Ameriška Domovina 71'/1/1E RIE/1 Ul—HOME ^0. 68 AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY Natkma] and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 7, 1959 SLOVCNLAN MORNING NCWSPAPCR ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII. Ljubljana za zahteve koroških Slovencev! Sprejetje krivičnega šolskega zakona za slovensko Manjšino na Koroškem je naletelo v Sloveniji na obsojanje. Ljubljana je zahtevala posredovanje zvezne vlade na Dunaju. TRST, It. — Avstrijska na-rodna skupščina je kljub prote-“tom koroških Slovencev sprega šolski zakon, ki je za sionsko narodno manjšino na oroškem skrajno krivičen. ed Slovenci doma in v zamej-^Vu je povzročil ta korak glo-°ko ogorčenje, ki so mu Ijub-^nski visokošolci dali izraza ^ velikimi protestnimi demon-S racijami. S protestnega zbo-r°vanja na univerzi so poslali 2uOanjemu ministru Popoviču resolucijo, v kateri zahtevajo, _ a Podvzame potrebne korake 2a zaščito koroških rojakov. Protestom koroških Sloven-L in Slovencev v domovini so "e Pridružili tudi Slovenci v Tr-etu .in Novi grobovi Alojzija Plahutnik Po dolgi bolezni je zatisnila včeraj popoldne svoje oči 63 let stara Alojzija Plahutnik, roj. Hočevar, s 10326 Reno Ave-, doma v vasi Plešč v hinjski fari na Dolenjskem, od koder je prišla sem pred 40 leti. Pokojna je bila članica Društva Mir št. 10 Osamljenost pritiska |V vodstvu republikanske vedno bolj na lov. Tita sl™® «fTo™ dI vr ____ |bi smeli smatrati nezadovolj- Nehru in Naser, S katerima nost v vrstah vodilnih strankar-se je Tito povezal V “nev- skih politikov za dobro zname-tralni” blok, sta se začela nje za Stranko samo, potem mo-cčitno obračati proti ko- ramo prisoditi republikancem munizmu. Na to pot sa si1ajno politično bodočnost, nagiba tudi Burma. | V republikanskih vrhovih vle- če prepih v vseh smereh, odna-BEOGRAD, FLRJ. — Jugo- ša prah in odkriva slabosti, pa SLABE PRIPRAVE ZA POT NA SESTANEK "NA VRHU" Iz Clevelanda in okolice Moskovsko časopisje trdi, da pripravljajo zahodne Seja— sile za bližajoče se razgovore med Zahodom in Vzhodom “cel kup zahtev,” pri tem pa se skušajo izogniti razgovorom o sovjetskih predi d-gih za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in za bodočnost Zah. Berlina. — Združene države odklenile sovjetsko zahtevo o omejitvi poletov v Zah. Berlin skozi takozvani zračni koridor na izpod 10,000 čevljev. v-i rp,-. , , , , . , , MOSKVA, ZSSR. — Zahodni sklepi sprejeti na posve- Zato bi lito rad dal svobodo -je samo deloma res ampak . -um a, , W/ i • . ^ . . ■ - p nuioco VJ J. . , .’ L , tovanjih NATO pretekli teden v Washingtonu niso tod ženo na mrtvaški oder jutri po- Djilasu. Radi zaprtega Djilasa tudi radi tega, ker je F - 6 SDZ. Njen soprog Frank je u mrl pred 10 leti. Tu, na Maple slovanska diplomacija čuti ved- tudi strankine voditelje. Tako Heights, je zapustila brata no bolj, da se nikjer več za njo je na primer glavni republikan-Charlesa Hočevar, v Denver, ne zmenijo. Zamerila se je na <,ki voditelj Alcorn odstopil ne Colo., sestro Jennie Sodar, v J6''0 *n desno. Zakrpati hoče mord^ samo iz družinskih raz-starem kraju pa brata Janeza in najprej e strgane zveze z levičar- logov, kot so uradno trdili in sestro Marijo. Truplo bo polo- I prišel poldne. Pogreb bo v petek zju- noben levičar več noče biti v in- navskriž z Belo hišo. traj ob 8:30 iz Ferfolia pogreb.zvezah z Beogradom, j Eisenhowerjeva okolica ni zavoda v cerkev sv. Lovrenca l^aje je pa Titova okolica proti hotela nastavljati takih repu- temu, ker ji je Djilas preneva- blikancev, kot jih je Alcorn ren za jugoslovansko domačo 'predlagal. Alcorn je smatral politiko. (tako taktiko kot izraz nezaupa- Tito je te dni doživel novo r,ja jn odstopil, razočaranje. Njegov prijatelj | Kdo bo njegov naslednik? Nehru iz Indije je namreč sveto- Republikanci si belijo glave, vsd Naserju, naj napada samo toda ne morejo dobiti kandida- Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri zv. ob 8.30 sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Sodnik pokazal razumevanje— Mestni sodnik August Prya-tel je obsodil Predraga Spasiča, 53 let starega srbskega priseljenca s 1603 E. 33 St., na $300, ker je po nesreči do smrti povozil na Broadway 27. marca 71 let starega Johna Svedek, pa pobegnil z mesta nesreče. Pri- ob devetih, nato na Kalvarijo. -------------o----- Angleži se ne morejo rešiti želje po popuščanju naleteli na prav nič ugoden sprejem. Časopisje, ki pred- stvaija uradno mnenje, dolŽ! zahodne sile, da s0 pripravile ^nji'dan se je nato sam javil za razgovore celo vrsto zahtev, da pa se skusajo izogniti liciji in se izgovoril. da se nl razgovorom o pred.ogih, ki jih je stavila Sovjetska zveza. ustavil iz strahu d ]icij0( Tako skusajo ze v naprej zvrnit, krivdo za morebitni ne- kj mu je ostal v kosteh še iz uspeh razgovorov na Zahod Kljub vsemu pritiskajo vstraj- časov v nemškem konccntracij-no za sestanek na vrhu, na katerega je Zahod z Združenim. skem taborišču med drug0 sve. državami vred dejansko pristal, čeprav se vedno za javnost tovnn vnino Sodmk ie SDasi. stavlja razne pogoje. . “ 6u odpustil 30 dni zapora, na ka. WASHINGTON, D. C. i— NATO sestanek se je uradno kon- komunizem kot tak, ne pa Mos- j ta, ki bi bil vsem všeč. čal v najlepši slogi in soglasju kve. Tito se je dolga leta nape-' j toda prave edinosti v taktiki njal, da bi Naserja prepričal rana Goriškem. Sprejeli so prC)ti Kremlju še ni. Angleži |vno o nasprotnem, da namreč Protestne resolucije in dali ko-'zamerijo Nemcem, ker so glede (komunizem sam po sebi ni ne-skim Slovencem vso moralno Irak še ni izgubljen °Poro. J*ravilmk o spodobnem slu v javni upravi! uc OIVllvaj WASHINGTON, D. C. - Kon- Macmillan fhes Berlina tako nepopustljivi, Nemci pa se bojijo, da bi Macmillan rad prišel do sprave s Hruščevim na nemški račun. Medsebojnega nezaupanja nič ne skrivajo. Na drugi strani kar naprej kadi varen, pač Moskva in njen im-perijalizem. -----o—*--- Dogodki v Tibetu hodijo narobe tov. Hruščevu BERLIN, Nem1. — Rdeči di- Namen “odločnega in trdnega” stališča, ki ga navajajo na Zahodu, naj bi imel namen otežiti razgovore in nadaljevati mrzlo vojno. Sovjetsko časopisje ponavlja to: trditev kljub izjavam predisednika Eisenhow-erja, Macmillana in drugih zahodnih