HH DOLENJSKI LIST KRUH V TUJINI JE GRENAK — Kot smo že poročali, so se 18. januarja na pobudo občinskega odbora SZDL v Met. liki zbrali na razgovor v tujini začasno zaposlitev občani metliške komune. Ta razgovor ni bil posvet ali konferenca tiste vrste, kot smo jih vajeni. Ni bilo nobenega uvodnega referata; vse kar je bilo povedano, pa je bilo rečeno iz srca in tako kot je. V tujini začasno zaposleni so lahko spoznali, da v rodnem kraju in domači občini mislijo na njdh in da jih ne pozabljajo. Povedali so marsi-ikaj, kar dokazuje, da na tujih tleh ni vse tako svetlo in blesteče, kot nekateri še preradi mislijo. Lahko rečemo, da je bil razgovor ploden in da bi bilo želeti še več sproščenih pomenkov- Videti je bilo, da so v tujini začasno zaposleni občani razvozljali marsikaj nejasnega, zalH:-,',.te 7~ r>et zveznih poslanskih mest. Za državno prvenstvo nes Gorjance? Novomeško AMD se poteguje za izvedbo državnih gorskih motociklistič-nih in avtomobilskih dirk, ki poslej ne bodo več na Ljubelju. Dirka, ki naj bi bila 4. julija, na dan borca, se bo štela v točkovanje za šampiona Jugoslavije, če se AMD Novo mesto ne bo mogel sporazumeti z AMZ za ta datum, bodo dirke vseeno, vendar samo kot državno medklubsko prvenstvo. Gorjanci so že tradicio-p na!e-i teren za gorske dir-\ ke in novomeško društvo I js dirko sposobno izpelja-| ti. Cesta je po mnenju strokovnjakov iz Ljubi ia-ne ena na.fboliših za take dirke v državi. m. OD 1. DO 26. JANUARJA 1065. 667 novih naročnikov Tokrat se je po zaslugi uslužbencev PTT na našem področju in po zaslugi nekaterih krajevnih organizacij SZDL, ki so se v akcijo že vključile, na našem področju naročilo na DOLENJSKI LIST 217 novih naročnikov: iz pošte Ribnica smo prejeli 34 naročilnic, iz pošte Le-skovec 13, iz Koprivnice 11, iz Šentruperta 18 naročilnic itd. — Tedenski »prirastek« po občinah pa je takšen: BREŽICE — 14 novih naročnikov, ČRNOMELJ — 3, KOČEVJE — 7, KRŠKO — 37, METLIKA — 6, NOVO MESTO — 34, RIBNICA — 53, SEVNICA — 11, TREBNJE — 21, razne pošte — 27 in tujina — 4. Po 26 dneh akcije je stanje po občinah takole: BREŽICE:........... 53 ČRNOMELJ:.......... 24 KOČEVJE:.......... 12 KRŠKO:........... 88 METLIKA:.......... 22 NOVO MESTO:........ 111 RIBNICA:........... 62 SEVNICA:........... 30 TREBNJE:.......... 50 Razne pošte:.......... 192 Tujina:............ ,23 Kakor vidite, so v zadnjem tednu pridobili precej novih naročnikov v ribniški, v novomeški, v krški in v brežiški občini, pa tudi trebanjska in druge ne zaostajajo veliko. Kot Vse kaže, se je tekmovanje za lepe nagrade, ki jih obljub ljamo, že močno razživilo. Pretekli teden so tudi krajevne organizacije SZDL na krškem, ribniškem in kočevskem koncu začele pridobi vati naročnike Dvlenjskega lista. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK čaka na tisto krajevno organizacijo SZDL, ki bo na svojem področju pomagala pridobiti največ novih naročnikov za Dolenjski list! Vsaki organizaciji SZDL bomo prišteli »v dobro« vse tiste nove naročnike, ki bodo na kakršenkoli način pri dobljeni na njenem področju. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA V SOBOTO KONFERENCA SEVNIŠKIH KOMUNISTOV V Sevnici bo v soboto, 30. januarja, redna občinska konferenca Zveze komunistov. Občinski komite pričakuje kritično obravnavo dela komunistov v izredno razgibanem obdobju med sedanju konferenco in konferenco v oktobru 19G2. Osnovni namen sobotnega srečanja sevniških komunistov je, da ob analizi sedanjega dela spoznajo napake in slabosti, ki so jih spremljale. Pri izpolnjevanju nadaljnjih nalog naj bi se jih vsi po vrsti otresli, kar jim bo pomagalo k večjim uspehom ob spoprijemanju z vsakdanjimi problemi na delovnem mestu, v organizaciji, v krajevni skupnosti in drugod. Na konferenci bodo delegati sprejeli tudi delovni program za naslednje obdobje. Pismo j iz Pocisrede j i — Uredništvo Dolenj- 1 I skega lista! I Nisem pismonoša in tu- 1 1 di ne uslužbenec PTT, i I sem pa najstarejši naroč- 1 ! nik v Pečicah. Zato sem 1 1 sklenil, da bom tudi jaz | i pridobil nekaj novih na- I I ročnikov, ker berem, da 1 I ste začeli z akcijo za 15. | i obletnico vašega lista. Do- 1 I lenjski list mi zelo ugaja | I in ga vsak teden težko § I pričakujem. Lep pozdrav \ I m veliko uspehov vam | i želi Karel Grmšek, Pečice 35' 1 Temu pismu, katerega | I smo bili zelo veseli, so § 1 bili priloženi 4 naslovi no- | I vih naročnikov, ki jih je § 1 že pridobil tovariš Grm- 1 I šek. Uredništvo in uprava | 1 našega lista se mu za nje- I I govo pozornost zahvalju- J I jeta in mu pošiljata lep = 1 pozdrav! Banke bodo. pomagale novomeški STEKLARNI V ponedeljek dopoldne so si predstavniki slovenskih bank ogledali novomeško steklarno, popoldne pa so na sestanku v Dolenjskih TDp.i-cah razpravljal o načinu fi-rv.:if.<"ranja sčr^ftlcov, kti so na štrli s podražitvijo del pri gr :.l".;i. Na sfeko^rai .'o bpcav-].:c".':h tri četrtine del, iz Poljske pa je prispela že tudi skoraj vsa stroitsa oprema. Za d:končanje objekta ie potreba še 1 ra"*~?rda 47 milijonov dinarjev. Bančniki smatrajo, da je steklarna objekt, ki je pomemben za co'otro naše gospodarstvo in ga sprejemajo kot gradnjo skupnega investiranja. Združen o komunalnih bank bo skupno z Gospodarsko tanko p-'-*:.•vilo konkreten prediog skupnega 'inanciranja do 15. rebjjuarja, Co steklarna ne bo inogla do tega roka dobiti potrobnih garancij od bank, na požarišča ni tako kot bi želeli. Predlagali so, naj bi Občinska gasilska zveza pomagala društvu nabaviti rabljen, toda še uporaben avtomobil. V Suhi krajini primanjkuje vode, gašenje pa je kljub požtrvoval-nosti gasilcev nemalokrat otežkočeno. Menili so, da bi gradili po vaseh vaške vodnjake, da bi bila voda za gašenje požara pri roki, pa tudi v sušnih dneh bi prišla vaščanom kar prav. Sredstva za gradnjo takšnih vodnjakov bi morali prispevati prebivalci, nekaj bi primaknile organizacije in društvo na Dvoru, pa tudi drugod bi se morda kaj našlo. Na občnem zboru so med drugim sprejeli novi statut društva. Ob zaključku je Vinko Veselic, predsednik, izročil zaslužnemu, zdaj že častnemu članu GD na Dvoru, 97- letnemu Andreju Modicu skromno denarno nagrado. Čestital mu je za plodno delo v gasilski organizaciji v prejšnjih letih in mu zaželel še mnogo srečnih dni. Vsi prisotni so izročitev nagrade toplo pozdravili. Slavka Andrejčič Javna tribuna v Suhi krajini V soboto, 30. januarja, bo ob 7. uri zvečer v kino dvorani v Žužemberku javna tribuna o novi davčni politiki v kmetijstvu in o gradbenih problemih v Žužemberku Jn okolici. Obe vprašanji sta trenutno zelo aktualni in pričakujejo veliko udeležbo. Organizator tribune je Krajevna organizacija SZDL Žužemberk, prišli pa bodo tudi predstavniki občinske skupščine, ki bodo dajali občanom pojasnila na vprašanja. M. S. iifKL I IZ RAZNIH STRANI • Novi britanski zunanji minister. Komaj 100 din je bil Gordon VValker britanski zunanji minister. Na volitvah v nekem londonskem predmestju je kandidiral za poslanca v spodnjem domu. IzgubU je, po angleških parlamentarnih pravilih ni mogel več ostati v vladi. Zakaj je izgubil: preveč publicitete! Novi zunanji minister je postal 58-letni Michael Stewart. • Atentat v Iranu. Na predsednika iranske vlade Mansura je oddal 20-letnl antentator, verski fanatik Boharai, Štiri strele, dva sta ga zadela. Niso še znani pravi motivi. Mansur je Izven življenjske nevarnosti. • 15 let indijske republike. Januarja 1950 je bila v New Delhiju proglašena indijska republika. Indija Je še ostala članica Common-wealtha. vendar ne priznava več britanske kraljice. Skoraj vse britanske kolonije so medtem postale republike. 0 Ncpalski premier odstopil. Ni znano, zakaj Je odstopil Tulsl Gi-ri, ta nepalski premier Je navedel, da je bil po sredi nesporazum s kraljem. Tudi v Butanu, drugi himalajski kneževini, so doživeli v zadn.iih mesecih več neljubih sprememb. • Zločini bodo zastarali. Zaho-dnonemško veleposlaništvo v Brazil'ii je snoročilo, da bodo nacistični zločini zastarali 8. maja. Svetovna javnost se s tem ne bo tako hitro sorijnznlla, v Zahodni NfmičiH \e še nalmanj 10.000 nekaznovanih nacističnih zločincev. Bodo ti ušli zasluženi kazni? iiNSKI NOTRANJEPOLITIČNI PDEGM © Poslanci in odbori zvezne skupščine so predlagali 50 amandmajev na tekst in določila predloga letošnjega družbenega plana. To je, kakor piše uvodničar »Dela« Jak Koprive, le eden izmed zunanjih dokazov, da razprave v skupščini niso odtrgane od življenja ter da jim je sedanje stanje gospodarstva in družbenih služb izhodiščna točka in pomoč. Predlog družbenega plana računa na stabilizacijo gospodarstva. To bo mogoče doseči s kompleksnimi spremembami v gospodarskem sistemu, zlasti s spremembami odnosov v cenah in v uvozno-izvoznem poslovanju s tujino. Te spremembe bodo po besedah Nikole Minćeva najdoslednejši in \ največji premik pri gradnji našega gospodarskega sistema v zadnjih nekaj letih. Vse spremembe so na liniji načel iz resolucije zvezne skupščine in VIII. kongresa ZKJ. Naj navedemo nekaj najbistvenejših točk iz predloga družbenega plana za leto 1065: prvič, celotni obseg investicijske potrošnje bo za 4 odstotke manjši kot leta 10G4; drugič, izvedena bo ponovna razdelitev dohodka v prid osebne potrošnje in življenjskega standarda; tretjič, sredstva gospodarskih organizacij se bodo znatno povečala itd. * *5 Na zasedanju republiške skupščine so-cialnega zavarovanja je bil sprejet sklep o najvišjem znesku pokojninske osnove. Mejna najvišja pokojninska osnova bo odslej znašala 1W 000 din (153.000 din polne pokojnine), najnižja pa 20.000 din (25.500 din polne pokojnine). Razmerje med najvišjo in najnižjo možno polno pokojnino bo sedaj znašlo i; 6, medtem ko so se doslej gibale pokojnine v razponu 1:7. Na skupščini so sklepali tudi o višini varstvenega dodatka, ki ga bo po novem deležnih okrog 30 odstot- kov starostnih in 60 odstotkov družinskih upokojencev. © Predsednik centralnega odbora sindikatov industrijskih delavcev in rudarjev Jugoslavije Milan Rukavina je v svoji izjavi za tisk med drugim poudaril, da je tehnična zaščita v rudnikih v senci hitrega tehnološke- ue«E OCENE PLANA ga razvoja. Zlasti zaskrbljuje naraščanje nezgod in bolezenskih izostankov v zadnjem času. Tudi zadnje nesreče v rudnikih nas opominjajo, da je treba več storiti za razvoj delovne zaščite. Ob rekonstrukciji je treba več misliti na varnost zaposlenih. © Odbor za družbeno nadzorstvo zveznega zbora je, kakor poroča beograjski dopisnik »Dela«, obsodil pogostne primere raz-sipavanja sredstev, kar se nikakor ne da opravičiti z reprezentanco. Nihče ni proti upravičeni reprezentanci kot normalnem pojavu v poslovnih odnosih med delovnimi organizacijami. Toda stvar gre že predalcČT Postali smo pravi mojstri za zapravljanje. Ni priložnosti, ki je ne bi ponekod izkoristili za draga slavja. Enkrat je treba proslaviti jubilej tovarne ali osebnosti, drugič spet nam pride prav odhod ali prihod vodilnih kadrov. Organi delavskega samoupravljanja bi morali biti odločnejši v boju proti razsipavanju sredstev, za to, da bo reprezentanca res reprezentanca, ne pa zapravljanje. © V Ljubljani je bflo te dni posvetovanje sociologov iz vse Jugoslavije. Udeležilo se ga je okrog 50 sociologov, ki so prispevali okrog 30 referatov in večje število razprav. Direktor sociološkega inštituta ljubljanske univerze/ dr. Jože Goričar je v svoji uvodni besedi med drugim naglasil, da sociološko raziskovanje zaostaja za potrebami družbene prakse. Udeležence posvetovanja je sprejela v klubu poslancev predsednica glavnega odbora SZDL Vida Tomšič. © Za vzdrževanje in modernizacijo JLA bomo letos porabili 382 milijard dinarjev ali 6,45 odstotka vsega narodnega dohodka, kar je za 0,15 odstotka več kot lani. Do povečanja izdatkov za narodno obrambo je prišlo izključno samo zaradi novih gospodarskih ukrepov, se pravi zavoljo raznih podražitev, zastran povečanja osebnih dohodkov itd. Precejšen znesek od teh sredstev bo tudi letos, kakor vsa leta doslej, porabljen za namene, ki bodo neposredno koristili tudi potrebam gospodarstva in sploh družbenega življenja. © Ob 20-letnici obnovitve jugoslovanskih sindikatov in ustanovitve časopisa »Rad« je bila v Beogradu svečana seja centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob tej priložnosti so podelili glasilu sindikatov »Radu« red dela z rdečo zastavo za zasluge, ki jih ima ta časnik v povojni graditvi socialistične Jugoslavije. © V predlogu družbenega plana za letos zavzema pomembno mesto stanovanjska graditev. Predvideno je, da bi letos zgradili 130.000 novih stanovanj. To je vsekakor razveseljivo, treba se je samo vprašat«, ?li smo ustvarili potrebne materialne možnosti za to. Dvakrat premisli - enkrat stori -. t t - ■____ j _ i _ on trni u] lr -i-»t,wMn- SODOBNO (Nadaljevanje s 1. str.) LABOD: 80,000.000 din za prvo stopnjo rekonstrukcije je že zbranih, toda... — Mudi se nam in z gradnjo novih prostorov bi radi začeli čimprej. Pri zbiranju sredstev je nekaj že opravljenega. Posebnega odziva na pisanje v vašem listu ni, bilo. Letos bomo imeli na razpolago 25,000.000 svojih sredstev, 40,000.000 din posojila na 10 let smo dobili pri republiškem zavodu za zaposlovanje, 15,000.000 din pa nam bo dal novomeški zavod za zaposlovanje. Za prvo stopnjo rekonstrukcije potrebujemo 110,000^000 dan- Manjka nam torej še 30,000.000 in te iščemo iz lokalnih virov. Lokacija za gradnjo je že odobrena pri Gasilskem domu ob Cesti herojev. Z gradnjo bi radi začeli čimprej, saj veste, v kakšni stiski smo v stavbi na Glavnem trgu, pa tudi to smo povedali, koliko nepotrebnih stroškov nam povzročajo prevozi, ker imamo skladišča raztresena po vsem Novem mestu. — Za koliko se bo povečala vaša zmogljivost v novih prostorih, upoštevaje prede-lane metre blaga in še to: ali je takšna zmogljivost za obrt lahke konfekcije perspektivna? — V novih prostorih bi pre- delali približno poldrugi milijon tekočih metrov blaga, ka_- pomeni, da bi še vedno šteu. med manjše konfekcio-narje. — Kaj pravite k predlogu, da bi svojo konfekcijsko proizvodnjo povezovali s perspektivnimi načrti ■ NOVO-TEKSA, ki bo moral prej ali slej začeti ustvarjati svoj obrat težke konfekcije? Kaj menite o lokaciji pri gasil-skem domu, Id v tem primeru najbrž ne bi bila najbolj, ša? — Za kakršnokoli obliko sodelovanja z NOVOTEKSOM bi bili takoj pripravljeni. Predlog prihaja malce pozno, ker imamo načrte za gradnjo že pripravljene in ker je tudi lokacija že odobrena, vendar stvar ni tako huda. V novem obratu, ki ga imamo v načrtih, bi lahko še naprej razvijali proizvodnjo lahke konfekcije, po sporazumu z NOVOTEKSOM pa bi lahko to proizvodnjo doponjevali s težko konfekcijo, ki pride v po-štev za NOVOTEKS. Naše šivilje bi se zlahka priučile delu v obratu težke konfekcije. Tako so nam povedali v tovarni perila LABOD v Novem mestu. obrat. V njem dela 28 krojaških pomočnikov- Ta obrat izdeluje gozdarske obleke, uniforme za LM in železni-čarske obleke. Popolna konfekcija to ni, ker delamo po naročilih, vendar samo večje serije. V drugih republikah imamo več kot 300 odjemalcev. Težko je dobiti blago, gume, razne podloge in pomožne materiale, ker smo pač premajhna firma. Naročil za delo pa je več kot preveč! Obiskujemo druge takšne obrate, si ogledujemo kako teče proizvodnja tam in veliko razmišljamo o popolni konfekciji, toda premajhni smo, da bi se tega lotili sami... — Kaj pa bi rekli k predlogu, da bi se vi in LABOD povezali v konfekcijski obrat NOVOTEKSA? V LABODU je 200 usposobljenih šivilj, ki bi se zlahka priučile za tež-ko konfekcijo, vaših 28 kro-jačev iz obrata za težko konfekcijo pa bi tudi nekaj zaleglo? — Predlog je premisleka vreden. Kolikor se spominjam, so o tem leta 1958 že razpravljali. Mi smo premajhni in nimamo velikih upov, da bi lahko sami prerasli v tolikšen obrat, ki bi na tržišču nekaj pomenil. V razpravah o takšnem gospodarskem povezovanju pa bi bili napravljeni takoj sodelovati z največjim veseljem! — Da bodo naši stiki v bodoče kar najbolj tesni, ti bomo jutri na traktor napeljali telefon! NOVOTEKS: »Za naš izvoz je resda najprimernejša rešitev v težki konfekciji...