakih 50 milijonov frankov (6 milijard 250 milijonov lir). Delo z ((Diamantom« je bilo dolgo in natačno. Vsako stopnjo rakete so preskusili posebej. Samo za prvo stopnjo «Emeraude» se uporablja tekoče gorivo. Za «Topaze», drugo stopnjo, se uporablja smodnik in prav tako za tretjo, ki še nima lmana. MOSKVA, 26. — V SZ so izstrelili «Kozmos 97» z aparati za preučevanje vesolja. Ta satelit je drugi te serije, ki je bil Izstreljen v tem tednu ter tretji v tem mesecu. Orbita je zelo eliptična; apogej 2200 km. perigej 220 km. Krožna pot o-krog Zemlje traja 108 minut in 3 sekunde. Ji dajale potrebno energijo atomske turbine s 25.000 KM. Graditev 240 m dolge ladje bi stala 90 milijonov švedskih kron, v raziskovalna dela so doslej vložili okoli pet milijonov. Švedski in norveški strokovnjaki so izračunali, da bi bila atomska ladja za prevoz rude približno pet odstotkov dražja od doslej običajnih ladij in da se ta razlika ne bo zmanjšala vsaj še nekaj let. RIM, 26 — Princ Hitači, mlajši sin japonskega cesarja, ter njegova žena prlnceba Hans ko sta že pred I stale NA CESTAH DOMA IN NA TUJEM Zopet več smrtnih cestnih nesreč V dobi januar-avgust 1965 je bilo manj smrtnih primerov pri cestnih nesrečah kot v istem času leto prej PaRMA, 26 — Malo pred osmo uro je na cesti med Parmo in Ba-ganzolo prišlo do trčenja med avtobusom in priklopnikom nekega tovornjaka, pri čemer so tri osebe izgubile življenje, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Cestna policija je o nesreči ugotovila sledeče; Tovornjak s prikolico fiat 682, ki ga je vozil 30-letni Stefano Chiazza (dtugi vozač je bil 25-lctni Sebastiano Brizio) je pripeljal iz tovarne pohištva Salva-rani, kjer je raztovoril material, ter obrnil proti Parmi. V bližini razpotja za Roncopascolo je voznik zagledal na levi strani ceste avto, last podjetja Salvarani in ki se Jc malo prej prevrgel, medtem ko so vse štiri osebe v avtomobilu o-nepoškodovane. Tedaj se dvema dnevoma prispela iz Firenc v Rim. Svoj čas na tem zasebnem obisku izkoriščata za ogledovanje raznih znamenitosti. DUNAJ, 26. — V prihodnjih dneh bo Avstrija dobavila Madžarski o-krog 240.000 božičnih drevesc, nar menjenih večinoma v Budimpešto. je zavedel, da Je cesta poledenela, pa je nogo odmaknil od vplinja-ča tudi zaradi tega, ker je z nasprotne strani prihajal avtobus občinske linije Parma-B&ganzola-Cer-vara. Avtobus je vozil 31-letni Franco Montanini. Na avtobusu je bilo poleg 38-letnega sprevodnika Alda Chiese ka- Atomska ladja še predraga kih trideset delavcev podjetja Salvarani, ki so se peljali na delo. Ko je Chiazza odmaknil nogo z vplinja-ča, je prikolica dobila protisunek ter začela voziti proti sredi ceste. Montanini se je dvakrat dotaknil zavore, toda v tem je prikolica s svojim prednjim delom že zavozila nekoliko čez sredo ceste. S sprednjim voglom je zadel in predrl prednji del avtobusa, kjer so bili 53-letni Mario Mori, 51-letni Sante Frassani in 46-letni Silvio Vignali ter 18-letna Isabella Catelli. Vsi tirije moški so bili takoj mrtvi, trije moški so bili takoj mrtvi, no in bc zdravljenje trajalo dva meseca. Zaradi sunka je avtobus zaneslo na rob ceste, tako da je ravno še obvisel nad 4 m globokim jarkom. Medtem ko te oob''"'' ^»u^Ma vozače, so lastniki podjetja Salvarani sklenili, da v znak islosti za dva dni zapro tovarno. BOLOGNA, 26. — Dve osebi sta utonili ker sta z avtomobilom padli v potok Idice kakih deset kilo-me‘rov od Bologne. Avtomobil je zaneslo s ceste najbrž zaradi poledice. Avto, v katerem sta bila dva moška, stara 39 In 28 let, je bil, ko so ga našli, prevrnjen v strugi, kjer jo sicer samo kakih 30 cm vode. Ob padcu sta bila moška najbrž omamljena in nista mogla iz avtomobila, tako da sta utonila. RIM, 26 — Po podatkih Inštituta za statistiko je bilo v času od Januarja do avgusta letos 199.012 cestnih nesreč, v istem času leto prej pa 219.700, kar pomeni zmanjšanje za 9,4 odst. Število mrtvih pri teh nesiečah je bilo lotos 5.535 nasproti 6.336 lani, torej zmanjšanje za 12,6 odst. Tudi število ranjencev (letos 140.513) se Je zmanjšalo za 10,3 odstotka. Ce pa primerjamo samo letošnji in lanski avgust, pa se je letos število smrtnih primerov zmanjšalo za 18,3 odst., ranjencev pa 14,2 odst. KATMANDU’, 26. — Vozilo, polno delavcev, je s ceste zletelo v prepad, približno sto kilometrov od Katmanduja. Pri tem Je bilo ubitih 11 oseb, in 4 ranjene. STOCKHOLM, 26. — Večletne raziskave in priprave načrtov za tovorno ladjo na atomski pogon so pokazale, da ta zamisel vsaj še nekaj časa ne bo ekonomsko sprejemljiva za švedsko trgovinsko mornarico. Tako je izjavil šef skupine švedskih in norveških projektantov, ki so izračunali vse potrebno UH...............................mili.m.............................»"mm....m.. Da je bilo te dni v Londonu mraz, kaže ta slika Sophie Loren, Ki si je dala na glavo tako pokrivalo, da ji je zavarovalo pred mrazom tudi ušesa Aretiran Robert Loreni FRANKFURT, 26. - Danes je bil v Mttnstru aretiran 60-letni Robert Lorent, eden izmed glavnih odgovornih za program evtanazije, ki ga je določil Hitler. Državno tožilstvo v Frankfurtu je sporočilo, da je Lorent obtožen sodelovanja pri sistematični eliminaciji umsko bolnih v nacional-socialistični dobi. Robert Lorent je bil neposredno podrejen šefu službe v tirerjevi pl. sami Viktorju Bračku, ki je bil obsojen na smrt pred nUmberškim sodiščem in je bil usmrčen. Je razgledni prostor, pod njim pa nekaj kabin s kopalnimi kadmi. itudentje trgovskih akademij so se v Turinu zbrali na zborovanju ter zahtevali širše možnosti nadaljnjega študija. Na zborovanju so bili tudi profesorji visokih šol, ki s« a zahtevami študentov strinjajo OTTAWA, 26. — Kanadske železnice so izročile prometu nove vagone, namenjene poslovnim ljudem. V vsakem vagonu je 12 do 14 naslanjačev, zraven okrepčevalnice Zaprte igralnice na Holandskem HAAG, 26. — Po odioku pravosodnega ministrstva so na Nizozemskem zaprli dvaindvajset igralnic na hazard. Tako je brez dela 150 oskrbnikov igralnih miz; krupjeji iščejo zaposlitev drugod, zlasti v Belgiji. DUNAJ, 26. — Več primerov slinavke ln parkljevke so zaznamovali na Spodnjem Avstrijskem. Ta nalezljiva bolozen se širi tudi med živino v švicarskih kantonih Bern, Luzern, Zlirich in Basel. NEW YORK, 26. — Predsednik britanske vlade Wilson bo govoril v glavni skupščini OZN 16. decembra in se bo nato sestal z U Tan-tom. Avstrijski kancler Klaus pa bo govoril v skupščini 1. decembra. MEXICO, 26. — Nad Popocate-petlom (5500 jn), drugim najvišjim ognjenikom Mehike, se dviga te dni do 300 m visok steber dima. Ognjenik je zadnjikrat bruhnil 1802. * glahbu ^ blihn'tbh'n Iz vatikanske knjižnice so ukradli zbirko Petrarcovih pesmi NEW YORK, 26. — Danes so sporočili, da bo glavni tajnik OZN U Tant imel v začetku januarja tiskovno konferenco. Domnevajo, da bo govoril o vojni v Vietnamu. V Angliji poskus z omejeno hitrostjo na velikih cestah LONDON, 26. — Britanski minister za promet Fraser je na tiskovni konferenci razložil namene in vzroke novega zakona o omejitvi hitrosti. Poskusno bo namreč ta zakon od božiča in še čez veliko noč omejeval hitrost prometa na 70 milj (116 km) na avtocestah in drugih velikih prometnih žilah. Minister je dejal, da je prišlo do omejitve hitrosti zaradi določenega števila, sicer omejenega, avtomobilskih vozačev, katerih neodgovorno ravnanje postavlja v ne-varnos1- življenje njih samih in pa drugih uporabnikov ceste Fraser je navedel, da je bil podoben ukrep že uveljavljen z dobrimi rezultati v drugih državah, kot n. pr. v Franciji, Nemčiji in ZDA, kjer so posebej ugotovili, da je povprečje nesreč v zvezi z vozači, ki vozijo s hitrostjo nad 70 milj na uro, trikrat večje kot povprečje tistih, ki vozijo s hitrostjo pod to mejo. Uvedba novega zakona pa ima za namen tudi zmanjšanje razlike med največjo in najmanjšo hitrostjo na cestah. Anketa, ki so Jo izvedli v Veliki Britaniji, je namreč dokazala, da nastane največji del nesreč zaradi