F' ' , . . H ' ■ II,NH OGLAŠAJTE V	ir^iLT A Al[	ADVERTISE IN
NAJSTAREJŠEMU	H r\j /\ *4 i 11-^ NT /x\/ r\j I i Sk i	THE OLDEST
SLOVENSKEMU	JLL i ^Jl\^ v i. JTv/^V 1	SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO		IN OHIO
★	EQUALITY	★
Izvršujemo vsakovrstne		Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 6, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 90
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 6, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 90
Novi grobovi
^exer velikonya
Kot smo včeraj poročali, je preminil v Charity bolnišnici eter Velikonya, star 67 let, ®tanujo3 pri sinu na 933 Maud Ave., preje pa na 1634 E. 34 St. orna je bil od Gorice, kjer za-Pušča več sorodnikov. Bil je clan društva Carniola Tent št. 288 TM. Tukaj zapušča hčer p Petro Short in sina Paula. °greb se bo vršil v petek zju-ob 8:15 uri iz Želetovega ^grebnega zavoda na 6502 St. lair Ave. v cerkev sv. Ko-'"^ttibkila na E. 26. St. in Supe-Ave. ob 9. uri ter nato na
pokopališče Calvary.
#
'^hony mezget
^0 kratki in mučni bolezni je Preminil v mestni bolnišnici An-ony Mezget, star 37 let, sta-''joČ na 19517 Shawnee Ave. I JJen je bil v Ashtabuli, O. De-, 3e kot prodajalec zadnja šti-^ leta pri Northeast Appliance ^rniture. Tukaj zapušča so-•"ogo Mildred, rojeno Heffner, . dobro poznano Frances j^®^et, rojena Debevec, p. d. auserjeva, doma iz Martinja-A pri Cerknici, tri otroke: ^'enne, Jeanette in Leroy, sestri Mrs. Antonia Tuck in May Coates, ter štiri bra-p' Leo, John, Frank in Joseph. ^Sreb se bo vršil v soboto zju-ob 8:30 uri iz Želetovega jgl^'ebnega zavoda na 458 E. St. na pokopališče Calvary.
D
omače vesti
poroke
iti obhajata poznana Mr. 169 Paul Praust iz 1281 E. 30-letnico njiju srečne-Zakonskega življenja. K te-tnrt	jima otroci in so-
^ ®'ki ter prijatelji izrekajo 1iskrene čestitke ter jima ^^130 Vse najboljše, da bi zdra-vesela obhajala tudi zlato Kko!
ženska izvršila skok z mosta
%..^^pGrior-iDetroit mosta je f^očila neka kakih 25 let 'Jev^ ^®^ska, ki je bila pet čev-tri palce visoka in je teh-^15 funtov. Bila je na me-opi/^^va. Njen skok je policiji 17-letni dijak s Collin-^«tl{	School Joseph R.
^^sek jr., ki se je nahajal Sk ki je vozil na zapadno
mesta.
® n
Ogromna Lauschetova zmaga; dobil je 70% oddanih glasov
Njegova večina znaša 192,000 glasov; Miller je odpotoval iz mesta, ne da bi podal kako izjavo glede izida volitev
Bivši governer Frank J. Lausche je iz torkovih volitev izšel kot nesporni vodja demokratske stranke v državi Ohio. Staro politično mašino, ki je šla v boj proti njemu, je totalno porazil in dobesedno zdrobil v prah.
Ogromnost Lauschetove zmage je postala očitna, ko je šlo štetje glasov proti koncu. Na podlagi uradnih številk iz vseh volilnih okrožij v državi z izjemo osmih, je Lausche dobil 330,791 glasov. Miller pa 139,-160, kar pomeni 191,831 glasov večine za Lauscheta, oziroma nad 192,000, kadar bodo dodane še številke iz osmih precink-tov, ki še niso vključeni.
y
Ijjg ^boto se bosta poročila Mr ^Glen Kozel iz E. 49 St. in Spelič, sin Mrs. Spelič iz 1377 E. 171 St.
Ji ^	•.
se bosta v soboto ob 9:30 uri v cerkvi ^Jiebovzete Miss Jennie Vh' Mr. in Mrs. John 16100 Saranac Rd. in Hh k Gorjanc, sin Mr. $t. J, Gorjanca iz 1225 E. 172 ^ ®ročna slavnost se bo vr v Kunčičevi dvorani iHl^^.^^^rloo Rd., nato se pa bo 51tQ ' par podal na ženitovanj-
za teden dni.
iinj j^Poročencem čestitamo in vse najboljše v za-
^	burme
^?»E6EN
k (}„ GOON, 5, maja — Vlada naznanila, da bo pred-.Pi^emier Burme u Saw 'ti s sedmimi soobtoženci, ^g^'norili preteklega julija ^^anov vlade, obešen 8.
Lausche je zmag&l v 87 okrajih izmed 88
Uradne številke dalje izkazujejo, da razmerje glasov med Lauschetom in Millerjem v državi znaša skoro 3-1, v okraju Cuyahoga, kjer je bila trdnjava stare garde, pa 2-1. Lausche je odločilno stri MUlerja v 87 okrajih izmed 88. Slednji je namreč dobil večino glasov edino le v okraju Defiance, kjer je bil rojen.
Millerjevi pristaši širom države so včeraj brez ceremonij začeli skakati na Lauschetov zmagoviti voz. Tako je eden izmed poglavitnih Millerjevih pristašev, R. Kenneth Kerr, lastnik časopisa "Lancerster Eagle Gazette", ki je bil blagajnik Millerjevega odbora, poslal Mil-lerju telegram, da naj poda javno izjavo, da bo "stal za možem, ki ga je izbralo ljudstvo države Ohio in mu nudil vso svojo podporo."
Trgovinski tajnik Charles Sawyer iz Cincinnatija, ki je bil eden izmed častnih predsednikov Millerjevega kampanjskega odbora, pa je v Washingto-nu hitel zagotavljati, da bo narodna administracija podprla "celotni demokratski tiket, ki je bil nominiran v torek, in seveda tudi governerskega kandidata Lauscheta."
Slično izjavo je podal tudi predsednik narodne demokratske organizacije senator J. Howard McGrath iz Rhode Islanda.
Miller se je brez vsake izjave podal na Bermudo
Ray T. Miller, ki na večer volitev sploh ni prišel na glavni stan stranke, včeraj pa se ga niti po telefonu ni moglo doseči na njegovem domu v Cleveland Heights, je snoči odpotoval iz mesta, ne da bi podal kakršnokoli izjavo, ne glede na tradicijo, da poraženi kandidat čestita svojemu nasprotniku. Iz zanesljivih virov se je vedelo, da se je podal na Bermudo.
Kaj se bo zgodilo 18. maja, ko se bo sestala okrajna konvencija demokratske stranke, je zavito v me^lo. Ker je staro vodstvo popolnoma diskrediti-rano, ima Lausche moč, da narekuje, kdo naj bo prihodnji uradni vodja stranke v okraju, kakor tudi v državi.
Sam Lausche je včeraj čas nikarjem rekel, da osebno ne želi vodstva, toda zahteval bo, da stranka, ne glede na to, kdo so njeni voditelji, služi samo ljudstvu. Poudaril je obenem, da oddajanje služb, ki spadajo v delokrog izvoljenih javnih urad
Grška vlada se nahaja pred krizo
Poročila pravijo, da vlada ni kos položaju
nikov, smatra z a postransko zadevo.
Hanhart postane najbrže novi državni šef stranke
Pribito je, da se bo moral sedanji državni šef stranke Albert Hortsman iz Daytona umakniti. Kdo mu bo sledil še ni znano, smatra pa se, da bo stranka ugodila Lauschetovi želji, ki se je baje odločil, da to mesto pripada Eugenu Hanhar-tu iz okraja Tuscarawas, ki je bil državni vodja njegove primarne kampanje.
Totalno "strt je tudi James Devitt, ki je pred dvema letoma postal šef stranke v okraju Cuyahoga, vsaj po imenu, kajti dejanski vodja je bil ves čas Miller sam. Devitt je bil v torek tudi osebno tepen, kajti izgubil je bitko za odbornika v državnem odboru stranke v 22. kongresnem distriktu.
Kar se Millerja samega tiče, smatrajo ljudje, ki ga poznajo, da se bo umaknil v politični pokoj, ne da bi se izrekel za ali proti Lauschetu.
Kovačič izgubil bitko za okrajnega komisarja
Borbo za nominacijo za okrajnega komisarja na demokratskem tiketu je izgubil councilman Edward J. Kovačič. Dobil je visoko število glasov, namreč 40,448, toda do zmage mu je manjkalo okrog 2,500 glasov.
Ponovno sta bila nominirana sedanja komisarja John F. Curry in John J. Pekarek, ki sta dobila 51,123, odnosno 45,750 glasov.
V tekmi za šerifa je zmagal sedanji šerif Joseph Sweeney, ki je dobil 50,239 glasov. John M. Novak je dobil drugo mesto s 26,210 glasovi, tretje pa Johnny Kilbane z 19,250 glasovi.
Ponovno so bili nominirani okrajni prosekutor Cullitan, okrajni blagajnik Boyle, okrajni inženir Porter in okrajni rekorder Lybarger.
William Boyd poražen z enim glasom večine
William H. Boyd, ki je lani kandidiral v 32. vardi za coun-cilmana, je šel zopet v kampanjo z a državnega senatorja, ampak ko so bili prešteti vsi glasovi v okraju, se je izkazalo, da mu manjka en glas do nominacije. Domneva se, da bo zahteval novo štetje glasov, kar pa seveda stane precej denarja.
Nominacije za državne senatorje na demokratski listi so dobili: Margaret Mahoney, Howard Metzebaum, Joseph Bartunek, Edwin Sawicki, Frank Svoboda in Franks.Day. (Slednji je dobil 36,436 glasov, Boyd pa 36,435).
