SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prsjeman velja: Za eelo leto predplačan 16 »14., za pol leta 8 »14., sa ielrt leta i »14., ta jedoa
mesec 1 »14.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «elo leto 12 »14., u pol leta 6 »14., za četrt leta S »14., ia jed en nuec 1 »14. V Ljubljani na dom pošiljan velja l »14. 20 kr. reč na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) viprejema npravnlltvo is ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v fteraenlikth ulicah it 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemli nedelje in praimke, ob pol 6 uri pepoldno. ,
ísítev. 264.
V Ljubljani, v ponedeljek 16. novembra 1896.
Letnik XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 13. novembra.
Pričetkom seje naučni minister baron Gautsch odgovarja na interpelacijo posl. dr. Bareutherja, zakaj se je nekemu učitelju ukazalo, da mora odložiti načelništvo gasilnega društva. Minister naglaša, da se učiteljem kaj tacega ne more prepovedovati, nasprotno, še želeti je, da podpirajo taka podjetja. Toda učitelj mora v prvi vrsti skrbeti, da učenci vsied strahu ne drve v neredu iz šole, in da nadzoruje za slučaj ognja v obližju tudi šolski inventar. Ti in jednaki razlogi so vodili dež. šolski svet za Češko, ko je ukazal nadučitelju Hellerju, da odloži načelništvo gasilnega društva. Dež. šolski svet pa drugim učiteljem tega ni prepovedal, ker jih ni nihče naznanil. Zbornica naj toraj vzame na znanje, da je dež. šolski svet postopal le iz šolskih ozirov in ni hotel učiteljev omejevati v njihovem delovanju.
Nadalje je minister odgovarjal na interpelacijo posl. dr. Susteršiča in tov. radi Lavrenčičevega dela „Avstrijska monarhija ob petdesetletnici cesarja Frana Josipa I.", glbde icojega seje bilo ministerstvo vprašalo, zakaj ne bode izšlo tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Minister izjavi, da Lavrenčič nima nikakega naloga od ministerstva in da se je pozval, naj opraviči svojo trditev, da se delo izdaje po vladnem nalogu. Ker je dotičuo delo tedaj popolnem privatno, odpadejo pogoji za odgovor na omenjeno interpelacijo.
Nato se preide k dnevnemu redu in nadaljuje specijalna debata oebrtni noveli. Obravnava se o §§ 114, 115, 115a in 115b (namen zadrug).
Posl. A d a m e k oporeka trditvi, da rokodelstvo nima nobene prihodnosti. Jedro rokodelstva je zdravo in treba samo primerne organizacije po zadrugah. § 115 a pomenja tedaj vsakako nekak napredek, nikakor pa se govornik ne vjema z določbo, da ima zadružen odbor moč in pravico preprečiti izvršitev zadružnih sklepov. Tudi se govornik izreče za predlog posl. Russa glede ustanovljenja posebnih obrtnih svetnikov pri pol. oblastnijah.
Posl. £ r b polemizuje proti posamičnim pred-govornikom, kateri so se bili izjavili proti obligato-ričnim zadrugam. Govornik se čudi, da v vsej predlogi ni nobenega paragrafa, kateri bi govoril o pravicah zadrug. Govornik predlaga celo vrsto prena-redb vzlasti glede zadružne pravice, določevati blagu minimalne cene. Nadalje naj bi zadruge imele tudi pravico, oddajati svoja strokovna mnenja glede ustanovitve novih zadrug. Tudi predlaga govornik ustanovitev obligatoričnih zadružnih, okrajnih, komornih in deželnih zvez in njih razširjenja v državne zveze.
Posl. dr. R u s s pogreva staro liberalno stališče glede kartelov in meni, da tisti, kateri so v obče proti kartelom, tudi zadrugam ne smejo dajati pravice do določevanja minimalnih cen. Glede zadružnih zavez meni govornik, da ne kaže, da bi se upeljale kot obligatorične ampak kot fakultativne.
Trgovinski min. baron G 1 a n z pojasnjuje vladno stališče napram raznim predlogom, koji so se bili stavili tekom debate.
Posl. Dobernigg želi, da bi vlada posredovala v tem oziru, da bi se gospodarska in dobrodelna podjetja podpirala s primernim kreditom vzlasti s strani poštnih hranilnic, dalje z neobrestnimi posojili in podporami.
Po predlogu posl. P o v š e t a se debata zaključi.
Posl. dr. E b e n h o c h kot generalni contrago-vornik priporoča ustanovitev obligatoričnih zadružnih zvez in pozdravlja vzlasti določbo § 114., koji omogoča zadrugam ustanovitev posojilnic, zalog surovega blaga, prodajalnic in vpeljatev strojev v zadružne namene.
Posl. dr. M e n g e r oporeka trditvi, da obrtni stan razpada, pritrdi pa, da se posamezne obrti nahajajo v gospodarskih stiskah. Obrtnemu stanu primanjkuje vzlasti komercijalne izobrazbe. Govornik priporoča vzlasti ustanovitev obrtnih svetnikov pri vsakem okrajnem glavarstvu.
Poročevalec dr. Einer pojasnjuje svoje stališče napram pričujočim 25. premembnim predlogom.
Pri glasovanju sprejmejo se obravnavani paragrafi s predlogi posl. Kupelwieserja, dr. Marcheta, Russa in Adameka.
§§ 118, 119 in 120 sprejmejo se brez debate kakor tudi člen I, člen II. in III. pa z nekaterimi spremembami.
Nato se prične obravnava o odsekovem poročilu glede obligatoričnega zavarovanja proti ognju.
Dunaj, 15. novembra.
Včeraj je imel proračunski odsek sejo, v kateri je bil načelnikom namesto dr. Russa izvoljen dr. Beer. Ta se zahvali za zaupanje ter izreče v imenu odseka zahvalo dr. Russu.
Baron S c h w e g e 1 poroča o proračunu ministerstva za deželno brambo ter nasvetuje resolucijo, da naj vlada prej ko mogoče predloži načrt reforme vojaškega kazenskopravdnega reda.