pre-i elike razlike med obema povprečjema. VATIKAN, 26. — Danes dopoldne so opazili, da so v vatikanski knjižnici izginile štiri dragocenosti; med temi je zlasti važen Petrarcov «Canzoniere», rokopis, ki ga je večinoma napisal pesnik sam. Vatikansko orožništvo je stopilo v stik z italijansko policijo za širšo preiskavo. Ukradenih je več predmetov: latinski vatikanski kodeks 3195 (72 pergamentnih listov z vezavo iz XVI. stol.), v katerem je Petrarcov ttCanzonieres; ottobonianski latinski kodeks 2229 z Rimami Torqua-ta Tassa, nekaj malega je pesnikovega rokopisa, v ostalem pa so njegove korekture; faksimile ogrske krone sv. Stefana (dar Madžarov Piju X.), kristalna skrinjica, spomin D. Garcie Morena, ubitega predsednika Ekvadorja (1875), dar republike Ekvador Leonu XIII. Za vstop v vatikansko biblioteko je treba imeti posebno izkaznico, ki se vsako leto obnovi in ki jo kdo lahko dobi le, če ga odgovornim funkcionarjem knjižnice predstavi kak drug že poznan obiskovalec. Vsakdo, ki študira v vatikanski knjižnici, je obvezan izpolnjevati vrsto pogojev, postavljenih prav za to, da se rokopisi čimbolj ohranijo. Tudi vstop v knjižnico je zelo kompliciran in za dostop do rokopisov in drugih dragocenih knjig so potrebne še druge formalnosti Kakor prihod tako je tudi izhod zvezan z vsemi formalnostmi, ki jih ni malo. Po vsem tem je seveda nerazumljivo, kako bi mogel kdo kaj odnesti iz knjižnice. Ugo-tc > pa se je, da tatovi niso prišli skozi vrata temveč skozi okno. Preplezali so zid okrog vatikanskih vrtov, potem so splezali po nekem zidu do okna. ga nasilno odprli in prišli v dvorano. Tu so vlomili v več steklenih o-mar, vendar so vse ovravili tako tiho in spretno, da jih varuhi niso opazili. Po isti poti jim je uspelo tudi pobegniti s plenom. Petru Segedinu nagrada za zbirko »Orfej v malem vrtu« BEOGRAD, 26. — Prva nagrada za najboljše književno delo leta zagrebškega založbenega podjetja »Vjesnik« v znesku en milijon dinarjev je bila danes po sklepu žirije in na predlog republiških zdru. ženj književnikov, akademij znanosti, založniških podjetij in drugih ustanov Jugoslavije dodeljena knji. ževnik.t Petru Segedinu za zbirko pripovedk «Orfej v malem vrtu«. Braquova slika prodana za 195 milijonov PARIZ, 26. — Rekordno število so dosegli preteklo noč na dražbi v palači Galliera za moderne sli-te: 80 slik, med katerimi so bila nekatera dela 3raqua, Picas-roja in Modiglianija, je bilo prodanih v času manj kot dveh ur in pol za 11.727.000 frankov (milijarda 465.937.500 lir(. Takšne vsote še niso v Franciji nikoli dosegli na prodaji modernih umetnin. Največjo ceno, 1.560.000 frankov (135 milijonov lir), je doseglo Bn.quovo platno «L’homme a la guilare, 1914). Modiglianijevo «La fille de peuple 1918» so prodali za 1.200.000 frankov (150 milijonov lir). Omenimo še lahko, da so v isti galeriji spomladi prodali platno Clauda Moneta ttMada-me Monet e son fils» za 2.500.000 frankov (322 milijonov in 500 tisoč lir) Nagrajen ilustrator vabljivih jedi GENOVA, 26. — Po Angelu Ber-tiju, velikem kuharju, ki je nedavno umrl, so imenovali nagrado, ki so jo med slovesnostjo na turbinski ladji ((Michelangelov izročili višjemu kuharju Natalu Ercolanu ter slikarju Guidu Tallo-nu. Slikar je prejel srebrno plaketo kot meutruden ilustrator gastronomskih predmetov z izredno in vabljivo odkritosrčnostjo». Višji kuhar na «Michelangelu» pa jc prejel velik zlat pribor, ker je tujcem s svojimi ladijskimi «me nuji» odkril italijanske pokrajin ske jedi. Slovesnosti je prisostvo val tudi predsednik plovne druž be «Italia» admiral Giuriati, čas nikarji ter predstavniki umetno sti in kulture. Nagrado je dolo čil odbor «prijateljev Angela Ber tijau, v sodelovanju s pokrajin sko ustanovo za turizem v Mantovi ter z italijansko kuharsko akademijo. VValter G. Armando: PAGANINI (Življenjepis) Nicold Paganinl, največji violinist vseh časov, je bil nenavaden kot umetnik in kot človek. V u-metnosti nima sebi enakega in tudi s Paganinijem človekom, ne moremo v zgodovini glasbe niko gar primerjati. Bil je res edin stven. Od vsega začetka je bil ču den, tega pa se je tudi zavedal Ze kot deček je čutil, da ima sa mosvojo usodo, čisto različno od drugih. Ker je bil pametne in preračunljive nravi je namenoma podčrtaval svoje posebnosti in uporabljal najrazličnejše zvijače, da bi osupnil svet. V svoji neizmerni častihlepnosti je namreč hlepel po uspehu za vsako ceno. Njegova izredna nadarjenost mu je dajala pravico. Njegovo vedenje bi bilo le smešno, njegovo življenje pa bi se končalo v zasmehovanju, če ne bi množica spričo umetnosti, ki ji ni primeree, pozabila na smešnega človeka in ga povzdignila v pojav, ki mu je vse dovoljeno. Senzacija je bila popolna od prvega trenutka potem pa so navdušene množice napravile Paganinija takšnega, kakršnega so hotele videti v svoji domišljiji. S Paganinijem je zmagal nov tip glasbenika: sijajni goslač, ki očara množico in vzbuja radovednost sveta s svojimi pustolovščinami in svojo skrivnostno osebnostjo. Za sodobnike je bil Pa-ganini meteor, slepeč čudež, njegova umetnost je bila brez primere, zato so morali pomisliti na nadnaravne pojave. Preprostim in pobožnim ljudem se je zdelo, da hudič varuje izbranega učenca. Paganini sam pa ni nič storil, da bi zavrnil tako pripovedovanje. Njegova jedka šala, njegov smisel za grotesknost in nenavadnost sta videla v množici sredstvo, ki mu bo v pomoč, da bo požel več slave in denarja kakor katerikoli drug goslač. Na širokih temeljih, ki so jih pred njim postavili veliki mojstri violinske igre, je Paganini kot njihov dedič z odločnostjo sezidal čudovito tvorbo tehnične izpopolnjenosti, ki je ni še nihče prekosil. To je nekaj besed iz sklepnega poglavja o Paganinijevi biografiji, ki je v slovenskem prevodu pravkar izšla. (Državna založba Slovenije. zbirka Biografije; prevod Bogo Pregelj). Paganini, kot največji violinist vseh časov, je glede na svojo zunanjo pojavo. na svoj način življenja, svoje ljubezenske dogodivščine in pa glede na svojo umetnost, kateri so pripisovali v takratnem času ob začetku 19. stoletja nadnarovne lastnosti, izredna osebnost v glasbenem svetu. Zato je njegovo življenje, nemirno, polno bleščečih uspehov, pa tudi razočaranj in trpljenji ter nemile posmrtne usode, kot nalašč za zanimive biografske romane. Po svetu imamo več biografij in romanov o Paganini-ju, nekaterih bolj, drugih manj verodostojnih. Delo o Paganiniju, ki smo ga sedaj dobili v slovenščini, je napisal nemški muzikolog Walter Armando. Zato to ni biografski roman, temveč predvsem biografija, ki jo je avtor svobodno oblikoval in le deloma razširil v leposlovno pripoved. Predvsem pa si je avtor v njej prizadeval, da je vse bogato gradivo o izrednem violinistu kritično ocenil in prikazal življenje slavnega virtuoza kolikor mogoče obiekt.‘vno, ter se obenem pri-bVžatl koreninam Paganinijeve o-sebnosti. Zato nam ta knjiga resnično da podobo o samem umetniku, o njegovem življenju in njegovih umetniških uspehih, pa tudi o samem času in okolju, v katerem je Paganini živel. Knjiga je napisana stvarno, oblikovno preprosto, pa vendar dokumentarno in izredno zanimivo, tako da bo zadovoljila zahtevnejšega in preprostejšega bralca. Založba je imela z izbiro tega teksta srečno roko, tako da bo s te vrste biografijo o izredni osebnosti, zadovoljen širok krog bralcev. Tudi zunanja podoba (Nadja Furlan) knjige je prav prikupna in knjiga o slavnem muziku bo kot nalašč za prijatelje branja kot za prijatelje glasbe. 