« »KROJAČ«: dela je dovolj, s surovinami je težav na pretek, sami pa smo premajhni... — Odkar se je tudi pri nas začela uveljavljati konfekcija, ugotavljamo, da je naročil za delo po meri vedno manj. Pred dvema letoma na primer smo imeli vsako zimo zaposlenih po 15 ženskih kro-jačev, ki so imeli toliko dela z ženskimi zimskimi plašči, da niso zmogli vseh na- ročil. Zdaj jih imamo v največji sezoni 5, pa še ti nimajo preveč dela. Konfekcija si utira pot, zlasti ženski svet zelo rad posega po konfekcijskih plaščih. Križemrok seveda ne stojimo, čeprav smo majhni, si iščemo novih poti. V podjetju razvijamo konfekcijski — Kakšni so NOVOTEK-SOVI načrti za dolgoročni razvoj proizvodnje? — Z dosedanjimi investicijami v naši tovarni je javnost seznanjena. V načrtih za bodoči razvoj pa je treba upoštevati več stvari. V Sloveniji se porabi za konfekcijo 15 odst. metrskega blaga, v Jugoslaviji pa 30 odst. Konfekcija se torej zelo uveljavlja, čeprav v Sloveniji manj kot drugod. Drugo, česar ne smemo prezreti, je izvoz. Uvoz reprodukcijskega blaga (mi uporabljamo samo uvoženo volno) je vedno bolj odvisen od izvoza. Do pred nekaj leti smo brez vsakih nalog za izvoz uvažali vse surovine, kar smo jih potrebovali. Predlani smo morali z izvozom svojih izdelkov že ustvariti 30 odst. tega, kar smo uvozili, lani je bilo razmerje enako, letos pa bomo morali z izvozom ustvariti 100 odst tega. kar bomo uvozili. Izvoz blaga na metre ne daje posebnih obetov, vsaj na zahodnih tržiščih ne. Za ■ en meter izvožene tkanine lahko na primer v Zvezni nemški republiki dobimo 1,90 dolarja, če pa to blago prodamo kot konfekcijsko obleko, dobimo za 1 m blaga 2,35 dolarja. V tej ceni pa seveda ni vračunano konfekcijsko delo! Po konfekcijskih izdelkih je v tujini veliko povpraševanje. Ker so izdelovalne cene tam sorazmerno visoke, lahko naša proizvodnja (ker je pri nas delovna sila cenejša) tujim izdelkom konkurira. Po vsem tem je za nas najprimernejša rešitev konfekcija. Ker svojega obrata n: mamo (v perspektivnih načrtih je predviden), si pomagamo tako, da sklepamo pogodbe z obstoječo konfekcijsko industrijo in se z njo dogovarjamo, da nam prepusti ustrezni dolarski delež od izvoženin izdelkov. — V konfekcijo boste torej — kot vse kaže — morali prej ali slej ugrizniti. Vsekakor bo boljše prej kot po-zneje! Kaj menite k predlogu, da bi iz tovarne perila LABOD (ki je tik pred gradnjo novih prostorov) in KROJA-ČE VEGA obrata za težko konfekcijo v okviru NOVOTEKSA začeli ustvarjati svoj konfekcijski obrat? Osnovni kadri so, nekaj investicijskih' sredstev je pri roki, takšen začetek pa bi bil vsekakor lažji kot če bi začeli popolno-ma na novo? — Na to vprašanje ne bi mogel odgovoriti brez poprejšnjega posveta z našimi samoupravnimi in strokovnimi organi in brez osnovnih ekonomskih izračunov. Za razpravo pa je predlog vsekakor dober! SVET ZA INDUSTRIJO \U OBRT: »Takšen načrt velja samo pozdraviti!« — O LABODU je svet za industrijo in obrt precej razpravljal v letih 1962 in 1963, ko je bilo tam stanje kritično. . Odkar se je lani izboljšalo, o LABODU nismo več razpravljali, o njem pa so govorili lani dvakrat v zboru delovnih skupnosti. Ko naštevate stvari v zvezi z na meravano rekonstrukcijo, moram reči, da kaj natančnejšega o tej zadevi ne vem. Lani smo sklenili, da bomo o kritičnih podjetjih v svetu posebej razpravljali in jih ol' kovali, žal doslej tega sklepa še nismo začeli uresničevati. O LABODU ter o perspeK-tivni združitvi njegove in KROJAČEVE konfekcije v okviru NOVOTEKSA lahko rečemo samo to, da se bo svet za industrijo in obrt brez dvoma s takšno rešitvijo strinjal že zato, ker je dolgoročna. Upamo lahko, da se bodo vsi prizadeti kolektivi znali o tem razumno pogovoru: in da bodo takoj pričeli z akcijo. Bitka za svetlobo bo rekel vsakdo, ko stopi v konfekcijski obrat novomeškega KROJAČA. V prostoru, ki je sicer še kar velik, že na prvi pogled ugotoviš, da svetlobe ni na pretek. Skromni fantje in dekleta, ki znajo narediti lepe konfekcijske izdelke, pa pravijo »da še kar gre ...« ude«* ■BBBHBBBBBBBH ti primernega kruha. Nadomestilo za 200 žensk v času, ko ne bi bile zaposlene, pa bi zneslo precej več kot to, kar nudimo kot posojilo! Poleg tega je za nas zelo ugod-^ no, da bo lahko LABOD, ko bo zgradili nove prostore, zaposlil še več žensk. Sredstva, ki smo jih namenili dati, bi v primeru, da se zadeva reši tako kot predlagate, dali še z večjim veseljem! Upal bi si celo trditi, da bi se v tem primeru dal poiskati kak dinar tudi kje drugod. Z razgovori o tem, kako speljati predlagano gospodarsko povezovanje, pa bi bilo treba začeti takoj! In tudi to bi bilo dobro, ko bi že letos poslali na specializacijo v inozemstvo nekaj ljudi! Naš zavod bi bil prav tako pripravljen prispevati sredstva za specializacijo v inozemstvu. Pobuda je sprožena, s stvarnimi razgovori pa kaže takoj pričeti i:. VIII. kongresu ZKJ v Beogradu je tovariš Kardelj med drugim, ko je govoril o gospodarstvu posebej podčrtal, da moramo vedno in povsod iskati dolgoročne rešitve. V vsem kar smto našteli, se srečujemo s težnjami treh delovnih kolektivov. Vse kaže, da b; bilo dobro, ko bi vsi trije ubrali korake skupaj! Na VIII. kongresu je bilo povedanega veliko o integraciji, o gospodarskem združevanju in povezovanju. Z integracijo imamo pri nas slabe izkušnje... če združujemo šibko podjetje z dobrim, je vpitje in kreg, ker kolektivu, ki mu gre dobro, takšno združevanje ne gre v račun. Tokrat gre za tri podjetja, od katerih gre vsem trem dobro. Ko je NOVOTEKS pred tremi leti nekoč že razpravljal o pripojitvi LABODA, so n/egovi organi samoupravljanja pripojitev zavrnili. Toda zdaj je drugače: LABOD se je izkopal -z težav, razen tega pa ima pripravljenih 110,000.000 dinarjev za rekonstrukcijo. Morda bo tokrat v vseh treh, ali pa samo v katerem izmed prizadetih kolektivov slišati trditev: »Saj ni potrebe! Ne mudi se nam! . . .« Ali se lahko s taksnim izgovorom zadovoljimo? Ali sme vsakdo zase določati svojo gospodarsko politiko? To vprašanje si tu pač moramo zastaviti in si nanj odgovoriti pošteno in odkrito! Ne mislimo, da /je pobuda, ki jo ponujamo, ostvarljiva preko noči. Najbrž bo potrebnih veliko naporov in razprav, da bo uresničena. Z razgovori pa lahko začnemo takoj in brez odlašanja. Samo to: spodbuditi k razgovorom in k resnemu razmišljanju — pa je bil naš edini namen! MILOŠ JAKOPEC ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE: »Če se zadeva obrne tako, bomo prispevali še z večji in ^veseljem!« — S predlogom o takšnem gospodarskem povezovanju se brez pomislekov strinjamo! Republiški zavod za zaposlovanje je LABODU že odobril 40,000.000 din posojila na 10, let, naš zavod pa bo v kratkem, kot upam, odobril 15 milijonov pod enakimi pogoji. Oba zavoda, tako naš kor republiški, sta se lotila tega, ker upoštevamo znano modrost: boljše je preprečevati kot pa gasiti! ( i Znano je, kolikšne težave so v LABODU, ker nimajo primernih proizvodnih prostorov- Kolektiv se v takšnih pogojih ne more razvijati in če bi prišlo do tega, da bi moral nehati obratovati, bi moijal naš zavod prevzeti v oskrbo blizu 200 žensk, ki tam delajo. Zaposlitev drugod bi jim težko našli, saj imamo že zdaj prijavljenih 120 žensk, ki iščejo zaposlitev, pa jim ne moremo naj- Kruh v tujini je grenak (Nadaljevanje s 1. strani) tn omenjali, da mora vsakdo, (kj se poda v tujino, prebroditi nemajhne težave. Jugoslovane povsod zolo cenijo, zato ker slovijo kot dobri delavci. Na delovnem mestu je tam vsakdo deležen spoštovanja, če se pri dblu izkaže, toda po delovnem času je prepuščen sam sebi. So težave s prehrano; težko je, dokler se človek ne nauči tujega jezika in ne spozna tamkajšnjih navad. Omenili so, da ostane marsikatera obljuba, ki je napisana v delovni pogodbi, neizpolnjena. To velja zlasti za nadurno delo. Več jih je povedalo, da je zaslužek vseskozi enak, pa najsi imaš še toliko nadur in nočnega dela. Težko j^e 'tudi to, ker moraš že pred odhodom podpisati pogodbo, da boš ostal 6 mesecev zaposlen pri isti tvrdki. Ta pogoj dopušča kakršnokoli izkoriščanje, ker s takšnimi p ■ godbami iščejo delavce pri nas največkrat take tuje 'rvrd-ke. ki so pred pokoimom. Clovetau je težko tudi zategadelj, ker je cd doma vajen družinskega življenja, v tujini pa ni žene, da bi ti oprala srajjao, da bi ti zlikala hlače, zašila gumb in skuhala kosilo. Vse to moraš opraviti sam, če hočeš, da boš prihranil kakšen dinar in ga prinesel domov. Tam ni obratov družbene prehrane, v katerih bi dotil dopoldne toplo enolončnico in opoldine kosilo, ampak si moraš kuhati sam, ko se vrneš z dela .•. Predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju so zapleteni Tako so pripovedovali v tujini začasno zaposleni občani iz metliške komune, nato pa načeli več stvari, za katere menijo, da bi se dale urediti. Predlagali so, naj bi naša država, taiko kot nekatere druge, podpisala z Avstrijo in Nemčijo posebne pogOdbe, ker bi nato naši prebivalci, ki delajo tam, bili deležni posebnih pravic in bi prejemali višjo prejemke. Precej razprave je bilo o pravicah iz socialnega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja, ki jih imajo tudi v tujini začasno zapbsleni. Poudarili so, da se ta vprašanja resuj'ejo velike laže in boljše, odkar so v tujini naši atašeji za socialno zavarovanje. Iz tega., kar so pripovedovali, je bilo razbrati, da so naši predpisi s področja socialnega in pokojninskega zavarovanja vse preveč zapleteni in da imajo zavoljo tega naši državljani v tujini precej nepotrebnega tekanja za raznimi potrdili, pa navsezadnje še ne vedo, če je zadeva urejena kadar se vračajo in če jim ne bo« manjkalo še kakšno potrdilo. Ker je bil land sprejet novi zakon o pokojninskem zavarovanju, bi bilo prav, ko bi republiška skupščina predpise, ki jih bo sprejela za po-kojininsko zavarovanje, čimbolj poenostavila. Zakaj s togimi carinskimi predpisi oviramo uvez manjših kmetijskih strojev? Še dve stvari sta izstopali v pomenku: carinski predpisi in pa postopek za izdajo viz. V tujini začasno zaposleni iz občino Metlika so večinoma kmetje. V tujino odhajajo vsako leto za nekaj mesecev, vračajo pa se domev, kadar je treba opraviti kmečka dela. V tujina vidijo razne manjšo kmetijske stroje, ki zelo olajšajo kmečko delo, pa tudi to, da je kmečko delo tam skoraj v celoti mehanizirano. Mnogi bi takšne stroje radi kupili in jih pripeljali domov, pa jih ne morajo zairadi togosti carinskih predpisov in zaradi previsokih carin. Prav bi torej bilo, ko bi predpise glede uvoza manjših kmetijskih strojev sprostili in poenostavili. Kmet si z avtomobilom, ki ga pripelje iz tujine, na kmetiji pač ne more pomagati. 1 Precej tarnanja je bilo na račun postopka za izdajo viz za potovanje v tujino. Menili so, da bi bil lahko ta postopek enostavnejši. Povedali, so da so pred novoletnimi prazniki pred našimi konzularnimi predstavništvi čakali naši državljani v zelo dolgih vrstah, da pa so predstavništva delala samo od osmih do dvanajstih. Ponekod je prišlo do neredov in je morala intervenirati celo policija. Predstavništva ostalih držav so delala od 6. zjutraj neprekinjeno tako dolgo, dokler so bile stranke. Menili so, da bi se dalo urediti tudi na naših predstavništvih tako in da bi bilo prav, ko bi postopke za izdajo viz poenostavili. . ZB V ŠKGCJANU: z združenimi močmi lahko veliko napravimo Na občnem zboru ZB in NOV v škocjanu so 10. januarja letos ugotovili, da delo sicer ni bilo najbolj plodno, da pa so lepo uspele tiste akcije, v katerih so sodelovali vsi člani. Lani je bil odkrit spomenik padlim, ki je lahko kraju v ponos. Na zboru so se pomenili, da bi morali v žalnih svečanostih ob grobovih padlih sodelovati tudi svojci, saj je bilo do zdaj največkrat videti samo šolske otroke in učiteljstvo. Predstavnik občinskega odbora ZZB iz Novega mesta je prisotnim borcem povedal marsikaj o novi borčevski zakonodaji. Omenil je posojila za gradnjo novih ter za dograditev in popravila starih hiš, ki jih lahko dobe borci. Povedal je, da je spomenik v škocjanu veljal nekaj več kot poldrugi milijon dinarjev in je pohvalil nabiralno akcijo, Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V BREŽICAH; KOUMST! 11 SAMHPRAVUAHE V soboto, 23. januarja, je bila v Brežicah občinska konferenca Zveze komunistov. Prisotnih je bilo 86 delegatov in 16 gostov. Med gosti so bili: Sergej Kraigher, zvezni poslanec in član CK ZKJ; Franc Kimovec, član CK ZKS; ing. Andrej Marine, sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje; predstavnika JLA podpolkovnik Franc Jordan in major Jože Barić ter drugi. OTROŠKI ODDELEK - pridobitev brežiške bolnišnice S 1. januarjem 1965 so v brežiški bolnišnici odprli pediatrični oddelek. Na to so se pripravljali že vse leto. Za najmlajše bolnike so zdaj na razpolago tri sobe s 25, posteljami. Prej, ko ni bilo samostojnega otroškega oddelka, je bila zanje namenjena le ena bolniška soba. Potem so izpraznili šivalnico in še eno sobo internega oddelka. Preuredili sO jih, napeljali vodovod in napravili na hodniku mlečno ter čajno kuhi- njo, šef oddelka je dr. Mari. ja Ježeva. Razen nje je na oddelku zaposlenih še 6 otroških negovalk- Bolnikov je na oddelku skoraj redno več, kot je na razpolago postelj. V takih prime trih ne gre drugače, kakor da na eno posteljo sprejmejo po dva. Povečanje števila postelj bi bilo nujno potrebno, vendar v sedanjih pogojih to ni možno. Otroški oddelk bo dobil ustrezne prostore šele potem, ko bo dograjena nova posteljna stavba. I 1 Kri, ki rešuje življenja Zadnjih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski ■ postaji: Jože Lukšič, posestnik iz J urne vasi; Marija Kralj, g: gospodinja iz Pristave; Stanko Stanjša, posestnik s Konca; I Jože Prime, posestnik iz Koroške vasi; Ivan Starriša, posest-g nik iz Podgrada; Martin Hrovat, delavec s Konca; Jože Čili mermančič, posestnik iz Vinje vasi; Jože Božič, 'posestnik iz g Jume vasi; Marija Jenič, gospodinja iz Vinje vasi; Jože Gazil voda, posestnik s Konca; Francka Turk, gospodinja s Konca; || Marija Gazvoda, gospodinja s Konca; Ana Fornect, gospodi- -g nja iz Mihovca; Jože Mežnar, upokojenec iz Vinje vasi; Karel § M Celic, član kolektiva Dinos Novo mesto; Niko Kulovec, Ivan ?; M Jakšc, člana kolaktiva IMV Novo mesto; Marija Jankovič, g m gospodinja" iz Vinje vasi; Marija Murgelj, gospodinja iz Dol- g H njih Kamene; Ivan Ambrožič, posestnik iz Podgrada; Marija H Kmet, gospodinja iz Mihovca; Albina Gazvoda, gospodinja iz g Podgrada; Marija Ambrožič, gospodmja iz Podgrada; Alojz I Turk, Ivan šurla, člana kolektiva G. G. Novo mesto; Franc §1 Muhič iz Komunalnega podjetja Novo mesto; Marija Cimer-g mančič, gospodinja iz Jurne vasi; Janez Cfimermančič, posest-g nik iz Jurne vasi; Angela Rudeglj, gospodinja iz Velikega Ce-B rovca; Ana Kulovec, gospodinja iz Podgrada; Alojz Cimer-H mančič, posestnik iz Koroške va^i; Marija Jenič, delavka iz p Pristave; Marija Gimermančič, gospodinja iz Koroške vasi; H Ana LukSič, gospodinja iz Jurne vasi; Martin Malenšek, član |i kolektiva Stanovanjska skupnost Novo mesto. Cveta Slemcnik, Ana Progar, Milana Zore, Ma. g m rija Markelj, Marija MedoS, čhuii kolektiva splošno bolnice §g J Novo mesto; Pavel Golob, Ivan Goreuc, člana kolektiva Iskra ' p J Novo mesto; Janez Golob, Alojz Volčjak, Franc Padcršič, g e člani kolektiva Kremen Novo mesto; Jože Bašelj, posestnik g B Iz Gornjega Kamenja; Karel Andre.