Dr. P acá, k se pritožuje o preziranju češke narodnosti v armadi. Tako je neki častnik kaznoval z 48. urami zapora vojaka, ker je namesto „hier" rekel „zde" ; nekemu častniku je bilo prepovedano češki predavati v češkem znanstvenem društvu. Govornik ponavlja pritožbe glede vojaških vaj ob žetvi ter vpraša, kako vojaška uprava opravičuje, da je poslala ob volitvah na Ogersko tostranske polke, kar je v obče vznemirjalo prebivalstvo.
Posl. E1 b 1 vpraša ministra, ali bode bram-bovske oddelke porazdelil tudi po manjših mestih, kar bi bilo potrebno iz finančnih, socijalnih in narodnogospodarskih vzrokov.
Posl. K o z 1 o w 8 k i opozarja na veliko število samomorov v armadi ter priporoča gojitev verskega duha, spoštovanje jezika in narodnosti ter prizane-sljivejše postopanje z vojaki. Govornik zahteva večje število duhovnikov pri galiških vojnih korih, posve-čevanje nedelj ter zalaganje armade po malih obrtnikih. Konečno graja, da se vojna uprava tako malo ozira na sklepe drž. zbora glede odpusta vojakov ob žetvi.
Posl. Menger zahteva, da se dovoli dveletna vojaška šola vsem, ki so dovršili [meščanske, poljedelske, strokovne in druge jednake šole.
Minister za deželno brambo groí W e 1 s e r s-heimb naznani, da so bili letošnji izpiti jedno-letnih prostovoljcev jako neugodni, ker jih je naredilo le 765%. Načrt kazenskopravdnega reda se pripravlja. Minister naglaša, da se vojaška uprava
ozira na vse narodnosti v šolij in občevanju, toda nemščina je v armadi službeni jezik. Uporaba vojakov zunaj dežele je stvar najvišjega vojnega poveljnika. Glede nedeljskega posvečevanja prečita minister ukaz, da se mora vojakom ob nedeljah in praznikih dovoljevati toliko prostega časa, da morejo zadostiti verskim svojim dolžnostim. Minister prizna in obžaluje pomanjkanje verskega duha v armadi toda temu ni kriva vojna uprava, temveč v obče družinsko in javno življenje.
Odsek je nato odobril proračun ministerstva za deželno brambo in pristraniških pristojbinah.
Pri proračunu poštne in brzojavne uprave naglaša posl. K a i z 1, da morajo ljudje po deželi preveč plačevati od raznih pošiljatev, ter grajs uvedbo tariiov za poštne zavoje.
Posl. P a c a k graja, zakaj se na spredni strani dopisnice ne sme druzega napisati, ko naslov.
Posl. R o b i č zahteva, da se na deželi odpravi dostavnina za pisma in da se poštno ravnateljstvo v Gradcu ozira pri nameSčenjih uradnikov na znanje slovenskega jezika. Govornik zahteva tudi dvojezične napise, pečate itd.
Trgovinski minister baron G 1 a n z odgovarja, da je že izdelan načrt, po katerem bodo dobivali večje odškodnine poštarji in odpravniki in se bode odpravila dostavnina od pisem na deželi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. novembra.
Spremembe v ministerstvu xa deželno brambo. Nekateri sobotni dunajski listi prinašajo nastopno nepričakovano vest : Minister za deželno brambo, grof Welsersheimb, ki je bil že dalje časa v opoziciji nasproti ministerskemu predsedniku grofu Badeniju, odstopi v najkrajšem času; z njegovim izstopom nastanejo velike spremembe v višjih mestih ministrstva za deželno brambo. Njegovim naslednikom bo baje imenovan prvi eekcijski načelnik v vojnem ministerstvu fzm. Merkl. — Koliko je na tej vesti resniee, ne vemo, pač pa si ne moremo tolmačiti, kako je prišla vrsta na grofa Welsersheimba, ko se je vender govorilo samo o odstopu vojnega ministra Krieghammerja, posebno še po zadnjih dogodkih v ministerstvu.
Stranka socijalnih politikov, ki je povodom zadnjih deželnozborskih volitev na Dunaju igrala več ali manj važno vlogo, objavlja v njej prijaznem glasilu „Neue Revue" nekak načrt za svoje delovanje. Glavna naloga nove socijalistične stranke obstoji v tem, da se z vso silo postavi v bran kr-ščansko-socijalni stranki, „ki si je vsled neumne, samomorilne politike liberalne stranke popolno zagotovila obstoj v vseh dosedanjih kurijah in uvede sedaj lahko zbog svojih obilnih denarnih sredstev (!) in duhovne patronance neizmerno agitacijo za peto skupino." Delavska stranka bi bila v boju s krščanskimi eocijalisti popolno osamljena, ker je liberalna stranka popolno mrtva in bilo bi se bati, da pride tudi ta skupina v njihove roke. Da se to ne zgodi, vsled tega so se zjedinili novi radikalni življi in ustanovili stranko, ki si bo z vso silo prizadevala, da dovede čim več delavskih zastopnikov v državni zbor, kajti „le pod pritiskom socijalne demokracije se bodo izvedle socijalne preosnove in le z njihovo
pomočjo se iivojevala popoln» politična svoboda." To so nekako glavne poteze načrta nove socija-listične stranke, ki v resnici ni ničesar druzega, kakor židovsko • liberalna in socijalno - demokratična xmes, ki pod pretvezo skrbi s» dravske stanove dela samo na to, da se zatre krščanski soeijalizem. To se pa ti kliki javalne ne bo posrečilo.
Zveza aladamih tvomičarjev. V zadnjem času se je oglasil v državnem zboru opetovano kak poslanec ter jel s prepričevalnimi besedami slikati veliko krivico, ki se godi avstrijskemu prebivalstvu vsled zveze sladkornih baronov. Spominjamo se še na precej hud boj porodom razprave o jed-noletnem zvišanju premij sladornim tvorničarjem v svrho pospeševanja trgovine v inozemstvu od 5 na 9 milijonov. Finančni minister Bilinski je pri neki priliki sicer pokazal nekoliko barve v tem vprašanju, vender je pa ta tako nedoločna, da se iz njegovih besed ni moglo spoznati, je li vlada za ali proti kartelom. Kar se pa ne razvidi ii izjav in pojasnil posamnih ministrov, jasno je popolno iz vladnih dejanj, iz prijateljstva mej vlado ia sladkornimi baroni. Vkljub vsestranskim naporom nekaterih ljudskih zastopnikov se vlada niti ne gane v tem ozira. Treba bo torej vsekako nastopiti drugo pot ter odločneje zagovarjati pravice avstrijskih nižjih stanov. To delo je pa v sedanjem drž. zboru nemogoče, ker sedi v zbornici vse preveč takih mož, ki so ali sami člani takih kartelnih zvez ali vsaj dobri prijatelji takih kapitalističnih velmož, ali pa si ne upajo oporekati vladi niti z jedno besedo. Jedino zaupanje se stavi v tem oziru na prihodnji državni zbor, ki bo imel, menimo, vender več takih mož, ki se ne bodo zbali vsake nasprotne sapice in vedeli bolj ceniti koristi nižjih stanov.