Za državne poslance na de mokratskem tiketu pa so bili nominirani: James Carney, Elizabeth Gorman, William Hart, Francis Sullivan, Michael Cros ser, Stephen Zona, John Gallagher, Bernard Malikowski, Marie Babka, James McGet-
ATENE, 5. maja — Danes je bli za en mesec suspendiran grški parlament in sicer vsled vladne krize.
Premier grške monarhistične vlade Temistoklej Sofoulis je po konferenci z upravnikom ameriškega "pomožnega" programa za Grčijo Dwight Griswoldom in ameriškim vršilcem diploma-tičnih poslov Kari Rankinoiji, naznanil suspenzi jo parlamenta.
Do vladne krize je prišlo po konferenci med dvema strankama, liberalno in populistično, ki tvorita sedanjo vlado.
Na splošno se smatra, da vlada ne bi dobila zaupnice, ako bi se bil po petih dnevih parlament zopet sestal.
Uradno naznanilo glede konference ameriških predstavnikov z grškim monarhističnim premierjem pravi, da so Američani posetili premierja, da bi se "seznanili s položajem."
Med skupinami, ki tvorijo sedanjo vlado, je prišlo do notranjega trenja, toda pravi razlogi krize niso podani. Na splošno pa se smatra, da vlada ni kos položaju.
Belgijska vlada podala ostavko
BRUSELJ, 5. maja — Belgijska vlada premierja Paul Henry Spaaka je danes podala ostavko. Ostavka vlade je sledila, ko so socialisti zavrgli vladni kompromis glede podpore katoliškim šolam.
Dosedanja vlada,, katero je sestavil socialist Spaak, je bila koalicija socialistov in katoličanov in je bila na oblasti od marca meseca leta 1947.
Vprašanje podpore šolam je bilo sporno vprašanje med katoličani in ne-katoliškimi strankami, od katerih je najbolj močna socialistična.
Katoličani (Socialna krščanska stranka) so trdili, da je vlada nepravično odobrila večji del podpore za državne šole.
trick, John Duffy, Mark McEl-roy, Albert Benesch, George Fedor, Edward Cipra, John O'Brien in John Petro.
William A. Kastelic iz CoUin-wooda je izgubil bitko za nominacijo. Dobil je 14,095 glasov, kar znači, da mu je do zmage manjkalo dobrih 500 glasov.
Grosser in Jack Day nominirana za kongres
Michael Feighan je bil brez opozicije nominiran za kongres v 20. distriktu. Robert je zma gal po ostri bitki v 21. distriktu, Z lahkoto je dobil nomina cijo v 22. distriktu Jack G. Day, ki pa bo moral v jeseni v bitko s kongresnico Frances Bolton, ki je bila brez opozicije nominirana na republikanskem tiketu.
Edward L. Pucel, ki je kandidiral za člana državnega cen tralnega odbora demokratske stranke v 20. distriktu, je lahkoto porazil tri proti-kahdi-date, kar je udarec za "regularne" demokrate.
Republikanci so ponovno no-minirali sedanjega govarnerja Thomas Herberta, katerega v jeseni čaka borba s Frank Lauschetom. Nominirana je bila seveda tudi polna lista rep. kandidatov za ostale urade, toda nobena izmed tekem ni povzročila kake pozornosti.
Transjordanski kralj pravi, da bo napadel Sveto deželo
v ZAPADNI NEMČIJI SE ZOPET ŠIRI STAVKA
FRANKFURT , 5. maja — Nemci v zapadnih zonah, ki želijo več masti in mesa, so danes zopet zagrozili s splošno stavko.
V angleški okupacijski zoni v spodnji Saški razmotrivajo o stavki voditelji, ki zastopajo 600,000 nemških delavcev.
Stavka pa je že paralizirala okolico Hannovra, kjer je izbruhnila splošna stavka. V Kas-selu in Monakovem je zastavka-lo 2,500 delavcev, ki so uposleni v metalni industriji. Tudi v Nuernbergu je zastavkalo okrog 15,000 delavcev, toda večina se je vrnila na delo.
Angleški premier okrcal govorice o neizogibni vojni
LONDON, 5. maja—Angleški premier Clement Attlee je danes obsodil govorice o neizogibnosti nove vojne, katere je označil za "popolnoma zgrešene in nevarne."
Attlee se je udeležil parlamentarnih debat glede angleške zunanje politike in se popolnoma soglasil s konservativcem Anthony Edenom, ki je že pred tem izjavil, da "nihče nima pravice trditi, da je vojna neizogibna."
Eden je izjavil, da je ameriška pomoč nujno potrebna za-padni Evropi, ker da bi brez te pomoči zapadno-evropske države ne mogle zgraditi obrambo, ki bi zajamčila mir.
Attlee pa je izjavil, da je Anglija pripravljena, da del svoje soverenitete izroči zvezi zapad-ne Evrope.
Glede zunanje politike Anglije je govoril tudi podtajnik za zunanje zadeve Cristopher May-hew, ki je izjavil, da Anglija namerava ostati na Sredozemlju
in Srednjem vzhodu.
*
Francoska vlada predlaga podaljšano vojaško službo
PARIZ, 5. maja — Francoska vlada je danes priporočila parlamentu, da se vojaško službo podaljša od 12 na 15 mesecev.
Vojna v Palestini se bo začela takoj, ko bodo angleške čete odšle
Stassen dobil 9 delegatov, senator Taft pa jih ima 44
• AMMAN, Transjordan, 5. maja—Transjordanski kralj Abdullah je danes naznanil, da bo s trans jordansko in iraško armado napadel Palestino takoj, ko se bodo Angleži 15. maja umaknili, in da se pri tem ne bo oziral, če bo Arabska liga sprejela premirje ali ne.
Abdullah je časnikarjem izja-*
vil, da je odpoklical svojega zunanjega ministra Fawzi El Mol-kija, ki se je nahajal na neki konferenci arabskih voditeljev v Damasku, ker da so ga "pogajanja in predlogi utrudili."
"Odločil sem, da po 15. maju vkorakam v Palestino z iraško armado, tudi ako bo Arabska liga sprejela premirje. Odklanjam sprejetje pogojev. V tre-notku, ko bodo Angleži zapustili svoj mandat, bodo moje armade takoj korakale."
Poročila pravijo, da je Abdullah zavrgel predlog za 10-dnev-no premirje v Palestini po 15.
maju, da bi se tako omogočilo Združenim narodom delo na poslednji rešitvi palestinskega vprašanja.
Iz arabskih virov poročajo,
da so Židje zavzeli glavno mesto v severni Palestini Safad, ki sse nahaja med mejo Lebanona in Galilejskim jezerom.
NESOGLASJE GLEDE INCIDENTA V ISTRI
RIM, 5. maja—Posebna mešana komisija, v kateri se nahajajo Jugoslovani in Italijani in ki ima nalogo, da ugotovi odgovornost za nedavni incident v Istri, se ni mogla soglasiti niti na eni točki.
Italijansko obrambno ministrstvo je izjavilo, da ni nobene nade, da bi moglo priti do sporazuma glede odgovornosti za spopad, v katerem sta bila ubita dva vojaka, jugoslovanski in italijanski.
AMERIKA ZAMENJAVA ČETE V TRSTU
TRST, 5. maja—Danes je v Trst doplula ameriška transportna ladja "C. C. Ballou," ki je pripeljala sveže čete, ki bodo zamenjale stare pri vojaški službi na Svobodnem tržaškem ozemlju.
"Iračani so pripravljeni umreti za Palestino"
MAFRAK, Transjordan, 5. maja—Poveljnik neke iraške oklopne brigade je danes sporočil transjordanskemu kralju Abdullahu, da so Iračani "pripravljeni umreti za rešitev Palestine."
Poveljnik brigade je podal svojo izjavo ob priliki inšpekcije čet s strani kralja Abdullaha. *
Združeni narodi ne bodo mogli preprečiti vojne
NEW YORK, 5. maja—Edina rešitev za vprašanje Palestine, ki je na razpolago Zedinjenim narodom, je sestava začasnega režima Združenih narodov.
Včeraj sta se vršili dve tajni seji predstavnikov 12 držav. Politični odbor Združenih narodov pa je svetoval temu pododboru, naj še enkrat pregleda celo zapleteno zadevo in poskuša do 15. maja najti kakšno rešitev. Cuba je predlagala, da se v Palestini izvrši plebiscit, ako bi Židje in Arabci pristali na končno rešitev.
Na splošno pa delegatje priznajo, da se za enkrat ne more najti končne rešitve za problem Palestine. Ni dovolj glasov, da bi se potrdilo ali pa zavrglo delitveni načrt, ki ga je 29. novembra preteklega leta odobrila Generalna skupščina.
Neki nujnostni režim ne bi spremenil sedanjega položaja v Palestini, kjer so s svoje strani Židje naznanili, da bodo po 15. maju objavili svojo lastno vlado.
Pohod Harold Stassena iz Minnesote za republikansko predsedniško nominacijo se pri primarnih volitvah v Ohiju sicer ni ustavil, ampak ohijski republikanci so dali na njegov voz žlajdro.
Senator Taft je iz primarne bitke v svoji lastni državi za delegate na narodni konvenciji izšel kot zmagovalec, kar pomeni, da bitke za predsedniško nominacijo še ni izgubil.
Taftova zmaga sicer ni tako sijajna, kakor je sam prerokoval, ampak tudi Stassen ni dobil toliko delegatov kot so prerokovali njigcvi 'pristaši.
Minnesotski politični "tornado" je imel v Ohiju 23 kandidatov za delegate in je napovedoval, da jih bo dobil najmanj 12. Dejansko je bilo izvoljenih devet njegovih delegatov in bitko je izgubil njegov edini kandidat za delegata "at large."