ščiseen, član kolektiva S g Gozdni obrat novo mesto; Alojz Metelko, član kolektiva E Gozdna uprava Novo mesto; Martin Saje, posestnik z Dol- [ Ej njega Kamenja; Alojz Kebelj, delavec z Dolnjega Kamenja; B g Ana Luzar, gospodinja iz Gabrja; Anton Kraševec, Janez Ml- S || laktiva rMV No.'o mesto; Viktorija Košir, gospodinja iz g h slej, Anton Marolt, Rudolf Žagar, Stanko Rajk, člani ko- g E Dolnje Straže; Julka Kuljaj, gospodinja iz Gabrja; Martin P jg Erjavec, posestnik lz Gabrja; Jožefa Boltcs, gospodinja iz I g Gabrja; Franc RukSe, posestnik iz Gabrja; Franc Luzar, upo-I kojenec iz Gabrja; Jože Franko, delavec iz Gabrja; Jože S g Gorjanc, delavec lz Gornjega Suhodola; Jožefa Ccčelič, goli spodinja lz Gornjega Suhodola; Alojzija Brulc, gospodinja g iz Gornjega Suhodola; Viktorija Brulc, gospodinja iz Gor-E DJSga Suhodola; Marija Sašek, gospodinja iz Gabrja; Rezali- § §§ ja Jaklič, gospodinja iz Garbja; Anion Srebrnjak, delavec iz {g Velikega Slatnika; Janez Mavsr.r, delavec iz Velikega Slat- I ~«ll«HI!IIIIMill!lin!nH!IHM Konferenea v Brežicah | je bila sklicana v obdobju med dvema kongresoma. Za delo komunistov je zlasti parnem-'ben mejnik, ki ga jc postavil VIII. kongres ZKJ v svoji resoluciji. Uresničevanje teh napotkov je za slehernega komunista najboljša priprava na bližajoči se V. kongres ZK Slovenije. Sekretar obč. komiteja ZK Vinko Jurkas je v svojem referatu kritično ocenil samoupravo v brežiški občini in poudaril, da naj postane to izhodišče za povečano aktivnost komunistov. »Z intenzivnim delom v samoupravnih organih bodo člani ZK lahko največ prispevali k uresničevanju smernic osmega kongresa,« je dejal tovariš sekre-tar. Vodstva podjetij in komunisti pogosto pozabljajo na to, da je izvrševanje planskih nalog odvisno od zavzetosti in ustvarjalnosti slehernega člana kolektiva. Predlog delovnega načrta sicer res povsod pretresa delavski svet, niso pa predhodno seznanjeni z njim vsi proizvajalci in zaradi tega v njem niso upoštevana njihova mnenja in predlogi. Potem je razumljivo, da se ne počutijo v pravi vlogi upravljavcev. Že na zadnji občinski konferenci ZK so se komunisti dogovorili, da se morajo zavzemati tudi za perspektivne razvojne načrte posameznih delovnih organizacij in gospodarstva ter družbenih služb v občini. Samoupravni organi; organizacije ZK in komunisti žal niso pri tem napravili dovolj. Spričevalo njihovega dela na tem področju je slabo. Tako imajo na primer daljnoročnejše osnutke razvoja samo Kmetijsko gozdarsko podjetje, KZ Brežice in KZ Bizeljsko, Tovarna pohištva, trgovski podjetji Ljudska potrošnja in Krka ter občinska skupščina za kmetijsko panogo. Ti osnutki so pomanjkljivi, ker niso napravljeni na podlagi strokovnih analiz. Delovni kolektivi v brežiški občini 60 se pri tem delu premalo posluževali znanstvenih ustanov. Med zelo kritične probleme sodi v občini Brežice še vedno pomanjkanje strokovnih kadrov tako v gospodarskih organizacijah kot v upravi občinske skupščine. S tem pa je povezan niz problemov, ki se porajajo pri vsakodnevnem delu. V razpravi so delegati posegli na mnoga področja dejavnosti komunistov in dali vrsto predlogov za sklepe o nadalnjem delu. Govorili so o delu komunistov odbornikov občinske skupščine in delu skupščine v minulem obdobju, o problematiki kmetijstva, o mladi generaciji in delu z mladino, o integracijah v gospodarstvu in dosedanjih rezultatih združevanj, o nalogah komunistov v obdobju predvolilnih priprav in o samoupravljanju v delovnih organizacijah. Ob naštevanju pomanjkljivosti v delovnih organizacijah so ugotavljali slabo obveščanje kolektivov o delu samoupravnih organov. Informiranje bi moralo potekati z dveh strani. Ni dovolj, če so o dogajanjih v podjetju obveščeni vsi člani kolektiva, ampak bi Ie-ti morah imeti možnost, da informirajo o svojih problemih in stališčih tiste, ki odločajo v njihovem imenu. Zanimiva je bila tudi razprava s področja šolstva, ki je pokazala izredno težke pogoje dela na osnovni šoli BRATOV RIBARJEV v Brežicah. Otroci obiskujejo pouk v treh izmenah in zaradi pomanjkanja prostorov niso deležni nobene dodatne pomoči pri poučevanju. Onemogočeno je tudi vsako izvenšolsko delo. Delegati so razpravljali še o izobraževanju, o dejavnosti komunistov v bolnišnici, o problemih kulture in presvete, o vlogi občinske uprave in o nekaterih negativnih pojavih v medsebojnih odnosih članov ZK. V razpravi je sodeloval tudi tov. Sergej Kraigher, ki je ugodno ocenil celovito obravnavanje družbenega in gospodarskega razvoja v referatu in diskusiji. Poudaril je po- R Ljubljanski Agrokombinat je dal lani "v pogodbeno rejo kmetom 600 glcv goveda sivorjave pasme. V domžalski in kamniški občiti to pasmo zelo uvajajo. H Tovarna »Rade Končar« je začela graditi turboagregate in turbogeneratorje za termoelektrarno Plomin, ki bo začela delovati že prihodnje leto. Turbogene-rator za Plomin bo približno štirikrat večji od tistih, ki so jih doslej izdelali. Hladil ga bo vodik. H V decembru je Iskra izvozila za 247.212 dolarjev svojih izdelkov, kar je največ v enem mesecu do zdaj. Ti izdelki so šli na tržišča 23 držav. membnost smernic osmega kongresa ZK za nadaljnje delo komunistov in obrazložil težnje za dograjevanje gospodarskega sistema v naši deželi. Spregovoril je tudi o premajhni zavzetosti za najrazličnejše oblike sodelovanja med občinami in poslovnega sodelovanja med delovnimi organizacijami. Tovariš Kraigher se je posebej ustavil še ob problematiki kmetijstva, ker je bila razprava delegatov o tem zelo skopa. ki so jo izvedli člani ZB za postavitev spomenika. Ko so govorili o priznanju delovne dobe, so ugotovili, da mora imeti vsaka priča priznano dvojno dobo, ker je šele nato lahko njeno pričanje verodostojno. Aktivisti NOB in borci, ki doslej niso socialno zavarovani, imajo po novem občinskem odloku pravico do brezplačnega ambulantnega in bolničnega zdravljenja. Za partizanske mamice, ki so med vojno veliko žrtvovale in prispevale, bi bilo treba kaj pokreniti; organizacija njih ne sme pozabljati. Predlogi za priznavalnine, kar so jih dale krajevne organizacije, se rešujejo in bodo priznavalnine, če bo sredstev dovolj, do marca letos urejene. Vse bo!] delavna mladina Topliška mladina je prišla do spoznanja, da je uspeh in napredek odvisen od skupnega in organiziranega dela. Zato so mladinci iz Dolenjskih f Toplic začeli s športnimi igrami v telovadnici, dogovorili so se s prosvetnim društvom za redne plesne vaje na prostornem odru tn zaceli so se pripravljali, da bi prirejali gledališke predstave. Mladina prav gotovo zasluži za iniciativo vso pohvalo, potrebuje Pa tudi pomoč odraslih in organizacij. D. G. KBG BI KAJ VEDEL? Muzej ljudske revolucije hrani gornji fotografiji, ki pa sta brez vsakih podatkov. Verjetno spadata v poletje 1942, ko je proti narodnoosvobodilni vojski divjala italijanska ofenziva. Ker bi ju radi uporabili za razstavo, prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o dogodku — italijanski vojaki ustrelijo ujetega partizana — naj podatke čimprej sporoče Muzeju ljudske revolucije, Ljubljana. Celovška cesta 23. 4 DOLENJSKI LIST Št. 4 (774) SESTSTO LET NOVEGA MESTA Sergij Thorževskij, predsednik občinske skupščine v Novem mestu, odgovarja na vprašanja našega uredništva o pripravah na 20. obletnico osvoboditve in 600-ietnico ustanovitve Novega mesta VPRAŠANJE: Tovariš predsednik kako bodo potekale proslave ob 20. obletnici osvoboditve in 600-lctnici Novega mesta? V čem bo njihov glav poudarek in kaj naj bi vedeli vsi prebivalci ob teh dveh velikih jubilejih? / ODGOVOR: Letos praznujemo dva pomembna jubileja. S praznovanjem 20. obletnice osvoboditve se vključujemo v splošen program proslavljanja v naši državi, ko se spominjamo težkega zgodovinskega obdobja, ko so Se v nenehnem boju ustvarjali pogoji za ves naš povojni gospodarski in družbeni napredek. Tudi proslavljanje 600-letni-ce ustanovitve Novega mesta ne sme dobiti zgolj lokalno obeležje, saj je mesto dalo m je v njem živela' ter delala vrsta pomembnih slovenskih mož, da ne bi posebej navajal bogato zgodovinsko preteklost mesta ter njegovo vlogo v kulturnem, političnem in ostalem razvoju naše družbe. Sočasnost obeh obletnic je dobila svoj odraz tudi v programu, ki ga je sprejel odbor za proslavo 600-letnice ustanovitve mesta ki ga je imenovala občinska skupščina. S tem, ko je program v osnovi sprejet, pa to seveda ne pomeni, da ga ni možno še dopolniti in sprejeti vrsto pobud, ki bi jih odbor morda še dobil. Vsaka nadaljnja pobuda, ki jo bo možno uresničiti, je tudi v bodoče dobrodošla. Zamišljeno je, da bi se vrsta proslav in prireditev pričela na dan ustanovitve Novega mesta to je 7. aprila, In zaključila 29. novembra s praznovanjem dneva republike. Preobširno bi bilo, da bi navajal vse proslave in prirediva ter njihove programe. Zato mi dovolite, da se opredelim le na nekatere. Opravičuje naj me pri tem dejstvo, da bo javnost kasneje seznanjena s celotnim programom in obveščena preko tiska in drugih oblik informacij o vseh dejavnostih, ki sodijo v sklop priprav ali pa pomenijo realizacijo iz programa dela odbora. Na predvečer ustanovitve mesta bo slavnostna akade-naija, naslednji dan pa razširjena slavnostna seja občinske skupščine, kjer bosta sprejeta tudi statuta o častnem občanstvu in o podel j e- vanjoi spominskih plaket Novega mesta. Razumljivo je, da je poudarjeno praznovanje dneva ustanovitve Osvobodilne fronte in 8- maja, dneva osvoboditve Novega mesta- Za praznične dni od 1. maja bo vrsta organMranih izletov v partizanske kraje ter internih proslav delovnih kolektivov. Meseca maja in junija se bo poleg praznovanja dneva mladosti zvrstila vrsta prireditev, srečanj in tekmovanj, ki jih organizirajo ZMS, šole, športna društva, taborniki, LjUdske tehnike, jamarji itd- Za dan borca je razen drugih praznovanj predviden koncert del donračina Marjana Kozine, predvsem njegovih partizanskih kompozicij. V istem mesecu je predviden tudi zbor šoferje-/ Slovenije v Žužemberku, kjer je bila osnovana prva partizanska motorizirana enota. 14. julija je po nekajletnem premoru predvidena podelitev Trdinovih nagrad za posamezne stvaritve, dosežke in aktivno delo na področju umetnosti, prosvete ter izobraževanja. Na dan vstaje slovenskega naroda bo (kraj še ni določen) večji zbor partizanov. V septembru predvidevamo izvajanje opere na prostem in koncert del Ignacija Hladnika ter drugih dolenjskih komponistov. Na predvečer občinskega praznika bo slavnostna proslava s predvajanjem opernega ali dramskega dela. Na slavnostni seji občinske skupščine bodo podeljeni nazivi častnega občana in spominske plakete Novega mesta. S slavnostno akademijo na dan republike bi se program proslav in prireditev končal.. Odbor je že določil nosilce programa. Omenim naj še, da bo v tem času še vrsta razstav s posebnim poudarkom obeh jubilejev, katerih glavna nosilca sta Dolenjska galerija in Študijska knjižnica. V Novem mestu se v tem letu predvideva \ še več kulturnih in drugih manifestacij, kot npr. zborovanje društva knjižničarjev in slovenskega zgodovinskega društva, zlet Ljudske tehnike Slovenije, zborovanje slovenskih gasilcev itd., za kar pa še niso določeni točni termini. Predvidena je postavitev vrste obeležij iz časa NOB, obeležij zaslužnim umrlim jav- nim in kulturnim delavcem v Novem mestu, izdaja Zbornika razprav o zgodovini Novega mesta, organizacija vrste predavanj in filmskih večerov z omenjeno tematiko v okviru Delavske univerze, izdaja dia-filma o zgodovini Novega mesta kot učni pripomoček za šole, posebna spominska znamka, izdaja turističnega prospekta Novega mesta, Vodič po Dolenjski itd. Vsi pomembnejši objekti, ki bodo v tem letu odprti, naj bi dobili tudi primerno obeležje-Poleg omenjenega programa proslav in prireditev je bil predlagan tudi program del, ki bodo sprejeta v družbeni program občine ter so v povezavi s praznovanjem obeh jubilejev VPRAŠANJE: Ali nam lahko poveste, kaj vse je bilo doslej že narejenega za dostojen potek praznovanja obeh pomembnih obletnic in kako dela odbor za pripravo proslave ii njegovi organi? ODGOVOR: Doslej se je v glavnem delalo na pripravah za dokončno redakcijo programa proslav in ostalega. D5lo je otežkočeno predvsem zaradi tega, ker še danes ne vemo, s kakšnimi namenskimi sredstvi bomo razpolagali. Od teh pa je odvisna izvedba širšega ali ožjega programa. Odbor je imenoval posebne komisije za program svečanosti in prireditev, za propagando in gospodarska vprašanja kot pomožne organe za uresničitev programa in akcij odbora. Vrsta razgovorov, sodelovanj, izmenjave mnenj in slično je bila potrebna, da smo lahko koordinirali vse dosedanje zamisli, kar je vzelo precej časa vsem ki so sodelovali pri pripravah. Pravo delo pa se seveda šele pričenja. Zdi se mi, da je bila dostojen uvod v praznovanje dograditev Dolenjske galerije, ki že nosi trajno obeležje obeh proslav, čeprav je zamisel za izgradnjo nastala še v času obstoja novomeškega okraja. Sem štejemo tudi ureditev pionirske knjižnice in s tem pričetek realizicije programa ureditev celotne študijske knjižnice, kakor tudi sistematično urejanje lokalov na Glavnem trgu, ki bodo poleg koristnosti prispevali k lepši Božidar Jakac: NOVO MESTO POZIMI zunanji podobi mesta in podobno. . VPRAŠANJE: Naštejte, prosimo, nekatere konkretne gospodarske in kulturne akcije, ki so namenjene obema obletnicama. ODGOVOR: Novinarji radi prehitevajo, kar je po svoje tudi prav. Težko pa je dajati kakršnekoli izjave, dokler nimajo določene zamisli, težnje ali hotenja svoje materialne osnove. Zato bi morda na to vaše vprašanje lahko pogumneje odgovoril šele čez čas, po sprejemu družbenega plana, ki ga šele izdelujemo'. Naneslo pa je, da bo v letu 1965 izročena svojemu namenu vrsta objektov, za katere so bili izdelani programi in se je pričelo z izgradnjo lani ali že več let nazaj. Naj omenim samo nekatere: v kratkem bo otvoritev nove sodobne bolnišnice, ki bo izpopolnila večletno vrzel v naši stacio narni zdravstveni službi. Dograjena bo steklarna, novi proizvodni in ostali prostori v IMV in NOVOTEKSU, dograjena bo restavracija pri motelih v Otočcu, novi proizvodni prostori za Kovinarja, adaptiran bo gostinski objekt na Bregu, adaptiranih in zgrajenih bo kar več novih prodajnih trgovskih lokalov. V glavnem so že zbrana sredstva za izgradnjo I. etape za preselitev LABODA, v banki so vloženi nekateri programi za nadaljnji razvoj turistično zdravstvenih objektov v Dolenjskih jn šmarjeških toplicah, »KRKA« bo nadaljevala z izgradnjo proizvodnih prostorov za CTC itd. Predvidevamo, da bomo v letu 1965 pričeli z izgradnjo nove ekonomske šole in šole za zdravstvene delavce, za kar že dalj časa zbiramo sredstva. Nadaljevalo se bo z urejanjem študijske knjižnice, v sklopu Dolenjskega muzeja pa se pripravlja ureditev oddelka NOB, v katerem bi bil prikazen razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na področju širše Dolenjske. V .razgovorih smo, da bi pričeii tudi z gradnjo osnovne šole v Mirni peči, če bodo sredstva na razpolago, za kar obsitaja nekaj upanja- V zaključni fazi je zbiranje sredstev za izgradnjo zdravstvene postaje v Šentjerneju O drugih akcijah, za katere potekajo določeni razgovori in zbiranje sredstev, pa bi obvestili javnost takrat, xo bodo stvari bolj jasne. VPRAŠANJE: Kaj se pripravlja, da bi mesto tudi na zunaj nosilo lepšo podobo v svojih svečanih dneh? ODGOVOR: Lotili se bomo intenzivneje komunalne ureditve Novega mesta. Zaradi pomanjkanja bomo izvajali predvsem tista dela, ki terjajo manj sredstev, a vendar v znatni meri prispevajo k lepši podobi mesta. Mnogo bi bilo v tem pogledu lahko storjenega že, če bi vsi bolj upoštevali in izvajali predpise odloka o zunanjem izgledu mesta in naselij. V tej zvezi bo potrebno proti onim občanom in organizacijam, ki ne bodo hoteli sodelovat: pri skupni akciji za lepšo podobo mesta, izvajati ustrezne sankcije. Predvidena je ureditev zunanjosti določenih stavb v mestu, ureditev nekaterih mestnih ulic in pločnikov, izboljšava javne razsvetljave predvsem proti Ločni in šmihelu ter v strnjenih naseljih, nadaljnja ureditev parkirnih prostorov za motorna vozila in podobno. V starem mestnem jedru, pa tudi drugje, bo nujno treba odstraniti razna razpadajoče objekte in drugo, kar moti' podobo mesta. V tem pogledu pričakujemo sodelovanje delovnih organizacij, krajevne skupnosti in občanov. Nadaljevalo se bo tudi z nadaljnjim urejanjem trgovskih lokalov po posebnem programu, kar bo poleg drugega pripomoglo k lepšemu Glavnemu trgu. O vsem ostalem zaenkrat še ne bi govoril. Naša skupna akcija pa naj v letu 1965 da Novemu mestu resnično nevo. lepšo podobo! SERGIJ THOR2EVSKIJ predsednik občinske skupščine Noto mesto Glasbeno leto ob 600-letnici Čeprav je do začetka praznovanja 600-letnice Novega mesta še nekaj mesecev, vmes je tudi zima, že nekaj časa zorijo programi, ki dajo vedeti, da to praznovanje ne bo počaščeno z mrtvilom. Kulturniki se še posebej zavzemajo za to, da bi ob tej priložnosti pripravili pestro manifestacijo vsega, kar se lahko spravi pod skupni imenovalec kulture., Starodavni Breg v januarskem zimskem popoldnevu (Foto: Branko Lukič) Glasbeni delavci iz Novega mesta so izdelali okvirni načrt prireditev, na katerih bodo v jubilejnem letu izvajane vokalne in instrumentalne stvaritve avtorjev, ki so kakorkoli povezani z dolenjsko metropolo, bodisi da je No vo mesto kraj njihovega rojstva oziroma ustvarjanja, bodisi da so pisali glasbena dela, inspirirani od samega mesta ali njegove bližnje ter dalnje okolice. Tako bo predvidoma 7. aprila 1965 zvečer koncert instrumentalno vokalne glasbe z izvedbo Sat-tnerjeve »Jeftejeve prisege«. Tega dne bo na Glavnem trgu v Novem mestu promenad-' ni koncert združenih godb, na katerem bodo izvajali dela starejših glasbenih ustvarjalcev, medtem ko bodo dela mlajših in sodobnih ustvarjalcev na sporedu v pro-menadnem koncertu 29. oktobra. Tedaj bo občinstvo lah-^ko slišalo Gobčevo kantato »Svobodna zemlja«. 