vodnikov, da so priprav- KAJNOVEJŠEVESTI Je dal natisniti poseben Hruščevu; sedaj mu je menda'plomatje trdijo, da so dogodki v nov zunanjepolitičnega odbora jav^111^ ° sP°^obnem v dal sporočiti po ovinkih, da je Tibetu zmešali račune tovarišu Predstavniškega doma, da je dokni uPravi. Kdo vse ga bo prepričan, da bi Hruščev zma- Hruščevu. V Moskvi bi radi vi-jlrak za Zahod izgubljen. Dejal 6 vehka uganka, kajti tis- gaf tudi pri — sovbodnih volit-1 deli, da vlada mir v komunistič-. je, da je ‘Trak prav toliko izgub-• aih je sam0 15^00 izvodov, vabt j., eralnih uradnikov je pa ve-več. Pravilnik, ki ni ^ en zakon in nobena kongres-, rescducija, je najbrže posle-|,Ca b°ngresnih debat o raznih andalih, ki se dogajajo od ča- Vr Washingtonu sodijo, da Irak kljub svojemu nagibanju na levo Še ni za Za- Ijeni na razgovore s Sovjeti, če hod dokončno izgubljen. Ije le kaj izgledov na njihov WASHINGTON, D- C. — O- USpeh. Iz tega pisanja je raz-fcrambni tajnik McElroy je za- V:dno jasno, da Moskva hoče na vrnil mnenje enega izmed čla-' Vse to so morda čenče, dajo kler niso pokopani vsi upi pa jasno sliko o tem, kako vsaka sestanek nai vrhovih. velika država misli najpreje na svoje interese, potem šele na vse drugo. Hruščev zelo jezi se radi tega menda kitajske tovariše. vsak način doseči razgovore “na vrhu,” pa naj razgovori zunanjih ministrov, ki so predvideni za 11. maj v Ženevi, uspo ali ne. Po angleških trditvah je Eisenhower dejansko na angleško na katerih pred letom izgubljena' prjzadevanje zavzel podobno Indonezija. j stališče, čeprav za javnost v Vprašanje Iraka in njegovih ^ Washingtonu še vedno trdijo, odnošajev z Zahodom in Vzho- da je bd pristanek “pogojen.” nem svetu vsaj tako dolgo, do-|hien kot je bila po mnenju Iris-.«* ~ 1~' L’ ot o■rirvrrarl lo.+ m-vv V1 0 casa v naši federalni upra-l5n Vkl;iub temu §a bo tistih bij.00 uradnikov, ki ga bodo do- , v roke, pregledovalo z me-d^i občutki. p ,.ai bodo potolaženi, tudi za pj./^ke na Kapitolu se verjetno ^.^Pravlja nekaj podobnega. T>ik Rayburn- ki kot predsed-. Predstavniškega doma ve- Madžarski komunisti so zopet začeli preganjati kmete DUNAJ, Avstr. -- Madžarska revolucija 1. 1956 je tako zelo zmedla vse račune madžarske-* mu komunističnemu režimu, da je potreboval več kot 2 leti, da oblači’v’njem, se’od dne ukrotil delavce in inteligenco, szi nad ki zlo: privile kongresniki in senator- ker niso pokazali več solidarno- Rom so razpravljali na zadnjem sti z moskovsko zunanjo politi-(zasedanju NATO tod pretekli ko. Kaj bodo v Moskvi rekli še-(teden. Irak je bil do lanskega le takrat, ko začno zopet grmeti prevrata trdno povezan z Zahodom, pretekli mesec pa je izstopil tudi formalno iz bagdadske topovi okoli Quernoya? -----o——— jim tudi ni nalagal uradnih cen. Ji. v biki- SvoJi upravičeni jezi čij << 113 t0’ da bi K°ngres dolo-1 Zadnje mesece je zapihal drug ]7, standardne” meje in daleč Rtne- meje in mere, člani kongresa Imeli bomo polurno zaporo za radio in televizijo WASHINGTON, D. C. — V okviru vaj za civilno obrambe je za 17. april od 11:30 do 12. ure dopoldne predvidena polurna zapora za vse radio in te- Istočasno bodo tudi letalske vaje. Pri takih vajah lahko vpo-rabljajo bombniki in lovci va-veter. Cele trume komunistič - j lovne dolžine posameznih tele-nih agitatorjev so se vsule na komunikacijskih postaj kot d * ^^aci v njem, se oa ane ^ v ° V- ?ne bolj jezi nad tistimi čla- Ves ta ^as So kmetje zlveli v J,! kongresa, ki zlorabljajo kar Prece3 veliki svobodl Režim jim u..n° razne privilegije, ki jih Je da^ Prav^co> da sam^ od^ocaj° Revizijske postaje ^Vajo konprpeniki in cpnator- o tem, kaj bodo pridelovali in bodo tudi letaiske deželo in silile kmete, naj stopijo v kolhoze. Kjer ni šlo zlepa, je orijentacijsko sredstvo. Dolžine jim olajšujejo iskanje ciljev, ■*0 Posluževati privilegijev. Gaulle nam je odleg \V letalonosilko da otroci ne bodo smeli hoditi v leti SHjlNGTON, D- c-—Pred šole itd- lGt ^o posodili Franciji lahko, Kmetje so odgovorili na po- onosilko Belleau Wood, da novem komunistični pritisk po'pokazala, kako važne so valo-Sv ',.0 v Parizu lahko vključili v stari navadi: začeli so klati ži- vne dolžine za vojno letalstvo. do°Je domače sredozemsko bro- vino, prašiče in kuretino in o-1e (mejili obdelovanje orne zemlje. moralo iti zgrda: s pretepa-j ki jih nameravajo bombardirati, njem, zapiranjem, grožnjami,'Ž gornjo zaporo bodo vzeli bombnikom in lovcem možnost da se orientirajo po valovnih dolžinah. Zapora sama bo šele | iilCTJ 111 V CII 1J vi VJ1 11C? V?11 *lJ -• ( ° brodovje je bilo do nedav- Kako veliki bodo jesenski pri- ga Pod NATO kontrolo, ime- delki, si lahko mislimo. tem tudi naši vojaški srede ^aulle odtegnil francosko kont°r26mSko brodovje NATO tudi °1!, z brodovjem vred Pašo lahko letalonosilko. Iz naše dežele bo odšlo par “beguncev” čisto svoje vrste Združene države odbile sovjetsko zahtevo WASHINGTON, D. C. — Združene države uo izročile Sovjetski zvezi uradno noto, v zveze, v kateri je bil povezan z ' kateri zavračajo zahtevo sov-Iranom, Turčijo, Pakistanom in jetske vlade, naj Združene drža-Vel. Britanijo. |ve omeje polete svojih letal iz V državnem tajništvu opazar- Zah. Nemčije v Zah. Berlin in jajo na dobre odnošaje s Turči- nazaj skozi takozvani zračni ko-jc, Iranom in Jordanijo, sosedi ridor na višine do 10,000 čev-Iraka. Sodijo, da se ne smemo Ijev. Nota poudarja, da za te prenagleti. Čeprav je Kasem polete ni bila nikdar določena vzpostavil dobre odnošaje s Sov- nobena meja in da Združene jetsko zvezo, ki mu je dala gos- države zato sovjetske zahteve podarsko in vojaško pomoč, s ne morejo sprejeti. Podobno tem še ni rečeno, da bi moral stališče sta zavzeli tudi Franc1-pasti dokončno pod njen popoln ja in Anglija, vpliv, kot ni padla lani Indone. j Dejansko so doslej letala na zija, ko je sprejela orožje in gos-'p0ti v Berlin letela redno v vi-podarsko pomoč iz Sovjetije. (šinah do 10,000 čevljev. Na Ve- ------o----- Irm petek so Amerikanci posla- HruŠČev se posvetuje Z li- v Zah. Berlin novo turbo-jet Molotovom O Berlinu prevozno letalo, ki dosega naj-MOSKVA, ZSSR. — Kot se boljše uspehe v ^ višinah okoli vidi, se je Molotovu izplačala 20,000 do 25,000 čevljev. Letalo njegova znana trmoglavost bolj Je lotelo v tej