Taft je imel kandidate v vseh distriktih, oziroma 53, in je izgubil bitko v devetih destriktih. V okraju Cuyahoga, oziroma Clevelandu, so Stassenovi pristaši izvolili samo enega delegata, s čemur je republikanska mašina pod vodstvom kongres-nika George Bender j a dokazala, da kontrolira položaj.
Stassen, ki je igraje pogazil opozicijo v farmerskih državah Wisconsin in Nebraski, pa ni v Ohiju dobil niti enega delegata v farmerskih okrožjih. Vsi njegovi delegati, ki so bili v torek izvoljeni, so iz večjih industrijskih okrožij, kakor Toledo, Youngstown, Canton in Akron.
"poljubljajoči governer" alabame oženjen
ROCFORD, Ala., 5. maja— Gov. James E. Folsom, star 39 let, ki je nekoč rekel da je v svoji volilni kampanji poljubil vse več kot 16 let stare ženske v državi, se je danes poročil z 19-letno Jamelle Moore, katero je spoznal tekom kampanje leta 1946.
Pred nekaj tedni je rdečelasa razporočenka Christine Putnam Johnson proti govemerju vložila tožbo za podporo svojega dve leti starega sina, o katerem trdi, da mu je Folsom oče. Le-ta je izjavil, da je tožba "delo njegovih političnih sovražnikov."
3 UBITI V LETALSKI NESREČI NAD DETROITOM
DETROIT, 5. maja — Nad vzhodnim delom mesta sta danes trčila dva privatna aeropla-na, pri čemur so bile tri osebe ubite, ena pa je dobila težke poškodbe.
NESREČA V CIRKUSU
New York, 5. maja — Pri vratolomni trapezni akrobaciji je danes neka 25-letna igralka vpričo 19,000 gledalcev padla iz višine 30 čevljev in se ubila, neka njena tovarišica pa je dobila poškodbe. Prva je pred smrtjo izjavila, da je dobila krč v roki.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
6. maja 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto) -
FOi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) --
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PO NJIHOVEM DELU JIH BOSTE SPOZNALI...
Kot je znano smo se svoječasno na tem mestu pogovorila z znano A.D. o tako zvani "svobodi tiska." Ta A.D., ki se je posebno vneto začela ukvarjati s tem vprašanjem po tisti famozni tožbi kaplana Franca Gabrovška za $1,200,-000, s katero klerikalna reakcija namerava zadušiti naše napredne časopise, se je kmalu ohladila za ta predmet, ko smo mimogrede omenili, da o tej zadevi govorijo poleg ostalega tudi enciklike raznih Sv. očetov. To pa, kar o temu povejo papeži in kar je na splošno uradno stališče, ki ga o zadevi zavzema tudi A.D., pa je v ostrem nasprotju s tistim, kar o svobodi tiska pove naša ameriška ustava.
Kot se bodo naši čitatelji verjetno še spoznali, smo tam pri koncu minulega leta, z namenom, da razčistimo vprašanje kdo prav za prav ne spoštuje svobode tiska, predlagali A.D. neko izmenjavo mnenj, obojestransko sodelovanje pri razčiščevanju bolj zamotnih vprašanj, obojestransko sodelovanje pri pobijanju navadne propagande, razkrinkan ju laži, itd. itd. Mi smo odprto in jasno povedali A.D., da smo pripravljeni odstopiti ji v našem listu tako zvani "kotiček A.D." pod pogojem, da nam tudi ona dovoli prostor, kjer bi mi prišli v direktni dotik z njenimi najbolj vernimi čitatelji, do katerih nam je drugače zaradi nekih "smrtnih grehov" in klerikalnega terorizma, dostop povsem nemogoč. Mi se nismo ustrašili, da bi ta A. D. s svojo lažnjivo propagando zavedla v našem lastnem časopisu naše napredne Slovence, pač pa se je prav ta A. D. ustrašila, da bi z našimi članki, z našimi argumenti, z našimi dejstvi utegnili odpreti oči marsikateremu njenemu čitatelju. 2al se temu našemu pozivu za medstJodjno krepitev svobode tiska ta A. D. ni odzvala in tako so naši Slovenci z obeh strani prikrajšani za zelo zanimivo, poučno in brez dvoma koristno polemiko o raznih spornih vprašanjih.
Nedavno se je zgodil še en dogodek, ki očitno ima zveze s tem osnovnim vprašanjem svobode tiska. V "Prosveti" z dne 28. aprila je bil priobčen članek pod naslovom "Odgovor, ki ga A.D. neče priobčiti." Ta odgovor se nanaša na serijo uredniških člankov, ki so bili priobčeni v A.D. in na katere je v tej isti A.D. hotel urednik "Prosvete" podati svoj odgovor. Toda A. D. ni tega članka hotela priobčiti, ampak ga je enostavno zatrla. Ni hotela, da bi njeni čitatelji zvedeli, da pri zadevi obstoja še druga plat, ni hotela, da bi se njeni čitatelji seznanili z nekaterimi dejstvi, ki so v tem odgovoru urednika "Prosvete" bili posebno poudarjeni.
Mi smo že v prejšnjih člankih, ko nas je A.D. napadla, da ne dovolimo svobode tiska nekim "naprednim" delavcem, omenili, da so se mnogi njeni lastni naročniki morali zatekati s svojimi pismi v naš časopis, zato ker jim ta pisma A.D. ni hotela priobčiti. Kdor pa je pozorno zasledoval prav to zadevo s pismi iz starega kraja, je mogel razumeti, da je ta zadeva povzročila cenzorjem pri A.D. precej preglavic. Dočim so v začetku tu pa tam bila celo v A.D. priobčena tako zvana "partizanska pisma" skupaj z napadi v uredni-niških člankih na te iste partizane, so jih postopoma v kolonah A.D. popolnoma zatrli in danes ne priobčajo drugega kot pa domobranska pisma. Cenzura, ki jo izvajajo pri A.D., je tudi v tem primeru bila povsem očitna in tudi popolnoma razumljiva, ker gre za koncept o tako zvani "svobodi tiska in izražanja" kot ga pojmuje vatikanski kleri-kalizem.	.= ^
Jasno je, da A.D. vpije o "svobodi tiska," ko ta svoboda tiska gre njej v korist. Ko pa se ta svoboda tiska obrne v njeno škodo, potem jo bo seveda zatirala z vsemi sredstvi, ki ji stoje na razpolago. Ne bo samo strašila, grozila s "smrtnim grehom," prepovedala svojim "vernikom" čita-nje "pohujšljivih" časopisov, ampak bo tudi podtalno pod-kopavala to osnovno svobodščino, ki bi jo morali uživati tu v Ameriki soglasno z našo ustavo, toda ki nam jo prav sovražniki te naše ustave bočejo odvzeti.
Temni klerikalizem Slovenije, katerega zadnji umirajoči ostanki danes tonejo v večnost prav na 6117 St. Clair Ave., je povzročil našemu narodu nešteto gorja. Zaril se je v vse javno življenje, v družbo, v politična gibanja, v literaturo in umetnost, v samo družino in skozi dolga stoletja' predstavljal okrutno in megalomansko silo, proti kateri so' se borili naši najboljši slovenski sinovi.	'
Žrtve te temne sile klerikalizma v Sloveniji so bili naši najboljši pisatelji in pesniki. Ta klerikalizem, v ime-! nu katerega A.D. govori o "svobodi tiska," je na grmadah!
UREDNIKOVA POŠTA
Predavanje v Slov. nar. domu na Si. Clair Ave.
V sredo, 12. maja ob osmih zvečer bo predavanje s pevskim programom pod pokroviteljstvom angleško poslujočih društev naših bratskih organizacij. Gfovorila bosta Marie Seton in Donald L. Hesson o kulturnem in gospodarsko obnovitvenemu položaju evropskih dežel, ki sta jih obiskala zadnje leto. Ker se predavanje vrši v središču ame-riško-slovenske metropole imata pripravljena posebna važna poglavja o Jugoslaviji. Jugoslavijo sta prepotovala brez političnih "šaperonov" zapadne ali vzhodne propagande in zato sta tudi polagala največjo važnost kulturnemu in gospodarskemu napredku in stanju v Jugoslaviji in govorila bosta nepristransko. Po govoru se bo lahko stavilo vprašanja, na katera bosta radevolje odgovarjala.
Pevci in pevke od cleveland-skih zborov bodo pa zapeli v soli, duetu itd. več lepih pesmi.
Marie Seton je po rodu Angležinja in je prvotno nekaj let igrala kot profesijonalna igralka, nato se je zavzela za časnikarstvo in pisala članke, ocene moderne umetnosti gledališča in upodabljajoče umetnosti, napisala zgodovinski pregled o premikajočih slikah in tri igre ter več novel.
Donald L. Hesson je bil rojen v Yorkshire, Ohio in je po poklicu advokat in pisatelj. Napisal je dve učni knjigi za vadbo in tolmačenje postav-, pisal članke za časopise in revije.
Marie Seton in Donald L. Hesson sta bila zadnje leto na osem mesečni turi po Evropi. Obiskala sta Anglijo, Nizozemsko, Francijo, Italijo, Čehoslo-vakijo in Jugoslavijo. O svojih vtisih sta poročala v United Nations World in Toronto Star Weekly.
Pisec teh vrst je posetil predavanje gori omenjenih v Chi-cagu. 111. meseca februarja in priznati moram, da poročilo, ki sta ga podala, je bilo vestno, pošteno, samostojno in priporočam vsem, da posetite to predavanje v sredo, 12. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Louis Kaferle.
do časa priredijo nekaj v razvedrilo. Tudi vam se nudi prilika, da se pridružite mlademu pevskemu zboru, ki obeta mnogo v naši naselbini na zapadni strani mesta. Pridružite se nam kot podporni član ali pa če imate veselje in posluh do petja, pristopite k zboru. Dobrodošli ste vsi, moški in ženske.