1. mala je predviden kon- cert treh novomeških ansamblov — moškega in mešanega pevskega zbora ter orkestra, 25. maja pa festival mladinskih pevskih zborov s sodelovanjem nekaterih belokranjskih zborov. 4. julija, na dan borca, bo koncert glasbenih stvari'ev Marjana' Najboljša igralska družiEia tovarne KRKA Kozine, ljubljanska opera pa bo na prostem na Grmu uprizorila Kozinov »Ekvinok-cij«. Poseben užitek bo poslušati dela Ignaca Hladnika, ki jih nameravajo izvajati v septembru. Najprej bo pripravila koncertni večer glasbena šola, ki se bo poslej začela imenovati po Ignacu Hladniku, koncert za orgle pisanih Hladnikovih del pa bo najbrž v kapiteljski cerkvi. Ob tej priložnosti nameravajo v Novem mestu odpreti Hlad-riikov muzej, komponistu pa vzidati spominsko ploščo. Na konferenci aktiva ZMS v tovarni zdravil Krka v Novem mestu so poudarili, da so bih lani doseženi največji uspehi v kulturnoprosvetni dejavnosti. Lepe uspehe je žela zlasti igralska družina, ki je tudi gostovala. Zaskrbljeno pa so ugotavljali, da je mladina premalo zastopana v organih upravljanja. Temu vprašanju bodo poslej posvečali večjo pozornost. O proizvodnji nameravajo v prihodnje večkrat razpravljati. Predsednik občinskega komiteja ZMS Uroš Dular, ki je tudi sodeloval v razpravi, je nakazal nekaj nalog, katerim mora novi odbor predvsem posvečati pozornost. Delovni program za naslednje obdobje upošteva med drugim izpeljavo ankete, ki bo odgovorila, kje vse dela mladina tovarne Krka. Na prvi seji sekretariata so določili kandidate, ki naj bi vodili razne akcije in krožke, ki jih bodo zeleh anketiranci. M. G. f 1 Hentschel je potegnil svojo veliko uro iz žepa: natanko deset. Sedel je na neko prevrnjeno cizo, da bi pomalical. Odvil je ličen papir z Butterbrota in z rdečimi ustnicami sladkosnedno ugriznil v obložen kruhek. Medtem ko je žvečil, so blodile njegove majhne oči po vsej Baustel-le; bil je podoben zadovoljnemu živinorejcu, ki ocenjuje veliko čredo goveda na svojem pašniku. Tok živčne marljivosti galvanizira stotine deklet, sklonjenih nad svojim delom: »Pazite! Pazite! Luna budno gleda.« 10 Parada. Vse novinke so gole razvrščene na dvorišču. Svetlolasa zver Jaga in glavni nemški zdravnik za njo pregledujeta novi transport. potem šele je pokazala na Danijelo in jezno zarohnela: »Tako rožico pošiljate na težko delo? Ali imate preveč tega blaga v svojem bordelu?« Od tega trenutka je spadala Danijela k Diviziji veselja. TISTI dan se Harry ni dotaknil Tedkovih treh krompirjev; ni se jih dotaknil, niti se jim ni približal. Kljub temu pa Tedku ni bilo-usojeno, da bi jih pojedel. Skozi bodečo žico bolniškega oddelka je Harry slišal peti jetnike: »Obožujem deklice ...« — znamenje, da prihajajo z Baustelle. Izmed pesmi, ki jih morajo peti med potjo v taborišče, je ta zadnja. Pravzaprav je nekaj nadepolnega in obetajočega v tej pesmici, tako v besedilu KA-CETNIK 135633 bataka. AfUMi(Mm%£ Glavni zdravnik je počasi hodil mimo deklet in vsako natanko opazoval. Ob Danijeli se je ustavil, pogledal črne podplutbe na njeni levi rami in na desni strani trebuha — spomin na bič glavne nadzornice. Potem se je namrščil: Kaj je to? Bičanje? Tu? V nemškem delovnem taborišču? Bil je osupnjen, kot da je nekdo ostudno prekršil postave nemške etike. S prstom je pokazal na njeno ramo. »Kdaj se je to zgodilo?« Danijela se je spomnila medaljona, skritega pod cunjami na tleh barake. Ni odgovorila. Glavni zdravnik je natančno pre-iskal njeno telo in se ni mogel dovolj načuditi. To mora biti pomota. Brez dvoma — pomota. Ukazal ji je, naj odpre usta, ji pogledal v oči, jo prijel za prsi in se končno obrnil k poveljnici taborišča ter ji nekaj za-šepetal. Jaga je stopila k Danijeli, jo prav tako pozorno pregledala in jo vprašala: Ali je imela kakšne notranje bolezni? Ali je imela kdaj kakšno nalezljivo bolezen? 'tfe poročena? Ista vprašanja, ki so jih pred dvema dnevoma zastavljale uradnice v Servisni baraki. »Ne,« je odgovarjala Danijela na vsako vprašanje. Povelj niča je ukazala Danijeli, naj se obleče in postavi v stran. Ko je bila parada končana in so se nove jetnice vrnile k Hentschlu, je vzela Jaga Danijelo v glavni stan. Tu je pogledala njen kartotečni list in poklicala slovaško zdravnico — prav tisto, ki je bila vpisala Danijelo v Seznam delavk. Ko je stopila v urad, jo je Jaga pozdravila najprej z brco v trebuh, kakor v melodiji. To čuti vsak jetnik. Kajti medtem, ko usta pojejo o »visokih prsih Gretel«, oči že vidijo menažke z juho, ki jih bodo vsak čas dobili v taborišču, in udje začutijo pograde, kamor se bodo kmalu vlegli. Ko so SS-ovci spoznali, da pojejo jetniki to popevko z večjim užitkom ko druge — kar pomeni, da jih ni treba biti po glavi s puškinim kopitom, da bi jih prepričali, kako potrebno je petje med korakanjem na Baustelle in z nje — in odkar mislijo, da je vsebina pesmi tista, ki povzroča to veselje, vselej ukaže j o peti ob vhodu v taborišče »Obožujem deklice ...« Naj sliši poveljnik taborišča, kako poželjivo pojejo jetniki. Harry odide rja zborno mesto. Kmalu jih bodo začeli šteti; takrat bo taboriščni poveljnik prejel poročilo. Toliko in toliko mrtvih, toliko in toliko živih. Vsi morajo biti prisotni in prešteti. Prve vrste že korakajo v taborišče in se po pravilih postavijo na zborno mesto: majhni spredaj, veliki zadaj. Usta še vedno pojejo zadnje vrstice: »Obožujem deklice ...«, medtem ko korakajo skozi vrata zadnje vrste z mrtvimi tovariši na ramenih. Trupla polagajo pravokotno k nogam prve vrste. Tako ležijo drug poleg drugega z iztegnjenimi nogami in z rokami, prekri-žanimi na udrtem trebuhu. Nihče ne sme kaziti vrste. Nikakor ni pravilno, da leži veliko truplo poleg majhnega. Glavno je, da so glave mrtvih v isti vrsti z nogami živih, ki stojijo v prvi vrsti. Harry stoji na drugem koncu, malo stran od vrst, kot pristoji dostojanstvu njegove bele halje z rdečim križem na rokavu. Njegove oči iščejo med vrstami: Kje neki je Tedek? Zakaj ga ne vidi? Iz nemške kasarne prihaja Maček. Zdaj je že brez puške. Naenkrat se nečesa spomni, pokliče židovskega' starešino in mu da v roke kos papirja. Na njem sta načečkani imeni dveh jetnikov, ki jih ukazuje kaznovati z vso potrebno strogostjo. »Dvajset po riti! Si razumel, Spitz?« Z brezzobimi usti zlobno zarenči Maček židovskemu starešini. Maček je star SS-ovec, povsem brez zob, z žalostno visečimi zmrše-nimi brki, ki obrobljajo našobljena usta; od tod njegov vzdevek — Maček. Ves dan sedi in dremlje na soncu na Baustelle. Toda kadar med dremanjem poskoči in hoče prepričati vse naokrog — svoje tovariše in svojo vest — da pravzaprav ni spal, pograbi svojo črno beležko, pokliče enega izmed jetnikov in si zapiše njegovo ime in številko. Pozneje v taborišču se tega spomni, odtrga listek iz beležnice in ga da židovskemu starešini. Ta ima nalogo, da ga prebiča drugim v opomin. Maček je prestar in prelen, da bi sam kaznoval ljudi. Pa nič ne de, to prepusti Spitzu. Niti en jetnik se še ni dvignil z lesene klopi potem, ko mu je Spitz naštel »dvajset po riti«. In naj si vsakdo zapomni, da Maček nikoli ne dremlje. ... Kje neki je Tedek? Vsakokrat, ko pogleda Harry po vrstah, se sreča s prosečimi očmi arhitekta VVeis-bluma, ki trde: »Tukaj sem, le j, tu sem.« 2eli, da bi ga Harry videl, da ga ne bi pozabil. Ovratnik arhitektovega suknjiča je sparan in razce-fran. Suknjič je preperel in se para po šivih. Skozi krpe je videti golo umazano ramo. Njegova obrita glava je poškrobljcna s posušeno umazanijo in blatom z Baustelle. V svojih veselih trenutkih ga je Sanja nekoč klicala »Prince of VVales«. In on je bil zelo ponosen na ta vzdevek. Rada ga je imela zaradi njegove elegance, pa tudi zato, ker se je z lastnimi močmi dokopal do svojega visokega in varnega položaja v življenju. Najmodernejše zgradbe bogatega Metropoli j a so bile zgrajene po njegovih načrtih. Celo antisemitski mestni svet Metropolija ga je moral poklicati zaradi načrtov za mestne hiše. Dvakrat na leto je odpotoval v tujino, da bi se na licu mesta seznanil z najnovejšim razvojem moderne arhitekture in nikoli ni pozabil poslati Sanji razglednic, pa naj je bil v New Yorku ali v Parizu. Brž ko se je vrnil s potovanja, se je prišel pokazat Sanji v elegantni obleki, ki jo je bil kupil v tujini. »Prince of VVales«. Ta vzdevek se mu je res prilegal. Njegova sijajna moška pojava je bila ravno primerna za smelo krojene obleke, ki so vedno vzbujale zavist. »VVeisblumo-ve kravate«, »VVeisblumovi čevlji«, »Weisblumov klobuk«, vse to je narekovalo modo metropolskim gizdalinom. Možje so se pogovarjali o njegovih oblekah z enakim občudovanjem, kot govoriš o originalnem Biedermeierju. Bil je ljubljenec me- tropolskih snobov. In bil je vajen, da so ga v uglajeni družbi razvajali s prilizovanjem in koketiranjem. Kljub temu pa se je vedno za hip prikazal v Zakopanih, v zasneženih gorah, kadarkoli se je odšla Sanja tja smučat. Smučanje je bilo njen najljubši šport. Nihče mu ni povedal, kdaj je šla, pa je vedno nekako vedel. Zdi se, da je bil res zaljubljen vanj a. Zdaj stoji ta »Prince of VVales« tukaj v zboru in upira moledujoči pogled v Harryja: Naj se vendar Harry zaradi njunih skupnih čustev do Sanje spomni in mu da nekaj žlic svoje juhe! »Jetniki! Poo-bzor!« Na vrsti je apel. Jetniki odrevenijo, ne dihajo in se ne ganejo, kot da bi bili mrtvi. Vsi — razen resnično mrtvih, ki še naprej mirno ležijo na tleh, ravnodušni, z rokami prekrižanimi na udrtih trebuhih; njih zbor ne zadeva več. Zdaj sp svobodni ljudje in to tudi javno izpričujejo. Ob ukazu »Pozor!« ne trenejo z očmi, temveč strmijo v nebo, ki se boči nad njimi kot bela odeja. Tako sanjajo svobodne, mirne, smrtne sanje. Razen tistih, katerih obrazi so spačeni, kot da jih tlači mora. Nemara se je prikradel v njihove sanje spomin na nemško delovno taborišče in porušil mir na njihovih obrazih. židovski starešina teče k Sturm-bannfuhrerju, salutira in poroča. Sturmbannfiihrer se obrne k taboriščnemu poveljniku, salutira in poroča. Poveljnik taborišča stopa ob prvi vrsti in šteje noge. Kjer se končajo noge, se začno lobanje; povelj-lik jih šteje v isti sapi. Število se ujema. Vse je v redu. Zbor je končan. Jetniki začno teči in se gnesti v barako, kjer se postavijo v vrsto za juho Vsak želi priti prvi k okencu. Ko stojijo v vrsti, jih lakota vedno bolj muči. Harry se ne premakne. Jetniki drvijo mimo njega kot voda okoli zavirajočega kamna. On pa še vedno pozorno gleda in išče Tedka. Zeli ga odpeljati v bolniški oddelek. Arhitekta odnaša množica s seboj. Ko zagleda Harrvja, se ozre, kot da bi se hotel ustaviti. Ne more se odločiti, ali naj teče naprej ali naj malo postane, da bi ga Harry zagledal. Ozira se za njim, kakor da bi mu hotel povedati nekaj važnega. Navsezadnje se pusti odnesti z množico proti baraki. Očitno se ne more odpovedati priliki, da bi bil prvi v vrsti za juho. Zborno mesto se prazni. Harryja prevzame strašna slutnja, vendar jo odganja. Ob sami misli nanjo se mu zašibijo kolena. Iz barake je slišati hrup. Ko stojiš zunaj, slišiš vrvenje drugače kot znotraj. Jetniki se postavljajo v vrsto ob žvenketanju in ropotanju kositrnih krožnikov, čeprav vedo, da bo njihova lakota po zaužitju vodene juhe tisočkrat hujša. t .k »Zakaj ne! Danes nisem ničesar zaslužil.« »O, jaz pač! Pa jejva!« Klandru je bila Tomaževa radodarnost vedno bolj neumljiva, toda pil in jedel je z veseljem in z izvrstno slastjo. Sobica je bila že skoro prazna, ko pokliče Tomaž še žganja. Oba moža sta bila že nekoliko pijana. »Ej, Klander, skoro bi bil pozabil! Gledi, gledi, sinoči sem našel kos papirja tam doli ob cesti in nekaj je bilo pisanega gori. škoda, da nimam papirja tu, doma sem ga pustil. Pa čakaj, samo nekaj čačk je bilo, blizu takole. Saj veš, da sem nekdaj črke poznal, pa zdaj jih nič več ne zmagam. Rekoč je izkušal z raztegnjenim kazalcem pisati po mizi. »Vidiš, tako je postavljen en steber in gori na vrhu eden počez kakor križ v kozolcu — takole!« »I, to je morda t, veliki, začetni T.« »V začetku stoji pač, sam sem prav obrnil, ker je zadaj tista čačka, pika se ji menda pravi. Ej, jaz tudi nekaj poznam. Vidiš, za tem križem pa pride E, to dobro vem, ker je podoben Čevljarskemu krivcu, kateremu se ročaj navzgor zavije. To so rajnki šentož-boltski gospod pripovedovali in dobro je bilo, kajti še sedaj pomnim. Za tem nekaj okroglega, zavitega kakor slepec, če ga čez sredo stisneš. To je pa s, ne li?« »Seveda!« »Potem pa spet takšen križ, ki ga ne poznam! Tako je.« Rekši, je zopet vlekel s prstom po mizi. »To je t, mali t, deje oni, ki je bil tudi jako pozoren postal, kajti sodil je navzlic pijanosti svoji, da utegne sedaj uganiti, od kod ta radodarnost Tomaževa. »Kaj pa bo to? To se pravi do sedaj test, kajne, test, in zatem pride zopet nekaj okroglega?« »Morda o — potem je testo; morebiti je kaka baba, ki se je vozila po pošti, testo zavila v tisti papir,« zasmeje se Klander na ves glas. A Tomaž je v tem trenutku stisnil jezik med zobe tako, da je nekoliko še ven pomolil, razširil je oči, in potem tanko med zobmi zabrlizgal. »Kaj ti je, Tomaž? Kaj si uganil?« A Tomaž je bil že zopet prejšnji. »Spomnil sem se, da moram Topolščakovi Urši nekaj trakov kupiti. Naročila mi je.« »Zakaj ni Miklavžu naročila?« »Ne vem.