višini kljub temu, v opoziciji kot takrat, ko je bil da sovjetski zastopnik v letalna vladi. Toliko se je podal, da ski nadzorstveni komisiji štirih je bil pripravljen iti za posla- v Berllnu takega leta ni odo-nika v Zunanjo Mongolijo. Tam bril. Sovjetska lovska letala so pa ni bil pri miru. Obnovil je zveze s svojimi kitajskimi tova-CLEVELAND, O. — Naša de-jriši v Peipingu, dasiravno ga žela se lahko postavi, ker bo (Hruščev gotovo ni poslal v ta (imela dva “begunca” čisto svoje namen v Mongolijo. Molotov je ameriško letalo obletavala v ne-posredini bližini tako na poti v Berlin kot na povratku. Združene države so protestirale proti temu najprej pri skupni ko- CLEVELAND, O. — Mestni svet je zavrnil zalitevo republikanske manjšine po preiskavi Cleveland Transit Systema glede nabave novih busov, o-dobril pa je nove predpise za strožje nadziranje preprečevanja okuževanja zraka. HOLLYWOOD, C: lif. — Susan Hayward za svojo vlogo v fil- ^rduan'ca-7 mu “1 Want lo Live” in David Niven za svojo vlogo v “Separate Tables” sta dobila denn’e 31. priznanje Akademije kot najboljša igralka in igralec v 1. 1958. “Gigi” je bil proglašen kot najboljši film lete. KAIRO, Egiph — Egiptskc pristaniške oblasti v Port Saida trdijo, da je plula skozi sueški prekop sovjetska ladja Gruzija z 855 Kurdi na krovu L<>koborba— v iraško pristanišče Basra ob Perzijskem zalivu. Kurdi naj bi bili vojaško izvežbani in o-boroženi v Sovjetiji ter posla terega je bil obsojen, odvzeto pa mu je za eno leto dovoljenje za vožnjo avtomobila. K možu za stalno-r Za stalno je prižla z ladjo SS. G- Cesare iz Evrope k svojemu možu Franku Vodipivcu na 1008 E. 63 St. njegova žena Antoniet-ta. Vse za pot je preskrbela pot. pis. Bled Travel. Dobrodošla! Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Zorko ob 2. obletnici Seia— Jutri zvečer Se vrši ob 7.30 v SND na E. 80. seja Podružnice št. 15 SŽZ. Prebrani bodo trimesečni računi. Članice so prosene, da se seje prav za gotovo udeleže! V Areni bo v četrtek zvečer borba za svetovno prvenstvo v težki rokoborbi. Eedanji prvak Pat O’Connor bo branil svoj ni v Irak, da pomagajo tam- nasbiv proti Big Billu Milo. -kajšnji levičarski vladi Ka- iz Remonta, O. Na sporedu šema v borbi proti arabskim je še več dru§ih zanimivih na-nacionalistom. Iz Sovjetije je stopov. plulo v Irak še tudi več sov- Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 sejo v šoli sv. Vida. jetskih ladii z orožjem in drugimi vojaškimi potrebščinami. ^ ŠILONG, Ind. — Dalaj lama je ° NewTje'iuiu, Jt! ^ je enak ciučevalM stal s predsednikom indijsko bolCL klic klil pčlicUin? vlade J. Nehrujem. Med tem je komunistom naklonjeni PARIZ, Fr. — Posebni odbor za njegov tekmec Pančen lama proučevanje alkoholizma je iz-prišel iz Šigatseja v Lhaso in t!£d obširno poročilo, v katerem prevzel vodstvo nove komu- Udb da je vino prav tak dober nistične administracije Tibe- uničevalec bolezenskih klic v ta. Upor v podeželju še ni človeku kot zdravilo penicilin, zlomljen. Južni del dežele je je baje ugotovil prof. Mas-skoro v celoti v rokah uporni- ^uelier z Univerze v Bordeauxu. kov. TOKIO, Jap. — V petek se bo Vino naj bi bilo po ugotovitvah tega profesorja ppsebno japonski princ in‘ prestolona’- učinkovito proti bacilom pegastega tifusa in še nekaterim drugim. slednik Akihito poročil z meščanko Mičiko Soda. Morda dobimo bolniško zavarovanje proti dušo-vnim boleznim NEW YORK, N. Y. — V New Yorku so ustanovili posebno dobrodelno organizacijo, ki bo Hruščev ne vidi v Kitajski nobene nevarnosti MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je v enem svojih zadnjih govorov objavljenem v “Pravdi” dejal, da se Sovjetski zvezi svojo besedo. Sedaj Montgomery gre v Moskvo na razgovore Angleški maršal Montgomery, (vrste. Farmar Stanley Yankus daije odbil ponudbo, da gre kam v Berlinu sedaj pa v sa-1 ki je bil dolga leta namestnik iz Dowaica, Mich., ne more pre- v Evropo za ruskega poslanika. Moskvi. Tako je spor prišel [glavnega poveljnika NATO in nesti, da ga je federacija kazno-j Trmoglavost se mu je verjet- na redno diplomatsko pot. (ki je znan iz bojev v drugi sve- vala zato, ker je zasejal več žita, no izplačala. Rdeči diplomatje Nekateri angleški časopisi so jtovni vojni, je napovedal, da kot mu zakon dovoljuje, pa iz Vzhodnega Berlina širijo vest, začeli dolžiti Združene države, skušala organizirati prvo bolni- ni treba prav nič bati naglo na- VTemenski P°^de aPrda v Moskvo, kjer vendar samo toliko, kolikor ga da je Hruščev povabil Moloto- da so namerno sprožile ta spor v ško zavarovanje proti duševnim raščuječega števila prebivalstva se bo razgovarjal s Hruščevim rabi sam za svojo kurjo farmo, va, naj se vrne za stalno v Mos- tem trenutku, da bi poslabšale boleznim. Kitajske. o odnošajih med Zahodom in Prekelil se bo v Avstralijo, kvo in da naj postane “svetova- izglede na uspeh razgovorov s( Nameravana1 zavarovalnica Po njegovem je govorjenje o Vzhodom. i Farmar Hon Donaldson iz New lec” za komunistično zunanjo Sovjetijo. Vladni krogi pa po- upa, da do dobila najmanj tri- takem strahu zraslo v glavah V vladnih krogih v Londonu London, O., bo prodal svojo far- politiko glede nemškega proble- udarjajo, da si hočejo zahodne' deset tisoč zavarovancev ki bo- zahodnih buržujev, ki ne razu-nltsb nad maršalovim potova- mo iz istega razloga in jo po- ma. 'sile preskrbeti zagotovilo, da do v slučaju obolelosti dbbili mejo socialističnega sveta. vanjem prav nič navdušeni. Oni bral v Kanado, kjer upa, da ga Ce je to res, potem morebitni bodo lahko nemoteno vzdrže- brezplačno zdravljenje v bol- -----«►----- d, ;So na stališču, da je za zunanjo bo oblast pustila bolj pri rniru sestanek na vrhovih gotovo ne vale letalski promet z Berlinom nišnicah za duševno bolne. Po- Priporočamo vedno in pov- ./0' Proti*1 S?n^no in topl° ” do Poetiko odgovorna vlada in da I Vzgledu obeh farmarjev naj- bo rodil nobenega uspeha. Ako v vseh višinah, če bi komuni- skusno zavarovanje bo trajalo tod veliko pazljivost, to ni do- in kladn Ve^eru moznost neviht je boljše, če se upokojeni voja- hrže ne sledilo dosti stanovskih ga ne bo uničil Hruščev sam, ga stom prišlo na misel, da bi ho- dve leti. Ako se obnese, ga bodo bro samo za drve«, ampak eJe -— do 40. jki ne mešajo v njo. Kovarišev. prerok pravi: k ,|bo pa Molotov. [teli zapreti promet na kopnem, .vpeljali po vsej deželi. > prav tako za nas samol Ameriška Domovima riTSi Of p' 'j ||[iiatirsaiujhvru»—»sBOif 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $?’