81. Ru. Danes seja upravnega odbora beneške Biennale BENETKE, 26. Računajo, da bodo na seji upravnega sveta beneške Biennale. ki je bila sklicana za soboto, 27. novembra, obravnavali o imenovanju direktorjev festivalov, to je o položajih, ki jih imajo sedaj prof. Chiarini za filmski festival, dr. Dorigo za gledališče! glasbenik Labroca pa za glasbeni festival. Na dnevnem redu seje je poročilo predsednika prof. Mnrcazza-na o uspehih umetniških prireditev v lanskem letu, o napotilih za sestavo proračuna ter o finančnem stanju bienala, s posebnim poudarkom na XXIII. mednarodno umetniško razstavo. «Sedanje razmere Biennale — j* rekel upravi direktor dr. Grassi — ne dopuščajo drugega kol čim bolj splošen dnevni red, kajti zakon le podaljšuje prispevke in novega zakona še ni, pa čeprav je prejšnji zapadel že s 1. julijem lanskega letaš. Kakor je znano, bo prihodnje leto v Benetkah mednarodna u-metniška razstava, v zvezi s katero je uprava že povabila države, ki naj na njej sodelujejo, in države, ki na njej že razpolagajo s svojimi paviljoni. NOVE POTI SODELOVANJA V LATINSKI AMERIKI Zelo oprezno in različno načenjanje vprašanj gospodarske integracije Trenutno je notranja kriza ALALC premagana - Sporazum med ministri devetih dežel o ustanovitvi novega dinamičnega mehanizma RIO DE JANETRO, novembra. — Zunanj' ministri 9 dežel so v Montevideu sklenili, da okrepijo latin-sko-amerifiko združenje za svobodno trgovino (ALALC). V bodoče ■ALALC ne bo več samo avantgardni odred za »carinsko razorožitev)!, temveč tudi za gospodarsko integracijo latinsko-ameriškega kontinenta. To je bistvo sklepa, sprejetega na zasedanju zunanjih ministrov Mehike, Argentine, Brazi-IHe, Urugvaja, Čila, Kolumbije, Ekvadorja, Peruia in Paragvaja, ki £e je vršilo v Montevideu. Ti sklepi so, nedvomno, ohrabrujoči, ker potrjujejo, da je, vsaj trenutno, notranja kriza ALALC premagana. Lahko sklepamo, da so na prvem zasedanju ministrskega sveta ALALC vse poglavitne države tega področja pokazale pripravljenost, pri ministrstvu za prevoze, da doseže usposobitev železniškega prehoda za tranzit s drugimi državami brez kakršnih koli omejitev. Obsežno so proučili vsa tehnična vprašanja, ki zadevajo promet vlakov, car.nske kakor tudi zdravstvene operacije. Ob zaključku koristne obravnave so spoznali nujnost, da trgovinska zbornica pripravi na podlagi točnih podatkov za pristojne organe poročilo o nujnosti ter usposobitvi naprav na goriškem kolodvoru za bodoča naloge. Vrhu tega so ugotovili, da se zasebni operaterji že pripravljajo na nove razmere in da bodo mogli računati na finančno pomoč «Casse di Risparmio«. Sestanek starejših delavcev CRDA V nedeljo, 28. decembra ob 10. uri bo v dvorani hotela Roma v Ul. S. Ambrogio v Tržiču sestanek priletnih delavcev CRDA, na katerem bodo določili zastopnike za Izredno skupščino ANLA v Trstu. Ker ravnateljstvo CRDA ni finansiralo vzajemne blagajne za pomoč ladjedelniškim delavcem, je upravni svet zaradi ekonomsko finančnih posledic moral suspendirati članom Izplačilo dvomesečne podpore. Upravni svet je nadalje mnenja, da aktivni člani začasno prekinejo plačevati prispevke. Sestanek za v Tržiču Pod predsedstvom odvetnika Va-lentinisa se je v Palazzetto Veneto sestal izvršni svet tržiške Pro Lo-co ter razpravljal o pripravah za «cantado». Organizatorji bodo navezali stike z raznimi ustanovami, da bi prireditev lepo uspela. Zelo verjetno bodo spremili dosedanji način izplačevanja nagrad In prispevkov, da bi zagotovili čimbolj kvalificirano udeležbo alegoričnih vozov. Na prihodnjem sestanku izvršnega odbora bodo razpravljali o programu «cantade», ki bo v skladu s tradicijo točno opoldne na pustni torek na glavnem trgu. Natečaj za štipendije za trgovsko prakso Ministrstvo za trgovino z inozemstvom je razpisalo natečaj za podelitev 30 štipendij za trgovsko prak- so v inozemstvu. Razpis natečaja je objavljen v uradnem listu 234 od 17. septembra letos. Kogar zanima, lahko dobi izvod razpisa natečaja na trgovinski zbornici. krajinskega sveta, ki bo v soboto 4. decembra z začetkom ob 16 uri. Dnevni red obsega 31 točk, od katerih bodo zadnje štiri obravnavali na tajni seji, ker gre za določitev nagrade za predsednika, odbornike in svetovalce. V u/oclu bo predsednik poročal o raznih problemih in dogodkih, ki so dozoreli po zadnji seji. Da Ije bodo obravnavali tudi o po manjkanju sodnega osebja pri go riškem tribunalu na osnovi resolu cije, ki so jo predložili že na prejš- ,„m,,,m,HHI„„,„„,„,„,HI,,„,„,H,,,,l,,„IHH,„,H,,,„,„,,,,„,,H,„HII||l„|„,|||,l|„llllll„,„l,inil,lll|||,|||t||||||||„||||||||t|||||t||||„|||||||)||11t||||||||||||n||||||| IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI BIVALIŠČE OBČINSKEGA VETERINARJA DR. TOMBE Občinski veterinar za občine Gorica, Sovodnje in števerjan dr. Egone Tomba sporoča, da stanuje v Ul. Manzonl 19, tel. 87-157. Prispevajte ica DIJAŠKO MATICO! V SOBOTO SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Razpravljali bodo tudi o sodnem organiku Določitev nove vzrlrse vri In i n e po pokrajinskih zavodih in ustanovah Predsednik pokrajinske uprave dr., nji seji štirje odvetniki svetovalci: Chientarolli je poslal svetovalcem Macoratti, Fascoli, Culot in Zuc-vabilo in dnevni red za sejo po- calli. Družinski prijatelj iz Gorice ponoči napadel z nožem ženo iz Rožne doline V bolnišnici in doma se je morala zdraviti 50 dni - Prvo preiskavo so izvedli organi iz Nove Gorice - Napadenka je vložila tožbo pri tukajšnjem sodišču Goriško okrožno sodišče je imelo 1963, naj bi Brezavšček čakal na včeraj dopoldne in popoldne kaj nenavadno razpravo. Obravnavati so morali napad italijanskega državljana iz Gorice, 53-letnega Andreja Brezavščka s Trga Cavour 12, ki je obtožen, napada na 31-letno jugoslovansko državljanko Marjeto Bitežnik por. Dekleva iz Nove Gorice. V obtožnici je rečeno, da je Brezavšček v soboto 30. marca 1963 napadel v gozdu ob cesti, blizu predora pod Panovcem pri Novi Gorici, Marjeto Bitežnik, jo ranil z nožem na grlu ter jo še nabun-kal in obrcal po glavi, ko je ležala na tleh. Sodišče je najprej zavrnilo nekatere ugovore branilca odv. Bles-sija, ki je med drugim predlagal zavrnitev in ukinitev celotnega postopka, ker da so bile okrnjene pravice obrambe in napravljene še druge napake. Tu je treba pripomniti, da gre za prestopek italijanskega 1 državljana na jugoslovanskem ozemlju in proti jugoslovanski državljanki, ki je vložila tožbo pri sodišču v Gorici. Zato so morale tukajšnje sodne oblasti najprej dobiti dovoljenje sodnega ministra iz Rima, da so lahko sprejele tožbo in uvedle sodni postopek, potem ko so dobile tako dovoljenje iz Rima. Nato se je nadaljevala razprava pri zaprtih vratih, pri kateri so zaslišali Marjeto Bitežnik, potem pa še njeno mater, moža Deklevo in strica, ki stanujejo vsi skupaj sedaj v Rožni dolini Obtoženi Andrej Brezavšček je bil že star znanec družine Dekle-va-Bitežnik, ki je ob času napada živela v bližini predora pod Panovcem na novogoriški strani, sedaj pa živi v Rožni dolini. Ker je bil bolan na želodcu, so mu, po izjavah prič, že od začetka leta 1961 dobavljali razna zdravilna zelišča, ki jih je družina Dekleva prejemala od nekega padarja z Gorenjskega. Tako je Brezavšček postal družinski prijatelj ter jih obiskoval, ko je prihajal v Novo Gorico in oni njega, ko so prihajali v Gorico. Tistega dne, v soboto 30. marca iiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii|l||„,,|„||,|„|llllinilllllrlllllini|t||||n|||||||||||||||||I1|||||||m||| SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Prijateljsko dopisovanje županov iz Gorice, Celovca in Venla Odborniki so proučili dejavnost nekaterih sektorjev javne uprave Občinski odbor v Gorici Je na | javna dela; gre za ureditev cest v Trčenje pri letališču v Ronkah V četrtek zvečer se je v bližini letališča v Ronkah pripetila huda prometna nesreča. Motociklist 54-letni Angelo Puntin iz Fiumicella se je vozil v Pieriš. Ker ga je zaslepil z močnimi žarometi nasproti prihajajoči avtomobilist, je povozil pešca. V tem se Je pripeljal drugi motociklist 36-letni Remigio Pizzin iz Pieriša, ki ni utegnil zaustaviti vozila ter je povozil pešca in Puntina. Vse tri so odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer so Puntina pridržali na zdravljenju za 25 dni, zaradi udarca v glavo, pešca 55-letnega Giovannija Zorata iz Škocjana so pridržali za 15 dni, ker se Je prav tako udaril v glavo, medtem ko so Plzzinu