« Klander je spoznal, da se oni laže in da je v tistem pisanju zvedel ali uganil, česar je prej želel. Pa kaj bi bilo to? Zakaj bi tudi on, Klander, tega ne mogel uganiti? Vrhu vsega pa je tukaj šlo gotovo za imenitno stvar. Praznih, umazanih papirjev tudi Tomaž ne bo ob cesti pobiral. Vse to je brodilo Klandru po glavi in silil je še nekoliko v onega, ali zaman, če je Klander govoril o papirju, odgovarjal je Tomaž o Uršinih trakovih; če je oni zimi o pisanju, povedal je Tomaž nekaj o debelih Topolščakovih kravah. Naposled je pijanost premagala Klandra, glava mu je omahnila na mizo in zaspal je mirno. Tomaža pa je bila tista nenadna rešitev pisane uganke popolnoma iztreznila. Plačal je in krenil proti domu; zunaj pa je že mrak legel na zemljo. »To je nekaj posebnega — nekaj posebnega!« govoril je s seboj. »Da je testament, o tem ni dvojiti, pa kaj je notri, da ga Topolščak skriva? In pokazati ga ne smem nikomur! Da bi znal brati! Pa, po-čakajmo, videti hočemo, kaj bo Topolščak ukrenil. Oj, Miklavž — Miklavž!« Mel si je roke ter urno stopal navzdol po klancu čez Učak. — Isti večer je Brnot povedal svoji ženi, da snubi bratranec njuno rejenko. Tudi mati je bila vesela te nenadne sreče, kakor se je izrazila. Po večerji pa je povedal oče Metki, da se bo možila. Vprašal je ni, ji je li prav tako ali ne; on je smatral stvar z njegovo besedo za dognano. Niti eapazil ni, kako je deklica prebledela in da se je s tresočo roko uprla ob klop pri peči.. Noge so se ji šibile in beseda ji ni hotela iz ust. »Kaj si se ustrašila, kaj?« vprašala je mati. »Spat pojdi, spat; pa vesela bodi, da se ti tako dobro ponuja!« S polglasnim »lahko noč!« odšla je Metka in stara dva sta tudi legla spat. Okoli polnoči pa je stala črna postava pod nizkim okencem v zadnjem koncu hiše, nema in nepremakljiva kakor steber, z okna pa se je čulo tiho ijitenje, bridek, zatrt jok. »Ubil ga bom, ubil, če je tudi stric moj — ta norec stari; kaj hoče s teboj?« Tako se je rotil oni pod oknom. »Oh, Gotard, kako je meni hudo!« zajeknila je deklica. In tako sta ostala še dolgo, dolgo; — vedela si nista pomoči, niti tolažbe. In pri vsej bolesti — kako sladko, kako krasno je bilo to, ko sta si mogla podati roke in časih kak tih poljub! »Z materjo bom govoril!« rekel je Gotard. »Oh — vse je zaman!« Kulturna dejavnost v sevniški občini „ Kulturno življenje je bilo pred tremi leti in nazaj v sevniški občini dokaj razgibano. Zlasti aktivna so bila kulturno prosvetna društva v Sevnici, v Zabukovju, na Blanci, na Bučki, Studencu, Loki, v Tržišču, v Šentjanžu, v Krmelju in Boštanju, pa tudi po manjših vaseh so se razvijale različne kulturne manifestacije. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je bil eden najbolj aktivnih v bivšem novomeškem okraju. Naenkrat pa je ^zavladalo mrtvilo, tako v nekaterih krajevnih centrih, zlasti pa še v Sevnici. Ljudje pogrešajo predvsem amaterske dramske, pevske in druge kulturne prireditve. Ni več nobenih likovnih razstav, niti raznih oblik klubskega dela, od katerega so nekateri naivno pričakovali novo kulturno pomlad v Sevnici. Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev dejansko ni več; obstaja zgolj še formalno. Enkrat ali dvakrat na leto gostuje . v Sevnici Celjsko ljudsko gledališče in to predvsem takrat, ko je potrebno zamašiti praznino v programu akademij, ki so ob raznih pomembnih obletnicah, tu in tam pa še gostuje kakšen zabavno — narodni ansambel. Tako stanje je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost v občini tako pri posameznikih, kot pri družbeno-političnih organizacijah. Vzroke nedejavnosti in mrtvila na področju kulturnega življenja so pričeli iskati zlasti občinski odbor SZDL, aktiv komunistov, ki delujejo na področju kulture ter delno tudi občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Tudi posamezni občani so pričeli iskati vzroke takega stanja. Nekateri so menili, da primanjkuje sredstev, drugi spet, da ni sposobnih kadrov ali pa da so amaterske »klasične« oblike preživele in da ni več publike, da se vse bolj širi televizija, ki priklepa ljudi na dom. Nekateri pravijo, I '* < " Miro Kugler: DEKLICA PRIREDITELJE PREŠERNOVIH PROSLAV obveščamo, da imamo na zalogi barvno reprodukcijo Goldstesnovega Prešerna Cena 400 dinarjev. PREŠERNOVA DRUŽBA, Ljubljana, Gradišče št. 12, p. p. št. 41-1 — telefon št. 21-048. da ni amaterjev, ki bi kulturna deia izvajali in končno, da se je tudi človek spremenil v tem smislu, da se po razgibani in naporni službi vse bolj zapira v lastni dom. Res je precej med naštetimi tehtnih vzrokov, da kulturno življenje ni bolj razgibano. Za kulturo je bilo v naši občini namenjenih vsako leto iz občinskega proračuna borih 400.000 din, kar predstavlja izredno majhen delež celotnega proračuna. Res pa je tudi, da so ta minimalna sredstva ostala po navadi do konca leta neizkoriščena. Iz tega lahko sklepamo, da finančni problem ni edina ovira za pestrejšo kulturno dejavnost. Vsekakor je precej tehtna trditev, da vse večji razmah televizije veže ljudi na dom. Toda nobena televizija ne more dati našemu delovnemu človeku tiste vsestranske kulturne izobrazbe, ki bi jo moral vsakdo imeti. Vzroki kulturnega mrtvila so vsekakor globlji od gornjih. V naši občini pogrešamo predvsem preštudiran in perspektivni koncept razvoja kulture v občini. Svet za kulturo in telesno vzgojo pri občinski skupščini se le redkokdaj sestane, pa še takrat je razprava zelo površna, čudno se nam tudi zdi, da občinska skupščina doslej še niti enkrat ni poglobljeno razpravljala na svoji seji o tem tako perečem problemu. Samoupravni organi v delovnih organizacijah bodo morali vsekakor spoznati, da s tehnično enostransko izobraženim proizvajalcem ni mogoče doseči optimalnih proizvodnih rezultatov. Ker nastaja vse večja potreba, da je vsak proizvajalec hkrati umski in fizični delavec, bo kulturna dejavnost morala po stati potreba vseh delovnih kolektivov. Socialistična družbena ureditev potrebuje predvsem proizvajalca s srčno kulturo in z visokimi moralnimi m etičnimi vrednotami. Take kvalitete pa si lahko pridobi samo skozi najrazličnejše kulturne manifestacije. Prav tako je nujno, da bomo imeli v bodoče ^v občini več kadrov, ki bodo sposobni voditi in organizirati kulturno dejavnost. Take kadre bomo morali primerno stimulirati, jim preskrbeti stanovanja, skratka: nuditi jim je treba take materialne pogoje, kot jih nudimo drugim deficitarnim kadrom. Na račun klasičnih oblik kulturne dejavnosti je padlo precej kritik, češ da so to preživele oblike, ki jih ni treba gojiti, kolikor njihov razvoj celo ne zaviramo S tem smo si naredili samo veliko škodo. Stare oblike že tako izumirajo, o novih pa največkrat samo govorimo! Težko je dati en ten recept oblik za vso republiko, saj so lahko oblike zelo različno, pogojene pa Trdinova nagrada: da ali ne? Ko smo ukinili novomeški okraj, je umrla tudi Trdinova nagrada, ki so jo do tedaj podeljevali posameznikom ali skupinam za vidnejše uspehe na raznih kulturnih in drugih poljih. Nagrada je bila okrajnega značaja, prejel pa jo je lahko vsak, ki se je posebej izkazal z delom širšega pomena, pomembnim za vso Dolenjsko. Lani je prišla zamisel, da bi Trdinovo nagrado spet začeli podeljevati, vendar pa bi bila tokrat njena ustanoviteljica novomeška občina. Svet za kulturo pri občinski skupščini je zamisel vse- stransko podprl in že obravnaval osnutek pravilnika o podeljevanju. Od tistikrat so minili meseci, vprašanje nagrade pa je postalo aktualno spet te dni, ko bi bilo treba objaviti razpis o tej nagradi. Tako predvideva 18. člen osnutka pravilnika, ki pravi, da mora biti razpis objavljen do 1. februarja, ker bi morali do 15. maja že zbrati predloge za nagrajence, kar pa ni lahko in neodgovorno opravilo. Zatišje, v katerem ždi dosedanje prizadevanje za obnovitev nagrade v čast pisatelju Janezu Trdini, ne napoveduje nič kaj dobrega, Vlado Lamut: OBNOVA NOVEGA MESTA ob misli na 600-letnico Novega mesta pa celo nekoliko zaskrbljuje. Ta skrb se vsak dan veča ob spoznanju, da je 600-letnica tak datum, ki Novega mesta in občine ne odvezuje neštetih tekočih nalog, ampak te naloge povečuje in nalaga nove. Za izpolnjevanje nalog pa je potreben denar, veliko denarja. Čeprav vprašanje Trdinove nagrade res ne bi smelo nikogar spraviti v zadrego, pa je trenutno postalo nerešljiv vozel, ker se ne ve, koliko sredstev bo premogel občinski proračun, iz katerega bodo vzeta tudi sredstva za nagrado. Predstavniki občine se sicer strinjajo s tem, da nagrada vsekakor mora biti, ne vedo pa še, kako b~ naklonjen proračun. \ Kaže, da adaj vsi čakajo odgovor na to, ali nagrada bo ali ne, ž občinskim proračunom. Ta naj bi stvar dokončno razčistil, menda ne glede na to, ali bi občinska skupščina že pred tem potrdila pravilnik o podeljevanju nagrade ali ne. Novi člani združenja književnikov Srbije Upravni odbor združenja književnikov Srbije je na nedavni seji obravnaval 52 prošenj za sprejem v članstvo sprejetih pa je bilo le 14 knu. ževnikov Združenje šteje zdaj 320 članov so od kulturnega nivoja prebivalstva. Kar je nekje neprimerno, je lahko v drugem kraju zelo primerno in koristno. Mislim, da bi morali pričeti z enostavnejšimi oblikami kulturne dejavnosti in s takimi, ki so ljudem po godu. Tako bi si ustvarili široko publiko, ki bi ji potem lahko brusili okus in jo kulturno izobraževali skozi težje in zahtevnejše oblike. V občini obstaja tudi problem stagniranja občinske knjižnice, ki se s knjigami le malo izpopolnjuje in nima dovolj sposobnega kadra. Problemov na kulturnem področju v občini je mnogo, mnogo pa je tudi misli, predlogov in konceptov. Prav bi bilo, da bi se tega problema polemično še kdo lotil, kar pričakujemo zlasti s strani prosvetnih delavcev. DUŠAN BRELIH PREŠERNOVA DRUŽBA NUDI DOBRO IN POCENI KNJIGO Za svoje člane bo v letu 1965 izdala: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1966 2. Mira Mihelič: »ZMERAJ, NIKOLI«, povest -3. Ernest Hemingway: »IMETI ALI NE«, roman 4. Sergej Sartakov: »PO BRZICAH ČUNE«, potopis 5. PRAVLJICE, izbor iz svetovne mladinske literature 6. Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST«, bogato ilustrirano poljudnoznanstveno delo. 7. eno STENSKO SLIKO po izbiri: LovroJanša: »Gor-., ska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijateljici« ali Ri-hard Jakopič: »Sava« Letna članarina 1200 din 9 romanov v zbirki »Ljudska knjiga« 3000 din 12 številk revije »OBZORNIK 65« 1200 din KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO! Pojasnila.in naročila pri vseh poverjenikih in upravi Prešernove družbe v Ljubljani, poštni predal 41/1 »Radi bi samo to, kar drugi že imajo!« Prosvetno društvo »Oton Zupančič« iz Artič je eno izmed najbolj delavnih v občini Ob zimskih večerih se v šoli leto za letom zbirajo lju-oitelji petja in dramatike. Konec minule sezone so se postavili celo s samostojno krajevno revijo Ob srečanju s tovarišem Mihom Halerjem, ki je prizadeven član tega društva, sem se pozanimala za letošnje načrte in želje organizatorjev kulturnega življenja v Artičah. »V okviru našega društva delajo tri sekcije: dramatska, pevska in knjižničarska,« je pojasnil tovariš Haler. Nato je začel pogovor o pogojih v katerih delajo. »Naša želja je predvsem ta, da bi prišli do tega, kar drugi že imajo Imamo dom,_ki pa žal ni dograjen. V garderobi stanuje hišnik in še mlečno kuhinjo smo v sili uredili tam. Za vaje nam preostanejo le šolske učilnice.« »Koliko denarja pa bi potrebovali za dokončanje prosvetnega doma?« »Za ureditev pritličja z društvenimi prostori je bil napravljen predračun za osem milijonov dinarjev. Nekaj bi prispevali prebivalci sami, nekaj pa bi morala primakniti zraven občinska skupščina. Računamo, da bomo na zborih volivcev _iz-glasovali krajevni samoprispevek in da bo tudi občin- Francoske grafike v Zagrebu V grafičnem kabinetu Zavoda za likovno umetnost Jugo slovanske akademije v Zagre bu so minule dni odprli razstavo 60 originalnih franco skih gralrčnih listov, ki jih je posredovala pariška galeri-ja »Denise Rene«- Avtorji teh grafik zastopajo razne smeri sodobnega likovnega ustvarjanja v Franciji ska skupščina izpolnila svoje obljube, če se bodo te želje uresničile, potem bomo z veseljem prijeli za delo. Naše društvo je pripravljeno vložiti precej naporov za izpolnitev dolgoletnih načrtov o lastnem domu. Samo z dvorano, ki jo imamo zdaj, si res ne moremo veliko pomagati.« »In kako potekajo priprave na revijo, s katero name ravate na pomlad spet presenetiti vaše občinstvo?« »Nismo se še dokončno odločili. Revijo bomo priredili le, če z gradnjo prosvetnega doma spet ne bo nič. V primeru, da bomo dobili sred stva za ' dozidavo doma, se Mariborski slikarji v Beogradu V glavnem mestu Jugoslavi je so pred kratkim odprli razstavo del mariborskih likovnih umetnikov L. Pandurja, J. šibila in J. Vidica. Slovenski slikarji so se beograjske, mu občinstvu predstavili z motivi iz Slovenskih goric, Prekmurja in drugih severno-slovenskih krajev. bomo posvetili samo tej nalogi. Lepo urejen dom nam pomeni osnovo za razmah kulturno prosvetnih dejavnosti. Kolikor ne bomo zaposleni z domom, se bomo kmalu lotili priprav za revijo Z vajami morajo v tem primeru pričeti vsi trije zbori, pionirski, mladinski in moški pevski zbor. Člani dramske sekcije bodo verjetno naštudirali komedijo. To bo le del programa, ki ga bomo dopolnili s športnimi in zabavnimi prireditvami.« »Ste res razmišljali, da bi z dograditvijo doma rešili tudi vprašanje učiteljskih stanovanj?« »Da ker je stanovanjska stiska pri prosvetnih delavcih zelo velika. Predvidevali smo, da bi bila stanovanja za učitelje lahko v prvem nadstropju doma nad društvenimi prostori. Investitor za to bi moral biti občinski stanovanjski sklad. Koliko je možnosti za uresničitev te gradnje ne vem, pripominjam pa, da v sedanjih razmerah marsikateri prosvetni delavec ne bo več pripravljen ostati v Artičah. J. Teppev »Humoristova petletka« i »HUMORISTOVA PETLETKA« izpolnjena leto dni pred rokom, ki je izšla pred kratkim pri Delavski enotnosti, prinaša izbor 103 karikatur, s katerimi je sodelavec in politični karil^aturist Milan Maver v Delavski enotnosti od 1961 do 1964 švrkal po nepravilnostih, ki so se dogajale v splošnem, predvsem pa v gospodarskem in političnem življenju pri nas: Miloš Mikeln, ki je knjigi napisal uvodno besedo, zavida Mavru kot karikaturistu, češ da njegovo sporočilo preskoči na bralca kot elekrična iskra. v trenutku, in ga prav v tem trenutku že naelektri. Mavr rf interes v karikaturah velja javnim zadevam, zato ga lahko označimo kot politilotiega karikaturista. Ce nekateri še vedno trdijo, da Slovenci nismo rojeni za humor, je Maver dokazal nasprotno in je ena glavnih razbremenilnih prič, ki drv. v-ne trditve učinkovito pobijajo. O tem se lahko prepriča^ mo, če vzamemo v roke n-ie-govo zbirko karikatur. Na* smejali se jim bomo z njkn vred, saj je znal take živo zadeti vsakega izmed nas. Doklej Igralci v garderobi ? Koliko časa še bo Novo mesto brez primernih prostorov za kulturne prireditve? Doklej se bo morala igralska družina vaditi v gle-dališčni garderobi in pevci iskati prostor v vajeniški šoli? Tako so se med drugim spraševali člani DPD Svoboda — Dušan Joreb 23. januarja na občnem zboru, ki je dosedanje delo društva kljub perečim težavam ugodno ocenil. Zadovoljivo so delale vvse tri skupine: dramska sekcija, moški pevski zbor in orkester, saj govore o Wtn šte- vilni nastopi, ki so jih prirejali v samem Novem mestu in širom po Dolenjski. Tudi načrti društva za bodoče delo so lepi in kažejo, da ne bo manjkalo prireditev ob 600-letnici Novega mesta. Vendar bo treba tudi letos premagovati težave, ki spremljajo njegovo kulturno dejavnost. Da bi se vsaj deloma odpravile pomanjkljivost?, kaže posvetiti posebno pokornost režiserskemu kadru, glasbenim delavcem in prostorom. Jerebovci nujno potrebujejo poklicnega reži- serja. O tem je razpravljal že svet za kulturo pri občinski skupščini in priporočil, da bi režiser lahko vodil tudi poslovalnico za kulturne prired'tve. S štipendiranjem kadrov za glasbeno vzgojo bi rešili težave, ki jih ima Novo mesto pri glasbeni do avnosti. Najbolj za-gatno jo seveda vprašanje prostorov, ki ga rešuiejo že vsa povojna leta, rezultatov pa še ni. Seveda znmma vse, ali bo orišlo do prelomnica letos, ko praznuje Novo mesto 600-Vtnico obstoja. Obrat družbene pretirane in več vrtcev! 