, Vabi se sesednje zbore in društvene člane, da nas obiščete na Materinski dan, 9. maja na koncert, ki se bo vršil v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Ave. Pričetek koncerta bo ob 4. uri popoldne, da bomo imeli čimpreje domačo zabavo, ki se bo vršila po koncertu v Domu zapadnih Slovencev na nasprotni strani ceste, 6818 Denison Ave. Ples se bo pričel ob sedmih zvečer in igral bo dobro poznani John Sulen orkester Za lačne bodo skrbele domače kuharice, tako tudi za žejne bo vse dobro- preskrbljeno. A k o nam vreme prizanese, se veselimo tudi na vrtu, posebno moški, ki radi balinajo.
Vsem kličemo dobrodošli!
- A. J., poročevalka.
Prvi koncert zbora "Triglav"
Cleveland, Ohio. — Prijazno se vabi vse podporne člane in prijatelje zbora "Triglav", da se udeleže prvega koncerta. Priporočamo se vsem, da nam greste na roko in pomagate do boljšega uspeha. Pevci se trudijo in žrtvujejo svoj čas, ko pohajajo na vaje, vaša dolžnost pa je, da jim pomagate finančno in z delom, katerega sami vsega ne zmorejo. Žal je, da je tako malo podpornih čanov, ker odvisno je od rojakov, če se hoče obdržati to, kar se je začelo. V korist Doma je in v razvedrilo posetnikom, ker petje in veselje je zdravje za vsakega. Biti vedno otožen iii posebno prijetno, zato pa S3 razne kulturne skupine trudijo po raznih naselbinah, da od časa
Razno iz Girarda
Girard, Ohio—Tista kruta žena s koso se je tukaj ustavila in začela kositi prav na gosto. Pobrala je že štiri člane v štirih tednih. Žrtve te krute žene so bili Paul Jurjevič, doma od Vrhnike, John Jakel, doma od Mirne peči na Dolenjskem, Valentin Kosmač, doma s Posavja pri Ljubljani in danes pa je bil pokopan Andrej Jančar, doma od Marije Devic v Polju. Naj v miru počivajo v ameriški grudi! Tisti kruti ženi pa priporočam, da se poslovi od tukajšnjih naselbin.
Kakor se sliši, bo prišel sem v Girard dr. Krek. Ljudje v Girar-du imajo vsakovrstna ugibanja. Eni pravijo, da bo prišel sem povedati ljudem, zakaj smo šli s trebuhom za kruhom izpod I klerikalnih vlad v svobodno ! Ameriko. Drugi pravijo, da bo I nam povedal, da paketi gredo v [Rusijo mesto v Jugoslavijo, kakor je to trdil neki klerikalni I list. Nekateri zopet pravijo, da bo povedal, kako je delil Jezus kruh in ribe med revne in lačne ljudi.
Mogoče bo tudi povedal, kako je Tito delil velika nagrabljena posestva med revne in lačne kmete in delavce, da si bodo pridelali potrebni živeš. Mogoče bo tudi povedal, kako so bili duhovni lepo rejeni in lepo oblečeni, dočim so bili kmetje in delavci do kosti izmozgani in raztrgani ter hodili bosi delati na polje. Prav zagotovo bo nam povedal, da je tako bilo.pod staro Avstrijo in enako pod staro Jugoslavijo, če ne še slabše.
Bil sem trikrat v stari Jugoslaviji, zato so mi bile razmere precej znane. Ce bo dr. Krek nam to pravilno razodel, ga z veseljem pričakujemo.
Torej, na veselo svidenje, dr. Krek! Pozdrav vsem zavednim delavcem.	Frank Bahn.
V Clevelandu je govoril židovski vojak, ki je prišel iz Palestine
Včeraj je v hotelu Carter' se je slika spremenila. Židje so
pred skupino 800 oseb, ki so se sestale, da začnejo s kampanjo za dosego kvote $5,860,000, nastopil tudi neki mladi, sloki židovski vojak, ki je prišel iz Palestine.
Mladi Žid, Reuben Cafni, je prisotnim izjavil, da Židje ne bodo več prosili za mrvice iz di-plomatičnih miz, ampak da so čvrsto odločeni, da z borbo odklonijo drugorazredno državljanstvo za vse Žide sveta.
na boljšem in Anglija pošilja ojačanja v Palestino."
Dafni je govoril pod poverje-
ništvom organizacije United Jewish Appeal, ki je organid-; jg-'zVruLnm" narodov," ampak
sta, ko se bodo 15. maja Angle* ži umaknili iz Palestine.
Do sklepa, da se imenuje župana, je prišlo po dolgih debatah, ki so trajale celo noč v zvezi s poskusi, da se ohrani neko oblast v Palestini tudi po prenehanju angleškega mandata.
Predlagani župan se ne bi nahajal pod območjem orgunizac'
rala ogromno kampanjo, da se v Ameriki zbere $250,000,000 za pomoč Židom. Samo za Cleveland znaša kvota $5,860,000.
Mladi govornik iz Palestine, ki je osvetlil ozadje borbe ki jo vodijo Židje, je dalje izjavil, da bi v Palestini zavladal mir, ako
Dafni, ki se je boril v redovih i bi Židje obljubili Arabcem, da
Haganah armade in je ustanovil v bližini Galileje neko židovsko naselbino, je v svojem govoru trpko napadel angleško politiko. Rekel je, da je v Palestini videl, kako so umirali in bili trpinčeni njegovi prijatelji v najbolj okrutni in brutalni vojni, kar se jih je kdaj vodilo.
"Pravi sovražnik, proti kateremu se borimo, je hinavščina, izdajstvo in proti-židovstvo Mr. Bevina. Arabci so le orožje v njegovih rokah," je izjavil Dafni in pristavil, da so Arabci dobili ameriško lend-lease orožje iz Anglije, dočim Angleži hočejo svetu povedati, da so v borbah nevtralni.
"Dokler so Arabci bili v boljšem položaju, so Angleži bili ne-
se bo z naseljevanjem Židov prenehalo in ako bi Židje v Palestini pristali, da bi bili angleška kolonija. Toda tega za voljo ostalih Židov niso mogli storiti, je rekel Dafni.
"Mi smo se odločili, da ustvarimo neki naslov, za katerega bi vsak Žid lahko rekel, da je tu njegov dom."
Glede ameriške politike v Palestini pa je govornik rekel;
"Nimam pravice, da bi kritiziral politiko vaše vlade v zvezi s Palestino. Toda ako je sprememba te ameriške politike (zavrnitev načrta za delitev Palestine) imela kakršen koli dober učinek, je ta—da nas je naučila.
bi ga imenovala Angleška viso ka komisija v Jeruzalemu. Njegovo glavno delo bi bilo, da pr®' vzame v Jeruzalemu nadzor na mestnim vodovodom, elektriko
in prometom. Toda župan
ne bo
pooblaščen, da čuva red in ker zato sploh ne bo imel na raz polago potrebnih sil. Čeprav so Arabci in Židje izrazili sVojo ze Ijo za sodelovanje s takšni® "županom," so obenem tudi opo zorili, da se mora pričakova da bodo v Svetem mestu izbru nile borbe.
Ameriški načrt za malo P®^ verjeništvo v Jeruzalemu zavržen in isto tako tudi fra" coski predlog, da se v Palesti^^ pošlje 1,000 mož broječo P° cijsko silo.
O tem in onem
V Gorici je praznoval 70^^^ nico vrli rodoljub Sikst tin. Vsi prijatelji niu is^r'® čestitajo!	. y
Zveza primorskih je bila prisiljena preložiti gres, ki bi moral biti 10- ^
da se na tem svetu nahajamo vtralni. Toda zadnja dva tedna;sami."	I
I aprila. Okupacijske oblas
NASELJENISKA IN NATURALIZACIJSKAlnamreč odrekis zven pot«""
dvorano.	.
V Bračanu pri Krminu je V čela zopet obratovati predi m ki je bila dolgo časa zaprta, poslila bo lahko več sto ® cev in delavk
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJE: Rad bi dobil v Zed. države svojega bratranca, ki sedaj živi v Jugoslaviji. Rojen je bil v Reki, ki je bila tedaj pod Italijo, sedaj pa spet pripada Jugoslaviji. Rad bi vedel pod katero kvoto mora sedaj moj bratranec iskati prilike vstopa v Zed. države.
ODGOVOR: Vaš bratranec bo prišel v to deželo pod italijansko kvoto, ki je za one kraje, ki so bili pod Italijo še vedno v veljavi in sicer dokler predsednik Zed. držav ne proglasi spremembe v kvotah raznih dežel, ki jih prizadevajo mirovne pogodbe (Italija, Bolgarija, Ru-munija, Ogrska in Finska). Tak proglas še ni bil izdan in so imi-granti iz prizadetih ozemelj še vedno podvrženi kvotam pod katere so spadali pred sklenitvijo mirovnih pogodb, ki so stopila T veljavo 15. sep. 1947, Na primer, oseba, rojena na Dode-kaneških otokih, ki sedaj pripadajo Grčiji, še vedno spada pod italijansko kvoto, isto velja o prebivalcih Trsta, ki je zdaj postal "Svobodno tržaško ozemlje (Independent Free Territory of Trieste.)
#
VPRAŠANJE: Med vojno sem služil kot inozemec na ameriških in angleških ladjah, ki so prevažale potreben vojni materi jal v Evropo iz Zed. držav.
kaj časom za tuberkulozo, ne more priti v Zed. države oziroma ne bo njegova prošnja za vstop upoštevana za dobo pet let. Ali morem kaj ukreniti, da bi pospešil njegov prihod v to deželo ?
