GLASILU KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA ST. 21 1. n o v. 1969 ® m o.2o PTT JUGOSLAVIJA Tov. MELJ BOGO Šolska knjižnica No^o mesto 29. okt PRAZNIK OBČINE Novo mesto Kot vsako leto, tako smo tudi letos praznovali 29.oktober praznik naše občine, iz lokalnega ličita (Kolonjski list)in iz drugih osrednjih listov smo poučeni zakaj praznujemo ta praznik ravno na ta dan pa zato ne bomo ponavljali že z-nanili dejstov. S čestitkami smo se pridružili vsem ostalim delovnim organizacijam. Objavili smo jih v LiilU, LJUBLJAHSKEM DNEVNIKU in drugod zato, ker bi bilo objavljanje le-teh v našem listu prezgodaj. Tokrat sporočamo nekaj uspehov pri našem vsakdanjem delu in na ta način dopolnjujemo naše čestitke v omenjenih časopisih. Letos smo doslej dogradili - podaljšali stavbo drobnega pohištva, stavbo vezanih plošč, razširili in dogradili tovarno stilnega pohištva, zgradili oddelek za zabojarno in v teku je dokončanje nove kotlovnice, nove žage, nove transformatorske postaje in napeljava razne kanalizacije in cevi za paro in vodo. Zavedamo se, da le na tak način In samo na ta način lahko dostojno proslavljamo ne le občinski, ampak tudi vsak drug praznik. S delom in z uspehi pri delu doprinašamo k bolj-sanju pogojev za večanje proizvodnje in na ta način tudi k boljšanju naše življenjske ravni. Z uspehi pri delu ustvarjamo lepšo in boljšo bodočnost sebi in svojim otrokom. Montirali smo že precej novih strojev, ki že delajo in v toku je montiranje še drugih,ki bodo pričeli z obratovanjem kmalu, a prav gotovo prve mehe ce v letu 197o. dan raamEBooBB JA hod nai.il ni več tistih, ki smo jih imeli radi in s katerimi smo delali vrsto let. /'upustili so nas in zato nam je hudo. Pogrešamo jih vselej! Iies,težka jo ločitev od sodelavcev in sodelavk, ki :ro pomagali graditi, proizvajati, mrtvih % ustvarjati! Toda kruta smrt se na ozira na naše želja. ITe le teh, ampak tudi onih, ki. so s n-vojini življenji pripomogli k osvoboditvi v času NOB, se spominjamo o spoštovanjem in s hvaležnostjo. Ponosni smo na njihovo veliko žrtev in njihov na na njihovo veliko žrtev. Njihovi nauki in njihove misli s0 nam vodilo pri našem delu. Kajti z vsem svojim delom -ustvarjanjem prispevamo k miru v svetu in izpolnjujemo njihovo naročilo - izročilo, da bodimo vztrajni v borbi za ■Gr in za našo boljšo bodočnost. ( ribo ]. j e vonju so ?.otrpni) Operativni plan proizvodnje in odpreme od 1. do 15. okt, proizvodnja T DP TVP 109,397. 2. STRAŽA 93,99 7o ž, sorcsuA <03,31 % V tovarni drobnega pohištva, bi. lahko dosegli plan proizvodnje in odpreme v celoti, če bi prišel pravočasno decl-miran žagan les od kooperant tov. Ker pa tega ni bilo, je majhen izpad. Do konca meseca Dan mrtvih (Nadaljevanjo s 1.strani) Takšne misli in razmišljanja nas navdajajo ob tem prazniku, ko so klanjajo spominu na mrtve. Prav je, da se jih spominjamo in se bolj prav bo, če so jih bomo še večkrat spominjali in vzgajali naše mlaj'-^ plemenitosti v duhu njihove oporoke s »Bodite hrabri! Borite se za mir, bratstvo in vseh ljudi na svetu!". B.Ij. TSP 79, 93 '/. TOP 9 S, Vb % MO V O L ET3 93,99% 2. ST0.A2A 87, <9 V* bo ta izpad izpopolnjen in plan bo verjetno tudi presežen. Tovarna vezanih plošč je imela dobro proizvodnjo. Odpreme, pa niso dosegli, zaradi neko-mpletiranih kamionov za razne kupce. Kaj je zanimivega