2e 4 mesece potekajo občni zbori v vseh smdikalnih podružnicah črnomaljske občine, 29 sindikatov je doslej obravnavalo svojo problematiko, vsi Pa smatrajo kot problem št. 1. ureditev družbene pre-hrane in otroškega varstva. V razpravah se je vse premalo slišala beseda neposrednega proizvajalca. Cemn? Oceno dosedanjih občnih zborov je za naše bralce podal predsed, nik občinskega sindikalnega sveta Jože Kolenc: — Ali so se sindikabie podružnice dobro pripravile na občne zbore? — Nekatere prav dobro, druge manj. Najbolj so uspeli občni zbori sindikalnih podružnic v Rudniku, pri gostinskem podjetju in v Kovinarju. — O čem so proizvajalci največ razpravljali? — Obravnavali so proizvodnjo, doseženo realizacijo, izostanke od dela, HTV službo, odnos do vajencev, kjer jih 9 JI ti H O Komunalno podjetje v Črnomlju ne čaka, da bo sonce stopilo sneg, ki se je nabral ob vseh glavnih cestah pri pluženju. Delavci komunalne uprave ga vsak dan pridno odmetavajo, nalagajo na kamione ter sproti odvažajo. Vsi pločniki v mestu bo že lepo očiščeni. 0 že prvi dan šolskih počitnic je bilo na vseh hribčkih v mestu, tako ob stanovanjskih blokih, na poti proti Flekovemu mlinu in tudi drugje vse polno sankače*/ in smučarjev. Mladina pravi, da j'e sneg zapadel ob pravem času. @ Bencinska črpalka ima te dni mnogo manj prometa kot sicer. Goriva natakajo predvsem kamioni in druga vozila državnega sektorja, medtem ko zasebni avtomobil, počivajo v garažah. Kadar so ceste lepe, iztržijo tudi 150.000 do 100.000 na dan, te dni, ko je bilo po vseh cestah dovolj snega pa so prodali gorhr in maziv le za okoli 70.000 din. imajo, in medsebojne odnose znotraj kolektiva. Precej je bilo govora tudi o vozni karti K-15. Večina članov naših smdikalnih podružnic je za to, da bi namesto te olajšave ustanovili v podjetjih poseben sklad, iz katerega bi (Jedila sredstva za potovanje na letni dopust posameznim članom kolektiva. Ni pa bilo slišati glasu proizvajalcev o gospodarskih problemih, o nagrajevanju po učinku tako pri proizvajalcih, kot pri strokovnem in vodilnem kadru. Prav tako sem pogrešal razprav o odkrivanju notranjih rezerv m tudi resnih prizadevanj za uvedbo 42-umega delavnika. — Kateri problem je najbolj pereč za vse ^sindikaliste, t!ako za rudarje, kot kovinar-je in delavke v Beti? — Brez dvoma je to družbena prehrana in otroško varstvo. O tem so govorili povsod. Nekatera podjetja že imajo organizirano svojo družbeno prehrano, toda ta ne ustreza ne po količini, ne po kvaliteti, še manj pa glede cene. Če bi sredstva združili v občinskem merilu, razen tega najeli še posojilo, bi lahko ustanovili sodoben 6brat družbene prehrane, ki bi zadovoljeval vse potrebe. Otroško varstvo je drugi problem, posebno za matere samohranilke. Otroke dajejo v varstvo sosedom in morajo pri njih mnogo več plačevati kot za varstvo v vrtcu. V Črnomlju imamo samo en vrtec, ki je že zaseden. — Ali so se v splošnem člani sindikalnih podružnic pridno oglašali k besedi? — Razprave je biLo povsod dovolj, vendar So največ govorili vodilni kadri v podjetjih, medtem ko so se neposredni proizvatjailci zelo redko oglašali. — Zakaj? — Težko je odgovoriti zakaj, mislim pa, da zaradi tega, ker niso dovolj seznanjeni z obravnavanimi problemi, morda imajo slabe izkušnje, če pridejo na dan s povsem odkrito besedo, najbrž pa jim' je tudi nerodno govoriti pred tohlkimi ljudmi. — Kaj smatrate za glavno Občinska konferenca ZK: 30. I. 30. januarja bo v Črnomlju občinska konferenca Zveze komunistov, Da kateri bo okoli 80 de. legatov obravnavalo predvsem vlogo komunistov po smernicah VIII. kongresa vseh gospodarskih problemov. Razpravljali bodo med drugim tudi o problemih komunistov v družbenih službah, posebno na področju šolstva, o vlogi članov ZK pri krepitvi samoupravljanja, razčlenjevali pa bodo tudi problematiko mladine in kmetijstva v občini. pomanjkljivost v dosedanjem delu sindikalnih podružnic? — V vseh podjetjih so premalo pozornosti posvečali kulturnemu in športnemu izživljanju članov kolektiva, kakor tudi političnemu in strokovnemu izpopolnjevanju. Pri dedu na tem področju pa h; morale sodelovati vse organizacije znotraj kolektiva, ne samo sindikat, čeravno naj bi ta v svojem delovnem programu zajel tudi to. Dijaki v BEITU Dijaki III. letnika črnomaljske gimnazije so med zimskimi počitnicami na enotedenski praksi v žele-zolivarni BELT v Črnomlju. Razdeljeni so po obratih ih pisarnah ter se ob strokovnem vodstvu seznanjajo z delom, težavami in uspehi tega kolektiva. Delajo tudj sami in nekateri so prav radi zamenjali šolsko delo z industrijskim. S prakso bodo v poletnih počitnicah nadaljevali, -ni Te dni na črnomaljskih ulicah: cesta in pločniki so očiščeni snega, velike kupe, ki so se nabrali ob robu cestišča, pa s kamioni odvažajo v Lahinjo. Viničani -žrtev osebnih intrig © 15. januarja je bila prva seja novoizvoljenega vodstva krajevne organizacije SZDL. V novem odboru je več mladincev in mladink, ki dosicj še niso aktivno delal,: v političnih in družbenih organizacijah, vendar so že na prvi seji pokazal: vol jO do dela in sprejeli določene naloge. Na tem sestanki] so po izvolitvi funkcij v odboru SZDL razpravljali še o krajevni problematiki in skupščinskih volitvah. @ Aprila poteče mandatna doba odborniku občinskega zbora za vasi Semič, Mladin- -j ljudje med seboj — »iešilca hočem, da bo oni več plačal! »Tu Stari trg«, je klical nekdo po telefonu pred dnevi Zdravstveni dom v Črnomlju in nadaljeval: »Zelo nujen primer je, nekdo je ranjen, krvavi, zato naj pride takoj zdravnik z rešilcem!« Zdravnik je takoj odhitel z rešilcem, šofer pa je pritiskal plin do deske. Pot preko Tanče gore je bila zasnežena in avto iznenada ni mogel nikamor več, ker so kolesa drsela, »človeško življenje je v nevarnosti,« sta ugibala zdravnik in šofer ter zato sklenila poizkusiti po drugi poti. Obrnila sta se nazaj ter odhitela proti Staremu trgu čez Miklerje. Po tej poti je šlo in rešilni avto je ustavil pred pacientovo hišo. Na pragu je stal mlajši moški in mirno povedal, da je ponesrečenec on. »Kaj vam pa je, da je bilo tako nujno?« je vprašal zdravnik. »Sosed me je udaril po glavi!« je odvrnil oni še vedno lagodno. Zdravnik je pregledal rano in ugotovil, da je samo'manjša praska, za katero ni bil potreben noben kirurški poseg! »Zakaj kličete rešilca za takšno malenkost? Lahko bi prišli sami v Črnomelj«, je menil zdravnik. »Veste, nalašč sem klical rešilca in zdravnika, samo zato, da bo oni več plačal, ker me je udaril!« je povedal poškodovanec. In kaj bi bilo, če bi se primerila v tem času kakšna resna nesreča ali nujen primer, v katerem bi zares šlo za življenje ali smrt? Zdravnik je moral v Poljansko dolino z rešilnim avtomobilom po zasneženi cesti samo zato, da bo nekdo več plačal in da bo zopet ena tožba več na sodišču! Nekdo, ki bi bil res v sili, pa bi lahko ostal brez pomoči! Ali je razgreti »ponesrečenec«, ki ga je nekdo udaril po glavi, pomislil na to? -ko- IZ ca, Trata in Vavpča vas. Kot kandidata za bodoča odbornika sta bila doslej predlagana Jože Kočevar iz Semiča in Anton Lukežič iz Vavpče vasi. © Za boljšo preskrbo prebiva." cev Semiiča in okolice je t£.'> predlagano, naj bi STP Potrošnik iz Črnomlja uvedlo v svoji prenovljeni prodajalni non-stop delovni čas. Pristojni organi pa naj bi dovolili v tej trgovini tudi prodajo brezalkoholnih in žganih pijač ter hladnih je-dil. Edini gostinski lokal v Semiču ne zadošča potrebam občanov in prehodnim gostom. 0 Želja vseh občanov je, da bi čimprej začel uspešno delati svet krajenve skupnosti, ki je bil izvoljen na zadnjem zboru volivcev, čaka ga namreč obilo dela z reševanjem drobnih zadev in težav, s katerimi se občani vsakodnevno srečujejo. L. M. Pred nedavnim je bila seja delovne skupnosti osnovne šole Vinica, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik občinske skupščine Črnomelj in načelnik 43 je tudi sam vstopil v NOV. Ko je bila pri Glavnem štabu NOV in POS osnovana godba na pihala je pokojni Dominik postal rjeri član. Po osvoboditvi Je bil demobiliziran in' se je zapos'.l kot zidar. S tem se mu je izpolnila ?c-lja, za katero je bil prikrajšan v predvojnem času. .Sadnja leta je začel bolehati, zato je odšel v za služeni pokoj. Ni ga užival do!i;o, saj ga je kmalu strla izčrpanost, posledica težkih In napornih let zadnjo vojne. Na zadnji poti na pokopališče v Metliki so ga spremili vojni tovariši, znanci, prijatelji in sorodniki iz Curil in Ro-sainlc. V spominu vseh bo živel kot zaveden borec za pravice delovnih ljudi in kot dober tovariš. R. F. Iz Metlike v Novo mesto: Ko smo sc dijaki v vlaku, ki pelje proti Črnomlju in Novem mostu pogovarjali, kako dolgo se že kdo izmed stalnih vozačev vozi v šolo in nazaj, smo prišli do zanimivih ugotovitev. Pričeli smo računati, koliko se po železnici prevozi tisti, ki se iz Metlike v Novo mesto vozi polnih 5 let šolanja. Razdalja Metlika — Novo mesto meri po železnici 45 kilometrov; tja in nazaj vsak dan pomeni to 90 kilometrov. Šolsko leto ima 210 delovnih dni, kar v petih letih nanese 1050 dni. To smo pomnožili z devetdesetimi kilometri, in dobili številko 94.500 kilometrov. Torej je tak šolar prepotoval dvakrat Zemljo po ekvatorju, ker meri obseg Zemlje 41.842 km. Na vlaku pa je v tem času presedel dobrih 131 dni po 24 ur ali skupaj 3.150 ur. Lep rekord! -ni V—nedeljo, 17. januarja, smo se na metliškem pokopališču poslovili od dobre žene, matere in to-varišice Anice Trčkove. V dneh, ko je naše ljudstvo stalo *pred težka preizkušnjo, je s svojo družino našla pravo pot In se vključila v vrste borcev proti fašizmu. Vse njeno in moževo imetje je bilo vedno na razpolago pani.i-nom. Pokojna Anica pa jet-znala tudi druge ljudi pridobivati za boj stfj je s svojim požrtvovalnim delom bila vsem za vzgled. Bila Je sekretarka -AFZ in članica rajonskega odbora v Metliki. Mnogi borci ter terenski delavci in aktivisti, pa tudi kurirji ne bodo nikdar pozabili njenega dobrega srca, ne toplega nasmeha in radodarnih rok, saj so bila vrata njene hiše vedno odprta partizanom. "■ Pokojna Anica je ostala aktivna tudi po vojni: več let je bila od-bornlca ljudskega odbora v Metliki, sodelovala Je v zadružnem svetu in v upravnem odboru ZK v Metliki. Dlje časa je vodila sekcijo žena zadružnic, z bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobila v življenju, pa je bila vselej dobra svetovalka Ustim, ki so jo prosili za nasvet. S toplo besedo smo se poslovili od nje. V srcih vseh, ki smo jo imeli radi In smo jo spoštovali, bo lik pokojne Anice živel še dolgo kot lik zavedne slovenske žene. R. F. temu ni treba pripisovati posebnega pomena, ker se te stvari dogajajo v vseh industrijskih kolektivih v Sloveniji. Kdor-je prišel v Belo krajino in je bil res strokovnjak v svojem delu, mu visokih dohodkov nihče ni zavidal. Povedati moram, da tudi vseh mladih inteligentov ne gre spravljati v en koš. Kot primer navedem inženirja metalurga, katerega smo pred kratkim dobili. Zadovoljil se je z dohodki, primernimi za začetniško delo, in ker zna tudi poslušati nasvete izkušenih visokokvalificiranih delavcev, nihče nima nič zoper njega. Vsi ga imamo radi!! DIREKTOR ZORE: STROKOVNJAKI SE TEŽKO PRILAGAJAJO . .. — Problem, zakaj strokovnjakov v Belo krajino ni oziroma zakaj odhajajo, je po mojem v tem, da si- mlada delovna inteligenca težko privadi našim ljudem in potrebam na svojem delovnem mestu. Dostikrat so morda preobremenjeni z delom in mislijo, daso za svoje delo premalo plačani. Ker jim v naših razmerah nudimo, kar pač moremo, drugje pa imajo na razr.olago dosti boljše pogoje, gredo. V Črnomlju strokovnjake lepo spiv.jmemo in si tudi prizadevamo, da bi jih obdržali. Pred nekaj leti pa je med štipendisti veljalo mnenje, da so študentje od drugod v domači občini bolj cenjeni kot doma- čini, zato so še ti po končanem študiju odhajali drugam. Moram pa reči, da se je v zadnjem času kadrovska politika zelo spremenila. Tudi sam sem kot mlad strokovnjak prišel v Črnomelj in iz svojih izkušenj lahko povem, da v začetku marsikdaj res nisem iinel rožnatega položaja, zdaj pa se je odnos do strokovnjakov precej spremenil. Zakaj? Ker je večina tovarišev že doumela, da naša mlada industrija brez strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo nima perspektive. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE: »DELOVNO INTELIGENCO SI MORAMO VZGOJITI SAMI!« — Kar se govori, ima navadno svojo osnovo. Navzven poudarjamo, kako si strokovnjakov želimo, navznoter pa prav vsi še niso razčistili nekaterih pojmov. Rekel bi, da so imeli v Beltu s strokovnjaki v preteklosti nekaj smole in da z nekaterimi izjemami niso imeli srečne roke pri izbiri. Problem pa je v tem, da izbire sploh ni! Vedno manj je namreč slovenskih patriotov — inteligentov, ki so pripravljeni priti v Belo krajino delat. Jasno nam mora biti, da jih tudi zla lika, ne bomo dobili, ker jim drugod več nudijo kot jim lahko mi. Če pa koga le dobimo (lani smo dobili 3 zdravnike in 1 stomatologa), pa se najbrž ne more pritoževati glede odnosov. Delovno inteligenco si moramo vzgajati sami s pravilno štipendijsko politiko! Mlade ljudi moramo šolati, jih po potrebi poslati tudi na prakso v inozemstvo in si tako zagotoviti kader, ki bo strokovno res usposobljen, hkrati pa voljan delati. Do strokovnjakov, ki le prihajajo od drugod po naključju, pa bi morali v kolektivih pokazati malo več strpnosti in jim nuditi vse možnosti, da bi spoznali podjetje in organizacijo dela, šele nato pa bodo res lahko uveljavili svoje sposobnosti in znanje. Glede dohodkov" mlade delovne inteligence mislim, da ni prav, če ti izredno odstopajo od dohodkov v nekem kolektivu samo zato, ker je pač nekdo prišel v »zao.stalo« Belo krajino, če je mlad inteligent količkaj pošten, v začetku tudi ne bo postavljal pretiranih zahtev. Nedvomno pa je, da bo kadrovska problematika rešena šele tedaj, ko bomo izboljšali pogoje dela in pripeljali proizvodnjo na tako višino, da se bodo osebni dohodki v Beli krajini na sploh dvignili in približali republiškemu povprečju. Ker pa tega ne bomo dosegli ne danes in ne jutri, si moramo torej strokovnjake vzgajati sami. Jože Dular: SOSESKE ZIDANICE V VZHODNI BELI KRAJINI Manjše posode so bdi po-lovnjaki, ki so držali p« 5 do 8 veder, lodrice (10 do 20 firklov), presike, to so sodi, ki so imeli na vrhu dog vratca, zaprte brente in barili. Odprte posode so bdle vedro (25 do 26 firklov), pol-vedrnik (15 firklov) in loSbll oziroma kebljcc. Vedro je imelo na zunanji strani dva železna ročaja, na notranji strani pa je bila včasih na steno pritrjena železna palica. Na njej so bii urezani zo bje — za vsak firkel en zob — in tako Je vedro služilo za mero pri izdajanju aii vračanju vina. Zanimivi so bili polvedrniki, ki so - imeli na gornjem koncu »brke«, to je: dve nasproti si ležeči dogi sta imeli zarezan majhen jarek, čez katerega se je mo ralo pocediti vino v dokaz, da je mera pijače zvrhana-Vse te posode so bile lesene in so jeseni z njimi pri dolžnikih pobirali vino. Posode, s katerimi so pijačo merili oziroma izposoja krajine so poznali šekutorja (Radovica, Krašnji vrh, Vi-došiči, Drašiči, Božakovo, Bo janja