.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece P.etkova izdaja $3.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 68 Tues., April 7, 1959 ‘Združena Evropa” m izgovori Pod gornjim naslovom je pred časom eden izmed v italijanskem delu Slovenskega primorja izhajajočih slovenskih listov prinesel članek, ki bo brez dvoma zanimal dober del čitateljev AD. Glasi se: Včasih imam priložnost razpravljati s kakim tukajšnjim izobražencem o slovenskih zadevah in pri tem se večkrat dogodi, da skuša z zamahom roke zmanjšati njih pomen, češ: “Saj nima pomena, da bi se mučili. Ta vprašanja bodo rešena, ko bo prišlo do Združenih evropskih držav.” O teh državah govori tako, kakor da je njihova ustanovitev stvar bližnje bodočnosti in kakor da bo s tem vsak evropski narod avtomatično rešen dolžnosti, da sam rešuje svoje probleme. Na eni strani je gotovo razveseljivo, da je ideja Združene Evrope našla tudi med našimi ljudmi toliko pristašev; na drugi strani pa se bojim, da tiči za temi izgovori znana slovenska nestvarnost v političnih zadevah. Združene države — daljni ideal Ideja Združene Evrope se je pojavila s posebno močjo med zadnjo vojno. Pred očmi izmučenih Evropejcev, katerih celino so dobesedno raztrgali pobesneli nacionalizmi, je vstala kot rešilni privid. Porodila se je iz zdravega spoznanja, da je za evropske narode rešitev le v tem, da ostanejo združeni ter negujejo predvsem tisto, kar jim je skupno, in zlasti svojo skupno kulturno dediščino. Te ideje so se polastili zavezniki in ji skušali dati nekako politično in gospodarsko vsebino. Pri tem pa zlasti ameriški politiki niso spoznali, da mora zrasti Združena Evropa od spodaj navzgor, iz evropskih množic samih, temveč so se obračali s svojimi načrti glede evropskega združevanja samo na vlade. Za popularizacijo evropske ideje med množicami so se malo zmenili. Prav tako jim tudi ni prišlo na misel, da je prvi pogoj za Združeno Evropo ta, da pravično rešijo mnoge evropske narodnostne spore in razmejitvene probleme ter da zagotove vsem evropskim narodom enake možnosti v okviru bodoče Združene Evrope. V svoji bojazljivosti pred vsakim težkim in resničnim problemom so skušali vse take zadeve kratko malo obiti in končno je prišlo tako daleč, da je postala Združena Evropa nekaka vaba, ki naj bi nagradila nekatere države za njihovo zvestobo do ameriških mednarodnih političnih načrtov, medtem ko naj bi zlasti manjši narodi plačali račun za to s tem, da bi v taki Evropi ostali trajno v istem političnem stanju, v katerem so danes. Nikoli nismo slišali iz ust glavnih zagovornikov “Združene Evrope” kakega zagotovila, kakšna bo v njej usoda manjšin in takih narodov, ki nimajo lastne države. Nihče ni imel poguma načeti tega vprašanja in vse se zdi, da naj bi po njihovem ostala v ‘‘Združeni Evropi” ista hierarhija držav in narodov, kakršni smo priče danes. Taka Evropa pa bi bila samo nekaka nova sveta aliansa, ki naj bi uzakonila sedanjo neenakopravnost in mnoge nepravične razmejitve predvsem na škodo malih narodov in manjšin. Jasno je, da velike in močne države pri propagandnem besedičenju o Združeni Evropi nikoli niso resno mislile na to, da bi se odpovedale svoji nacionalni ideji v prid skupnosti evropskih narodov, temveč le tehtale, kakšno korist bodo imele od take “Združene Evrope.” Kje je rešitev za male narode? Tembolj nesmiselno bi bilo, če bi se svoji nacionalni ideji odpovedali mali narodi, zlasti še, ko se je pokazalo, da so “Združeno Evropo” hoteli osloniti samo na vlade brez opore v narodih. Ko so padale vlade in poedini državniki, je bilo treba začeti razpravljati o vsej zadevi na novo. Tako se je n. pr. večkrat zgodilo v Franciji, dokler ni prišel na oblast De Gaulle, ki je gotovo vse prej kot iskren pristaš ‘ Združene Evrope.” Z njim je zmagal v Franciji nacionalizem in takisto zmaguje v celi vrsti drugih evropskih držav, zlasti v Nemčiji, ki naj bi bila jedro Združene Evrope. Z ozirom na ta razvoj je popolnoma nestvarno, če se Slovenci zanašamo pri reševanju svojih problemov na Združene evropske države. Teh še dolgo ne bo in če bodo kdaj nastale, bodo lahko zrastle in se razvile samo iz iskrenega in navdušenega sodelovanja evropskih množic in narodov, ki se jim ne bo treba bati, da bi nova skupnost ovekovečila njihovo nacionalno podrejenost* in krivice, ki so jim bile storjene. Slovenci bomo torej največ storili za evropsko združevanje, če bomo krepili svojo nacionalno, idejo in razvili svojo kulturo, da se ne bomo znašli v podrejenem položaju, in če se bomo trudili, da kot majhen narod dosežemo od drugih, da z nami pravično ravnajo in nas upoštevajo v svojih načrtih za Združeno Evropo. Vse drugo so le pobožne želje ali zastarele miselne sheme, ki nam lahko postanejo škodljive, če se jih ne rešimo. Dobre niso več niti kot izgo- vori za narodno mlačnost in politično nedelavnost. * * * Zgornji članek smo ponatisnili v želji, da pokažemo našim čitafeljem, kaj misli o važnem vprašanju Združene Evrope del slovenskih rojakov, ki žive kot narodna manjšina v Italiji. Zanimivo je, da skušajo ti naši rojaki metati odgovornost za neuspešnost prizadevanj za Združeno Evropo na Ameriko, kot je prišlo v Evropi že nekako v navado, da za vsak neuspeh dolže našo deželo, med tem ko nam za uspehe in velike žrtve le redko dajo kako priznanje. Združitev Evrope je brez dvoma težavna naloga, ki pa jo morajo evropski narodi reševati sami, ker jo najboljše poznajo. Združitev ameriških držav v Unijo je bila v primeri z združitvijo Evrope sorazmerno lahka naloga. | BESEDA IZ NARODA Opereta v šentviški dvorani Opereta “Mežnarjeva Lizka,” ki jo bodo Združeni igralci zaigrali 26. aprila v šentviški dvorani, se odlikuje po neprisiljeni domačnosti, ki bo skupno z ostalimi značilnostmi opereta: lahka ljubezenska zgodba, sentimentalni napevi in šegave popevke, šaljivo besedilo in plesi, — gotovo dosegla pri poslušalcih svoj namen: nuditi užitek in zabavo. Lizka, mežnarjeva hči v neki gorski vasi, se vrne domov po daljšem zdravljenju v mestu. Z