V nemškem državnem »boru se je vršila danes vrlo zanimiva razprava. Vlada je namreč odgovorila na znano interpelacijo glede neutralitetne zveze mej Nemčijo in Rusijo. Ker o teku zanimive debate same še nimamo do sedaj nikakega poročila, ne vemo, kaki udarei so leteli na vlado in lisjaka Bismarcka, in omenimo toraj le že poprej naznanjen vspored te debate. Posl. grof Hompesch kot predsednik centruma utemeljuje interpelacijo, nato odgovarja knez Hohenlohe na posamne točke, na kar se prične razprava. Te se udeležuje glavni govornik nacijonalno - liberalne stranke Bennigsen, vodja svobodomiselne ljudske stranke Bichter, soei-jalne demokrate zastopa znani Liebknecht, in v ime konservativcev morda še posl. Lieber. Za gotovo se tudi trdi, da prisostvuje tej seji tudi grof Herbert Bismarck, ki baje ne bo molčal. Misli se sicer, da se nihče ne bo preveč zaletaval v osebo lisjakovo, pač pa bo priletela na vlado marsikatera zaušnica. Vsled tega z nekako nestrpnostjo pričakujemo na-tančnejega poročila.
Hevolucijonarno gibanje v Makedoniji zavzema z nastopom mrzlejega letnega časa nekako mileje stanje in zdi se, da napoči vendar jedenkrat trenutek, ko se bodo popolno polegli vedni nemiri. V minulih dneh so se le tu in tam oglasile manjše turške čete, ki so hotele ugnati grške vstaše, toda ko so Mohamedovci uvideli, da je njihov trud brezvspešen, jeli so se polagoma pomikati proti jugu. Večjih nemirov se ni bati, vsaj ne pred prihodnjo spomladjo. Krščansko prebivalstvo v teh pokrajinah je v dneh splošne vstaje izvanredno veliko trpelo pred turškimi vojaki, še več pa pred oblastmi samimi. Turška vlada je z namenom, da bi prišla na sled tajnemu revolucijonarnemu odboru, na vse mogoče načine vznemirjala prebivalstvo. Vršile so se stroge preiskave in skoro vsak večji kraj je bil popolno obdan z vojaško stražo. Pri preiskavah so zaplenili turški uradniki vsak še tako važen ali neznaten spis, akoravno niso imeli niti najmanjega pojma o njegovi vsebini. Ljudje so se toraj bali, da pridejo radi popolno nedolžnih pisem v preiskave in morda še v dolgotrajne zapore, in so vsled tega požgali vse take stvari.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. novembra.
(Nadvojvoda Evgen) je prišel včeraj v spremstvu grofa Orsini Bosenberga v Ljubljano. Oficijelni vsprejem je hvaležno odklonil. Na kolodvoru sta ga pričakovala grof Petenegg in oskrbnik komende nemškega vitežkega reda notar Vok. Nadvojvoda se je nastanil pri „Maliču". Na to je bil pri sv. maši v križevniški cerkvi, si je ogledal ondotna poslopja ter se popoludne odpeljal v Kamnik, kjer si je ogle-
dal stari mekinski samostan. Zvečer je obiskal gle-dalilče in se po noči zbrzovlakom podal na Dunaj.
(Sožalje.) Povodom smrti preč. gosp. generalnega vikarja in stolnega dekana, kanonika dr. Pau-kerja je iarazil mej drugimi preč. stolnema kapitelju sožalje blag. g. deželni glavar Oton De tela, tit. škof dr. Jan. Nep. G 11 v i n a , dr. J. G r a u s, načelnik društva ta krščansko umetnost v Gradcu, dež. sodišča predsednik Kočevarpl. Kondenheim, stolni dekan dr. Hebe|nstreit iz Gradca, kanonik baron O e r iz Gradca, stolni kapitelj lavan-tinski itd.
(Koncert .Glasbene Matice") na korist družbi sv. Cirila in Metoda se je tvršil v soboto in ne-deljo zvečer t vso dostojnostjo. Občinstva se je nabralo toliko, da so bili sedeži v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" malone vsi zasedeni. V soboto je koncert počastil s svojo navzočnostjo tudi e. k. deželni predsednik baron H e i n. Posamne točke vsporeda večinoma niso bile nove. Vendar sta zadnji dve točki poslušalce najbolj ogreli. Naše občinstvo — to se ne da tajiti — kaj rado posluša narodne motive ali melodije. Tudi Mašekov „Kdo je mar" nas je ogrel, tem bolj ker sta bila solista gg. M e • d e n , osobito pa N o 11 i pri dobrem glasa. Rubin-steinova „Rusalka" podaje pač največ umetniškega nžitka, izvajale so jo pevke z veliko vnemo. Vendar bi bili želeli solistinji gdč. Vetterovi v nekaterih partijah nekoliko več moči. — Dramatičen prizor „Materine sanje", katerega je spisal E. Gangl, so Ijabko deklamovsle naše mlade dile-tantinje, tndi obleko za simboliške podobe so dobro pogodile. Prav lepo se je podala k sklepa živa podoba : skupine dečkov in deklic, klečečih pred podobo sv. Cirila in Metoda. A mnoge bolje bi se bil tvršil dramatičen prizor, da so bile prirediteljem na razpolaganje droge kalise in več akustike v sobani. Ali navzlic tem nedostatnostim je bilo občinstvo s predstavo prav zadovoljno in mislimo, blagajnica Ciril-Metodove družbe tudi.