obvezali rano na čelu m bo okreval v dveh tednih. svoji seji v četrtek proučil dejavnost nekaterih sektorjev Javne u-prave. Spočetka je župan seznanil odbornike z dopisovanjem z župani Celovca in Venla. župan lz Celovca Ausserwlnkler je pozval župana in odbornike, naj obiščeta koroško glavno mesto, župan Iz Venla de Gou pa je v svojem pismu opisal nepozabne spomine na majsko srečanje In da se njegovi meščani že pripravljajo na povračilo obiska septembra 1966. leta. V Celovcu je bila oktobra meseca skupina folkloristov Iz Ločnika, o katerih je avstrijski tisk pisal zelo pohvalno. Podžupan Candussl Je poročal o sestanku na trgovinski zbornici, kjer so razpravljali o začasnem preklicu dovoljenja za tranzit živine drugih držav skozi goriško železniško postajo. Odbornik Agati Je poročal o rezultatih sestanka z odbornikom Tomaslchem o pslhopedagoškl pomoči kakšnim tridesetim bolnim otrokom ter o možnostih občinskega kakor tudi deželnega posredovanja za finančno pomoč. Odbornik De Simone Je poročal o finančnih vprašanjih. Občinskemu svetu bodo predložili v odobritev najema posojila 50 milijonov lir pri kreditnem konzorciju za štandrežu. Pri goriški hranilnici pa bodo zaprosili za 55 milijonov. Odbornik za usluge ln ekonomat Fantini Je predlagal Izplačilo raznih stroškov. Odbornik za javna dela Luplerl pa je predlagal, naj občinski svet odobri odkup zemljišča za razširitev športnega Igrišča v Ločnlku, nakup zemlje za cesto, ki bo speljana v Industrijsko cono severno od letališča, ln sporazum s podjetjem Nardini za koncesijo električne napeljave k svetlobnim telesom na pokopališčih v Podgorl ln Pevml. Uredili bodo gredice na trgu Transalpina. Odbornik za zdravstvo Tommasich Je predlagal odobritev petih prošeni za vselitev v dom počitka ter iz-plačilo stroškov raznim socialnim zavodom. Občinski svet bo Imenoval svoje zastopnike v razne ustanove kot so EMAC, odbor za muzeje, knjižnice itd. Odobrili so izplačilo stroška 2 milijonov lir v zvezi z Andrejevim sejmom ter 50.000 lir «Unione Gin-nastica» za veliko dvorano, kjer bo koncertirala vojaška godba na pihala. Pro Loco so dali 160.000 lir za folklorni nastop v Istri. Občinski svet bo razpravljal tudi o strošku za plačevanje potnin dijakom I poklicnih in srednjih šol druge stopnje. j cesti v bližini njenega doma ob 23. uri Marjeto Bitežnik, za katero je vedel, da gre tam domov po delu, ki ga je zaključila ob tisti uri v tovarni pohištva Meblo v Krombergu. Ko je šla žena s kolesom mimo, jo je poklical in ona se je ustavila. Po njenih izjavah jo je povabil v gozd od cesti, češ da je prinesel nekaj jabolk za njene zajce in jih ima na kolesu. Čeprav z obotavljanjem mu je žena sledila do kolesa, ko pa je videla, da nima jabolk, je rekla, da gre takoj domov. V tistem hipu naj bi jo Brezavšček po njenih izjavah napadel. Potegnil je iz žepa kuhinjski nož ter jo ranil na grlu. Rešila se je s tem da je z roko prijela za rezilo in mu ga iztrgala. Nato jo je vrgel na tla ter jo začel suvati, brcati in dušiti s prijemom z obema rolkama za grlo. Zena je dodala, da je potem padla v nezavest in med tem naj bi napadalec pobegnil. Ko se je osvestila se je odvlekla domov, družina pa je poskrbela za njen prevoz z rešilnim vozom v bolnišnico v Šempetru. Tam so jo pridržali na zdravljenju teden dn potem pa se je morala zdraviti več tednov še na domu. Vsega je bila v bolniški blagajni okrog 50 dni. Obtoženec pa trdi, da je sicer i-mel tistega dne sestanek z Bitež-nikovo, vendar je ni napadel niti ne ranil. Pač pa je prišla neka tretja oseba, ki je napadla njega in ga ranila ter je pri prerivanju prišla vmes tudi Marjeta Bitežnik, današnja tožiteljica. Sodne oblasti in policija v Novi Gorici so začele takoj po tem napadu s preiskavo in zasliševanjem. Ugotovili so, da pri napadu ni Di-lo prič in iz ogleda na mestu nai bi izhajalo, da so našli tam sama stopinje dveh oseb, ki naj bi bile Bitežnikova in Brezavšček. Po zaključenem zaslišanju je branilec odv BleSsi zahteval zaslišanje še neke priče ter dodatno dokumentacijo iz Nove Gorice; prav tako je zastopnik tožiteljice odv. Sfiligoj skupaj z državnim tožilcem predlagal, naj bi preskrbeli od policije in sodišča v Novi Gorici še nekatere podatke in dokumente o tamkajšnji preiskavi in njenih rezultatih. Sodišče se je po tej zahtevi umaknilo na posvet, da bi sprejelo ustrezen sklep. Sodišče je nato odložilo razpravo do 14. januarja, da bi medtem preskrbelo nadaljnjo dokumentacijo v tej zadevi iz Nove Gorice. Izpred okrajnega sodišča v Tržiču Tržiško sodišče Je sodilo štirim mladeničem, ki so 1. maja v sedežu Acli v Isola Morosini uprizorili pretep. Prijavili so 18-letnega Bruna Cechicha, 19-letnega Giovannija Vischia, 18-letnega Giovannija Pasija in 19-letnega Miroslava So-banija. Obdolžili so jih, da so nadlegovali občinstvo v krožku, Cec chich je bil nadalje obdolžen, da Je pretepel Seconda Tentoria. . Vsi so bili oproščeni, ker dejanje ni bilo kaznivo, razen Cecchicha, proti ka teremu pa niso postopali zaradi pomanjkljivosti prijave. Oprostili so nadalje 45-letnega Antona Visintina. obdolženega, da je vozil motor brez šoferske knjižice, in 39-letnega Luigija Cercija iz Ronk, ker ni prijavil spremembe svojega bivališča; Cercl je bil pod policijskim nadzorstvom. Umberto Russo iz Sesljana je zaposlil dva delavca brez dovoljenja namestitvenega urada. Meseca maja ga je sodnik obsodil, vendar Je vložil priziv. Na včerajšnji razpravi so ga ponovno obsodili. v Gorici, so včeraj ob 17. uri v dvorani porotnega sodišča v Gorici izžrebali imena dodatnih porotnikov, ki bodo prišli v poštev za to zasedanje. Na dnevnem redu je nadalje povišek 13. plače pokrajinskim uslužbencem, posebna doklada upokojencem ter nagrada za preglednike računov. Svetovalci bodo morali nadalje odobriti posojilo pri državni blagajni v Rimu za 85 milijonov lir, id jih potrebuje pokrajinska uprava za zaključna dela na cesti Tržič-Gradež Določili bodo tudi nove vzdrževalnine za gojence v raznih pokrajinskih zavodih, med drugim v gluhonemnici in umobolnici. Odbor bo predlagal izplačilo prispevkov: za pospeševanje živinoreje v letu 1964, za vzdrževanje pevskega zbora Seghizzi, za razne druge kulturne in umetniške ustanove, ki so vložile prošnjo za podporo. Se od prej je na dnevnem redu razprava o proračunu za 1966 in obrs>'unu za 1964, ki pa po vsej verjetnosti tudi tokrat ne bosta prišla na vrsto, ker še nista v celoti pripravljena. Od 4. do 6. decembra vinska razstava Razstava vin na pokritem trgu v okviru Andrejevega sejma bo od 4. do 6. decembra. Svoj pridelek bodo razstavljale samo tri kmetije. Prošnje za sprejem je mogoče vložiti najkasneje do 30. novembra na občino. Na podlagi teh prošenj bodo dodelili prosilcem razstavne prostore. ZA OBNOVO VSEDRŽAVNE DELOVNE POGODBE Program ob odkritju spomenika padlim v občini Sovodnje . Komemoracija mrtvih; govori župan Odkritje spomenika Blagoslov Nastop združenih pevskih zborov: «2rtvam» Recitacija Polaganje vencev Podelitev priznanja najožjim sorodnikom 8. Nastop združenih pevskih zborov: «Gozdič je že zelen# Na svečanosti bodo peli pevci iz Ronk, Vrha, Doberdoba, Dola, Sovodenj, Standreža in števerjana. Prihodnji teden stavka slaščičarskih delavcev Stavka bo v vseh goriških podjetjih, ki proizvajajo piškote in slaščice FULPIA-CISL, CGIL in UIL so u-gotovile, da je stavka slaščičarskih delavcev posebno v velikih podjetjih v celoti uspela. Stavka je bila 19. novembra in so jo proglasili zato, da bi se začela pogajanja o obnovi vsedržavne delovne pogodbe. Ponovna stavka kategorije bo v torek 30. novembra in v sredo 1. decembra ves dan. Novo stavko so sindikalne organizacije proglasile, ker so ugotovile, da ni prišlo do nobene spre-membne in da Industrljcl vztrajajo pri svojem, kar pomeni, da nočejo zvišati mezd. Proglasitev stavke zadeva naslednja podjetja na Goriškem- IMCA, La Glulia, COHAMA, ILCEA, SALVASS, DOLIVA, GID, CARELLI in GOVONI. Za Izvolitev notranje komisije oddelku «fiocco» v