istim vlakom se pripelje tudi grupa turistov, med njimi dr. Marjan Svit in na tisti vselej skrvnosten, pa tako pogost način, se med njim in Lizko vname ljubezen. Situacija se zaplete, ker ima Lizka na vaisi fanta v osebi gorskega vodnika Janeza. Ko se Janez in doktor srečata ter oba prestaneta nekako preizkušnjo svojega značaja, spozna Lizka, da ji je kot gorski rožici določeno mesto v domači vasi ter se vrne k Janezu. V ta bežen ljubezenski okvir je Jaka špicar (dramaturg ‘'Mi-klove Zale”), ki je delo priredil za slovenske odre, naslikal celo vrsto zanimivih “tipov,” kakršne smo srečavali v čaša med obema vojnama na naših tleh . . . Stari mežnar, ki bije “plat zvona” mesto “češčenja,” ko izve, da se Lizka vrne iz mesta . . . podjetni gostilničar Jaka in njegova sestra Cilka, ki skrbita za blagostanje letoviščarjev — in svoje lastno . . . gospod profesor Artur šolar, ki se kljub svojemu dostojanstvu in strogemu nadzorstvu svoje milostljive vendarle utegne vsaj malo razgledati med vaškimi lepoticami . . . letoviščar Krof, ki mu je svinjska krača največji užitek, posebno, če mu jo pripravi Cilka .. . policaj Lipe, ki pazi na red in snago na vasi . . . bogati kmet Bahun, ki mežnar ju posodi denar za Lizkino zdravljenje ter zdaj hoče, da Lizka poroči njegovega sina Venca in tako poplača očetov dolg . . . turisti in turistke . . . kmetje in kmetice ... pa seveda tudi “požarna bramba” . . . Opereta vsebuje 20 pevskih točk in kupletov, ki jih bo spremljal desetčlanski orkester, sestavljen iz slušateljev Institute of Music, sodeloval pa bo tudi pevski zbor Korotan. Združeni igralci so prepričani, da bo “Mežnarjeva Lizka” lep doprinos k slovenskemu gledališkemu življenju v Clevelandu ter da bo prireditev v polni meri upravičila njihove upe. Prisrčno vabimo Slovence iz Clevelanda, pa tudi iz bližnje in daljne okolice, da v nedeljo, 26. aprila, pohitijo v šentviško dvorano, kjer ne bo manjkalo veselih melodij in dobre volje. Pridite! p. b. Murni dogodki in pripombe Milwaukee, Wis. — Prejšni mesec je dočakal in slavil 60-letnico svojega žižvljenja Pavle Kernjak, znani slovenski skladatelj in pevovodja na Koroškem. Pavle Kernjak je odlični organizator koroških pevskih zborov, zbira in hrani ori- ginalne koroške narodne pesmi. Pod njegovim vodstvom se tudi danes poje in širi slovenska koroška narodna pesem med koroškimi Slovenci. Slavljencu k 60-letnici rojstva vse najboljše in še mnogo zdravih let! * Iz angleškega Oxforda so poslali ljubljanski Univerzitetni knjižnici “novo najstarejšo knjigo, pisano v slovenskem jeziku, Trubarjev “CATEHISMUS” iz leta 1555. Ta najstarejša knjižica pisana v okornem starem slovenskem jeziku, je v kulturnem in zgodovinskem pomenu neprecenljive vrednosti za Slovence. To pomembno redkost zdaj hrani Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. * Kralj slovenske plesne muzike” Bojan Adamič” in njegovi godbeniki so se na povabilo Poljakov podali na gostovanje na Poljsko, kjer bodo igrali okrog 20 koncertov po vseh večjih mestih. Poljaki jih pričakujejo z velikim zanimanjem. * Slovensko narod, gledališče v Trstu je v zadnjem mesecu odigralo kar tri premiere. V dobri režiji Nade Gabrijelčičeve so igrali dramatizirano novelo francoske pisateljice Gabriele Colette “GIGI.” ' Uprizorili so tudi lepo mladinsko igro pisateljice Marije Holkove “Pepelka,” ki jo je režiral Jožko Lukež. Med tržaško mladino je bilo navdušenje. Tretja igra pa je bila delo sodobnega slovaškega dramatika Leopolda Lahola “Madeži na soncu.” V glavnih vlogah Štefka Drolčeva in dobro znani igralec Modest Sancin. V mariborski operi so uprizorili mladinsko opero skladatelja Engelberta Humperdincka “Janko in Metka” z velikim uspehom. V drami so igrali komedijo španskega avtorja Be-navente-ja “Ideali in koristi” v režiji Herzoga. Ljubljansko operno občinstvo je imelo priliko poslušati krasno opero ruskega skladatelja Čajkovskega “Evgenij Onjegin” v režiji Hinka Leskovška. * Predzadnji koncert simfoničnega orkestra iz Chicago je bil zadnji ponedeljek zv. v razprodanem Pabst gledališču. Prožni in odlični 70-letni dirigent Fritz Reiner je imel na programu ruska skladatelja M. Ivanovič Glinko ter Dimitrija “Šostakoviča. Izvrstni mladi ame-rikanski pianist Byron Janis je odigra Schumannov “Koncert za klavir.” . * Za velikonočne praznike smo imeli v ogromni dvorani Arene predstave sijajne drsalne družbe ICE CAPADES, kjer je navdušila in osvojila vse gledalce. Ti odlični umetniki-akrobati na ledu izvajajo neverjetne in živ-Ijensko nevarne umetnine na ledu. Baletni drsalni zbor mladih deklet in fantov izvaja svoje plese dovršeno. Krasni razkošni kostumi s primerno raznobarvno razsvetljavo, dobro muziko, odlični drsalci napravijo občinstvo navdušeno in srečno. Ravno te dni gcstuje v Rusiji druga amerikanska drsalna revija s prvovrstnimi drsalci in baletnim zborom “HOLIDAY on ICE.” V Moskvi doživlja triumfalne uspehe. Ti mojstri na ledu to tudi zaslužijo. 1 Največja smuSarska skakal-i niča na svetu, ki stoji v naši prelepi gorenjski Planici, je 25. marca praznovala 25-letnico obstoja. Leta 1934 so naši in inozemski skakalci začeli z novo športno panogo “smučarskimi poleti.” Ta dan je prvikrat na svetu skočil 92m daleč Norvežan Birger Ruud. Ves športni svet je takrat prisluhnil temu rekordu — in od takrat je zaslovela naša PLANICA po vsem svetu. Nato so sledili skoki preko lOOm. Pred par leti so leseno konstrukcijo zamenjali z večjo, trajnejšo železobetonsko konstrukcijo v živo skalo. Leta 1957 je nemški skakalec Helmut Recknagel postavil nov svetovni rekord s 124 m. Letos, če bo sneg naklonjen zimskemu športu, bodo v Planici za 25-letnico postavljeni novi rekordi. Oče in idejni vodja te svetovnoznane skakalnice v Planici je ing. Bloudek iz Ljubljane, ki mu želimo še mnogo zdravih let v procvit slovenskega in svetovnega zimskega športa. * Ves krščanski svet je z vso svečanostjo praznoval največji praznik v letu VELIKO NOC. Tudi tam preko, kjer še ni odgr-njena zavesa svobode tudi tam so ljudje dojemali ta veliki praznik, ki jim je dal upanje v njih duše, da bo tudi njim enkrat zasijalo sonce svobode in radosti. Slovenska farna cerkev sv. Janeza je bila nabita polno vernikov v soboto zvečer, kjer je župnik p. Claude Okorn daroval