(Slovensko gledališče.) Prihodnja slov. predstava bode v četrtek, in sicer se bode pela prvič na našem odra Verdijeva opera „Rigoletto". Ker je za to veliko opero treba vsaj dveh orkestralnih skušenj na odru in ker je godbo dobiti za skušnje le tisti dan, kadar je slovenska predstava, izostane jutrišnja predstava. V „Rigolettn" nastopi prvič tenorist g. Raskovic.
(Dnevni red) izredni seji občinskega sveta ljubljanskega v sredo, dne 18. novembra 1896 ob šestih zvečer v mestni dvorani: 1. Predsedstvena naznanila. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Stavbinskega odseka poročilo o Josipa Gorupa prošnji za parcelacijo njegovega posestva ob Rim-skej cesti. 4. Policijskega odseka poročilo o prevozniškem redu in maksimalni tarifi prevoznikov. 5. Re-gulačnega odseka poročilo o odkupu sveta za dovozno cesto na državni oziroma na južni kolodvor. 6. Personalnega in pravnega odseka poročila o per-sonalijah. 7. Finančnega odseka poročila o prošnjah za nagrado in predujme. 8. Stavbinskega odseka poročilo o povrnitvi nekih Btroškov za napravo mestnega regulačnega in razširjevalnega načrta.
(Novomeška gimnazija) je letos dne 3. novembra praznovala 150Ietnico svojega obstanka. Tem povodom je novomeški mestni zastop sklenil ustanoviti dijaško ustanovo letnih 50 gld.
(Iz Ribnice) se nam piše 15. t. m., da se je na jako slovesen način praznovalo vmeščevanje novega župnika in dekana č. g. Dolinarja, ki ga je obširna župnija tako željno pričakovala. Navzočih je bilo 18 duhovnikov. V jedrnatem govoru je predstavljal faranom dekana preč. g. kanonik Sušnik. Ves trg ribniški je bil v zastavah. Novi gosp. dekan je takoj v prvem nastopu pridobil splošne simpatije faranov in upamo, da se vresniči, kar se je v tako lepih besedah povdarjalo: vzajemna ljubezen in skupno delovanje v dosego sreče in blaginje, časne in večne.
(Iz Planine,) 10. novembra. Veličasten pogreb, kakor ga Planina že davno ni videla, je imel dn^ 8. novemb. umrli zdravnik gospod Julij Mayer. Udeležba je bila izredno živahna, lahko se reče, da so prišli iz vseh stranij Notranjske tako posamezni kakor cele rodbine pokojniku skazat poslednjo čast. Največ so bili vmeB taki, ki jih je rajni Mayer ozdravil hudih nevarnih bolezni ter jim podaljšal življenje. Užival je kot zdravnik nenavadno zaupanje in pred njegovo ordinacijsko sobico se je vsak dan trlo raznovrstnih bolnikov ali njih odposlancev, da je bilo težavno na vrsto priti. Nekateri so se tako
zanesli na Mayerjevo zdravniško spretnost in bistro-vidnost, da so bili trdno prepričani: Mayer jih smrti reši. Saj je na dan pogreba neki Menišovec dejal: .Skoraj želel sem si, še jedenkrat zboleti, g. Mayer bi me bil že zopet na noge spravil." In res jih je mnogo spravil na noge, dasi je že smrt stezala po njih svojo hladno koščeno roko. Treba je poudarjati njegovo vse hvale vredno usmiljenje d» bolnikov nižjih stanov, katere je brezplačno obiskaval in jim tudi zdravila delil. Dijakom in bogosloveem ni nikoli nič računal. Akoravno iz stare kirargične šole, vendar ni zaostajal v vednosti in ni bil staro-kopitnež. Marljivo je študiral v medicinskih knjigah in časnikih, proučaval nove iznajdbe in skušnje ter si naročal najnovejša zdravila. Po dneva je zaslišaval bolnike, po noči pa pisaril oddaljenim paeijentom ter pripravljal medicine. Vnet je bil tako za svoj stan, da je rekel: „Ako bi prišel še desetkrat na svet, ne bi hotel druzega kot zdravnik postati." Se dan pred smrtjo je ordiniral. Ostro vreme, ki je nastopilo, ga je gnalo v posteljo. Čutil je hude bolečine pri vranici. Da bi si jih olajšal, si je brizgnil morfija pod kožo. Najbrž njegova oslabljena telesna moč ni mogla tega prenesti, zadremal je in v tem zaspal za zmeraj, v veliko žalost domači rodbini, občini in bolnikom po okolici. 17 vencev se je neslo pred krsto. Gospodje učitelji so peli tri ganljive na-grobnice. Tudi svetli knez in princezinja Aleksan-drina sta se udeležila pogreba. Iz Ljubljane sta do-šla dr. Keesbacher in dr. Sterger, iz okolice mnogo kolegov. —- Zguba Mayerjeva je za Planino tembolj občutna, ker se je bati, da ne dobimo tako kmalu naslednika. Pravijo, da bo velika ovira razcepitev dosedanje velike občine v dve manjši, Rakek in Planina, katerih prva se bo tudi v tem oziru nagibala k Cerknici in tamošnjega zdravnika klicala. Naše zaupanje je svetli knez. — H koncu bodi omenjeno, da je bil pokojni Mayer rojeD 31. januvarija 1824 na Vrhniki iz zdravniške rodbine in je lani petdesetletnico zdravniške prakse praznoval. Ni čuda, ako si je v toliko letih pridobil bogato zalogo znanja in skušenj. Bil je res — Bog mu grehe odpusti — izvrsten, neumorno delaven zdravnik, ka-koršnega bo Planina težko še kedaj imela.