ODGOVOR: Pogosto je tudi
potom X-ray slik težko dognati, anza, 28-letnega Gvida
Goriška policija je da so obbroženi in motorizi tihotapci prodajali jugos o . ske cigarete po Trstu in ° Gre za 34-letnega
če oseba še trpi za tuberkulozo ali je že ozdravljena. Eno pa je gotovo in to je, da oseba, ki ima to bolezen, ne more biti pri-puščena v Zed. države. Oseba torej, ki je že kdaj imela to bolezen, mora dokazati, da je bolezen bila premagana že precej časa pred vložitvijo prošnje za vstop v Zed. države. Do nedavnega je bila doba tozadevnega časa določena na pet let, zdaj pa vam lahko z veseljem povemo, da odkar je vložil prošnjo za vstop vaš oče, je biia ta peri joda skrajšana na dve leti. Obvestite torej vašega očeta naj kovanega po preteku dveh let spet zaprosi za ameriško vizo, ker zdaj mu ne bo treba čakati pet let,
kakor mu je bil povedal ameriški konzul preden je bila uvedena sprememba.
Common Council.
iz'Ločnika in 20-letnega ^ gg
Marego iz Gorice. Vsi tri j /
na varnem.	go
V ulici Imbriani v .jgp-
odkrili tajno tiskarno za .jj • -- . .gacijs*"'
NaAU?;
tisnjei^
so
Vinka Juga, sedaj poizved še po njegovih pajdaših, Pri policijski akciji v drežu je sodelovalo 600 gg kov. To ni bilo nič drugeg^^^^g. provokatorsko izzivanje s skega ljudstva. Namesto P
arzenala municije" so našli 34 stari strijskih bajonetov, s so štandreški kmetje leta^ ta obrezovali svoj zarjavelih pušk in nekaj jj,
UUAlill LdJiiV	^
nje ponarejenih oku^cU_ bankovcev po 500 lir-za 129,000 nedavno nai-bankovcev. Zaprli so
Jeruzalem bo imel

začasnega župana

LAKE SUCCESS, N. Y., 4.
pušk. Vse je bilo videti-gre za prvoaprilsko
Umrla sta v Trstu Ana Polak in 69-letni škabar. Slava njunen^ nu!	fS/liVS-Cl««
Napredni slovensKt c
Naročajte,	in čitajte
"Enakopramoat!"
Rad bi .prišel v Zed. države kot ^ „ ..... ^	fP,
^ . v , , 1 maja—Poverjeniski svet orga-	Ameriki zagovaijop
naseljenec m bi želel vedeti ako n, J. ., ,	poaf,-
. , . . , . ^ nizacne Združenih narodov ie	našega delavca, Lnst*"
mi daje moje medvojno službo- , . ,, ,	. jai^^ Lj.
^ danes odobril predlog, da se za.	napredne m zavedne j"' prt-
vanje kako prednost iz vidika ^ . p'	, , . . ,-t rnoct^^^' ih
I- L , 'Jeruzalem odobri imenovanje	obstoj nč ou >" J
nase jenis i pos av. ^ i nekega "začasnega župana," ki spevajte tudi sedaj ^ ODGOVOR: Ako ste častno Jjq prevzel upravo svetega me-lobrambo!	____——^
zažigal knjige Primoža Trubarja in Ivana Cankarja, ta klerikalizem je grozil s suspenzijo goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču, ta klerikalizem se je brez vsake morale zaletaval v pesniško veličino svobodomiselnega Aškerca. V predvojni Jugoslaviji, v tisti temni "balkanski" Jugoslaviji, je ta klerikalizem pašoval tudi v politiki in ko je naj-j bolj izraziti predstavnik tega klerikalizma dr. Korošec bil! minister za notranje zadeve, so ječe predvojne Jugoslavije bile polne delavskih voditeljev odličnih demokratov in' borcev za resnično demokracijo. Toda takrat ta klerikali-| zem ni govoril o "svobodi tiska" in ne o kakršni koli drugi; svobodi, ni se skliceval na demokracijo po ameriškem vzo-' ru," kot to danes delajo njegovi zadnji ostanki na St. Clair Avenue!
(Konec jutri)
služil kot pomorščak vsaj eno leto na ladjah katerekoli dežele zavezniških narodov, ki so prihajale in odhajale i z ameriških pristanišč med 1. sept. 1939 in 31. dec. 1946, tedaj imate prvo prednost v neizjem-; ni kvoti (first priority non-1 preference quota status.) Seve-j da morate dokazati, da ste se i registriral pri ameriškem kon-: Zulu nred 31. dec. 1947, kot tu-j di, da niste opustil svoje pomorske službe v času vojne iz kakršnegakoli drugega vzroka
kot telesne onesposobijenosti.
#
VPRAŠANJE: Že nekaj časa si prizadevam, da bi dobil semkaj svojega; očeta iz Jugoslavijo. Ali ko je bil pri ameriškem
konzulu tamkaj mu je bilo povedano, da ker je trpel pred ne-
SLIKE S PROSLAVE PRVEGA V SLOVENIJI
Trboveljčani so nam prikazali vhod v
G. maja 1948.
ENAEOPRAVHOST
STRAN 3
K lljin;
PRIRODA IN UUDJE
(Nadaljevanje)
Kako vodo delajo in dovazajo na parnikih
Pred našimi očmi so se poka-vrtalni stolpi nad izviri naf-pri Neftedagu, solni odkopi ^ Karabugaskem zalivu, tovar-žvepla prav v središču pustinje Kara-Kum.
Težko živijo in delajo ljudje y teh krajih. Kače, hrošči in ku-se skrivajo poleti pred hudo vročino v pesku in prileze-I® ponoči iz svojih skrivališč. Človek pa se ne more kakor ku-scar ves dan skrivati pred vro-cino—saj mora delati.
Težko diha, grlo se mu suši vročine. Edina rešitev je vo-. ' Vode je malo, treba je var-"^^Mi 2 vsakim vedrom.
V Srednji Aziji imamo mesto •^asnovodsk. Leži na obali Kas-P'Jskega morja. Prav do obzorja je voda, a ljudje marsika-^'''l^rat nimajo kaj piti. Tista ni takšna, kakršno potre-slana je in grenka. Iz ^ne vode delajo v posebni to-v mestu sladko vodo. A J'iasih se zgodi, da tovarna vo-® Ustavi obrat. Tedaj je vse l^^to odvisno od "prekmorske" ki jo dovažajo na parni-J ' se bo zakasnil, ostane 6sto brez vode. V Krasnovod-^ še pogosto zgodi, da prijavljajo juho in kašo s slatino kupujejo vodo po čašah ^trgu.
Toda voda ni le pijača, voda jed.
); Vsaki kumari, v vsaki zelj-^ ' glavi je do 95 odstotkov L C- Če hočemo, da bi zrasle zelje, krompir, potre-Vodo za zalivanje vrtov. Sicer zelo mnogo vode: ne v marveč v sodih. Vode pa ■ y^tov pač ni mogoče zalivati '%iao!
Postane samo, da povrtni-^1'^Peljejo od drugod. Pa tudi Vselej mogoče; povrtnina 'J Vročini rada pokvari in ne i^^-lese dolgih prevozov. Ljudje torej prebiti brez zele-k A. zelenjava ni razkošje, človek ne je povrtnine, obo-skorbutom.
h
Ni
davnih časov prebivajo po njunih nabrežjih ljudje. Tisočletja že obdelujejo tu poljedelci polja. Tu je voda—tisto, kar pustinji tako manjka.
Ali pa so ljudje iztrgali pustinji mnogo zemlje? Ne. V dolgih tisočletih se jim je posrečilo osvojiti samo ozke proge zemlje. Zato dragocena tla, na katerih bi lahko pridelovali najboljše vrste bombaža in kjer bi lahko zorela trta v vinogradih, še niso vsa namakana in leže neobdelana.
In ob reki, stisnjeni z obeh strani od pustinje, nosita svojo vodo brez koristi v Aralsko morje.
Le desetino vode iz Amu-Dar-je zadržijo ljudje in jo napeljujejo na polja.
Naloga o vodi in o vodovodu
Imamo načrt, po katerem naj bi se napeljala voda iz Amu-Darje čez pustinjo Kara-Kum prav do Krasnovodska. Tako bi preskrbeli vodo Kara-Bugazu, izvirom nafte, železnici in kras-novodskemu pristanišču. Toda od Amu-Darje do Krasnovodska je več ko tisoč kilometrov.
Kako bi prisilili vodo, da preteče tako velikansko pot?
"i^li naj zgradimo vodovod?
To je lahko reči, a težko napraviti.
Tudi za gradnjo vodovoda je potrebna voda. Potrebujejo jo tako ljudje kakor tudi stroji.
Odkod bi jo vzeli—ali iz vodnjakov?
Toda vodnjakov je v pustinji tako malo, da jih lahko na prste prešteješ: od enega do drugega je treba potovati mnogo ur.
Ali naj dovažamo vodo v cisternah ?
Za to bi potrebovali železnico, ki je pa nj.^
Prišli smo torej v krog, iz katerega ni videti izhoda.
Zato, da bi zgradili vodovod, potrebujemo vodovod.
Toda izhod je. Lahko napravimo tako, da bo tekla voda sama v pustinjo brez vodovoda.