sv. mašo in zapel ALELUJO. Na koru so pevci in pevke cerkvenega zbora peli res odlično latinsko mašo in naše slovenske velikonočne pesmi pod vodstvom izvrstnega pevovodja Er. Majheniča. Na Veliko nedeljo so se po sv. mašah srečali prijatelji želeč vse najboljše za ta veliki praznik. Slovenska radio ura je pripravila poseben velikonočni program, slovenske pesmi na ploščah. Na sporedu so bili pevski zbori iz Minnesote, pevci sv. Stefana iz Chicaga in z eno točko Glasbena Matica iz Clevelanda. Ti zbori so peli slovenske velikonočne pesmi dobro. Mnogi slovenski poslušalci to oddaje v Milwaukee so se spraševali: 1 Kako to, da na to Veliko nedeljo, praznik ljubezni, miru in oproščenja, ni bilo na programu niti ene pesmi izvrstnega domačega cerkvenega pevskega zbora? Na tem programu je govoril o pomenu Velike noči župnik fare sv. Janeza p. Claude Okorn — želeč vsem poslušalcem veselo Veliko noč. Popoldne je bilo v raznih dvoranah več velikonočnih koncertov s prav dobrim obiskom. L. G. K sodobnim svetovnim problemom Tito noče v Švico Po nekaterih vesteh je Tito po svojem povratku s potovanja po Aziji in Afriki pozval znanega švicarskega zdravnika m strokovnjaka za raka na Bri' ene, da bi ga preiskal. Švicar je povabilo odklonil češ, da v Jugoslaviji nima primernih pripomočkov za natančno preiskavo in zdravljenje ter je zato edino na mestu, da pride Tito na pregled v Švico. Ta predlog je odklonil Tito, ker baje kot privatnik v Švico ne mara, uradno ga pa nihče povabil ni. Slovenci najboljši smučarji v Jugoslaviji Od več kot sto smučarjev, ki so se udeležili jugoslovanskega 14. letnega prvenstva na Sar planini, so vsa prva mesta odnesli Slovenci. V slalomu je zmagal Dornik, v smuku Lakota, v slalomu Stefe. V alpski kombinaciji so bili prvi trije: Lakota, Dornik in Cop. Med ženskami je bila najboljša Župančičeva, med mladinci Klinar, med mla-dinskami Jamnikova. Pozornost sveta je bila pretekli teden obrnjena na Tibet, kjer 'so kitajski komunisti z ognjem in mečem zadušili upor domačinov. Tibet je velika dežela, ki zavzema osrednji, naj višji del Srednjeazijskega višavja, zato jo tudi radi imenujemo “Streha sveta.” Od tam je mogoče iti na jug v Indijo, na zahod proti Afganistanu, na vzhod v Burmo in pravo Kitajsko in na sever v Sinkiang in Mongolijo. Dežela utegne imeti tudi precejšnje rudno bogastvo, čeprav v tem pogledu še ni dosti raziskana. V današnjem času bi lahko odlično služila za oporišča vodljivim izstrelkom na srednje in velike daljave. Od tam bi bilo z lahkoto zadeti kateri koli del kopna. Tibet je živel stoletja svoje lastno življenje pod vodstvom Dalaj lame, svojega duhovnega in svetnega vladarja, ki predstavlja v očeh Tibetancev učlovečenega Budo. Kjomunjistična Kitajska se je od začetka zadovoljila s formalno nadvlado nad deželo, pa začela vanjo graditi velike vojaške ceste. Pri teh gradnjah, v katere so vpregli na stotisoče ljudi, je bilo na deset-tisoče človeških žrtev, med njimi velik del domačinov. Ko so Kitajci začeli Tibetance bolj privijati in goniti, v njihovo deželo pa naseljevati svoje lastne ljudi, so se Tibetanci začeli upirati. Oborožen upor je začelo pleme Kamba, ki so se mu nato pridružili še drugi, končno tudi sam Dalaj lama z vso vlado. Kitajci so imeli v deželi posadko okoli 300,000 dobro o-premljene vojske, med tem ko je imel Dalaj lama le nekako stražo okoli 5,000 mož brez vsakega težkega orožja. Razumljivo je, da so Kitajci upor strli, V bojih je padlo v sami prestolnici od 5,000 do 20,000 ljudi. Dalai lami se je posrečilo pobegniti iz prestolnice Lhase in se v var s t v u bojevi-tgv Kambov umakniti v Indijo, ki mu je dala politično zavetje. Boji v posameznih delih dežele, posebno na jugu se nadaljujejo. * Tibetanski upor in njegov nasilen konec je pokazal azijskim narodom to, kar sta pokazali Evropi 1. 1948 ^češkoslovaška in 1. 1956 Madžarska. Komuni- zem jim je stopil pred oči v vsem svojem hladnem in preračunanem nasilju in napadalnosti. Mirno sožitje, o katerem je bilo preje toliko govora, je postalo votla beseda posebno za Indijo, ki se je vse od vzpostavitve komunistične vlade na Kitajskem trudila za dobre odno-šaje z njo. Takozvani azijski nevtralci so začeli spoznavati, da prihaja čas, ko se bodo morali tudi oni odločiti za večji napor v obrambi pred rdečo nevarnostjo, če hočejo svojo neodvisnost in svobodo ohraniti. Indija sama je bogatejša še za spoznanje, da so indijski komunisti najprej komunisti, potem šele Indijci in ne obratno, kot so mislili Nehru in njegovi. Indijska KP se je namreč javno izjavila za upravičenost kitajskega nastopa v Tibetu. Morda bo to Nehruja le toliko spametovalo, da bo komunistični vladi v državi Kerala napravil konec. Njeno nasilje proti političnim in svetovnonazorskim nasprotnikom je že po vsej deželi dovolj znano in se že domača javnost čudi, kako da osrednja vlada vse to mirno gleda. * Severno-atlantska obrambna zveza (NATO) je pretekli teden praznovala desetletnico obstoja. Pregledala je svoje uspehe, pa tudi neuspehe in izdelala načrte za bodoče. Vse članice so si edine v tem, da potreba po zvezi danes še prav tako obstoja, kot je obstojala pred 10 leti. članice na evropski celini so odločno proti vsakemu pobotanju s Sovjetsko zvezo za ceno popuščanja v osnovnih vprašanjih. V tem pogledu so daleko bližje stališču Združenih držav kot stališču Velike Britanije. Posvetovanja so privedla do odločnejšega nastopa Zahoda, kot je bil predviden po zadnjih razgovorih med Macmillanoifl in Eisenhowerjem. Odklonjeno je bilo popuščanje na vojaškem polju brez sovjetske popustitve v osnovnih političnih vprašanjih, ki ločijo Zahod od Vzhoda v pogledu ureditve Srednje Evrope, zavrnjeni kompromisni predlogi glede bodočnosti Zah. Berlina. Francoski zastopnik je zahteval izdelavo natančnih načrtov za njegovo morebitno obrambo. V Londonu so zaradi vsega tega malo nejevoljni. Upali so, da bo šla Amerika v pogledu popuščanja z njimi in da bo k temu pripravila tudi Zah. Nemčijo in Francijo. Zgodilo se je prav obratno: kontinentalne članice NATO so preprečile vsako večjo popuščanje, ker vedo iz svoje skušnje, kam to vodi. Tak obrat je pripravil del angleškega časopisja do ostrega napada na ameriške generale, ki da se mešajo v politiko in vse preveč rožljajo