(Darovi.) Po g. J. Kavčiču na Vrhniki g. Fr. Zoreč 4 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda. — Neimenovan kot kruhe sv. Antona za Jeranovo dijaško mizo 3 gld. 60 kr. — C. g. Blaž Petrič, župnik v Velesovem, za Jeranovo dijaško mizo 2 gld. — C. g. Mih. Saje, župnik v Stangi, za dijaško kuhinjo 1 gl. 50 kr., za velikovško šolo 1 gld., za gimnazijsko kapelo v Kranju 1 gld., za cerkev sv. Jožefa v Pri-jedoru 1 gld. 50 kr. — C. g. Josip Preša, župnik v Ovsišah, namestu venca na grob preč. g. general, vikarja dr. Paukerja za dijaško mizo 5 gld. — Bog plačaj I
(Iz Mekinj pri Kamnika) se nam poroča z dne 15. nov.: Danes se je pripeljal semkaj nadvojvoda Evgen, veliki mojster nemškega vit. reda, v spremstvu Eduarda Gastona grofa Petenegg, velikega ka-pitularja nemškega viteškega reda in še druzega dostojanstvenika z namenom, da si ogleda tukajšni bivši samostan klarisaric ter ga slučajno kupi za napravo bolnice nemškega viteškega reda, v katerej bi se zdravili in oskrbovali bolniki brezplačno. — Ogledal si je cesarski princ cerkev, župnišče in samostan. Visoki gospod je odklonil vsak časten sprejem, zato se je opustila vsaka slovesnost njemu na čast, dasi je ljudstvo želelo lep vsprejem pripraviti. Prijazno vedenje in ponižnost nadvojvode je očaralo vse, isto tako njegovo dostojno vedenje v cerkvi. — Opoludne je bil zanj naročen diner pri Fischerju. Dal Bog, da se občna želja ljudstva uresniči ter staro samostansko zidovje zopet izroči bogoljubnosti in ljubezni do bližnjega 1 Pripomniti moramo, da bi naš okraj neobhodno potreboval bolnice in bi bil neizmerno hvaležen za tako dobroto nemškemu viteškemu redu, v prvi vrsti vis. nadvojvodi in grofu Pettenegu, ki se vneto poteguje za bolnico v našem okraju. Ker bi se bolniki redoma brezplačno oskrbovali, bi se tudi mnoge občine zdatno razbremenile. Želim le, da bi Vam v kratkem mogel sporočiti kaj definitivnega v tej zadevi.
(Iz radovljiškega okraja,) 15. novembra. „Slovenec" je prinesel že razna poročila o letošnji letini, naj še pove, kako je bilo pri nas na Gorenjskem. Pomladi je žito lepo obetalo. Vedno deževje je žetev precej zakasnilo. Naželo se ni posebno veliko. Rž je še nekaj dajala, pšenica pa bolj slabo. Ajda je bila dovolj dobra, le jo zdaj še omlatiti ne moremo, ker ni solnca. Turščica in fižol sta komaj
dozorela, zato je obojega malo. S surovino bo šla pa trda. Repa iu korenje je le slabo obrodilo, krompir zelo gnjije, zelja pa skoraj nič nismo pridelali. Sena je bilo obilo, samo redko kdo ga je mogel v lepem vremenu spraviti. Tudi za sadje je bila le bolj srednja letina. Mošta so letos ljudje primeroma malo naredili. Toliko vam poroča vaš vesten poročevalec	x7-
(„Slovenski list".) V soboto se je razposlal nov časnik „Slovenski list"; izdajatelj Ju 60SP-dr. V. Gregorič, urednik Anton Trstenjak, kontrolor mestne hranilnice ljubljanske. Ker se je list tudi našim somišljenikom razposlal v obilnem številu, nam ni treba govoriti o namenih novega lista, ker si lahko iz njegove vsebine VBakdo sam napravi sodbo.
(Odlikovanje) Presv. cesar je v plemeniti stan povzdignil ritmojstra zasebne garde Ladislava Be-nesch. Odlikovani je dobro znan po naši domovini, katero je vso prepotoval, zasledovaje povsod znamenit« zgodovinske spominke.
(Prašičja kuga) se je zopet pokazala v novomeškem okraju. Okužene so občine Žužemberk, Ambrus, Krka, Zagradec in sosedne vasi. Zanesli so jo trgovei, ki so prignali prašiče s Črnomaljskega. Ob tej priliki moramo odločno grajati postopanje gotovih krogov, ki ali ne vidijo ali nočejo videti nevarnosti ob pravem času ; ljudstvo pa trpi vsled te brezbrižnosti in molčečnosti. Na razpolago so nam istiniti slučaji, s katerimi pridemo na dan, ako se ponavlja malomarnost.
(Novi brod) čez Savo je c. kr. deželna vlada kranjska b c. kr. namestništvom štajerskim dovolila Janezu Tabor v Smarčni, okraj krški.
(Nesreča.) Dne 11. t. m. je Anton Jemc z Dolskega v gozdu „Ravno" tako nesrečno padel raz voz, da je na mestu mrtev obležal.
(Pozor in ponndba.) Glede na strogo zapoved, dagmora biti vino za sv. maše natorno, pristno vino — vinum de vite — glede na okoljščino, da se dandanes veliko vina proda in kupi, ki pa je ponarejeno, petiotizirano, gallizirano, in je tedaj materia illicita, ali celo invalida za sv. maše; glede na to, da se ponarejeno, popravljeno, petiotizirano, gallizirano vino jako težko loči od natornega vina, nasvetuje Be p. n. gg. župnikom, naj kupujejo mašno vino le od gg. duhovnikov, kateri v svojih pre-bendnih vinogradih vino pridelujejo ali neposredno od zanesljivih in poštenih vinogradnikov. Da se gg. župnikom nakupovanje mašnega vina olajša, ponuja vinarska zadruga Vipavska popolnoma natorno mašno vino po primerno nizki ceni z opombo, da ima še veliko lanskega, izvrstnega vina v svojem skladišči v S.ški pri Ljubljani. Kdor želi kupiti vine od zadruge, obrne naj se na g. Gotiča, gostilničarja vinarske zadruge v Ljubljani na Bregu, ali pa na vinarsko zadrugo v Vipavi. Matija Erjavec, dekan, nadzornik vin. zadruge.
(Novo mašo) je pel 8. t. m. v Si. Pavlu v Ameriki č. g. Josip Knafelc, rojen v Šmihelu pri Novem Mestu.