podgorski tekstilni tovarni, je UIL predlagala ravnateljstvu podjetja In zvezi indu-strljcev Imena članov volilne komisije, kandidatov in skrutinator-jev. Sedanja volilna notranja komisija je opravila svoj mandat. CISL sporoča, da je skupno z o-stalimi sindikalnimi organizacijami proglasila ponovno vsedržavno stavko delavcev v pekarnah, ki bo trajala dva dni, 11. ln 12. decembra. Delavci zahtevajo obnovo delovne pogodbe ter uveljavitev vsedržavnega sporazuma o pravični lestvici za njihovo kategorijo. Izžrebani dodatni porotniki Ker se bo v začetku decembra __ začelo zasedanje porotnega sodišča zdravljenju ker si je spahnil des- Iz goriške bolnišnice Včeraj zjutraj ob 8.30 se Je 47-letna Ernesta Mian s Trga Koren št. 10 v Gorici, ki Je zaposlena kot čistilka na sodišču, porezala na levem zapestju, ko se je pri čiščenju razbila šipa. Z avtom Zelenega križa so Jo odpeljali v bolnišnico, kjer so Ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 10. dneh. V avtom Zelenega križa so pripeljali ob 10.20 v bolnišnico tudi 37-letnega zidarja Bruna Zoccolet-ta lz Ul. Arcivescovado 6. Pri zidarskem delu v zavodu na Trgu Julija sl je pretegnil neko mišico v vratu, ko Je delal s kladivom luknjo v zidu. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 10 dni. Prejšnji dan ob 16.30 se Je ponesrečila pri delu v tovarni papirja v Sovodnjah 18-letna Božica Gru den lz Sovodenj Ul. 24. maja 53. Pri rezilnem stroju se Je porezala na desnem mezincu. Včeraj ob 10.30 so Ji v bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Včeraj zjutraj ob 9.30, ko Je razkladal s tovornjaka v Ul. Mazzini drva za kurjavo, se Je ponesrečil 36-letnl občinski delavec Raffaele Usata lz Ul. Pietrogalli 13. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na no roko v zapestju in verjetno tudi ključnico. V tekstilni tovarni v Podgorl se Je s svedrom poškodoval včeraj okrog 16. ure 49-letni Oiordano Cargnel lz Ločnika Ul. Višini < 3. Ker se je ranil na prstancu desne roke, so mu nudili v bolnišnici prvo pomoč; okreval bo v 5 dneh. Prvo pomoč s prognozo 8 dni so nudili tudi 34-letni Romani Pašku-lin iz Standreža Ul Montaslo 6, ki se je že prejšnji večer ranila na delu v tekstilni tovarni v Pod-gori na zapestju leve roke ln nad desnim očesom. Med Igranjem na domu se Je sinoči okrog 18. ure spodrsnil in padel komaj 11-mesecev star Loren-zo Bressan lz Ločnika Ul. Udine št. 80. v bolnišnici so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju, ker se je udaril nad desnim očesom ln dobil pretres možganov. Gorica CORSO. 16.30: «Casanova 70», Ma-stroianni in Virna Lisi. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.30: «Pussycat», Peter Seller in Uršula Andress, ameriški film v barvah; mladim pod 18. letom vstop prepovedan MODERNISSIMO. 16 00: «Sinfonia per 2 spie», H Lange, B. Lass ln T. Kendall. Ameriški kinemaskop-ski film v barvah Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTOR1A. 17.00: «Se spari ti uo-c:do», Edmund Purdom in Maria Silva, koprodukcijski film v ki-nemaskopu ln barvah. CENTRALE. 17.15: «Agente S 3 S operazione uranio-i, Thomas Al-der in Margareth 0’Brien; ameriški barvni kinemaskopski film. v Ronkah AZZURRO. 17.30: «Uno straniero a Sacramento# EXCELSI()R. 16.00: «Quet temera-ri sulle macchine volanti# NAZIONALE. 17.30: «Sette contro tutti#. PRINCIPE 17.30: «Castelli di sap-bia», E. Taylor in R Burton. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je od-prta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temepraturo 5 stopinj nad ničlo ob 17. uri, najnižjo 1,2 stopinje pod ničlo v četrtek zvečer ob 20.10; povprečne dnevne vlage je bilo 97 odstotkov, dežja je padlo 11 mm. ODBOJKA JUTRI NA STADIONU PRVI MAJ ^ 4 slovenske ekipe za pokal F. -J. K. Poleg treh Borovih ženskih šestork tudi Bregova Po precejšnjem razmahu moških ekip si sedaj utira novo pot tudi ženska odbojka. Na turnirju za pokal Furlanije — Julijske krajine bodo nastopile kar štiri slovenske ekipe. Predvsem naj omenimo novo ustanovljeno šestorko Brega, ki Je na zadnjem športnem tednu pokazala, da bo z vestnim treningom marsikaj dosegla. Pri tej ugotovitvi pa se nam spet poraja misel na dvorano stadiona «Prvi maj», ki postaja dan za dnem preozka za toliko odbojkarskih ekip in drugih športnih panog, ki jih gojijo slovenski mladinci. Vprašanje je: kam z njimi? Pomisliti moramo, da bo športno združenje Bor predstavilo prav na tem turnirju kar tri ženske ekipe: to v današnjih razmerah ni malo JUTRIŠNJE TEKME ŽENSKIH SESTORK I. kolo ob 8.30 na stadionu «Prvi maj* v Trstu BOR C — BREG PORDENONE — BOR A BOR A — BOR B PORDENONE — BREG in s tem si mlado slovensko društvo prav gotovo zasluži pohvalo in pozornost italijanskih športnih krogov. V vrstah prve šestorke bodo nastopile že izkušene igralke in favoritinje za osvojitev pokala, ki so si ga že na lanskem turnirju pridobile. V B ekipi bodo nastopile igralke, ki so že prestale ognjeni krst na lanskem turnirju. Ta ekipa pa Je letos nekoliko oslabljena, a vseeno upamo na dobro uvrstitev. Preostaja nam še ekipa najmlajših, ki so se začele ukvarjati z odbojko pred dobrim letom. Ta sorazmerno še zelo mlada ekipa, bo prvič stopila v italijansko odbojkarsko areno in prepričani smo, da ne bo zatajila upov, ki jih nanjo polaga vodstvo. Slovenskim ekipam želimo, da hi na tem turnirju pobrale levji delež, •IMMIimiMiimilHIHIMIIHIIMMIMIIIHIIIimi •milimi JUTRI V GORICI ODBOJKARSKI TEKMI Kras-Breg Breg-Olimpija Jutri se bo pričel v Gorici tudi za moške ekipe odbojkarski turnir za pokal Furlanije — Julijske krajine. Na tem turnirju bodo nastopale tri slovenske šestorke in sicer Kras iz Zgonika. Breg iz dolinske občine in goriška Olimpija. V prvem kolu, ki bo jutri v Gorici z začetkom ob 8 30, se b ista spoprijeli najprej Kras in Breg, kasneje pa Breg in Olimpija. .................................................................... najmlajši borovi ekipi pa želimo, da bi na novi( odbojkarski poti žela čimveč uspehov. f. v. JUTRI POPOLDNE Sovodenjci doma proti Poggiu Nogometna enajstorica Sovodenj bo jutri igrala prvenstveno tekmo s Poggiom na domačem igrišču. Po koledarju bi morala igrati izven doma, vendar je društvo zaprosilo federacijo, da dovoli ekipi odigrati tekmo doma, ker hoče tudi društvo na ta način poudariti svečanosti ob odkritju spomenika padlim. Društvo poziva vaščane, da se v čim večjem številu udeležijo tekme, ki bo ob 14.30. Juventina igra jutri svojo nedeljsko tekmo z Edero v Trstu. Tekma bo ob 10.30. .....................................<■■■•■• v MOŠKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU B LICE Tretje Kolo brez Bora «Plavi» bodo tokrat počivali V drugem kolu italijanskega prvenstva odbojkarske B lige, so prejšnji teden odigrali le tri srečanja. Odpadel je namreč spopad med milanskim CSI in Gobbi iz Piacenze, ker je član milanske ekipe Co-lombo odpotoval z državno reprezentanco v Prago. Naj omenimo v tej zvezi, da je v glavnem češkem mestu branil Italijanske barve tudi bivši igralec Bora Sergej Veljak. Bor je v soboto gostoval v Bergamu in odnesel domov pekoč poraz, a neglede na izid tekme, je Borova šestorka povsem zadovoljila. Veselo presenečenje sta nam nudila oba Edija: Plesničar in Vodopivec. Slednji se Je prvič uveljavil na prvenstvenem srečanju in je pokazal nekaj prvin, ki jih od njega nismo pričakovali. V Trstu Je v nedeljo gostovala najmočnejša ekipa te skupine in odpravila tukajšnjo CRDA e gladkim 3:0. Tržaška ekipa fie doseže niti v domačih tekmah tiste skupne igre, ki bi si jo želeli. Nasprotno so gostje iz Modene pokazali solidno igro, ki sloni predvsem na dveh že preizkušenih igralcih. To je Marži in Anderlini. V Bologni pa je gostovala gasilska vrsta iz Mester. Izid te tekme ni bil nikoli v dvomu in domačemu Zavattaru je po štirih setih uspelo premagati nasprotnika. Izidi drugega kola: •Čelana — Bor 3:2 (15:9, 15:17, 15:10, 8:15, 15:12) •Zavattaro — Codognato 3:1 (15:7, 13:15, i5:9, 15:8) Menegola — *CRDA 3:0 (15:7, 157, 15:8) •Gobbi — CSI odložena na 8. december LESTVICA Menegola 2 CSI 1 Codognato 2 BOR 2 Zavattaro Čelana 2 Pagnin 1 CRDA 2 Gobbi 0 2 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 2 0 0 6 0 3 0 4 3 5 5 3 4 3 5 2 3 0 6 0 0 DOMAČI NOGOMET te bo vreme ugodno, bodo imeli ljubitelji domačega nogometa v nedeljo na razpolago zelo pester spored. Brez dvoma bo najbolj zanimiva tekma v Nabrežini ob 14.30, ko se bosta v okviru II. amaterske kategorije spoprijeli tržaška Libertas, ki spada med vodilne enajstorice, in proseško Primorje. Čeprav bodo tržaški nogometaši zelo trd oreh, pa navijači prose-škega moštva upajo, da bo domači enajstorici uspelo Iztrgati če ne obe, pa vsaj točko. V III. amaterski kategoriji bo vrsto nedeljskih tekem otvorila kriška Vesna, ki bo na igrišču Pon-ziane v gosteh Esperie. Tekma bo ob 8.30. V Boljuncu pa bo ob 10., ved- no v okviru prvenstva III. amaterske kategorije dvoboj druge ekipe proseškega Primorja in Virtusa. Precejšnje zanimanje pa vlada za nastop enajstorice Brega, ki se bo morala za prvenstvo III. amaterske kategorije spoprijeti z vodilnim moštvom te skupine in sicer z močno enajstorico Campanelle Fides. Ta zanimiva tekma bo ob 12.15 na igrišču pri Sv. Ivanu Vedno v okviru prvenstva III. amaterske kategorije bo Jutri ob 14.30 na igrišču v Boljuncu tudi tekma Rosandra Zerial — Don Bosco. Končno naj še omenimo tekmo mladinskega turnirja, ki bo jutri ob 10.45 na igrišču Ponzlane med Ponziano in Primorjem. Prihodnje kolo: Bergamo: Čelana — CRDA Milan: CSI — Pagnin Mestre: Codognato — Gobbi Modena: Menegola — Zavattaro Počiva: Bor f. v. TENIS Anglija in Danska v finalu za pokal švedskega kralja TORQUAY, 26. — Danska in Anglija sta se danes uvrstili v finale teniškega turnirja za pokal švedskega kralja. V polfinalu je Danska premagala Švedsko z 2:1, Anglija pa Francijo z istim rezultatom. Jutri se bosta Velika Britanija, ki je v posesti lanske trofeje, in Danska spoprijeli za prvo mesto, Francija in Švedska pa za MEPNAPOPNI NOGOMET Diplomatske komplikacije zaradi nastopa S. Koreje na svetovnem prvenstvu LONDON, 26. — Uvrstitev nogometne reprezentance Severne Koreje v finale svetovnega prvenstva, ki bo prihodnjega julija v Angliji, bo lahko sprožila diplomatske težave, ki bodo prav gotovo imele odmev tudi na prvenstvu za pokal gov se je namreč izvedelo, da bo angleška vlada izrekla mnenje o položaju severnokorejske reprezentance in o izdaji vstopnih vizumov nogometašev šele tik pred začetkom prvenstva. Kot je znano Velika Britanija ne priznava Severne Koreje in prav zaradi tega predstavlja nastop korejskih nogometašev na svetovnem turnirju, ki ga prvič organizira angleška nogometna zveza, kočljiv problem, predvsem, ker gre za dogodek, ki nima primere v preteklosti. Ce bi se severnokorejsko moštvo predstavilo kot reprezentanca Pyong Yanga, ne bi bilo nobenih težav pri izdajanju vizumov. Ce pa se bo predstavilo kot državna reprezentanca, bi prav gotovo nastala za angleško vlado diplomatske komplikacije. * * • GLASGOW, 26. — Iz seznama igralcev, ki se bodo udeležili treningov pred odhodom v Neapelj, kjer bo 7. decembra povratna kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo z Italijo, je škotska zveza izločila srednjega krilca Liverpoola Yeatsa in napadalca Celtica En-noxa. Na seznamu pa so ostali še naslednji igralci: Vratarja — BROWN (Totten-ham) in FERGUSON (Kilmarnock) Branilci — GREIG (Rangers), PROVAN (Rangers) in McCREA- BUENOS AIRES, 26. — Dvoboj za naslov svetovnega prvaka mušje kategorije, ki ga je WBA odvzela Italijanu Burruniju, med Argentincem Horaciom Accavallom in Japoncem Hiroyukijem Ebiharo, bo 11. januarja prihodnjega leta * * • FRANKFURTH. 16. — Nemec Karl Mildenberger je danes z zmago po točkah v 15 rurtdah nad rojakom Gerhardom Zechom ohranil naslov evropskega prvaka težke kategoriie. Rimet. Iz dobro obveščenih kro- DIE (Chelsea) Krilci — BREMNER (Leeds), STEVENSON (Liverpool), McKIN-NON (Rangers), MURDOCH (Cel-tic), BAXTER (Sunderland) in Mc NEILL (Celtic) Napadalci — HENDERSON (Rangers), COOKE (Dundee), FORREST (Rangers), GILZEAN (Tottenham), MARTIN (Sunderland), HUGHES (Celtic), JOHNSON (Rangers) in LAW (Manchester United). NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM Včeraj v Ljubljani podeljene Bloudkove nagrade LJUBLJANA, 26. — V imenu te-lesno-kultume zveze Slovenije je njen predsednik Janez Zemljarič izročil nocoj v klubu ljudskih poslancev zaslužnim športnim delavcem in športnikom Slovenije Bloudkove nagrade in plakete. Po 200.000 dinariev so dobili orojek-tant športnih objektov inž. Marjan Božič, telovadec Miroslav Cerar, sabljaški strokovnjak Rudolf Cvetko, smučarski strokovnjak Ante Gnidovec, atletski trener Fedor Gradišnik, nagrade po 300.000 pa so podelili atletskemu klubu «Kla-divar» Celje, plavalnemu klubu Ljubljana, smučarskemu klubu E-notnost Ljubljana, društvu za telesno vzgojo «Partizan . železničar* Maribor in uredništvu lista ((Planinski vestnik«. Poleg tega je 26 športnih delavcev in športnikov Slovenije dobilo Bloudkove plakete. Bloudkove nagrade in plakete bodo v bodoče podeljevali vsako leto. Nagrajene športnike je nocoj sprejel predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiniiil 'jtOS AR M'A V MOŠKI C LIC/ Jutri tržaški derbi Hausbrandt - Don Bosco V prejšnjem kolu uspešen nastop Italsiderja V našem poročilu preteklega tedna, smo podčrtali pomen dvoboja med Trevisom in Hausbrandtom, ker smo mnenja, da se bo eden od njiju povzpel na najvišje mesto v C ligi. Tekma je potekala v znaku največjega agonizma in bilo je Jasno, da se vsi atleti zavedajo njene važnosti, žal pa je ta spopad, tako važen, prišel že v samem za- četku prvenstva, da ekipe niso zmogle svoje najboljše košarke. Druga temna točka, sicer samo za tržaške barve, je bila odsotnost dveh standardnih igralcev. Hausbrandt je namreč nastopil brez Fri-dricha in Ferma. Občutila se je posebno odsotnost prvega, ki ponavadi žanje visok osebni plen Gostje so na drugi strani zaigrali zelo borbeno in strumno. Naslanjajoč se na svoje visoke igralce, so diktirali igro pod koši ter prisilili tehtnico, da se je nagibala na njihovo stran. Ostali dve tržaški ekipi sta sreč-neje zaključili svoja nedeljska nastopa. Italslder je šel po točke kar v Videm. Levji delež si je. v tržaških vrstah zagotovil Cavazzon, ki je sam nabral kar 36 točk in praktično sam prisilil na kolena domačo petorko. Tudi Don Bosco Je zabeležil svojo prvo zmago. Gostil je petorko tržiških ladjedelnic, ki je še enkrat pokazala svoje skromne meje Po tem kolu, sta ostali polnih točk s Trevisom le še dve ekipi: Leacril iz Marghere in Bassano. Slednje smo videli v njihovem zmagovitem nastopu z Italsiderjem, zdaj pa so z rekordnim izidom premagali Castelfranco. Leacril si Je priborila z lahkoto naknadni dve točki. Virtus Mura.no ni namreč resnejši nasprotnik in spada v družbo tistih petork, ki bodo obtičale v spodnjem domu lestvice. Prihodnje kolo nam prinaša prvi tržaški derbi. Pomerila se bosta Hausbrandt in Don Bosco. Favoriti so Frizzatijevi atleti, vendar vzdušje derbija marsikdaj pripravi presenečenje. I. PATRIZIO tretie lliiiiiiiilliillliiiiitiiiiiiiiiiiilitiiliiiiiilllllMlilinililliiiniiililiiiliiiiiiiiitiMililiiiiiiiiiiiiiiiilllilllliliiiiiimiililiitiillllltitiiiiiiiillilliiiiiiiiiliiiiillitlliiililiiiiiiiimiliiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FIORENTINA Albertosi; Rogora, Guarnacci; Pirovano, Gonfiantini, Brizi; Hamrin, De Sisti, Brugnera, Bertini, Morrone. FOGGIA Moschion; Capra, Valadč; Ta-gliavini, Rinald, Corrado; Fa-valii, Faleo, Maioli, Lazzotti, Oltramari. NAPOLI Bandoni; Nardin, Gatti; Sten-ti, Panzanato, Girardo; Canč, Juliano, Altafini, Sivori, Bean. LR VICENZA Reginato; Volpato, Sa volni; Tiberi, Pini, Zoppelletto; Men-ti, De Marco, Vlnicio, Fraschi-ni, Maraschi (Romanzini). ATALANTA Pizzaballa; Pesentl, Nodarl; Canuti, Signorelli, Anquillettt: Danova, Magistrelli, Hitchens, Mereghetti, Nova. BOLOGNA Spalazzi; Furlanis, Micelli; Tumburus, Janlch, Fogll; Pera-ni, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti. LAZIO Cei; Zanettl, Vitali; Carosl, Pagni, Dotti (Gasperi); Mari, Bartu, D’Amato, Governato, Ciccolo. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncinl; Ber-cellino I., Castano, Salvauore; DeirOmodarme, Del Sol, Da Costa, Cinesinho, Menichelli. MILAN Barluzzi; Pelagalli, Trebbl; Trapattoni, Maldini, Schnellin-ger; Mora, Lodetti, Sormani, Rivera, Amarildo. ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpeneti, Losi, Benaglia; Tam-borini, Benitez, Francesconi, Spanio, Barison. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Delfino; David, Dordoni, Masiero (Morint); Salvi, Catalano, Cristin, Fru-stalupi, Novelli, VARESE Da Pozzo; Marcolin, Maroso; Gioia, Magnaghi, Ossola; Ba-gatti, Cucchi, Ferrarlo, Anderson, Vetrano. SPAL Cantagallo; Pasetti, Bozzao; Bagnoli, Colombo, Moretti; Massei, Reia, Innocenti, Capel-lo, Muzlo. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Bedln, Guarneri, Picchl; Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso. CATANIA Brondoardi; Buzzacchera, Gam-baldelli; Magi, Blcchierai, Fan-tazzi; Fanello, Biagini, Calva-nesi, Cella, Facchin. CAGLIARI Mattrel; Martiradonna, Tiddia; Cera, Vescovi, Longo; Gallar-do, Rizzo, Nenč, Greati, Griva. TORINO Vieri; Polettl, Teleggi (Fossa-ti); Puja, Rosato, Bolchi; Al-brigl (Orlando), Ferrini, Me-roni, Moschino (Schutz), Simoni (Carelll ali Albrigi). BRESCIA Geotti; Robotti, FumagalU; Fusi, Mangili, Bianchi; Bruells, Beretta, De Paoli, Salvi, Mae-stri (Manfredinl). Atalanta—Bologna Catania—Cagliari Fiorentina—Foggia Lazio—Juventus Milan—Roma Napol!—Vicenza Sampdoria—Varese Spal—In ter Torino—Brescia Messina—Mantova Potenza—Genoa Jesi—Ternana L'Aquila—Bari GORIŠKA V Novi Gorici Je dovolj prostora v Park hotelu. V Ajdovščini ima hotel Planinka 12 prostih postelj, hotel Soča na Mostu na Soči pa ima 25 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v hotelu Krn v Tolminu, hotel Poldanovec na Lokvah in v Bovcu, Trenti, Soči in Logu pod Mangartom. V Idriji ima hotel Nanos 20 prostih postelj. Planinski dom Rudar na Vojskem ima 19 prostih postelj, gostišče Lovec v Cerknem 7 in zasebna gostišča na črnem vrhu 18. Prireditve: V Solkanu bo 27. t.m. nastopil ob 20. uri mladinski oktet. V Park hotelu v Novi Gorici bodo imeli 29.11. ples; rezervacije stanejo 500 dinarjev. GORENJSKA Na Bledu so zaprti vsi hoteli, razen Jelovice, ki ima dovolj prostora. V Radovljici ima restavracija Šlandrov dom 40 prostih postelj. V gostišču Kunatelj pa so 4 proste postelje. V Kranjski gori je zaprt hotel Erika. Hotel Prisank bo za praznike odprt. Dovolj prostora Je v hotelu Razor. Dovolj prostora je v Podkorenu. Gozd Martuljku in na Vršiču v Koči na gozdu in v Mihovem domu. Prostor Je tudi pri zasebnikih v Kranjski gori, Gozd Martuljku in Podkorenu. Na Jesenicah Je v hotelu Korotan in Pošta skupaj 40 prostih postelj. Prostor je v Domu pod Golico in v smučarskem domu na črnem vrhu. Zasebniki imajo na Planini 12 prostih postelj, v Žirovnici 50, Hrušici 8 in na Potokih 8. V Bohinju je v hotelih in v zasebnih sobah še nekaj prostih postelj. Za hotele priporočajo rezervacije. Sobe so ogrevane. Na Voglu je 60 cm snega, žičnica bo, kakor obljubljajo za praznike delovala. V Tržču in Podljubelju je še dovolj prostora. Planinska domova Pod Storžičem in na Kofcah sta za praznike zasedena. Prvi del žičnice na Zelenico obratuje. V Kranju je v obeh hotelih in pri zasebnikih še nekaj prostih postelj. Grad hrib v Preddvoru je čez praznike zaseden. Dovolj prostora pa je pri zasebnikih. Smučarski dom na Joštu ima 15 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v Naklem. Na Jezerskem imajo prostor še zasebniki. Dom na Krvavcu ima še nekaj prostih postelj. V Škofji Loki je v gostišču Krona 28 prostih postelj, pri zasebnikih pa 25. Planinski dom na Lubniku ima 18 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji 24. Prostor je tudi v hotelu Dom pod Planino v Trebiji. Na Starem vrhu je v smučarskem domu 30 prostih postelj. V Selški dolini je v Selcah 22 prostih postelj pri zasebnikih, v Železnikih pa 30. Na Soriški planini Je v Sorici 30 prostih postelj pri zasebnikih, v planinskem domu Litostroj pa 60. Prireditve: Na Krvavcu prirejajo 27. in 28. novembra ((hribovsko rajanje«. V gostišču Ljubelj bodo imeli 26. in 29. novembra popoldne zabavo s plesom. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani Je zaseden hotel Ilirija. V vseh ostalih hotelih in pr! zasebnikih je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v turističnih domovih na Kureščku in na Pol. zevem. Na Vrhniki Ima hotel Mantova 16 prostih postelj, zasebniki pa jih imajo 35. Dovolj prostora je tudi v hotelu Krpan in pri zasebnikih v Logatcu. Zasebna gostišča v Rovtah imajo 15 prostih postelj. Na Rakeku je pri zasebnikih 15 prostih postelj. Gostišče Rakov Škocjan ima 14 prostih postelj. Zasebniki in zasebna gostišča imajo v Begunjah 4 proste postelje, žilcah 6, na Velikih Blokah 22, v Loški dolini 4 in v Cerknici 4. Restavracija Jezero v Cerknici ima 4 proste postelje. Dom na Slivnici nad Cerknico pa 40. Na Veliki planini zanskem domu na Pristavi, v Domžalah in Kamniški Bistrici. Prireditve: V Ljubljani bo od 29. novembra do 1. decembra mednarodni hokejski turnir. V Narodni galeriji v Ljubljani Je razstava srbskega slikarstva 19. stoletja. V Narodnem muzeju je razstava Steinbergov prikaz Cerkniškega jezera iz leta 1758. V etnografskem muzeju je razstava kamnite ljudske plastike iz Krasa. DOLENJSKA V Novem mestu Je nekaj prostora v hotelih Kandija in Metropol. V Dolenjskih toplicah Je dovolj prostora pri zasebnikih. V šmarjeških toplicah je nekaj prostora pri zasebnikih, zdravilišče pa je zasedeno. V čateških toplicah so v zdravilišču zasedene vse kurjene sobe, prostor pa Je še pri zasebnikih. Dovolj prostora je na Otočcu, v hotelu Sremič v Krškem in v planinskem domu na Mirni gori. ŠTAJERSKA Hotel Poetovia v Ptuju ima 10 prostih postelj in prav tako tud! gostišče Beli križ. Letovišče grad Rorl ima 70 prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju bodo čez praznike zasedeni vsi domovi, razen hotela Bellevue, ki ima še 15 prostih postelj. Dovolj prostora je še v Celju, Mariboru in vseh turističnih krajih na štajerskem, razen v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Prireditve: Na gori Oljki bodo imeli 29. novembra puranovo večerjo. Priporočajo rezervacije. KOROŠKA V Slovenjem Gradcu Je v hotelu Korotan 20 prostih postelj, v hotelu Pohorje pa 15. Hotel Planinka v črni na Koroškem ima 50 prostih postelj. V Ravnah na Koroškem je v smučarski koči 20 prostih postelj, v poštarskem domu pa 10. V Mežici je v hotelu Peoa 6 prostih postelj v hotelu Košenjak v Dravogradu pa 17. Prireditve: V Slovenjem Gradcu bodo v soboto 27. 