drugod? ali Kaj sem zanimivega bral v drugih tovarniških listih? V tovarni stilnega pohištva pa se ponavljajo stari proble mi in jih bomo morali reševati skupno. Glavni problem je v tem, da nimamo točnih normativov , na osnovi katerih bi lahko realno planirali. PRODAJA LJUBLJANA - KOLEKTIV - glasilo delovnega kolektiva tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Oktobarska številka je v glavnem posvečena športnim igram f orrnacevtskih delavcev, ki so bile letos v Leskovcu. Organizator je bila tovarna zdravil KOUAVLJE v Lukovcu. Udeleži-'li so se jih športniki iz tovarn "Galenlka", "Krka", "Lele" TVp. 96,587« TSP 95,197* 2, 3OTETSIZA 107797, KJ0V0 LES 87,19 V. Izpad na žagi Straža je v tem, da so predčasno začeli žagati bukovino, katera finančno manj donaša.kot jelovina. V Soteski poteka proizvodnja in odprema v redu. Ing.Žnidaršič Alkaloid", "Bosnijalek" in "Mravlje". Ekipa "Galenika" je osvojila 1. mesto, . "Krka 3. mesto, "Lek " pa 4. mesto. Zanimiv je prispevek o škodljivosti nadurnega dola. Prav tako pa je zanimivo branje članka o organizaciji našega dela, v katerem je predvsem govora o ljudeh, ki "NIMAJO ČASn". Prav tem priporočam branje tega sestavka. List izhaja vsak drugi petek v looo izvodih, a tiskajo ga v Kranju pri "Gorenjskem tisku". NADALJEVANJE V '.'A SLEDNJI ŠTEVILKI 24 oktober D A N ZDRUŽENIH NARODOV «BMW—--1 r 11 |-n Tiim«i-iTrrTTT»nm—i«iii|i iii ii-iin im DRUGI O NAS. Tovariš Ki lan Osovnikar, ki ja , kakor pravi sam, "med drugim tudi urednik JELOVŠKEGA INFORMATORJA" je napisal odgovor'na našo pripombo o ten, da je njihov list preobširen in dvomimo, da ga preberejo vsi delavci. Njegov odgovor je tak še n s "Prejel sem vašo dobronamerno pripombo glede zadnje številke našega glasila. Vaša ocena morda drži. Toda,kaj hočemo. Končno enkrat so 3e oglasili "odgovorni" tovariši in se malo razpisali. Če ste bežno opremljali tudi ostale številke, potem ste lahko opazili, da smo na sploh obširni. Da pišemo o tem, kar EBroikdo drugje smatra za poslovno tajno. Seveda smo o glasilu izvedli anketo. O informiranju in v zvezi s tem o glasilu delovne organizacije. V Jelovici skoro ni člana,ki no bi bral glasila. Res je, 15 % odgovorov ni najbolj pozitivnih do vsebine glasila in 9 % nima svojega mnenja. Vsa!c drugi član prebere eelo-‘tno glasilo, 7o % članov nese glasilo domov, kjer ga bere skoro dvakrat toliko svojcev. Res je, ljudje hočejo več kri- tičnih člankov - 27',;» oni menijo, da je preveč uradnih člankov - 25 %, da so predolgi članki - 9 /« itd. itd'. 0 vašem glasilu. Všeč mi je, da izhaja ta pogoste je.Toda imam vtis, da je pri vas "cenzura" stroga. Ali pa, da ljudi informirate po drugih kanalih. Velik del prostora uporabite za stvari, ki so verjetno za bralce (ali vsaj del njih) zanimive, toda nimajo nič skupnega s problematiko podjetja. Nas stane ona izdaja od 5oo - 8oo II din. Iz toga vidika tudi taka vsebina. Oprostite mi, morda sem v oceni prestrog. Vendar je težko ocenjevati samo iz nekaj številk, če ne veš, kakšni so d-rugi kanali obveščanja. Unam, da mi mojih misli ne boste šteli v zlo. To mi boste najbolj dokazali, če se v bližnji prihodnosti oglasite v Jelovici. Upam, da bova ob kavici lahko rekla še kako o naših glasilih. In kot strokovnjaka vas bo gotovo zanimala tudi nova tovarna finaliziros-nih oken in vrat. Upam,da mojega