(Prošnja.) Vsem obiskovalcem našega prijaznega gorovja in mnogim drugim je znana cerkvica sv. Jakoba na Brezovici. Cerkev stoji na izoliranem, 800 m. visokem hribu, ter jako prijazno pozdravlja ravnince, zlasti Ljubljančane šetajoče proti Ježici. Cerkev je vsled potresa tako trpela, da se v nji ne more služba božja obhajati, dokler se ne popravi. Popraviti je pa ni lahko, ker nima nič lastnega premoženja in ker je posestnikov v brezoviški soseski malo. Skoda bi bila, če bi cerkev razpala, ker tako lepo čuje nad našim gorovjem in pogrešalo bi jo marsikatero oko. Zato prosimo vrle Slovence in Slovenke, hribolazce — prijatelje hribov in gora, vse častilce sv. Jakoba, da blagovolijo prispevati, da se cerkev zopet popravi, da se bode v nji mogla služba božja obhajati. Darovi naj se blagovolijo pošiljati ali uredništvu „Slovenca" ali pa župnemu uradu pri sv. Katarini. — Pri sv. Katarini (pošta Medvode) dne 14. listopada 1896. Janez Dolinar, župnik. Matevž
Keršinar, ključar. Matevž Plešec, ključar.
*
* *
(Osebne vesti.) Pravosodni minister je imenoval župnega upravitelja v Pazinu č. g. Ivana Zupančiča za drugega kurata na moški kaznilnici v Kopru. — Namestnik ravnatelja državnih železnic, nadiužener vitez Ruff je dobil viteški križ Fran-
Josipovega red». — Stavbinski pristav A. J a c o b i je imenovan inženerjem za državno službo na Koroškem. — Pristav okrajnega sodišča v Tolminu, Andr. Jeglič in avskultant St. P a c h o r sta imenovana sodnima pristavoma pri deželnem sodišču v Trstu. Pri8tavu okrajnega sodišča v Sevnici vitezu Fröhlichu je podeljeno mesto pristava v okrožju deželnega nadsodišča v Trstu.
(Iz Celovca) dne 12. nov. V tukajšnjem mestnem zboru se je v predzadnji seji sprožila misel, naj se volilna pravica kakor za državni zbor, razširi primerno tudi za celovški mestni odbor. Kaj pozitivnega se v tej zadevi še ni ukrenilo. — Dopolnilne volitve za tukajšno trgovinsko zbornico se vršijo koncem tega leta. Na novo se voli 14 odbornikov. — Minuli teden zgodila sta se dva slučaja nagle, neprevidene smrti. Brivec Jos. Križan se je zgrudil na ulici mrtev na tlak. Delavcu V. Likel je v sobi nakrat postalo slabo in malo pozneje je mrtev padel na tla. — Devetdesetletnico svojega rojstva je obhajal zadnjo nedeljo tukajšnji posestnik Martinis. Društvo kat. rokodelskih pomočnikov mu je priredilo primerno slavnost. Slavljenec je bil poleg pokojnega msgr. Andr. Emspieler - ja med prvimi ustanovniki tega društva. — Na župnijo St. Rupert ob Celovcu je prezentovan č. g. Sim. Čemer, župnik v Žihpoljah. — Četrto letošnje porotno zasedanje v Celovcu se začne dne 14. decembra. Pred porotnike pride 6 obtožencev. — V St. Jurju ob Celovcu se je poročil dne 7. t. m. admiral Steruek z vdovo svojega stričnika, Lidijo pl. Sternek, rojeno Grieswald. — V zadnjič Vam poslanem poročilu je nastala neljuba pomota. Narodni občinski zastop v Medgorjah je poleg drugih tam imenovanih rodoljubov, imenoval tudi g. V. L e g a t - a , poslovodjo v Celovcu častnim občanom Medgorske občine.	—rn.—
(Koroške novice.) Poroča se nam : Poročilo o velikovški šoli in naši slavnosti izide te dni v posebni knjižici. Naj knjižica pride v čim širše kroge ter povsod razširja zanimanje za našo šolo in za našo stvar v obče I Slovenski domoljubi, prijatelji slovenske šole, sezite po nji, razširjajte jo 1 Naročila vsprejema: Upravništvo .Mira". — V Beljaku si je prerezal Jos. Havel, adjunkt državne železnice, sam vrat, da je takoj umrl. Žalostne domače razmere so ga silile v smrt. Spri se je bil s svojim sinom, ki je potem zapustil očeta. Sina našli so mrtvega te dni na Jepi. Vzel si je tudi sam življenje in zapustil listek z napisom: „Lebe wohl, adieu, du Rabenvater." Mati je nedavno umrla v norišnici. — Premeščen je g. notar dr. Bertold iz Rožeka v Celovec. Na njegovo mesto pride gosp. nct. kandidat Rabič iz Celovca kot notar v Rožek. — Tatovi so ulomili na Vseh svetih dan v cerkvici na Križnigori ob Celovcu in odnesli 2 keliha. Dalje so izpraznili nabiralne pušice v St. Bupertu pri Celovcu in poskusili ropati v Gospi Sveti. — Lovskega zakona, kakor ga je sklenil koroški deželni zbor v zadnjem zasedanju, svetli cesar ni potrdil. Res čudno je, da toliko sklepov naSega deželnega zbora ne dobi Najvišjega potrjenja. Ali je v zboru še premalo doh-tarjev?! — Nasprotnim časnikom se zopet jeden-krat meša ! Lepa naša slavnost v Velikovcu jim še ne dä mirovati. „Freie Stimmen" po stari navadi sumničijo in obrekujejo posamezne osebe in se čo hajo tam, kjer jih prav nič ne srbi I Se bolj pa se je pokazala starikava „Bauernzeitung", ki se v zadnji številki kakor razkačen sršen zaganja v „Mir" in v novo šolo. Od srca smo se morali smejati laž-njivemu poročilu tega lista o velikovški slavnosti. Njegov poročevalec je gotovo že na pol slep, ker drugače bi ne mogel pisati takih neumnostij. Videl je samo 300 do 400 udeležencev; v resnici jih je bilo vsaj desetkrat toliko 1 Bržkone pa tisto človeče, ki je skrpucalo oni dopis v „Bauernzeitung", niti pri slavnosti ni bilo, marveč ga je kak hudomušne* prav pošteno „naplavšal" in speljal na limanice. Pomilovanja vredni pa so oni „kmetje" - naročniki „kmečkega lista", ki morajo brati in drago plačevati take neslanosti 1 — Celovške dekliške šole obiskuje vkup 1481 deklet. — Železniško ministerstvo je podelilo podjetnikom Ritsch in tov. na Dunaju, županu Scholz iu grofici Lang v Beljaku koncesijo, da izvršijo tehnična pripravljalna dela za železnico nižje vrste iz Beljaka (drž. kolodvor) na Dubrač.