11. odprli likovno razstavo mladih. POMURJE V Murski Soboti je v hotelu Zvezda 34 postelj, v hotelu Central pa 13. V Radencih je v hotelih 24 prostih postelj, pri zasebnikih pa 86. V Moravcih je dovolj prostora pri zasebnikih; restavracija Je odprta, kopanje je možno v kabinah. V Gornji Radgoni je v hotelu Grozd 32 prostih postelj, v Ljutomeru v gostišču Jeruzalem 14 in gostišču Prlek 18, v Beltincih -v gostišču Zvezda 15 in v Gornjih Petrovcih v Domu na Goričkem 6 prostih postelj. Nove poti prvi 1 2 je v hotelu Šimnovec še nekaj pro- drugi 1 1 stora. V Litiji je v restavraciji Po- prvi I X šta 20 prostih postelj, pri zaseb- drugi X 1 nikih pa 25. Zasebniki v Šmart- prvi 2X1 nem pri Litiji imajo 10 prostih po- drugi 1 2 X stelj in prav tako v Gabrovki. V prvi X Zasavju ima planinski dom na drugi 1 Mrzlici 65 prostih postelj, planin- prvi 1 2 ski dom na Kumu 16, Dom borcev drugi 1 1 NOB na Vrheh 6 in sindikalni dom prvi X na partizanskem vrhu 30. Prostor drugi 1 je še v Medijskih toplicah, Parti- (Nadaljevanje s 3. strani) povečanje regionalne blagovne izmenjave in v sprejetju avtomatizma pri uveljavljanju nada.jnjih faz ((carinske razorožitve«. Prišlo pa je vtem tudi do zelo resnega spora, namreč o vprašanju, kakšno vlogo naj bi imele ZDA v gospodarskem življenju Latinske Amerike. Skupina držav, ki jo vodi čile, je bila mnenja, da ZDA ne morejo biti članice skupnega tržišča Latinske Amerike, za kar je omenjena skupina navedla dva razloga: prvič, ker bi ZDA spričo svoje ekonomske moči zavzele monopolističen položaj, in drugič, ker bi dejansko onemogočile združevanje latinskoameriških narodov na osnovi načela enakopravnosti. Brazilija, ki vodi drugo skupino, pa stoji na nasprotnem stali-lišču, in sicer, da se bo lahko Latinska Amerika hitreje razvijala samo v primeru, če bodo ZDA še bolj prisotne v deželah južno od reke Rio Grande. Trenutno, se zdi, pa ni nobenega upanja, da bi se ta spor mogel racionalno rešiti. Vendar bo njegova teža čedalje bolj pritiskala na krhki organizem ALALC, pa zaradi tega tudi bitka za njegovo bodočnost še ni končana, čeprav se je toki at v Montevideu še rešil pred bližnjim polomom. M. P. >»♦♦♦♦♦♦♦««*♦♦♦♦»«»»••♦•♦♦♦»♦♦•« Piero Caleffi: LAHKO JE REČ! LAKOTA. \ 3. ......................... da se Je lahko nekaj prestrašenih vojakov in mornarjev skrilo med noge potnikom, ki so se odrekali površnikom, plaščem, jopičem, da so se lahko preoblekli ti reveži. V Tortoni se je vlak dolgo ustavil in Nemci so zopet stikali iz enega oddelka v druggga Iztaknili so kalabreškega vojačka, ki je bil le slabo preoblečen v volneni plašček in skrit pod sedežem. Potegnili si ga izpod njega ga odvlekli, ga močno tolkli po glavi s kopitom brzostrelke in ga gnali s krvavo in sklonjeno glavo naprej pred seboj z brcami proti izhodu postaje. V Genovi je vrelo, a ljudje so bili tudi prestrašeni. Nikjer ni bilo najti poveljnikov korpusov in divizij. Sirili so se glasovi o tragikomičnih dogodkih v nekaterih vojašnicah, kjer so razorožili Nemce, ki niso v začetku nudili nobenega odpora in se Je zdelo, da so se vdajali celo z olajšanjem. Kmalu pa so prejeli ukaz, naj zamenjajo svojo vlogo in čeprav jih je bilo malo in so bili razoroženi, so kmalu zopet postali gospodarji. Vladala je prava zmešnjava. Od nikoder ukazov, nobenega sledu katerekoli usmeritve. Civilna oblast je prav tako tavala v negotovosti kakor vojaška. Nastal je takšen preplah kakor na ladji, ki se potaplja. Po odhodu Mary sem se naselil v nekem penzionu v mestnem središču. V tem penzionu so prebivali skoraj stalno pro-fesionisti in genovske družine, ki so se čutili bolj varne blizu velikih zaklonišč nebotičnikov in predorov kakor doma. Med 45 dnevi Badogliove vlade je postala moja soba središče sestankov nekaterih sostanovalcev, ki so prihajali pit požirek «prave» kave in poslušat radio London. Moja soba je bila na nasprotni strani od vzhoda v penzion in blizu pomožnega vhoda, na pravi ločeni «strateški» točki, kar je omogočilo tajne sestanke. 9. septembra je bila soba natrpana z ljudmi. Neki major karabinjerjev, oče štirih otrok, je z globokim vzdihom izrazil svojo tesnobo s temi-le skopimi besedami: «Kdo mi bo dal sedaj plačo?« Nihče ni imel poguma, da bi se smejal. Nekdo je odgovoril: «Major, vse se bo uredilo in nekdo bo dal plačo; ali pa se ne bo nič uredilo in takrat ne pojde več za plačo, marveč za kožo.« Revež je obmolknil, prepričan, a vendar ne potolažen. In res je šlo pri njem za kožo: čez nekaj dni so ga aretirali. Ravno takrat je prišla vest, da je odšel Duccio Galim-berti tiste dni s skupino prijateljev v hribe v pokrajini Cuneo, da bi se pripravili na borbo proti Nemcem. Kmalu so tudi drugi sledili njegovemu zgledu. Najprej je šlo za posameznike in za skupine razpršene vojske. Med njimi je bilo zlasti mnogo južnjakov, ki niso mogli dospeti domov. Ti razkropljenci, ki so jih antifašisti zbrali, jim pomagali in jih organizirali, so zopet postali vojaki, in končno borci proti resničnemu sovražniku za pravo stvar, ki je bila vredna žrtev. Nekega dne proti koncu septembra mi je sluga v uradu naznanil obisk. Bil je Kazimir Wronowski, ki mi je sporočil, da je prišel nečak Mino v San Michele di Pagana in me je prosil, naj grem čimprej k njemu. Križ božji, Mino Steiner! Kako je mogel biti v San Mi- chele, le nekaj kilometrov od Genove. V mislih sem zagledal njegov lepi in odkriti, debelušasti obraz, njegov prešerni nasmeh, pod široko 'zbočenim čelom njegove modre oči, ki so mežikale za debelimi očali, njegov brezskrbni in prisrčni krohot. Zdelo se mi je, da vidim pred seboj njegovo čokato postavo, kako zibajoče hodi, in spomnil sem se na njegovo globoko ljubezen do dobre knjige, pa tudi na to, kako mu je teknila dobra hrana in kako je bil vedno veder in miren, tako da so se vsi odtajali okrog njega. Spoznala sva se v Milanu, v študiju Lelia Bassa. Mino je bil vnuk Giacoma Matteottija in je naravnost oboževal njegov lik in njegov spomin, toda nikoli se ni odločil za aktivno politično dejavnost. Bil je antifašist bolj iz ljubezni za pravico in zaradi finega okusa kakor pa zaradi nasprotnega prepričanja, bolj iz moralnega odpora kakor pa po revolucionarnih težnjah. Politično razpravljanje mu sicer ni bilo zoprno, toda če se je vnelo v njegovi navzočnosti, se ga je le redko udeleževal. Zamišljeno je poslušal in je le tu pa tam prekinjal z vprašanjem, ki je pričalo o njegovi ostri misli. Poročil se je še zelo mlad in šlo je zares za zakon iz ljubezni, ki je zelo mnogo pomeni v njegovem življenju. Bil je zaljubljen v življenje, od katerega je zahteval vse najlepše in najboljše, a zadovoljil se je s tem, kar je lahko dosegel z mimo vestjo. Življenjska pot je bila zanj sijajna dogodivščina, ki pa so mu jo zagrenili in omadeževali fašisti. V poklicu je bil začetnik in se je naprezal le toliko, da mu je dopuščal udobno življenje, a nič več. V tistih letih imperialnih vojn v Afriki, Španiji in Albaniji je bilo prenaporno, vmešavati se v aktivno politiko. Ko mu je bilo 25 let, se je v zvezi s politiko spominjal le hudega udarca, ki ga je utrpela družina, in odvratnega nasilja. še istega večera sem se odpeljal z natrpanim delavskim vlakom in se napotil proti domu Steinerjevih na trgu v vasi, kjer Je majhen morski zaliv. Bilo je še svetlo. Morje se Je kopalo v tisočerih spreminjajočih se barvah zatona; od blede mlečne in srebrne barve do svetlosive, m te barve so bile preprežene s širokimi rdečimi in zlatimi lisami, ki so bile odsev neba ob zahajajočem soncu. Voda se je v trudnih valovih zaganjala na obrežje in ga lizala s svojo peno v tihem šepetu. Za mizicami vaške kavarnice so mladeniči, možje in ženske razpravljali o politiki in vojni. Ko sem šel mimo, s o iz nezaupanja prekinili pogovor. Šel sem po stopnicah z občutki tesnobe in sem pozvonil-Prišla mi je odpret sestra Kitta, ki me je odpeljala v sprejemnico. Mino je bil na divanu, poleg njega pa je molče sedel mladenič, gibčnega in elegantnega izraza s skrbno počesanimi svetlimi lasmi, z ženskimi usti, ki so jim dajale pouda-ka kratki brkci. Mati, Donna Fosca, je mirno sedela v svojem naslanjaču in ko je odgovorila na moj pozdrav z običajnim lepim, a trudnim glasom, ji je sijalo iz oči veselje. Neznanec je pri predstavljanju zlogoval svoje kratko ime: Fausto Bazzi. Krepko sem nagovoril Mina: «Za vraga, kako se pa ti znajdeš tu? Kaj se je pripetilo? Kako si ušel zaveznikom v vojni?« «Tako,» se je smejal Mino «ali ne moreš biti malce mi' ren? Vse ti bom povedal potem, sedaj moramo dati kaj pod zob.« Nisem se dal premotiti po tistem lahkem tonu. Njegov pogled je namreč izdajal tesnobo in nenavadno nestrpnost in njegov nasmeh ni bil odkrit in veder kakor po navadi. Ali zaradi svoje neučakanosti, ali zaradi mojega presenečenja, naj bo že kakor koli, nenadoma Je vstal in mi rekel: «Pridi!» Odpeljal me je v ločeno sobico, zaprl vrata za seboj in se takoj lotil stvari: «V Palermu so me ujeli«. Ali se spomniš, da sem ti pisal kako sem živel skupaj z Bazzijem in De Ferrarijem v malem najetem stanovanju? (Nadaljevanje sledi) sbshk s&ss