(Dalje prihodnjič)
Duhovščina in politika
C Ta članek je bil spisan pred parlamentarnimi volitvami, ki so se vršile v Italiji 18. aprila. Priobčamo ga, ker osvetljuje vlogo toliko razglašene volilne kampanje s strani papeža, škofov in duhovščine. Op. ured.)
osvojilo naše ljudstvo v svoji Ustavi. Vatikan, papež, italijan-
(Nadaljevanje in konec.) Morda bo kdo očital, da upo
^ ,	v .,ski kardinali in škofje, kot smo
ra jamo izjave^ o gorca, j že zgoraj videli, niso nikdar pri-gospod prelat je ze prileten m ne i^^avali ve več, kaj govori. Toda mi od-
govarjamo, da ta gospod sicer resnično ni "diplomat" vatikanskega kova, ki eno govori in drugo misli, toda ravno zato so njegove izjave jasen izraz tega, kar drugi—celovški škof in njegov tajnik dr. Blumel—mislijo in hočejo. In to je za nas važno, ne pa tisto, kako ta gospoda po naukih jezuitske diplomacije svoje protiljudske misli in tež-
Tako torej vidimo, da vse, kar dela danes Vatikan v zvezi z italijanskimi volitvami, predstavlja samo po zunanji formi morda nekaj novega. Forma je očitnejša, kot so metode ameriškega imperializma brutalnejše, ne-sramnejše danes, kot so bile metode drugih" imperialistov. Danes se Vatikan po formi očitno uvršča v strankarsko akcijo in zahteva to od svoje duhovščine.
Ko smo v času osvobodilne vojne pozivali duhovščino, naj gre skupno z narodom, je pod krinko, da se "v politiko ne sme vmešavati" stala deloma ob strani, večina pa je šla z okupatorjem pod vodstvom Rožmana proti lastnemu narodu. Le prav redki so šli z narodom. Te rodoljube cerkev, škofje in Vatikan preganjajo kot odpadnike in izdajalce. Večina od njih je danes suspendirana.
Današnja akcija Vatikana in njegove duhovščine je torej samo po formi morda nekaj novega. V bistvu je dosledno nadaljevanje tistega delovanja duhovščine, ki ga je za Koroško označil Podgorc z geslom "vse za vero, dom, cesarja" in ki smo ga mi v Jugoslaviji poznali v obliki Erlihovih stražarjev in pod geslom: "S komer koli—samo ne z ljudstvom—proti komunizmu."
M	Ali strojem ni treba
Vodo potrebujejo loko-parni kotli v tovarnah ^'^ični aparati.
OriU
Ko pa naj vzamemo toli-kolikor je potrebuje-
^'''ktika poleg sahare
Na •	>
Ije	srednjeazijske pusti-
iQvj^® dvigajo visoke gore. Nji-
! teli vrhovi segajo v dru-
V drugo podnebje, v
'p polarnih dežel. Spodaj
je vročina, vse poletje
niti kaplja dežja. A tik
gorah je večni sneg, so
. in snežni meteži.
r/ktika poleg Sahare!
velikanske zaloge vode
'' j °^iščene. Treba jih je iz-
POSEBNO VELIKA LOTA
70x140 se proda. Nahaja se na 23108 Nicholas Ave. Vse izboljšave plačane.
POKLIČITE KE 4121
Splošno tovarniško delo za težake
Podnevni šift 5 dni, 40 ur tedensko Dobra plača od ure
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
Podr. št. 3 S. M. Z.
Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo hqj,.	ii'tjua, Jill jc It.- sledeči odbor za leto 1948. Pred-
utreti gorski vodi pot, sednik Charles Benevol, pod-
■ ■
injo.
L . si je že sama utrla poti.
sto
potokov si dolbe stru-
predsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.; IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki;— James Kastelec, Frank Videm-šek in Martin Valetich. .............._ j Seje se vrše vsako drugo ne'e ^^epkejšim potokom pa se j del jo v mesecu ob 3. uri popoL ^0 spraviti svojo vodo | dno v Slovenskem domu na pustinjskih rek, I Holmes Ave.
''•>0 ^^%orjih, se prebija v do-, ^kateri usahnejo, ko pri-sotesk; voda ponikne v V55 in v maju ni niti kaplje posušenih strugah. Dru-1
V borbi proti komunizmu je šla ta duhovščina pod vod stvom šušteršiča in nekoč Mah- mo. niča v obrambo zadnjih ostankov habsburške fevdalne aristokracije, potem v Dolfussov kle-rofašizem pod vodstvom Korošca, Rožmana in Erliha in kon čno danes pod direktnim vodstvom Vatikana v službo ameriškemu imperializmu. Pot je po svoje dosledna in logična. Vedno proti ljudstvu—to je edino načelo te politike in te "vere."
Toda kaj pa pri nas v novi Titovi Jugoslaviji?
Mi imamo novo ljudsko, demokratično Ustavo. Sprejelo jo je naše ljudstvo, ki je vsak njen člen prediskutiralo, premislilo. Ob volitvah je 95% ljudstva Jugoslavije s polno zavestjo, ob temeljitem poznanju vsakega člena Ustave, glasovalo za njo z ogromnim navdušenjem in nedvoumno povedalo, da jo hoče braniti, spoštovati za vsako ceno in da ne bo dovolilo nikomur, da bi jo kršil. Ta Ustava ima v 25. členu odstavek, ki pravi;
"Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi, so prepovedane,"
To, kar dela danes cerkev, Vatikan, škofje, kardinali in pa-
demokratičnih načel— bili so vedno na strani sovražnikov ljudstva in demokracije, Mussolinija in Hitlerja—zato razumemo, da tega načela danes ne priznavajo in izgleda, da ga tudi v bodoče ne bodo nikdar spoštovali. Razumemo, oni imajo svoje pojme o demokraciji.
'Druga pa je stvar s slovensko duhovščino. Četudi v Gorici ali v Avstriji, velik del njih rada naglaša svojo privrženost Jugoslaviji in njenemu ljudstvu. Ce nočejo dokončno prekiniti s svojo domovino in jugoslovanskimi narodi, je prva stvar, da se drže načel, ki jih je sprejelo naše ljudstvo. Njihova stvar je seveda, če mislijo iti po poti in nasvetih Rožmana, potem jim ostaja, da se bodo prej ali slej selili kam v Argentino ali na Jamajko. Če mislijo na svoj narod, potem bodo pač morali de-ati tako, kot hoče ta narod, pa četudi ima Vatikan "drugačne nazore" o narodnih dolžnostih in obveznostih.
Končno pa se še vprašamo, kaj misli k vsemu temu duhovščina v Titovi Jugoslaviji.
V^Sloveniji imamo dva verska lista. Niti eden ni do danes niti z besedico niti z najmanjšim namigom skušal pokazati, da kakor koli obsoja početje sloven-' ske duhovščine za mejami, emi-' grantske duhovščine ali Vatikana in italijanskega visokega klera. Pravijo, da se to njih ne tiče—oni so "čisto verski list." Ca, toda oni v tem listu govore o nevarnosti za katoličana, če izgubi vero—izgleda, da ne vidijo, da^odi politika Vatikana, ki je v očitnem nasprotju s težnjami vsega našega ljudstva, nujno k temu, da bo ljudstvo izgubilo zaupanje v Vatikan, v tisto duhovščino, ki mu slepo sledi, in s tem sčasoma tudi v cerkev sa-
neprijazni Vatikan bližji in me-rodajnejši kot izvrševanje državljanskih dolžnosti. Te dni zopet konferirajo na škofiji v Ljubljani pod vodstvom vatikanskega nuncija — Američana Hurleya, kot da nasi v naši državi, ampak nekje v Ameriki. Formirajo nove administrature na Primorskem in v Istri, ne da bi se posvetovali s katerim koli predstavnikom oblasti. Postavljajo "apostolske administratorje" in pri tem niti ne gledajo na to, če je dotični duhovnik sploh jugoslovanski državljan. Jemljejo jih seveda dosledno iz vrst zvestih sodelavcev metro-polita in kneza Margottija. Nujno mora to voditi do odtujevanja našega ljudstva od take cerkve.
Vsevedni Vatikan ne računa na to preprosto dejstvo, da ne more nihče uspeti, če ne upošteva krajevnih razmer, običajev in načel. Zato vodi svojo politiko kot v Italiji enako tudi pri
ne pri nas. Poleg zgornjih na? vedb dokazuje to tudi vrsta sodnih procesov. Ti kažejo, da gre velik del duhovščine še naprej po poti Rožmana—dosledno v naročje tujih špijonažnih služb in" organizatorjev razbojniških, sabotažnih in diverzantnih tolp. Vrsta sodnih procesov je to dokazala: od procesa proti generalnemu vikarju Jeriču v Prek-murju, do procesa proti tajniku ljubljanske škofije Leniču. Nihče od teh špijonov, narodnih izdajalcev ni bil do danes suspendiran kot duhovnik.
Po vsem tem ta višja duhovščina stalno sanja celo o nekih "pogojih" za sodelovanje z ljudsko oblastjo. Že avgusta lanskega leta je tovariš Kardelj na vprašanje "pogojev" jasno odgovoril;
"Po mojem mnenju, tovariši in tovaršice, je takšen način po-stavljannja zahtev z njihove strani smešen in nesramen obenem in kaže, da avtorji te reso-
nas, ker smatra, da se mora na- luči je trpe na popolni odsotnosti še ljudstvo podrediti njemu. Pri'smisla za realnost. Mi namreč nas pa je zmagalo načelo, da si ^mislimo, da je odnos države do hoče naše ljudstvo krojiti usodo cerkve odvisen popolnoma, iz-
samo—zato bo moral, kdor bo hotel uživati našo gostoljubnost, vedno računati najprej s tem osnovnim in preprostim dejstvom.
Tega ne upoštevajo niti Vatikan niti večina višje duhovšči-
ključno in samo od cerkve same, a ne od države."