(Dobavljenja za inozemstvo.) C. kr. trgovsko ministerstvo je poslalo trgovskim in obrtaiškim zbornicam, izvzemši dunajsko, sledeči ukaz : V obsegu, ki je določen v obstoječih predpisih, so konzulski uradi v prid pospeševanja izvoza domačih obrtnijskih izdelkov in udeležbe domačih podjetnikov pri dobavah in delih, ki se imajo v inozemstvu javnim potom oddati, zavezani, da v svojem uradnem okolišu razpisane in sebi naznanjene javne dobavne in ponudbene razpise, povratno in neposredno naznanijo e. kr. trgovskemu ministerstvu. C. kr. trgovsko ministerstvo udeležene kroge, osobito trgovske in obrtniške zbornice, v katerih okoliših se nahajajo podjetniki in podjetja, ki bi se lahko udeležila ponudb in dobav, strokovna društva in druge udeležence takoj pismeno obvesti o takih naznanilih. — Vkljub hitri odpravi po poročajočih c. in kr. kon-sulskih uradih in c kr. trgovskem ministerstvu se pa doslej, osobito če je Slo za zelo obsežne dobavne in ponudbene razpise in jih je bilo treba prestaviti, ali če je bil čas do oddajne razprave kratko odmerjen, ni moglo vedno zabraniti, da ne bi bili posamezni udeleženci prepozno dobili obvestila, da bi se mogli še udeležiti razprav. Da se temu v prihodnje kolikor mogoče ogne, se je, pridržavši dosedanjo pismeno obvestilo najprej udeleženih krogov ukrenilo, da se pričenši s 1. januvarijem 1897, iz vseh c. kr. trgovskemu ministerstvu došlih naznanil o javnih dobavnih in ponudbenih razpravah v inozemstvu takoj kratek izpisek dopošlje časopisu „Wiener-Zeitung", da je če le mogoče, že drugi dan objavi v neuradnem delu v predelku : „Handel, Industrie, Verkehr und Landwirtschaft".
(Ogerske volitve) so stale vlado, kakor poroča „Magyarorszdg", do 6 milijonov goldinarjev. S to veliko svoto je kupil baron Baoffy liberalne polu-bogove in si povečal svoj nimbus. Kandidatje, ki pri vladi niso v posebni milosti, so dobili po 8000 gld. za volilno agitacijo; kjer so bili vladni kandidatje v veliki nevarnosti, so dobili po 60.000 do 70.000 gld. za kupljene duše. Povprek stane vlado vsak kandidat nad 30.000 gld.
Društva.
(Vabilo k slavnostni akademiji) katero priredi ob svoji stopetdesetletnici novomeška gimnazija na korist dijaškemu podpornemu društvu v sredo 18. novembra 1. 1. v dvorani „Narodnega doma" v Novem mestu. — Muzikalni del vodi pe-vovodja gosp. Ign. H 1 a d n i k. — Začetek ob polu osmih zvečer. — Vspored : 1. Slavnostni govor. 2. Pogovor z domom.' Mešan zbor H. VolariČ. 3. Kmečka svatba. Mešan zbor Soedermann. 4. Monolog aus der Iphigenie auf Tauris. Deklamacija, Goethe. 5. Das Erkennen. Balada za tenor spremljan z glaso-virjem K. Loewe. 6. Nedolžnost. Spev za sopran spremljan z glasovirjem + * * 7. „Premir Nocturne" za gosli in gla80vir, J. Leybach. 8. Oljki. Deklamacija S. Gregorčič. 9. Veseli pevci. Dvoglasen deški zbor spremljan z glasovirjem, I. Hladnik. 10. „Ave Mariai" Šesteroglasen mešan zbor iz opere Gorenjski slavček, A. Foerster. 11. Mladi mornar. Moški in šesteroglasen moški zbor A. Foerster. 12. Nenavaden strah. Dramatična ba;ka v štirih senčnatih podobah. — Vstopnina: Vstopnice za osobo po 30 kr. (za dijake po 20 kr.), sedeži za osobo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri kasi ; sedeže oddaja 16. in 17. novembra tudi g. J. K r a j e c. — Besede k pesnim stanejo 5 kr., ter se dobivajo pri kasi. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — V Novem mestu, 10. novembra 1896.
Gimnazijsko ravnateljstvo.
Telegrami.
Dunaj, 16. novembra. (Državni zbor.) Obravnava se o vladni predlogi glede kredita v znesku 1,200.000 gold, za oficijelno udeležitev pariške svetovne razstave 1. 1900. Min. predsednik odgovarja na interpelacijo posl. Pernerstorferja radi izrazov, katere je baje on (min. predsednik) rabil glede kaz-njivosti neresničnih izpoved pri zavarovanju zoper nezgode. Ministerski predsednik pravi, da neresnične izpovedi, ako se godé namenoma kot goljufija, spadajo pod oblast kazenskih sodišč, da pa se je zavarovalnicam zaukazalo, da take osodepolne ovadbe smejo napravljati le po temeljiti preiskavi. V tem smislu so se glasile njegove (Badenijeve) iz-
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Wien,
I Bezirk
jave. (Odobravanje.) Na to se preide k dnevnemu redu in obravnava obrtna novela katera se vsprejme v tretjem čitanju. Predlog dr. Luegerja, koji stavi nekaj prememb-nih predlogov, da se otvori debata, se odkloni. Nato se nadaljuje debata o Wurm-brandovem predlogu glede zavarovanja proti ognju.
Belgr&d, 16. novembra. Vlada je dovolila 50.000 frankov za podporo vsled po-vodnji prizadetim prebivalcem. Pod predsedstvom metropolita Mihaela so je sostavil odbor, ki bo nabiral miloščine. Sestavljajo se tudi po deželi odbori, ki imajo nalog poizvedovati o velikosti provzročene škode.
Madrid, 16. novembra. Orožništvo je zasačilo v San Feliksu v Barceloni 400 kg. dinamita, 100 patrón, 200 klgr. smodnika in 3000 kapio.