vas, Boldraž, Slarnna vas, Rosalnice). Na Lokvici so uporabljali obe imeni: šekutor in čežmešter. Pripomniti moramo, da je šekutor (eksekutor, to je izvrševalec) v Bušinji vasi, kjer so po znali čežmeštra, pomeni davčnega izterjevalca, biriča. Po krajši ali daljši dobi opravljanja svoje službe sta se imenovala starejši in mlajši, stari in mladi, prvi in drugi šekutor ali cekmešter. Izbirali so ju z glasovanjem, to je, volili so ju »na glase«, in sicer za eno leto. Le red-kokje so ju volili za dve ali celo za tri leta. Po navadi so nista izmenjala oba šekutorja hkrati, temveč je moral eden ostati, da je vpeljal v delo novo izvoljenega šekutorja. Izjeme v tem ustaljenem poslovanju, ki je značilno skoraj za vso Belo krajino (le da so drugod: šekutor je Soseska zidanica na Lokvici li, so bile firkel (mazama bokal), polič in maseljc. Te votle mere so bile nekoč ba krene in cinaste, v zadnjem času pa so že uporabljali plo čevinaste litrske mere. Te mere, ki so imele ročo in noseč, so držale po 5 litrov en liter in pol. Na gornjem robu je bil včasih prilotan košček svinca z uradnim pečatom. Po prvi svetovni voj ni so si ponekod na primer v Drašičah omislili lončene firkle, vendar te posode pri pivcih niso bile priljubljene ker niso imele točne . mere. Pločevinaste mere je v zadnjem času izdeloval metliški klepar 2iga Hanzel, lončene pa gradaški lončar Franc Graf. V zidanicah, kjer so poleg vina izposojali tudi žito (Bereča vas, Bušinja vas, Do-bravice, Dragomlja vas), so bile poleg vinskega orodja tu di skrinje za žito oziroma predah ali feršldge (nem Verschlag), kamor so sprav ljali koruzo, pšenico ali proso. Merili pa so žito s kup-ljenikom (mernikom) in fir-klom. šekutorji (cekmeštf i) Vse to premoženje je moral nekdo varovati in zanj skrbeti. Zato so člani sose ske (vsako hišo je na glav nem letnem sestanku zastopal en član) izmed sebe iz volili dva moža (včasih tudi tri), ki sta upravljala s skupnim premoženjem, izdajala in pobirala vino oziroma žito, sklicevala ljudi na sestanke, na skupno delo itd Imenovala sta se cegmeštra (Gabrovec), eekmeštra (Dra gomlja vas, Suhor, Dobravi-ce, Krivoški vrh), čežmeštra (Bereča vas, BuŠčnja vas). Prav na vzhodni meji Bele imenovali ključarje, cerkve-naše, cerkvenjake ipd.) so bile soseske Krivoški vrh, Božakovo in Rosalnice. Te so-r ske so volile po tri može za dobo treh let. Na Krivo-škem vrhu (cerkven hram ,,e prenehal delati že pred prvo svetovno vojno) so jih imenovali starejši, srednji in mlajši cekmešter. Na Boža-kovem so namesto nekdanjih šekutarjev vodili poslovanje v cerkveni hiši predsednik, blagajnik in kletar, v Rosal-nicah pa je> kletarja že izpodrinil tajnik. Te funkcije v obeh zadnjih soseskih zidanicah pa kažejo že na najmlajšo obliko tega upravljanja, saj so vaščani za to novo poimenovanje nekdanjih šekutarjev našli vzorec v odborih narodnih čitalnic in v drugih sorodnih društvih. šekutorji (cekmeštri) so ob izvolitvi dobili ključe so-, seske zidanice; navadno sta bila dva ključa in je vsak šekutor imel po enega, tako da drug brez drugega ni mogel odpreti zidanice. Ponekod je imel oba ključa tudi starejši šekutor, zlasti če je to funkcijo opravljal že vrsto let in so mu vaščani zaupali. Obenem je hranil tudi sose-skin denar, kolikor ga niso nekatere soseske oddajale v Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico v Metliki (ustanovljena 1874) ali rajfajznov-ko v Suhorju. Šekutorja sta posojala vino na poldrugo ali puldrugo (Radovica, Bojanja vas, Slarnna vas), na piildrgo (Bereča vas, Diragomlja vas, Suhor Krivoški vrh) ali na podržijo (Drašiči, Vidošči, Božakovo), to se pravi: za vsak izposojeni firkel vina je moral dol žnik jeseni vrniti poldrugi firkel ptidrščine, to je mošta, Vse izposojeno vino sta šekutorja zarezala na leseni rovaš. meHiški£x£rednik SEKRETAR OBK ZK KOČEVJE MIRO HEGLER PRED OBČINSKO KONFERENCO ZK: ladaljnja krepitev idejne vloge ZK V soboto bo v Kočevju občinska konferenca Zveze komunistov — Številne težave lahko uredimo le s kvalitetnim sistemom samoupravljanja Smučarski tečaji v Kočevju V soboto, 30. januarja, bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju občinska konferenca Zveze komunistov, ki se je bo udeležilo 85 delegatov ter člani komiteja, kontrolne in revizijske komisije. Pred konferenco smo zastavili sekretarju občinskega komiteja Miru Heglerju naslednje vprašanje: — Kaj boš v svojem referatu na konferenci posebej podrobno obravnaval in kateri so glavni problemi, o katerih bo — po tvojem mnenju — na konferenci največ govora? — V referatu na konferenci bom govoril predvsem o bodočih nalogah komunistov pn utrjevanju socialističnih družbenih odnosov, ki se odražajo tudi v nekaterih nerešenih problemm na gospodarskem področju občine^ Medtem ko beležimo v večini gospodarskih organizacij znaten razvoj na področju gospodarjenja, opažamo, da manjše število organizacij tem nalogam ne sledi z enakim tempom, kakor je bilo poudarjeno že v predkongresni Aktivnosti in kar je v resoluciji potrdil tudi VIII. kongres ZKJ. še vedno je nerešenih precej vprašanj, kot npr. produktivnost, večja, a cenejša proizvodnja, izvoz, nekateri problemi integracije v gospodarstvu itd Do teh in še vrste drugih problemov bo morala konferenca, po temeljiti obravnavi seveda, podati jasna stališča. ' , Čeprav beležimo v preteklem letu znaten napredek v gospodarstvu, se nam vzporedno s tem odpira vedno več problemov v družbenih službah, zdravstvu, zlasti pa še v zadnjem času v šolstvu. Komunisti bodo morali tudi v prihodnje ' odločno podpirati prizadevanja družbenih činiteljev v občini po hitrejšem in odločnejšem reševanju številnih problemov na tem področju. Dosedanje obširne razprave v organih Miro Hegler, sekretar Občinskega komiteja ZKS Kočevje in poslanec v republiškem organizacijsko političnem zboru upravljanja jim bodo v teh prizadevanjih nedvomno velika opora. Drugo pomembno vprašanje, o katerem menim, da bo ^dalo vsej konferenci še poseben poudarek, je nadaljnja krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja. Poročilo komiteja za obdobje med zadnjo in sedanjo li-Riifska ..Tekstilana izvsža Kolektiv festilane, tovarne sukna iz Kočevja, je lansko leto zaključil s prvo milijardo, ko pa je delavski svet obravnaval osnutek plana za letošnje leto, je poudaril, da je treba izhajati predvsem iz rezultatov, » doseženih v drugem polletju lanskega leta. Le tako postavljen plan bo realen za kolektiv, ki proizvaja z močno za starelimi stroji (povprečna starost strojev je nad 30 ali pa še več let!), če bodo delali s takim poletom kot zadnje mesece leta, ga bodo prav tako izpolnili. Delavski svet je tudi sklenil, da bodo letos močno skrčili število izdel DR0B?Ž 11 KOČEVJA gg Minuli četrtek so obiskali Kočevje člani društva NAŠA DJECA iz Pule. Sku-, pina 95 pionirjev in niladin-cev ter 15 profesorjev preživlja zimske počinice v Ort-neku, lep zimski dan pa so si izbrali za izlet v Kočevje Ogledali so si muzej NOB, Seskov dom, podjetje ITAS in druge zanimivosti mesta V Domu kulture so v spominsko knjigo napisali: »Ve seli smo, da smo si lahko ogledali ta prekrasen športni dom s tiho željo, da bi imeli vsaj podobnega v bližnji bodočnosti tudi v Puli.« g§ Od 14. januarja dalje je v Kočevju gostinski tečaj, kj bo trajal do 26. februarja. Obiskovalci tečaja se _učijo strežbe in kuhanja, pridobili sri bodo temeljne osnove iz poslovne tehnike poznavanja pijač, nauka o prehrani, družbeno ekonomskih ved in turizma. Tečaj, ki ga je organizirala Delavska univerza, obiskuje 35 tečajnikov In tečajnic, zaposlenih v družbenem sektorju gostinstva, med njimi pa je tudi 6 deklet, Jd še niso zaposlene. V tečaj jih je poslal Zavod za zaposlovanje delavcev, da bi tako laže dobile zaposlitev. -ko kov in jih prilagodili tehnični opremljenosti in zmožnosti strojev. Plan proizvodnje za letošnje leto so postavili v višini milijarde in 250 milijonov dinarjev, višino plačane prodane proizvod nje pa ocenjujejo na mili jardo 50 milijonov dinarjev. Precej večji proizvodni plan bodo morali izpolniti z istim številom zaposlenih — upoštevajoč nezmanjšano produktivnost. Dosegli ga bodo toliko lažje, če bodo preprečili vsakoletni padec proizvod nje in produktivnosti v mesecih maj — avgust. Letos se bo Tekstilana vključila tudi v reden izvoz, če hoče tovarna dobiti dovolj reprodukcijskega materiala iz uvoza (volno, barve in kemikalije, dele strojev itd.)< mora izvoziti 35 odstotkov vrednosti uvoženega materiala, kar predstavlja 155.000 dolarjev letno. Po dosedanjih dogovorili (prihodnji mesec bodo podpisali še pogodbo) bodo izvažali v Saudovo Arabijo odeje. Kljub temu, da ode je niso1 zahteven artikel v primer j aPTi z drugimi bla-vgi, tudi to pomeni za kolektiv veliko obveznost prav zaradi izredno starih strojev. Razen milijarde, dosežene tfbnec leta, in priprav na izvoz *so v kolektivu ponosni še na sodelovanje na sejmu Moda 65 v Ljubljani. Na ljtlbljanskih modnih sejmih redno nastopajo že nekaj let in vedno s precejšnjim uspehom. Tako kakor lani so tudi letos dobili za dva vzorca blaga za spomladanske ženske plašče z 1 a-ti kolajni. Z ozirom na to, da so poslali le pet vzorcev, sta dve zlati od-ličji kar pomembno priznanje. (VEC) konferenco ugotavlja, da je sistem samoupravljanja v naši občini dosegel velik napredek, kar nedvomno potrjujejo rezultati, o katerih sem že govoril. Delavsko in družbeno samoupravljanje je bilo tudi eno poglavitnih vprašanj, ki so jih obravnavale osnovne organizacije na zadnjih letnih konferencah. Komunisti se dobro zavedajo, da številna vprašanja, ki nam danes še povzročajo težave, lahko uredimo le s kvalitetnim sistemom samouprave, z neposrednim, resničnim odločanjem proizvajalca in občana. Birokratski in nesocialistični pojavi, ki so že v preteklosti večkrat doživeli poraz, bodo v kvalitetnem samoupravnem sistemu tudi v prihodnje našli najhujšega sovražnika. Če lahko trdimo, da je delavsko upravljanje v gospodarskih organizacijah postalo že vsakdanja praksa in edini način reševanja številnih problemov delovnih ljudi, potem tega ne moremo trditi za družbeno upravljanje, v katerem posamezniki še vedno čutijo potrebo po administrativnem urejanju kakrš nihkoli stvari. Pretje vprašanje, o katerem bo na konferenci prav gotovo precej govora, je nadaljnja krepitev idejne vodilne vloge Zveze komunistov pri utrjevanju socialističnih, družbenih odnosov. V preteklem obdobju smo v občini uspeli dati komunistom o vodilni vlogi ZK jasnejšo podobo. Borba proti miselnosti posameznikov, ki so zagovarjali rjnnenje, da mora ZK odločneje in bolj operativno reševati določene naloge^ ter borba proti tistim, ki menijo, da je ZK v sedanjem sistemu neposredne socialistične demokracije opravila svojo vlogo, je bila kratkotrajna in uspešna. To pa tudi dokazuje, da komunisti vedno bolj iščejo reševanje vsakršnih problemov v delavskem in družbenem samoupravljanju, da iščejo oporo v delovnem človeku ter z njegovo pomočjo gradijo nove socialistične družbene odnose. FRANCE GRIVEC H V zimskih počitjiicah so šole organizirale več tečajev. Osnovna šola Marka Bračiča ima dva tečaja. Začetniskega, v katerem je nad 30 mladih smučarjev, vodi Breda Košir. V tečaj, kjer otroci že znajo smučarsKe osnove, pa hodi 15 pionirjev Ta skupina se vsak dan vozi z avtobusom v Ortnek, kjer imajo idealna smučišča na terenih Grmade nad V. Poljanami. Tečaj vodi prot. Tone Adamič. Zvečer se otroci vračajo domov, tako da je tečaj precej cenejši. — Osnovna šola Jože Seško ima tečaj, ki ga obiskuje nad 35 otrok, po okoliških smučiščih. Tečaj vodi Nada Smola. Gimnazijski tečaj vodi prof. Saša Bižal. Tu je sicer manj tečajnikov, zato po bolj obvladajo smučanje, tako da je tečaj intenzivnejši — Vodniki tečajev so opažih, da imajo nekateri otroci že dotrajano opremo, SI Zaradi ugodne zime so prišli na plan tudi sankači. To sekcijo pri Partizanu vodi Lojze Janežič. Razdelili so tudi tekmovalne sanke. Ce bo vreme držalo, bomo videli prav lepe društvene tekme. OH Gimnastična sekcija pionirjev kočevskega Partizana je povabila na prijateljski dvoboj vrstnike iz Partizana Tabor-Ljubljana. Tekmovali bodo na bradlji, drogu, krogih, preskoku čez kozo in ▼ talni vadbi. \. AKKO ljudje med seboj »Tovariš direktor, to je svinjarija!« V napornem delu in ob vsakdanjih drobnih in velikih skrbeh se je mesec skoro neopazno zavrtel tja do prvega oz. »plačilnega« dne. šla je v blagajno po zaslužek. Najprej so ji napisali na zelen »blagajniški izdatek« znesek, ob katerem je bila le beseda »plača«, nato pa pripisali odtegljaje za hrano, posojilo ipd., sešteli in odšteli od »plače« ter ji ostanek izročili .. Potem je videla, da je kolegica, s katero ves čas delata skupaj, dobila večjo »plačo« — za eneko delo Pohitela je nazaj. Vprašala je, zakaj ni dobila s »plačo« tudi obračuna z vsemi postavkami, vrednostjo točke itd., da bi vsaj vedela, koliko in kako je zaslužila — in zakaj je kolegica zaslužila več. Da je plačilna lista tajna podjetja, je zvedela in da ji je pač ne morejo pokazati, ker je, tajne, ne sme videti! Razburila se je, dejala, da gre k direktorju. Le-ta ,je prav tedaj vstopil. V jezi mu je dejala, da je to svinjarija, da mora vsak delavec poleg osebnega dohodka dobiti »plačilno listo«, da delitev osebnih dohodkov ni tajna podjetja, pač pa stvar vseh zaposlenih, ki jim sicer tako radi pravimo upravljalci. Povedala je tudi, da smo »plače« že davno zamenjali z osebnimi dohodki in da jo zanima, zakaj je kolegica prejela za enako delo večji osebni dohodek. Tovarišu direktorju je bilo preveč. Tak nastop! Pa svinjarija! Užaljena tovarišica je prišla pred disciplinsko komisijo, češ da se je nedostojno vedla proti direktorju. Kaznovana je bila z ukorom. Zato, ker bi rada vedela, koliko zasluži, ker bi rada videla plačilni seznam, ker je glasno povedala, s čim se ne strinja. Pritožila se je na občinsko komisijo, ki je »ukor« seveda razveljavila .. Kako smo že rekli? Birokratizem? Samoupravljanje? Nova ustava in človek v naši družbi? Spodbudno nagrajevanje? V istem podjetju so volili delavski svet. V enem izmed obratov so predlagali štiri kandidate, na kandidatno listo je prišla ena tovarišica in šef obrata, ki ga ni nihče predlagal. Izvoljen je bil šef obrata, tovarišica, ki jo je predlagal kolektiv, pa ne. So ga izvolili ljudje, volivci? Demokratično? Kako smo že rekli? »Svinjarija?