vabila ne boste pdklonili. Lepo vas pozdravlja (Milan Osovnikar) med drugim tudi urednik "Jelovškega informatorja" Samopomoč MMH liatfiril II MIHMMMimiMi I milili Billi.. Že ob ustanovitvi blagajne samopomoči, smo v našem časopisu opisali pomen in namen te blagajne. Proti pričakovanju pa se je včlanilo do se-,daj sorazmerno majhno število sodelavcev. Na zadnji seji sindikalnega odbora smo razpravljali o prošnji nekega našega sodelavca, ki je zaprosil podjetje za kratkoročno posojilo 200.000 starih dinarjev.Ker podjetje tega ne more storiti, je prošnjo odstopilo sindikalnemu odboru. Toda tudi sindikat nima veliko denarja in bi morda lahko ustregel le enemu ali dvema prosilcema. Če pa bi se pojavilo več prosilcev, jim pri najboljši volji ne more ustreči. Tu pa bi lahko svojo vlogo opravila blagajna samopomoči. Seveda pa tudi ta le tedaj , če bo imela dovolj denarja in pa, če bo prosilec tudi sam član te blagajne in bo tudi vlagal vsaj tri mesece kot to določajo pravila.Vsak član, ki v to blagajno vlaga ima možnost dobiti kratkoročno brezobrestno posojilo. Če pa sam ne potrebuje posojila pa s tem ko vlaga pomaga svojemu sodelavcu, sam pa lahko dvigne vloženi denar kadarkoli žoli. Torej postani član blagajne samopomoči, kor s ten pomagaš sebi ali svojemu sodelavcu. Mo. ISKRICE - Kultura je za ljudi, niso pa ljudje za kulturo! - Brez dela tudi samoupravljanje ne pomaga! - Pasti ni sramotno, sramotno je obležati! o že približno leto dni uporabljamo v-našem podjetju novo tehniko preizkušanja delavcev pred prihodom v tovarno - testiranje o Namen tega preizkusa ja določiti delavcu tako delo3 kjer bo s svojimi sposobnostmi najbolj uspelo Torej je namen testiranja ugotoviti sposobnceti delavca za delo na posameznih delih« Vsi vem o 3 da vsa dela niso enako zahtevna, nekatera dela zahtevaj o zelo dober vid-(žar javisti druga zopet velika spretnost rok - (bruslike) na prostem traku,nekatera delovna mesta zahtevajo razločevanja barvnih tonov - (luži-lec) v stilnem pohištvu in podobno« Namen testiranja pa je ravno ta, da ugotovimo, ali delavec te kvalitete lmaf saj brez njih sploh na bi mogel opravljati delež, Zamislite el samo kratkovidnega žer-javlata, ki upravlja z bremen nom na žerjavu z višine lo ali še več metrov« Oglejmo si najprej postopek, | ki ga mora opraviti obrat ali 1 k ZA ZBIRAbC# KAKTUSOV Ker poznam med nami nekaj z-biralk in zbiralcev kaktusov, 'smatram za potrebno, da jim postrežem z novicos : V Luciji pri Seči (blizu Portoroža) je pri "Ribiču" -(gostilna) zbiralec, ki ima nič več in nič manj kot 7oo različnih kaktusov, ki jih zelo skrbno in z ljubeznijo nogu je . kadrovska služba predno da testirati delavca« Obrat mora podati pismeno zahtevo po de-lavcupna katerem je ožnačano delovno sneetOj na katerem bo delal in so označene zahteve na tem delovnem mestu npr« p&. delovnem mestu*tračna brusilica za prosti trak" je zahteva po zelo veliki spretnos-tnosti, dobrem vidu na bližino | srednje fizične moči in povprečne inteligentnosti® Psiholog(pri katerem delavci opravljajo testiranje, mora izbrati take preizkuse - testa , s katerimi bo preizkusil zahtevane lastnosti,' gornjem primeru torej spretnost prstov in rok, vid na bližino in inteligentnost® Vsa delavke, ki bodo torej kandidirale za delovno mesto ^tračna brusilka® na prostem traku, bodo preizkušene in na