z orožjem in skušajo preprečiti pomirj6" nje med obema svetovnima taboroma, ki je po angleških mi-slih mogoče in verjetno. Izgleda, da duh pokojnega Chamberlaina na Angleškem še ni popolnoma izumrl. ♦ Srednji vzhod je priča ostre borbe za vpliv in politično moč v arabskem svetu. Naser in Rasem iščeta možnosti in sredstev za utrditev lastnega pol°‘ žaja in za izpodkopavanje nasprotnika. Naser je obdolžil Kaisema pouščanja do Izraela in povezave s tujini služečim ko* tnunizmom. Vodja islamske univerze v Kairu, najbolj znane in vplivne v vsem islamskem svetu, je pozval Iračane, naj nastopijo kot “en mož” Pr0^ brezbožnemu komunizmu, s0" vražniku njihove vere. Ostale arabske države z zanimanjem in zaskrbljenostjo zasledujejo potek borbe ter si oC; njenega izida ne obetajo nic dobrega. Utrditev komunizma in sovjetskega vpliva v Iraku h bila za nje prav tako usodna ko* prevelika moč Naserja. ioli- Sestavek v pariškem Monde” napoveduje novo P tiko De Gaulla v Alžiriji. ia naj bi postala samostojna rePu" blika v okviru Francoske unij6’ itoda brez /pravice izstopu k1 z zavarovanimi pravicami fra?" coske manjšine pred donum0 večino. Alžirski Francozi so se ločno izjavili proti taki rešit''1' Brez dvoma bodo dobili pri ^ podporo tudi od desničarjev v sami Franciji. * Jugoslovanski Tito se pi-6^1" ra s svojima sosedama Albanu0 in Bolgarijo, malo manj tudi 2 Avstrijo, ki noče dati koroški111 Slovencem narodnih in kultur nih pravic, ki jim gredo. Na izjavo avstrijskega zUlia njega ministra Fiegla, da je Avstrija s sprejemom zakona uvedbi slovenščine v nekat61'6 šole “izpolnila državno peg0 bo tako po črki kot duhu in st0 rila več kot svojo dolžnost,” J odgovoril zastopnik beograjski ga zunanjega ministra, da nov zakon o šolah narodnih manjs1 na Koroškem ne izpolnjuje m besedila državne pogodbe, kaJ šele njenega duha. Dodal )e' da še novi zakon ne krije pra nič z željo avstrijske po izboljšanju medsebojnih ° nosov.” Satelitske države napačni0 Beograd zaradi povezave z G1 čijo in Turčijo, čeprav je ta salT1 javno izjavil, da čas za obnov0 vojaškega dela balkanske zveze ni primeren in da zato z njo računati. t /ft /Imeri$k/i Domovim /I-11/1' E R MO/W1E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER stva v deželi namesto strokovno usposobljenih ljudi, ki jih dežela potrebuje, pa nimajo nikogar, ki bi jih sponzoriral. Voditelji delavskih unij so novo odredbo zvezne vlade pozdravili, med tem ko jo vodniki narodnostnih skupin zavračajo češ, da jih je naravnost “razočarala.” Ii slovenskega Toronla ^umljivi znaki — potreba po čuječnosti Veliki iorontu Vernost Porasti, misijon za Slovence v je mimo. Katoliška med našimi ljudmi je a, Se poglobila in dožive-c- n°v triumf na samo Vel. noč. nogo lepega in pretresljive-Se vidi v časih takih preno-■ Venih naporov, kot je misi-Mnogi krajevno in duho-y 0 oddaljeni se vračajo in od-sJJaio Prenovljeni in srečni, ^opijo pa ob takih prilikah še \ na dan prizade-etie^ ne^aPerih, ki resni-6j. sreče človekove ne poznajo jj- Pa jo zaradi isvoje zakoreni-e Pokvarjenosti ne privo-Jo bližnjemu. Ob takih dneh ranaanej0 vidna tudi vila svojo Credit Union.” “Kdor je sestre klical, naj jim pa še hiše plača.” “Za bolnike in potrebne ne dam ničesar, ker imam svojih dovolj.” Vse ne-olikanosti, ki jih morajo doži- novitev stranke, kot zahteva naša zakonodaja.” Jaz pa mislim, da tako gledanja ni pravilno. Nekdo je dejal: “Komu-nisem na Kubi? Nikdar, saj smo katoličani.” Toda Kuba ima mnogo okol-nosti, ki pomagajo komunizmu: brezposelnost, slabe življenske veti nabiralci ob takih prilikah, pogoje, neorganizirano ljudstvo se pa niti opisati ne dajo. Z navedenimi primeri sem hotel opozoriti slovensko javnost na delovanje temnih sil, ki vneto pripravljajo razmere, kot smo jih doživeli v revoluciji na Slovenskem. Prepričevanje nepoučenih, razširjanje klevet in neresno špijoniranjs, ustvarjanje preplaha med plašljiyci, ustvarjanje nerazpoloženja do duhovščine, moralno kvarjenje in zapeljevanje, pijančevanje organizi-' po domovih in podobno, vse to kov iede Prizadevanja brezbožni-'so sredstva, ki se jih trenutno 11 tistih, ki so vede ali ne'poslužejo komunizem. Odkrh-v , v njihovi službi. Naj na- Jahti hoče protikomunistično ost k samo nekaj primerov, katoliških ljudi, omehčati trdno , bodo talcem aa bodo - znali biti previdni. Cer,a Velikonočno jutro je bila riaši^ nabito polna pri glavni ■'Dr i inning Ave. pa so se Post ih v malih gručah bosU^ ^ubie sumljive vred-Pri Velikemu prazniku ne- ,i].merna obleka, slabo obriti gle^0raščeni obrazi, temni po-Jali1 ,^eSai°čih oči so jih izda-a niso prišli v bližino cer-maše. Ko je bila v cerkvi končana ®radi božja Ca 2ačela iz nje vreti množi-sen^erihk°v, so se te sumljive ska 6 Stavile na svoja strate-prev.naesta kot opazovalci, ki na svoje žrtve. Člove-Se Vsiljujejo vprašanja: Kaj isč Cejo Kdi0 Pod; Vedno isti tipi vsako ne-. zunaj slovenske cerkve? hh pošilja? Kaj pripravlja Uremlje? 1 bj]a Primer je krilatica, ki je ‘Og 5a5^riena med misijonom: kvj ^aa Vsak teden dolar v cer- hobiš zato ničesar. Če Plačas Varo •Vsak mesec nekaj za za-le2n.Vahje, dobiš za primer bo-Ps „ ^0^Poro, za primer smrti M§a°rtovo vsoto denarja.” krik.. n^So razširjevalci takih Hi .lc duhovno tako zelo bol-' da bi jih ip li. i2re^ 01 jih mogla rešiti samo jev "pndpora” z nebes. Kdo O^bo zaslužil? rontllCasa do časa imamo v To-ber habirke kot n. pr. za do-za bolne in potrebne epj, d kratkim za dom usmi-kab • Sester. Ob takih prili-bosti''6 V^eti mnogo velikoduš-h, k.’ ^°Pet se pa opazijo stva- ip J1 Pasamez, Postj1 s^0dujejo katoliški skup njenem Se nek1*111 sovražniku. Takole giHii a*;er^ izkašljajo nad ubo-strsbo^b^Md: “Ne dam za se-0 bišo, ker ie fara ustano- verjetno koristni tudi 'protikomunistično stališče in po drugih delih sveta,'razkrojiti katoliško organizira- nost, da bi popustila v svoji dejavnosti. Prihajamo v čase, ko bo samo še katoliška prepričanost in vernost držala nasproti komunistični neodjenljivosti. Kdor danes ruši katoliško fronto, hote ali nehote pomaga brezbožni-molitev se ji je vpletala tiha želja, da bi ga rešil Bog, seveda ne na škodo kneginje Katarine. Pogasnile so bile luči po samostanu, hrabri junaki so spali in sanjali o ljutih bitvah in slavnih zmagah. Le v opatovi sobi je še gorela luč in pa na nasprotnem koncu, kjer je bila spalnica odkazana baronu Vitovcu. Tam je sedel v pozni uri sloveči vojskovodja in gledal v preprost zemljevid, kjer so bili podčrtani nekateri kraji Celja. “Ne more izpodleteti!” je mrmral po dolgem premišljevanju. Jel je hoditi po sobi in očividno so ga bile navdale prijetne misli, ker se mu je svetilo oko in lice. Spomnil se je rajnega grofa celjskega, svojega gospoda, in njegove moči in slave. “Kaj sem jaz iz slabega blaga?” je dejal sam pri sebi in se vzpel pokoncu- “Moč je dalo njemu rojstvo, in jaz? Jaz sem ponižen češki vojnik. A če sem zastavljal življenje za druge, zakaj bi ga zase ne? Kdo mi je zdaj gospodar? Cesar Frederik? kralj Ladislav? kneginja Katarina? Poskusimo enkrat biti sam svoj gospodar.” Prijetno ga je božala ta misel. Bil si je v svesti, da mu je vdana vsa vojska; a meščanstvo in kmetje? “Tem sem še tujec,” je zaškripal z zobmi. “Sužnja drhal! Bodi jim vladar še tak bedak, še tak zločinec, služijo mu, samo da je vladar po božji milosti. Da, Vitovec, tujec si. A kneginja je domačinka, ona, ki je zapuščena od vsega sveta, če jo zapustim jaz. Kako so vpili me7 nihi: živela kneginja! a ko je zakričal Ostrovrhar: živel celjski grof Vitovec? se jim je zadrgnil jezik! In kaj šele Celjani! Oh!” je vzdihnil globoko in zopet premeril sobo. “Ona je častihlepna — kakor jaz. Brez mene ne more ničesar — kakor jaz ne brez nje. Zveze je naravna. A da bi se trudil jaz za njo! Ne- Zase se bodem, če se bodem; in če noče postati moja žena,— danes je še kneginja, pojutrišnjem ne več.” Premišljeval je iznova. “Da bi je le ne bil tako razžalil!” se je udaril ob čelo. Med tem je potrkal nekdo rahlo na njegove duri. Opat tudi ni mogel spati. A njega niso nadlegovale tako prešerne misli; mučile so ga skrbi, kaj da bode s samostanom, če se konča vojna nesrečno za kneginjo. Zaman je tolažil vest, ki mu je očitala, da je ravnal nepremišljeno in si nakopal veliko odgovornost. Slonel je na oknu in gledal v temne oblake, ki so se valili izza planin, in u-gledal luč v Vitovčevi sobi. “Tudi on ne more spati,” je dejal sam pri sebi. “Gotovo mu enake skrbi teže glavo ali pa še veče. Nemara že tudi on želi, da bi ostalo vse tako, kakor je bilo. O, to bi bila sreča in veselje za moje stare dni! Da, da, Rali zaalGsnski Izve« Clevelanda Louis Balant, 1808 East 32nd St., Lorain, Ohio fos. L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa. Mrs. Antonia Densa, 2008 W. 21st Place Chicago 8, 111. John Jerich, 6519 W. 34th St., Berwyn, 111. Ludvik Jelenc, 2023 W, Coulter St, Chicago 8, 111. Frank Kokalj, Box 322, Universal, Pa. Joseph Leksan, 196 W. 22nd St., N. W* Barberton, Ohio Ludvik Perusek, Baraga Point, Willard, Wis. Joseph J. Peshel, 439 Camp St, E., Ely, Minn. Mrs. F. R. Staut, 830 So. 5th St. Milwaukee, Wia. kesa se v srcu kakor jaz; a on je premoški, da bi spoznal zmoto, in samo iz ponosa dere v prepad; a bil bi hvaležen, ako mu pomoli kdo roko v rašenje in mu pomaga izreči prvo besedo spoznanja in vrnitve. Jaz mu pomorem, jaz, reven menih, ki se ne sme sramovati kesa in pokore.” In napotil se je prelat po temnem hodišču do Vitovca. “Hvaljen bodi Jezus Kritus!” je pozdravil. “Amen”, je odvrnil Vitovec, nejevoljen, da ga moti obiskovalec v preudarjanju. “Tudi Vi ne morete spati, gospod baron? ”je dejal oni in sedel. “Ako se Vam ljubi, pomeniva se nekoliko, da nama prej de čas. Kaj sem Vam hotel povedati! Poveljnika cesarski mož, Gregorja, nisi ujeli, najbrž je ubežal. Poslali smo jezdecev za njim na obe strani; a nikogar ni nazaj.” “To je jako neprijetno, gospod prelat”, je opomnil oni malomarno. “Ne zamerite mi, gospod baron, da Vam razodenem misel, ki jo je v meni zbudila vest, da je ubežal. Otročje se Vam bo morebiti zdelo, kar Vam po-1 vem; a jaz sem proti Vam sta-^ rec, in človek se vrača, odko- ^ der je izšel. Zdela se mi je ta ( novica kakor prst božji, ki nas opominja, da nismo na pravi poti, gospod Vitovec.” “Da”, je dejal oni' kratko, “tudi meni se kaže v tem. nekak prst božji, ki nam pravi, da ne smemo opustiti, kar smo pričeli; zakaj kesanje je prepozno, če nas je že ovadil ubežnik. A verjemite mi, gospod prelat, da pri takih početjih, kakršno je naše, je naklep mnogo nevarnejši od izvdšiitve. Kaj se nam more zgoditi? Ako nam začne trda presti, se vržemo v naročje kralju! Ladislavu. in ni se nam ga bati- A če se ^ Vrhutega pa je jako neverje-1 obrnil proti Celju, kje bode ^ tno, da bi zvedel cesar o pra- ( bil katerega cesarjevih svet0 vem -času o naših namerah. Jaz valcev, ko imam vse pod st1J mislim, da je proti Kranjskerhu žo! ubežal mladenič, če je ubežal; (Dalje prihodnjič.) AVE AFELY T. CLAIR AVI N G S 813 East 185th Street I 25000 Euclid Avenue - i 6235 St. Clair Avenue ■ Cleveland. Ohio ( Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabit, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69% Če hočeš dobro sebi in svojini draRim. zavaruj se pri najboljši, pošteni In nadsolventni podporni organizaciji— Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilie moške In ženske od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $6,000.00. K. S. K, JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi član ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. i OBLAK FURNITURE C0. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullauy Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941> ! 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 BO POMAGALO? — Izgleda, kot bi hotela možak sliki in njegov mali spremljevalec zadržati viseči stolp v Pizi na Laškem pred padcem. Stolp visi že okoli 600 let in bo baje zdržal še kaJcih sto, če ne več, čeprav mu opora, ki fo mu nudita ta dva na sliki, ne bo koristila. DOBA STROJEV — Na sliki vidimo naj modernejše stroje za kopanje prekopov in gradnjo jezov. Stroj sam koplje zemljo, jo istočasno nalaga, jo nato odpelje in sam tudi zravna. PRIVLAČNA IGRAČA — Mladi fantje so vsi navduŠe ni za letala in rakete. Na sliki je model vodljivega izstrelki “Snark,” ki so ga že ponovno uspešno preskusili. Sposoben je ponesti atomsko bombo do 5,000 milj daleč; slabo je le to, da je za moderni čas prepočasen. Slika je bila posneta. nCl vojaškem letališču v Topeka, Kan. *