No, danes je že del poštenih duhovnikov spoznal, da po tej poti Vatikan nujno tira cerkev v prepad. Zato išče novih poti
niki spoznajo, da je pravilna in edino možna pot samo v tesnem sodelovanju z ljudskimi množicami in z našim narodom proti vsakemu, ki bi skušal vero in cerkev protiustavno izkoriščati v protiljudske namene v službi zahodnih imperialistov. Ta pot pa zahteva aktivnega, konkretnega boja proti taki politiki, kot jo danes vodi cerkev v Italiji, neposredno za našimi mejami na jugoslovanskih narodnih tleh, in kot jo skuša izvajati višja duhovščina celo v mejah Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Čas je, da gre duhovščina samostojnejšo, samozavestne jšo pot, kot jo skuša iti na Češkem, kjer so vsi škofje soglasno pozdravili novo Gottwaldovo vlado.
To pot začenja pri nas tista duhovščina, ki je v vrstah Osvobodilne fronte. Samo ta pot more biti v skladu z našo Ustavo in dolžnost organizacij Osvobodilne fronte je, da aktivizirajo vse svoje člane v dnevni borbi za izvrševanje državljanskih dolžnosti in obveznosti, za spoštovanje Ustave in zakonov Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Z.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-Osnovno je, da ti pošteni duhov-' godkih po svetu in doma!
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAy CO S BASEMENT
Izvrstna darila za Materinski dan!

Colonial Design Patch Quilt
Old Colonial posteljna odeja, ki ba vztrajala leta in leta navzlic mnogoštevilnega pranja. Lep vzorec na
nasprotni strani; mere 72"x84" ______
Druge fine odeje, 9.98 in 11.98
7
.98
Si'''	reki tečeta po pu- j Asesment se pobira pred sejo pež r Itahji, je v očitnem nas
"^rja in Sir-Darja. Že od nji dvorani.
Obe izvirata v gorah: 1 ali na 24. in 25. v mesecu v spod- protju s^ tem edino možnim de
Izgleda, da jih to ne skrbi—■ oni verujejo v možnost križarske vojne in možnost, da se ljudje z bajoneti ponovno prisilijo k vernosti.
Toda pozabljajo, da se naše ljudstvo ni vdalo sili v času okupacije in da se zna boriti. Nihče, ki računa na silo, pri našem ljudstvu, ki ima v tem pogledu izredno bogate izkušnje, ne bo mogel nikdar več uspevati.
Na kaj torej računajo? Mislijo, da bo šlo naše ljudstvo tiho preko tega, ker je itak poznano po slovanski širokosrčnosti. Mislijo, da bodo opravili, če dajejo na besedah neke izjave o lojalnosti—v resnici pa odobravajo početje njihovih sobratov v emigraciji in Vatikanu.
Tako misli In dela večina višje duhovščine pri nas. Nikjer še niso javno obsodili početja vojnega zločinca Rožmana. Nikjer vseh ostalih domobranskih—duhovnikov, krvnikov. Nobenega dokaza, da mislijo sodelovati z ljudstvom in njegovo oblastjo. Papirnate izjave, prazne obljube—na delu ničesar.
Ne da bi se ozirali na ljudsko oblast, se dobe duhovniki, ki sprejemajo od Vatikana funkcije pomožnih škofov in tako do-mokratičnim načelom, ki ga je kazujejo, da jim je v Jugoslaviji




■» • • v	y	> . .m- -
Antique čipkasti namizni prti
4-^
Natisnjeni namizni prti
šest čisto novih natisnjenih vzorcev, ki se lepo primerjajo z ostalo namizno opremo. Mere 52"x52" za
zajtrkalno in obodno mizo ______________
Mere 72"x90", večje mere..........4.98
.98

4 ,
Tufied Chenille posteljna pregrinjala
Nova zaloga finih čipkastih namiznih prtov v dveh popularnih merah. Mere 60"x80", za dinette Drugi od 5.98 do 6.98
Za trajen spomin vaše ljubeznivosti. Krasno, rriehko chenille posteljno pregrinjalo iz naše popolne zaloge finih pregrinjal
Druga od 9.98 naprej
Basement Domestics
7
.88
Prepme iz vlakna za porče
Zelene
Rdeče
Modre
Sive
Tan
^ ZANESuiw ZAVAROVALNINO
OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROžANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662
^ODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
STEVE F. PIRN AT
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
Cleveland 3, Ohio
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države; vse po-
iiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, za obleko in jestvine, sprejema pakete, ter
vse potrebno uredi za odposlali v stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT
Krasota in udobnost z "Rattania" to poletje
Atraktivni vzorci na nasprotni strani
4x7 čevljev mere-
6x9 čevljev mere-
^.75
10
.75
6x12 čevljev mere-
14
.75
Rabite te lopo barvatie preproge za porC ali soinočno sobo to poletje. Te bodo veliko bolj vzdržale kot pa mnogo drugih vrst preprog za pode, ker jim solnce in dež ne škoduje. Za dodatno trajnost jih lahko obrnete.
STRAN i
ENAEOFBAVHGffl
6. maja 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Petro je metal s kosilnice in od jutra popil pol dvovedrske posode. Pil je gorko, zoprno vodo in že čez trenutek so se mu usta posušila; srajco in hlače je imel premočene, curljalo mu je od obraza, v ušesih mu je brnelo drhteče zvenenje, besede so se mu kačile v grlu kakor repinec. Darja si je pokrila obraz z ruto, si* razpela na prsih srajco in grabila. V žlebič-ku med zagorelimi prsmi se ji je zbiral siv znoj v kapljicah. Natalja je poganjala konje, za-prežene v kosilnico. Zarjavela lica so ji gorela kakor rdeča pesa, oči so se ji solzile. Pantelej Prokofjevič je hodil med redo-vi kakor okopan. Mokra, neo-susljiva srajca mu je žgala telo. Videti je bilo, kakor da mu ne pada: z lica na prsi brada, ampak črn, stopljen kolomaz.
—	Potiš se, Prokofjevič? je kriknil z voza Hristonja, ki se je pripeljal mimo.
—	Moker sem! — Prokofjevič je zamahnil z roko, zašantal in si otrl s stanom srajce mokroto, ki se mu je nabrala na trebuhu.
—	Petro, — je zavpila Darja, — nehaj že no!
—	Počakaj, da dokončam brazdo.
—	Naj se poleže pripeka. Ne morem več!
Natalja je ustavila konje in sopihala, kakor da bi ona vlekla kosilnico in ne konji.'K njim je stopila Darja, počasi prestav-Ijaje po strnišču črne, od čevljev ožuljene noge.
—	Petjuška, ali ni nekje blizu tod voda.
—	Nu, ni tako daleč stran, kake tri vrste!
—	Kopat bi se šla.
—	Preden pridemo do tjakaj ... — je vzdihnila Natalja.
—	Kaj, vraga, pa je treba hoditi. Odprezimo konje in nanje!
Petro se je previdno ozrl po očetu, ki je metal snopje na kupe, in zamahnil z roko.
—	Izprezite, ženske!
Darja je odpela poteznice in spretno skočila na kobilo. Natalja je nabrala razpokane ustnice v nasmeh, odvedla konja h kosilnici in ga poskusila zaja-hati s kosilničnega sedeža,
—	Daj nogo, — se ji je ponudil Petro in ji pomagal.
Od jahali so. Darja je z razkritimi koleni in z ruto, potisnjeno na tilnik, odpeketala naprej. Sedela je po kozaško na
konju in Petro se ni mogel premagati, da bi ne za vpil za njo:
—	Ej, pazi, padla boš!
—	Ne boj se! — je zamahnila Darja.
Ko je Petro prečkal deželno cesto, se je ozrl na levo. V da Ijavi se je po sivem hrbtu glav ne ceste od vasi sem naglo premikal oblak prahu, ki je menjaval obliko.
—	Nekdo prihaja na konju. Petro je zažmeril.
—	Darja! Glej no, kako dviga prah. — se je začudila Natalja.
—	Kaj je neki to? Daška! — je zavpil Petro ženi, dirjajoči naprej. — Počakaj, da vidim tega jezdeca.
Oblaček se je pogrcznil v jarek, prikazal pa se je iz njega v velikosti mravlje.
Skozi prah se je orisavala je-zdečeva postava. Čez pet minut ga je bilo že razločneje videti. Petro ga je opazoval, dvignivši umazano dlan do krajev delav-niškega slamnika.
—	Tako bd še konja končal, gre ko blisk.
Namrgodil se je, spustil roko od krajevcev, nekakšna vznemirjenost mu je šinila v lica in se mu zajedla v vilice med dvignjene obrvi.
Zdajci je bil jezdec že jasno viden. Dirjal je ko nor, z levico pridrževal čepico, z desno pa utrujeno vihtel zaprašeno rdečo zastavico.
Odpeketal je mimo Petra, ki se je bil umaknil s konjem z velike ceste, tako blizu, da je ta slišal hropeče sopenje konja, ki je na gosto vdihaval razbeljeni zrak, in kriknil, razklenivši kva-dratasta kamnito siva usta:
—	Zbor!
Na sled, ki jo je v prahu zapustila podkev njegovega konja, je padel kosmič rumenkaste slinaste pene. Petro je jahača pospremil z očmi. Eno se mu je vtisnilo v spomin: utrujeno hro-penje hudo izčrpanega konja in, ko je pogledal za njim, prepoteni križ, neusmiljeno se le-
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavit« najboljša jedila, meso. pivo in vino la na dom.
HIŠNIM GOSPODARJEM
se priporoča, da sedaj je čas, da naročite barvanje vaših hiš. Za dobro delo v barvanju zunaj in znotraj se obrnite na nas. Delo je jamčeno in cene so zmerne.
VICTOR KOVAČie
1253 Norwood Rd.. EN 2549
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
sketajoč kakor jekleno rezilo.