podlagi tega preizkusa bodo tiste, ki ustrezajo zahtevam delovnega mesta, Rsposlene,, Da ne bi preizkušali delavcev večkrat za različna delovna mesta, psiholog preizkuša delavce 29več zahtev hkrati in potem določa, kam naj delavce zaposlimo,da bodo dosegli najboljše razul-teta« Sevedaanekatere delavce, ki imajo slabe pogoje za uspeh pri delu tudi izloči in le—teh ne zaposlimo® Testiranje ima namen preizkusiti delovne sposobnosti, s testi pa ne moramo preizkusiti delovnih navad, kar se leteti ne da meriti® za ugotovitev delovnih navad se poslužujemo informacij , ki jih prejmemo od delodajalcev* ljudi, ki delavca poznajo in pod obno® S takim načinom sprejemanja delavcev, si podjetje šele zagotovi kvalitetne ljudi,ki bodo pri svojem delu zadovoljni in ki bodo dosegali najboljše rezultate. ^Lamo' ux£d/ruŠ&t/u Precej časa je že od tedaj, ko sem napisal članek in na katerega ste mi tudi odgovorili. Nisem se nadejal, da bo objavljen v našem glasilu. Zato se vara prav iskreno zah<-valim« Tokrat pa želim napisati še nekaj vrstic in odgovoriti na to, kar je dejal naš varnostni tehnik Tone Špellco. Da ne bi ponavljal že znanih stvari, ki sem jih navedel v prvem pismu, maram reči,da sem bil v Ljubljani na pregledu na otološki kliniki,kjer so znova'ugotovili, da sem na takšnem delovnem mestu, ki je škodljivo za moje zdravje« Sanii so ugotovili, da delam v prostoru, kjer je ropot.Povedal sem jim, da sem oddaljen od stroja dobrih 5 metrov vendar to je v zaprtem prosto ru in zato je ropot še toliko bolj škodljiv. Zanima me, kdo me bo poznal takrat, ko bom popolnoma og-lušel. Rad bi prišel na katero drugo delovno mesto,kajti težkega dela se ne bojim.Zato prosim varnostnega tehnika za ustrezno rešitev tega mojega problema. Gleda napak v podjetju pa raje ne bom pisal in govoril zato, ker vidim, da to škoduje le meni« Zaradi osebnih dohodkov v prej-šnem mesecu pa bi radi vedeli vsi zakaj smo "obstali" pri istem procentu. Menda srno de-laci vredni, da nam to nekdo pove. Tovariški pozdrav! Prane Aš - TVP Sklepi C K ZKS po osmi seji V pričetku oktobra meseca (13.lo.19; 9) je bila v Ljubljani seja CK ZES. Na seji so razpravljali člani o najbolj zanimivih in perečih problemih v naši družbi. Ua podlagi razgovorov so zavzeli določena stališča in sprejeli ustrezne sklepe, o katerih lahko beremo v DELU (23. 10.1969) in o njih bono prav gotovo razpravljali komunisti1 v našem podjetju. Vsekakor pa vabimo k tem razpravam prav vse člane našega kolektiva,kajti gre za to, ua z lastnimi napori, z našimi razvojnimi V letošnjem letu praznujemo prvi jubilej delavskih univerz - lo-letnico njihovega obstoja . Pokrovitelj proslave tega pomembnega jubileja je Sfane Kavčič, predsednik Ivršnega cveta SliS, zato tudi citiramo njegove uvodne misli ob priliki izdaje posebne brošure, ki podaja prikaz dela delavskih univerz v tem desetletnem obdobju. "Hišno in ne moremo biti zadovoljni s sedanjo izobrazbo zaposlenih. Nadaljnji gospodarski in družbeni vzpon skoraj ni možen, če ne bomo hitro in izdatno povečali udeležbo s-trokovnega in visoko strokovnega dela. Če tega ne storimo, koncepti in v skladu z jasnejšimi koncepti o skladnejšem razvoju Slovenije in Jugoslavije ter z ustreznimi sistemskimi rešitvami lahko kar najbolj povečamo našo (t.j.svojo) sposobnost za uspešno obvladovanje reprodukcijskih