Pomiri) JLvo
ilii razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkataralións pastile lekarJaPioooliJa v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatlici 25 kr., 10 škatljio gld. 2--. 124 (60-37) 4
p'S
2	s «
«
03	g
-H 1 «
O ° 1
'3®¿
,r| e M
W> S CO J 5 d) -o v
.Ä * a.
O« 5
-ti
Za otroške bolezni,
za katere jo t&ko pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri ielodini kislini, ikrofeljnlh, krvioah, otoku ilez itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem
kailju. (Dvornega svetnika Loschnerja monogra-IV. fija o Giesshiibl Sauerbrunn.) 10 41
Henrik Mattoni v Gíesshübl Sauerbrunn.
a ■e a	čas opazovanj»	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	■= " B M ¿ » >
14	9. zvečer	737-9	2-0	si. jvzh.	oblačno	
15	7. zjutraj 2. popol	733-7 7303	0 0 14	si. jzah. brezv.	dež oblačno	0-6
15	9. zvečer	730 0	18	sr. sever	oblačno	
16	7 zjutraj 2. popol.	729-1 729-4	2-6 25	sr. jvzb. si. jjvzh.	dež n	9-0
Umrli so:
13.	novembra. Rozklij» Dernoviek, delavčeva hči, 2 mesec», Tržaška oesta 20, črevesni katar.
14.	novembra. Dr. ¿lenrik Pauker pl. Glanfeld, infulirsni stolni dekan, 67 let, Pred ŠkoQjo 8, otrpnenje srca. — Karo-lina Fritscb, poštnega sprevodnika vdova, 67 let, Cessrja Jožefa trg 2, otrpnenje pluč.
V hiralnici: 14. novembra. Frano čelešnik, mizar, 42 let, kronični črevesni katar.
V deželni bolnišnici.* 12. novembra. Jakob Mlinar, delaveo, 68 let, kap. — Marij» Us»r, paznikova žen». 66 let, srčna hiba._
Meteorologifino poročilo.
Srednja temperatura nedelje 1'3*. z» 1,4'1 pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Matije Šuštarja iz Globodola posestvo s pritiklino (1581 gld.), terjatev 30 gld., dne 19. novembra in 18. dec. v Novem Mestu.
Marije Matjašio iz Rakovca nepromakljivo posestvo (868 gld. 50 kr.), terjatev 187 gld. 90 kr., dne 19. nov. in 19. dec. v Metliki.
Nikolaja H e r a k a iz Brasljevice nepremakljivo posestvo (300 gld.), terjatev 12 gld. 61 kr., in
Jožefa K a m b i i a iz Gradnik» nepremakljivo posestvo (5743 gld.), terjatev 253 gld. 11 kr., dne 19. nov. in 17. dee v Metliki.
Franca M a r n» zemljišče v Zatičini (791 gld.) dne 19. nov. in 17. dec. v Zatičini.
Janeza Prašni k» od Sv. Petra zemljišče brez pritiklin (230 gld.), terjatev 137 gld., dne 19. nov. in 17. decembra v Škofji Loki.
ioo no 3oo m
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod
brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke.
Ponudbe pod naslovom : .leichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10-1)
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Na proda) je
srednje velikosti, v četrtem letu, krasne iz»bel»-b»rve, izurjen z» vprego in sedlo, jako hiter dirjalec, zlasti priporočljiv gg. duhovnikom.	755 1—1
Kupec n»j se oglasi v iupnlidu v Hinjah, pošta Žuiemberk.
Najtopleje priporočam za
Miklavževa darila
754 1
svojo bogato zalogo igrač, raznega lepotičja in nagisdnega blaga. Vse po najnižjih cenah.
Fr. Htampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
Služba orgljavca in mežnarja
je takoj oddati.
Več se izve pri podpisanem.
JPeter Režek, žapnik. 748 3-2	Stari Trg pri Poljanah.
Najboljie, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se Issketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. prlv. -•^Èpv 'o*«",ne, ustanov-	Ijene
leta 1832	naDunsji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—45
Jemljem si čast naznanjati, da sem dne 14- novembra» svojo manu-fakturno trgovino na drobno, katera je bila začasno nameščena v drugi
moji prodajalnici v Pleiweis-ovi hiši, premestil zopet
na Mestnem trgu št. 22.
Vsled novo prezidanih, zdatno povekšanih prodajalnih prostorov v pritličji i v prvem nadstropji mi bode omogočeno, ponuditi mnogo večjo zalogo blaga na izbir p. n. občinstvu, kateremu se najvljudneje priporočam.
749 2-2
Franc Ksav. Souvan.
D il n a j « k a borza.
Dni 16. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.
Sknpni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska ilata rent» 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4*.......122	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	939	.
Kreditne delnice, 160 gld............363	.
London vuta...........119	,
NemSki dri. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.	58	,
20 mark............11	.
20 frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci ........44	.
C. kr. cekini......................&	»
36 30 bO 10 15 25
kr.
50	.
95	.
80	.
76	. 53\,
70	„
69	,
Dni 14. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna piBma »v. osr zem.-kred. banket % Prijoritetne obveznice državne želozoice . . „	, južne ielezmce 3% ,
„	, južne železnice 6 % .
„	, dolenjskih železnic 4%
144 gld.		—
165		—
194		20
99		10
136		50
129		75
108		—
112		—
99		26
99		35
222		75
172		90
127		75
99	»	50
Kreditne srečke, 100 gld........198
4% srečke dnnav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	1/
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI
VValdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke . . . '......22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	153
Akcije Ferdinandovesev.železn., lOOOgl.st.v.	3375
Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. ...	428
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	60
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska presaogarska družba, 70 gld. .	156
Papirnih rubljev 100........127
gld. 50 ki.
I 75
25
25 50 75
iKT Nakup in prodaja vsakovrstnih dr kavnih papirjev, «redk, denarjev itd. Zavarovanje s» zgube pri irebanjlh, pri izžrebsnja najuanjseg» dobitka K s i »n t n » izvršitev naroóil na borsl.
Menjamična delniška družba
„IV* KRČI
Wollzeile it. 10 DnnaJ, Mirisbilfiritraisi 74 B.
éé
ÄT Pojasnila**» v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh toskulaol|skih vrednostnih papirjev in vestal sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ooreswvanja pri popolni varnosti pf naloienih Klarnlo. 'VI