Petro še ni do kraja doumel bližajoče se nesreče, topo je ogledoval v prahu trepetajoči kosmič pene in stepo, ki se je spuščala proti vasi v valoviti strmini. Od vseh strani so po rumenih pokošenih žitnih Strniše tekli kozaki proti vasi. Po stepi so prav do holma, rumene-čega v čadasti neprosojnosti, dvigali konjeniki oblačke prahu, tam pa, kjer so' dospeli na veliko cesto in jahali v gruči, se je premikal proti vasi siv za-stor prahu. Kozaki, ki so že spadali pod vojaško obvezo, so popuščali delo, izpregali konje izpred kosilnic in drveli v vas. Petro je videl, kako je Hristonja izpregel svojega vojaškega konja izpred voza, razkoračil dolge noge, zdirjal v galop, in .pogledoval proti Petru.
—	Kaj pa je to? — je za ječa 1 a Natalja, se preplašeno ozrla na Petra in njen pogled
—	pogled obstreljenega zajca
—	je prestrašil še Petra.
Odjezdil je proti svojim stvarem na njivi; v diru je planil s konja, potegnil nase spričo vne tega dela slečene hlače, pomah nil očetu z roko in zginil v ravno takem oblačku prahu kakor tisti, ki so od pripeke žehtečo stepo posejali z bežečimi belimi pegami.
4
Na trgu se je trla siva gneča Zapovrstjo konji, kozaška oprema, suknje z raznimi številka mi oddelkov. Za glavo višji od navadnih kozakov, kakor nizozemske gosi med nizko domačo perutnino, so se dvigali ata-manci v modrikastih čepicah.
Točilnica zaprta. Vojaški pristav mračen in zaskrbljen. Ob ograjah p o cestah praznično oblečene ženske. Ena sama beseda v pisani množici: "mobilizacija". Pijani, razgreti obrazi Tesnoba se seli tudi na konje — rezget in grizenje, jezno hrza nje. Nad trgom — nizko viseč prah, po trgu — prazne stekle nice ^anja, papirčki cenenih posladkov.
Petro je vodil na povodcu osedlanega konja. Zraven ozidja si je mogočen črn atamanec zapenjal neznansko široke sinje hlače, pačil usta v belozob na smeh, zraven njega pa je vre ščala kakor siva prepelica majhna kozačka — morebiti že na ali pa ljubica.
—	Zavoljo te vlačuge ti bom oči izpraskala! — js vreščala Icozačka.
Bila je pijana, v razkuzma nih laseh je imela sončnične lu ščine in razvezane ogle pisane
naglavne rute. Atamanec si je zapel pas, pocenil in se nasmehnil ; pod usločenim mostom hlač bi mogel skozi enoleten teliček in bi se ne zadel.
—	Ne podivjaj. Maska.
—	Prekleti pes! Babjek!
—	Kaj pa je to takega?
—	Zijala nesramno!
Vštric njiju se je rdečebrad
narednik prerekal s topničar-jem.
—	Nič ne bo! Postali bomo kak dan — in se vrnili domov.
—	In če bo le vojska?
—	Ej, dragi moj! Katera država pa se more dvigniti zoper nas?
Malo vstran v gruči brezzve zen, preskakujoč pomenek; ne več mlad, lep kozak se je razburjal :
—	Kaj pa nam oni mar. Oni naj se le kar vojskujejo, mi pa še žita nismo poželi!
—	Vidiš nesreče! Ravno ta čas so sklicali ljudi, a zdaj je dan, ki nakrmi vse leto.
—	Svet bomo pognojili z ži-vmo.
—	Pri nas smo že začeli kositi ječmen.
—	Avstrijskega cesarja so torej spravili s sveta?
—	Naslednika.
—	Prostak, iz katerega polka?
—	Hej nemara si zabogatel, vrag te vzemi!
LEPA IN KORISTNA DARILA
za Materinski dan
si lahko izberete pri
Oblak Furniture
6612 St. Clair Ave. HE 2978
—	0, Stjoška od kod pa ti?
—	Ataman je dejal, pravijo, da so nas sklicali za vsak primer.
—	Nu, kozaštvo, drži se!
—	Ko bi bili vsaj leto dni počakali, pa bi bil jaz v tretjem vpoklicu.
—	Kaj pa ti, dedek, tu? Še nisi sit vojaščine?
—	Kadar začno pobijati ljudi, pride vrsta tudi na starce.
—	Žganjetoč so zaprli!
—	Eh, ti, zvita buča! Pri Marfutki lahko kupiš celo ba-rilce.
Komisija je začela pregledovati. Trije kozaki so odvedli na ob-č i n o pijanega, okrvavljenega pajdaša. Metal se je vznak, trgal srajco s sebe, zavijal kal-miške oči in hropel:
—	Jaz jih bom, mužike, odri! Zapomnili si bodo donskega ko-zaka!
Okrog njega so se mu odmi-kali, se pritrjevalno nasmihali in ga ščuvali.
—	Le ukroti jih!
—	Zakaj so ga pa pretepli?
—	Nekega mužika je pretipal.
—	Prav jim je!
—	Jim bomo že pokazali.
—	Jaz, bratec sem bil leta devetnajst sto petega, ko smo jih mirili. To smo ti pokali od smeha!
—	Če bo vojska, bomo niora-li spet dušiti nemire.
—	Kaj še! Naj najamejo ra-dovoljcev. Policija naj gre, za nas je to tako rekoč sramotno.
V prodajalni Mohovljeve trgovine gneča in prerivanje. V gospodarja je tiščal malo opiti Tomilin Ivan. Prepričeval ga je sam Sergej Platonovič in krilil z rokami; njegov družabnik Je-meljan Konstantinovič Caca pa je silil k vratom.
—	Nu, kaj se to pravi .... Pri moji veri, to je nesramnost! Dečko, teci k atamanu!
Tomilin si je obrisal potne dlani ob hlače in se s prsmi naslonil na namrgodenega Serge-ja Platonoviča.
—	Gnjavil si me z menicami, kača, a zdaj se plašiš? A-a! Še čeljust ti raztreščim, potlej me pa toži! Izropal si naše kozaške
pravice. Ej, ti, pasji sesec. » ča!
Vaški ataman je vlival oja veselih besed kozakom, ki so s gnetli okrog njega:
(Dalje prihodnjih)
SOBA V NAJEM
Odda se lepo čisto sobo ^ fanta. Prav blizu Graphite tovarne.
Vpraša se na 1377 E. 171 St.
SAMSKI MOŠKI
Prenovite in moderni«ir®j'® kuhinjo in kopalnico
PLASTIC Ttt®
za stene i".
Imamo 10 različnih b
ANTON KOPLAN'.jio 1136 Norwood Rd..
HENRY KOPLA^ ji 1008 Ansel Rd..
#0! PIVO!
Imamo nad 40 najb pularnih vrst piva i» ^ ®' , od $2.39 do $6.00 zaM"
__.vliko I*
želi dobiti v najem dve sobi, kjer	. i ■ „^n
bi si lahko tudi kuhal, želi dobiti: RavnO lakO imamo
veliko'
pri mirni družini, ter lahko počaka |. . . rordials.
nekaj tednov, če bi slučajno kdo	COraiciio.
tem času imel stanovanje. Naslov Jjj Sparkling Burg** se naj pusti v uradu tega lista.	ylo0 ^
Pripeljemo vam na u"
HIŠA NAPRODAJ
7 sob, zidan shingle, 10 P. C., lota :
60x206, garaža za 2 avta, v izvrst-, ImWOOa. nem stanju. To je krasen dom in se ■ ga lahko porabi koristno na raz-1 I lične načine. Blizu E. 109 St. in I cerkve ter šole sv. Alojzija, pouli-j Cne in busa. Vpraša se pri ED.
[GUINAN, 663 East 103 St., tel.:!
GL 8094.	I
3t. Clair, Nottingham,
Col'
Pokličite
ANTON JANSA
256 E. 156 St.. KE 2»'
D. B. A. Green Beverag
Naš četrt sto-letni klub vam postreže z . . .
16,000 letnim znanjem
NAZNANILO
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAVA, DA SVA PREVZELA CVETILCARNO
Yale Flower Shoppe
na 7910 St. Clair Avenue HE 3370
Priporočava se za naklonjenost, ko želite kupiti krasne cvetlice, v loncih ali šopkih, šopke za svatbe in druge prilike, ter vence. Cene so zmerne, delo prvovrstno. Dopeljemo kamorkoli.
Za "Materinski dan" bomo imeli veliko zalogo krasnega cvetja v loncih in za šopke.
Frank in Josephine Gartroza,
LASTNIKA

NAŠ ČETRT STOLETNI KLUB JE SPISAL SVOJO LASTNO ZAPRISEGO 'o POSTREŽBI:
"Jaz se iskreno zavezujem, da se bom držal pionirskih tradicij, ki so bile ustanovljene po članih The Quarter Century kluba polom njih dolge in častne postrežbe kot člani The Illuminating Team."
Treba je skupnega dela in znanja, da se vzdrži ele''*'
postrežbo na višku. Zato pa so možje in žene,
številu, našega Četrt sto letnega kluba tako važni
Sleherni se nahaja pri The Illuminating Company
. JglU *
ali več. Kot skupina, imajo 16,000 let znanja P" ^ električno razsvetljavo in gonilno silo . . .
vam je na razpolago 24 ur na dan. da elektrika vaO* kot najbolj uporabni, zanesljivi in ceneni služabnik Ponosni smo. da toliko zmožnih mož in zena ^a celo-življenjsko kariero pri The Illuminating
y
To pomeni, da imajo tu dobre delovne razmfif®'
meni, da'vam lahko nudimo boljšo postrežbo.
ALWAYS AT'YOUR
Poslušajte "TEN O'CLOCK TUNES"—najnovejše skladbe—Najboljii umetniki—15 predstav na teden—Vsako jut*®
WGAR in WICA—Ob večerih ob 10. WHK
ob
jO.
■Copyright 1948 The Cleveland Electric Illuminating Company«