procesov. Priporočamo vsem, da preberete ta stališča in sklepe, kajti v njih je nakazana pot, po kateri naj gremo in dane so smernice za naše delo v prihodnje, kajti le tako bomo dosegli zastavljene cilje. L.B. bodo vsi naši napori - politični, gospodarski in materialni, usmerjeni k napredku in blagostanju - dali samo polovične rezultate. Vzgojiti in usposobiti mnogo več strokovnih kadrov kot doslej, povečati izobrazbo, znanje in kulturo vseh, to je ona od temeljnih nalog tako sedanjega kakor tudi dolgoročnega razvoja S-lovenije. V ta namen bomo morali odrediti več sredstev, izpopolniti, razširiti in modernizirati šolsko in izobraževalno mrežo, potrebno bo spremeniti tudi mnoge, sedaj še vedno veljavne, toda že Zastarele poglede, navade in' merila. Mnogo bolj kot doslej bono morali zagotoviti, da bodo nova znanstvena in tehnična spoz- - nanja v svetu sproti prodirala preko stalnega izobraževanja med našo ustvarjajočo generacijo, da bi lahko šli v korak z industrijsko razvitejšimi deželami." Za novomeški okraj jo Okrajni ljudski odbor Novo mesto leta 1959 ustanovil okrajni zavod za izobraževanje odraslih,ki se je v letu 1961 preimenoval v Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto, kateremu se je nato priključila delavska univerza. Naloge zavoda, ki jih opravlja so predvsem v organiziranju seminarjev s področja družbenega, splošnega, funkcionalnega ter strokovnega izobraževanja, razvoj oblik izrednega študija zaposlenih na srednjih strokovnih šolah in višjih šolah. Razvoj izobraževanja pa se uspešno razvija tudi v oddelkih osnovne šole in tečajih tujih jezikov. Z Zavodom za izobraževanje kadrov in “produktivnost dela iz Novega mesta pa uspešno sodeluje tu di naše pod j e t j e , saj je pra dvsem v zadnjem času organiziral za potrebe podjetja re dno srednjo tehnično šolo -lesne stroke, osnovno šolo -7 in 8 razred v pod"jetju itd. Ker je Zavod pokazal v dosedanjih akcijah uspešnost pri realizaciji zastavljenih izobraževalnih programov našega podjetja, upamo, da bo nadaljnje sodelovanje še tesnejše , hkrati pa se pridružujemo čestitkam k 10- letnemu jubileju. _____________________J. G. uma JE ZNANI STR CSC VN JAK ZA LSSIJQ STRCKO dipl.ing.MILOŠ SLOVNIK -ZADELA GA JE SRČNA KAP V STUTTGARTU V NEMČIJI. DJfUŽlNI IZREKAMO ISKRENO SOŽALJE. Delovni kolektiv lesnega kombinata HOVOLES. #••••••••••••••••••••••••• 10 tet delavskih univerz WPgHTE1 SAMO VODORAVNO! 1. Dušik 2. Predlog 3. Števnik 4. Nemarij Iva 5. Država pod Himalajo 6. Evropski prvak v umetnostnem drsanju 7. Mesto v Italiji 8. Zamudnlška plačila 9. Nasprotno od lep lo. Eden najboljših nogometašev vseh Sasov 11« Žensko Ime ( množ.) 12« Samo 13« Kratica za liter ■■■■■■■■■■■ 1 3 k Mg ri i g v 8 aPchtiita a kockamlf Mtelva tva še tukaj, da bova msio opat razkopala za plinskij mpeljavol« $HUMORi Ursjuje uradniSki odbori Janko GoleS,dipl.iur., Udarjan Lukane,dipl„ing, Gabrijel Makuc - tehnik, Jože Piro - ekon« tehnik, Stane Šuln - Sef. raS« sketorja, Berta Zelnik - vodja IC, Andrej ŽnidarSič, ing. Odgovorni uredniki Bogomil Lilija, ing. - tehnični urednik: Gabrijel lldakuc - tehnik, tehnična risarka in ilustratorka! Andreja Trampuš - teh.risarka. Tiska DU "TOMO BREJC" v Kranju - Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. - Naklada 12oo izvodov - izdaja "NOVOLES" LESNI KOMBINAT V STRAŽI PRI NOVEM MESTU