« Morda res malce hud izraz, za marsikatere uho boleč, nedostojen. Užaljena tovarišica je tako rekla. Upravičeno. Delajmo za ljudi, z ljudmi, za nas vse. Ne proti ljudem! FRANC GRIVEC V Kočevju je še 34 prošenj borcev :a stanovanja 115 upravičencev do priznavalnine — Bo letos najmanjša priznavalnina 10.000 din? — Veliko zanimanje za novo davčno politiko med člani ZB v občini — Organizacija ni molzna krava! — 0 konferencah ZB v kočevski občini in o problemih borcev pripoveduje tehnični sekretar občinskega združenja ZB Rudi Orel Konec decembra in v januarji so se člani organizacij Zveze borcev v kočevski občini spet shajali na rednih konferencah svojih organizacij, da bi se pogovorili o delu organizacij in o številnih problemih borcev. Za konference — doslej so bile že v Osil-nici, Banja loki, Vasi, Fari, Kužlju, Dragi, Travi, Novem Kotu, Starem logu, Strugah in Kočevski Reki — se pravi v vseh oddaljenih krajih, lahko trdimo, da so bile uspešne, tako po tehtnosti obravnav kakor tudi po obisku. Na konferencah so v večini primerov govorili o sedanjem stanju organizacije, predvsem pa o priznavalninah borcev. Predvidoma bodo letos prejemali priznavalnine vsi. ki so upravičeni; občinski odbor Zveze borcev zbira od krajevnih organizacij zadnje prijave. Po dosedanjih podatkih bo prejemalo letos priznavalnine okrog 115 upravičencev. Višina priznavalnin je od 3.000 do ,10.000 dinarjev, v prihodnje pa bo verjetno najnižja 10.000 dinarjev, najvišja pa ni določena; presoja je pre-' puščena upravnemu odboru sklada za borce. Največ upravičencev za priznavalnine Je izven Kočevja: v Kostelu, Kolpski dolini, deloma v dra-garskem koncu. člani Zveze borcev so tudi e velikim zanimanjem spreje- li odlok občinske skupščine o novi davčni politiki, o odpisu davkov v 4. kategoriji zemljišč in o občutnih davčnih olajšavah borcev — kmetov. Znano je, v kako težkih razmerah živijo prav borci — kmetje v odročnih predelih, kjer je zemlja slaba, zaradi starosti pa je tudi ne morejo primerno obdelovati. V občini je še 229 borcev — kmetov, ki skoro vsi živijo v tako imenovani 4. kategoriji in poslej ne bodo plačevali davkov. Čeprav sredstva, katerim se je skupnost na ta način odpovedala, ne predstavljajo veliko niti za skupnost niti za posameznika,' je veliko pomembnejši odnos, pozornost družbe do ljudi, ki so toliko žrtvovali za osvoboditev ln ostali na svoji skopi kraški zemlji, večinoma ostareli, ne- zmožni za intenzivnejšo proizvodnjo. Zanimiva je tudi starostna struktura borcev — kmetov v občini: do 40 let starosti jih je le 27, do 50 let 37, do 60 let 75 in nad 60 let starosti kar 90 članov Zveze borcev, ki so prav gotovo nujno potrebni kakršnekoli pozornosti in podpore družbe. S posebnim dodatkom do 45.000 dinarjev za zaposlene borce se je njihovo materialno stanje močno izboljšalo. Borcev — delavcev, ki prejemajo posebni dodatek kot razliko od mesečnega zaslužka do 45.000 din m živijo večinoma v Kočevju ali okolici, je okrog 200, vendar še niso vsi. Marsikdo še ni vložil zahtevka ali pa je 5" v postopku. Nekateri člani neupravičeno kritizirajo organizacijo, predvsem kadar iščejo priznanje za delovno dc o, za enojno ali dvojno štetje, čeprav so to le posamezni pojavi in jih ni moč posploševati, Je treba povedati, da kritizirajo predvsem tisti, ki do priznanja delovne dobe med vojno niso upravičeni. Ni moč namreč priznati "^ako tistemu, ki se je res boril ali ves čas aktivno sodeloval in pa tistemu, ki je le tu in tam pomagal. Ponekod so na konferencah obravnavali tudi sprejemanje novih članov, vendar ^o za sprejem postavili zelo ostra merila, če namreč nekdo želi postati član ZB šele po 20 letih, je upraVičen sum, da se za njegovo željo skrivajo koristoljubni nameni, najsi bo za podporo, priznavalnino, delovno dobo ali karkoli. Organizacija Zveze borcev ni molzna krava, pač pa združenje vseh tistih, ti :o kakorkoli pomagali osvoboditi domovino, je organizacija borbenih tradicij in ne ljudi, ki naj jim pomaga do pokojnine ali boljšega materialnega stanja. Vsakdo, ki želi postati član ZB zaradi tega, se hudo moti, ker ni vseeno, ah sodeluješ v njej od začetka ali pa si jo opazil šele po dvajsetih letih. V kratkem oodo konference ZB še v Kočevju in bližnjih krajih. V mestu in na Rudniku, pa tudi v okoliških vaseh bodo obravnavali predvsem stanovanjsko problematiko borcev, ki kljub velikim prizadevanjem in ob izdatni podpori občine še vedno ni rešena. Samo v Kočevju je še 34 prošenj borcev za stanovanja, v zadnjih dveh letih pa se je v boljša stanovanja preselilo 42 članov organizacije, letos pa bodo dobili še pet ali osem stanovanj. F. G. 10 DOLENJSKI LIST Št. 4 (774) Partizanskim vdovam dostojne pokojnine! Kuko je bilo na zboru krajeve organizacije ZB v Sodražici Odbor, ki se je v enem letu sestal 15-krat lahko trdi, da je bil delaven. Na konferenci krajevne organizacije Zveze borcev v Sodražici je bilo med drugim povedano, da je odbor skrbel za zadeve bivših borcev. Pri odboru deluje tudi sekcija internirancev, ki namerava letos organizirati izlet na Rab. Tam je pokopanih večje število internirancev iz ribniške občine. 20. obletnico osvoboditve bodo v Sodražici kar najlepše Kandidati v Loškem potoku V Loškem potoku so zadnje dni evidentirali več Kandidatov za občinsko skupščino: V volilni enoti 24 — Hrib —Švegova vas: Jože Bartol j s Hriba, Alojz Vesel s Hriba in France Kordiš iz Švegove vasi. V VE 26 — Mali log sta evidentira^a Ivan Debeljak in Ivan KošinrlJ, oba iz Male-la loga. Za zbor delovnih skupnosti — kmetijska podskupina VE 19 Retje, Mali log sta evidentirana Filip Paj-nič s Hriba in Alojz Car iz Retij. O osnovni šoli v Ribnici sta za zbor delovnih skupnosti evidentirana Janez Debeljak in Ančka Lovšin. V šoli so evidentirali tudi dva kandidata 'a republiški kulturno prosvetni zbor: dosedanjo poslanko Mileno Borovac in Dragana Goljo. proslavili. V proslavo bodo vključili tudi svoj krajevni praznik — 25. maj. Zgodovinsko dejavnost nameravajo letos. spraviti na zeleno vejo. Imenovah so širši odbor, ki bo zbral gradivo iz dogajanj narodnoosvobodilne vojne. Gradivo bodo zbrali tako, da bodo pripovedovanja prvoborcev posneli na magnetofon in potem zbrano gradivo ponovno pregledali in ijzdali kroniko. Slikovnega gradiva imajo že precej zbranega. Pri tem delu jih bo materialno podprl občinski odbor združenja borcev. člani so na zboru predlagali, naj bi v tem letu prenehali priznavati posebno delovno dobo za sodelovanje v NB, ker je že čas, da s tem končamo. Vsi tisti, ki tega niso še uveljavili in imajo za to pogoje, naj posebno dobo takoj uveljavijo. Partizanske vdove so se pritoževale, da pokojnina v višini 1200 din na mesec ne pomeni nikake materialne oskrbe za ostarele ljudi. To vprašanje bo treba rešiti. Hišica in nekaj arov zemlje ne bi smela biti ovira za dodelitev primerne pokojnine partizanskim vdovam, da se bodo lahko preživljale. Prav tako so živahno razpravljali o problemih borcev — kmetov in pozdravili odlok občinske skupščine, v katerem so predvidene znatne davčne olajšave za udeležence NOV. Novi odbor, ki so ga izvolili na konferenci, naj bi sproti spremljal vso navedeno problematiko in pomagal članom z nasveti in drugim. Zimsko veselje v Ortneku Predzadnjo nedeljo je dom puljske mladine zopet oživel. Prišlo je okrog 100 mladih ljudi, željnih bele opojnosti, ki jo v Puli pogrešajo. Želimo jim, da bi se nasankali, nadrsali in nasmučali in z lepimi vtisi in spomini odšli nazaj na morje, kot glasniki zimskega turizma v tem predelu Dolenjske. PREDVSEM: VPRAŠANJA SAMOUPRAVE Jutri zjutraj ob 8. uri se bo v prostorih nove restra-vracije v Ribnici zbralo skoro 80 delegatov osnovnih organizacij ZK ter članov občinskega komiteja. Pred konferenco smo vprašali sekretarja občinskega komiteja Lojzeta Petka: Katero vprašanje boš v svojem referatu na konferenci posebno podrobno obravnaval in zakaj? — Referat bo posvečen predvsem naslednjim vpraša- GasiEci v Dolenjih Lazih so zadovoljim z uspehi V ribniški občini pravkar potekajo občni zbori v gasilskih društvih, 17. januarja je bil med drugimi tudi občni zbor gasilcev v Dolenjih lazih. Tromesečnega tečaja pri občinski gasilski zvezi se je udeležilo 6 članov, vsi pa so s prav dobrim uspehom opravili izpit. Na občnem zboru so udeleženci tečaja na slovesen način prejeli diplome. Društvo je z novo motorno brizgalno, ki je bila kupljena s prispevki vaščanov, sodelovalo pri reševanju v nedavni poplavi v Zagrebu. 12 pionirjev in mladincev, ki so bili prisotni na občnem zbo- PR0DAJALNA »ŽELEZNIMA« Velike Lašče sporoča, DA JE ODPRLA NOV, POSEBEN ODDELEK ZA PRODAJO STANOVANJSKE OPREME V VELIKIH LAŠČAH ŠTEV. 17. Na zalogi so kompletne spalnice vseh vrst, kuhinjske opreme, štedilniki, razne svetilke, radio aparati in televizijski aparati ter drugi aparati za gospodinjstvo. — Trgovina prodaja na potrošniški kredit. — Prepričajte se o ugodnem nakupu! ru, kaže da društvo skrbi za naraščaj. V razpravi so vsi poudarili, kako zadovoljni so, ker prebivalci z gasilci sodelujejo in jih podpirajo. Potrudili se bodo dograditi gasilski dom in urediti družbene prostore v stavbi, ki jo je dodelila občinska skupščina. Kot najprizadev-nejši člani so bili pohvaljeni Anton Kraje, Jože Rigler in dosedanji predsednik Alojz Boh ter še nekateri, ki so z nesebičnim in požrtvovalnim delom pripomogli k uspehom društva. Po mnenju občinske gasilske zveze je gasilsko društvo v Dolenjih lazih med najbolj delovnimi v občini. J. Babnik 23 milijonov in pol za socialne izdatke Lani je ribniška občina izdala za 100 socialnih podpi-rancev nad 6 milijonov din. V domovih za onemogle je 24 občanov, v vzgojnih domovih in zavodih za posebno šolanje pa 13 mladoletnikov. Za vzdrževanje je morala občina za mladinsko domsko varstvo odšteti 4 milijone, za odrasle pa čez 5 milijonov. Za vse socialne dajatve je plačala občina lani 23 milijonov in pol, kar je lepa številka, v katerj se kaže vsa skrb družbe za ljudi, ki so potrebni pome čl. Izdatki za te potrebe bodo letos predvidoma višji. KMETIJSKA ZADRUGA - RIBNICA razpfsuje JAVNO PRODAJO osnovnih sredstev: iz konta 0011 - električno napeljavo; iz konta 0030, 0031, 0032, 0033, co34, oo35 - Iztrošena osnovna sredstva; iz konta 005 - vprežno in plemeno živino ter odpisana osnovna sredstva, ki se vodijo kot material. PRODAJA BO 31. JANUARJA 1965 ob 8. URI V KMETIJSKI ZADRUGI — RIBNICA. Prednost ima državni sektor. njem: problemi, ki so neposredno povezani z našim gospodarskim sistemom, z dosedanjimi in s prihodnjimi ukrepi na področju gospodarstva in problemi v zvezi s perspektivo gospodarskega razvoja; odnos do intelektualnega dela, do problemov, ki se pojavljajo na področju kulture, prosvete, šolstva ipd.; .nadaljnji razvoj samoupravnih organizmov od SZDL preko skupščine,- sindikatov do delavskih svetov in drugih samoupravnih organov; notranji problemi ZK: odnosi, organizacijske oblike, metode dela in drugo. Ob vsem tem pa bom v referatu še posebej natančno obravnaval nadalnjo krepitev družbenega in delavskega samoupravlja in sicer iz več razlogov: to je prenos odlo-čanja o razširjeni reprodukciji na delovne kolektive in sploh novi gospodarski sistem, ki postavlja v močno spremenjene pogoje dela tudi skupščino. S prenosom davščin iz proizvodnje tudi na potrošnjo se bo namreč morala občina, se pravi skupščina, zavzemati razen za nadaljnjo krepitev gospodarstva tudi za razvoj tako imenovanih terciarnih dejavnosti (trgovina). Da pa bo skupščina te naloge lahko uspešno opravljala, je potrebna temeljita reorganizacija, nadalnja kadrovska krepitev. Ob razpravi o nadalnjem razvoju samouprave se mi zdi pomembno poudariti tudi odnose med gospodarskimi organizacijami in skupščino in obratno, o čemer menim, bo precej govora .tudi na konferenci. Iz tega izhaja vrsta problemov, npr. v družbenih službah, ki jih bomo morali reševati — ne kot,gospodarske organizacije in skupščina oz. občinska uprava, pač pa skupaj z združenimi močmi in sredstvi kot občina. Starih zgradb ne bi smeli zanemarjati! Letošnja stanovanjska gradnja v ribniški občini je bila razgibana, kar velja posebno za privatnike. Zraslo je več novih hiš, nekatere pa so še v gradnji. Največ so gradili v Ribnici. Ko gradimo nove stavbe, pa ne bi smeli pozabljati na stavbe starejših letnikov, ki so last splošnega ljuJ.akega premoženja- Stanovalci v starih stavbah so pre-, cej na slabšem od stanoval- Pjvi koraki krajevnih skupnosti Letne konference Socialistične zveze v ribniški občini so bile zelo uspešne. Temeljito so bila obravnavana razna vprašanja, skoraj povsod pa so spregovorili o komunalnih zadevah. Konference so pripravile tudi veliko gradiva za krajevne skupnosti. Socialistična zveza je bila osnovno gibalo pri ustanavljanju krajevnih skupnosti, katerih je v ribniški občini že več. Po nekod so se sveti teh skupnosti že oblik ovali, drugje pa jih bodo sestavili v kratkem. Zdaj je naloga SZDL, da kolikor more podpre prve korake v dejavnosti krajevnih skupnosti. Prepričani smo, da bodo odbori Socialistične zveze delavnega ljudstva *ako tudi storili. —R— Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! cev, ki prebivajo v novih stavbah. Precej starejših zgradb bi bilo treba obnoviti, vendar ni sredstev. Ker so stanovanja slaba, so tudi najemnine nizke. In tako smo v začaranem krogu: ni denarja! Ker daje banka poso jilo za obnovo zgradbe samo v višini kreditne sposobnosti hiše, bi se morala najti sredstva iz drugih virov, to je iz stanovanjskega sklada, ki naj bo namenjen tudi za obnovo stanovanjskega fonda. Na tej osnovi je stanovanjska skupnost v Ribnici začela reševati najnujnejše primere. Na njeno pobudo so začeli obnavljati 3-nadstrOpno zgradbo, ki jo imenujejo »nebo tičnik« in v kateri štiri družine že več let živijo brez vode in stranišč. Pri reševanju teh problemov naj ne bi sodelovali le prizadel: to bi morala biti skrb širšega kroga ljudi, saj gre za ljudsko premoženje — stanovanja, ki nam jih tako primanjkuje! Delavska univerza v Ribnici Ribniška DU pripravlja tečaje za gostinske delavce in tečaje za domače gospodinjstvo, ki jih občani toplo pozdravljajo. Želeli bi tudi šivalne tečaje, posebno za stroje Bagat, ki so že močno prodrli na podeželje in so prav cenjeni in upoštevani. Tudi jezikovni tečaji so dobro obiskani. Prav bi bilo, da prizadevanja DU krepko podpro delovne organizacije. ZAKAJ TAKO POČASI? Evidentiranje kandidatov v ribniški občini žal še vedno zaostaja — V nekaterih volilnih enotah bo treba predlagati še več kandidatov, da bo izbira lahko boljša! Ena glavnih ugotovitev članov volilne komisije pri Občinskem odboru Socialistične zveze v Ribnici na zadnjem posvetu prejšnji ponedeljek je bila, da evidentiranje kandidatov za odbornike občinske skupščine poteka še vedno preveč počasi. Doslej so prve kandidate evidentirali in poslali predloge komisiji samo v volilnih enotah Gorenja vas, Hrovača, Ribnica II., Jurjevica, Dolenja vas, iz nekaterih drugih volilnih enot pa komisija še ni dobila obvestil. Zanimivo je, da je od vseh doslej evidentiranih predlogov menda samo ena ženska, nekaj kandidatov pa je starih že nad 50 oz. okrog 60 let. Komisija je sklenila, da je treba tudi doslej sicer »mlado« skupščino (povprečna starost odbornikov je okrog 35 let) še pomlajevati, potrebnih je več žena in več odbornikov z višjo izobrazbo (prav v tem pa dosedanja skupščina »šepa«). Ko so člani komisije kritično ocenjevali doslej evidentirane kandidate, so ugotovili, da bodo morali volivci v nekaterih volilnih enotah predlagati še več kandidatov, da bo možna boljša izbira in če bomo hoteli zagotoviti čim boljši sestav skupščine. Evidentiranje dokaj slabo poteka v delovnih organizacijah, kjer bo treba spodbuditi sindikalne podružnice in organe samoupravljanja. Na tem sestanku so se tudi dogovorili, da bodo poslali odprto pismo vsem odborom krajevnih organizacij Socialistične zveze, sindikalnim podružnicam ter drugim društvom in organizacijam, naj aktivneje posežejo v predvolilne priprave, predvsem pa naj na svojih sestankih evidentirajo čim več kandidatov za občinsko skupščino. V volilnih enotah, kjer evidentiranje posebno slabo poteka (Nemška vas-Otavice, Gorenja vas, Slatnik-šušje-Žlebič-Gorenji Lazi, Zamostec in okolica ter Ži-marice) pa bodo poskusili z anketo. Na seji komisije so se že dogovorili za tekst ankete, ki jo bodo v najkrajšem času razposlali številnim občanom v teh vaseh. Volivce v naštetih vaseh ob tej priložnosti prosimo, naj anketo vzamejo resno in preko nje predlagajo kandidate za občinsko skupščino, anketne lističe pa čim prej vrnejo. V ponedeljek so člani volilne komisrje obravnavali tudi doslej zbrane predloge za zvezne, predvsem pa republiške poslance. Za republiški zbor so doslej evidentirani naslednji: Lojze Kersnič, Lojze Petek, Janez Rigler in Francka Strmole, za republiški gospodarski zbor Lojze Lesar — direktor Bresta Cerknica, za kul-turno-prosvetni zbor pa Anton Kebe, Vinko Knol in Viljem Merhar. Ogledali so si Kočevje Počitniška kolonija iz Pule, kl zimuje v Ortneku, si je ogledala Kočevje, ki slovi kot eno najpri-kupnejših mest v Sloveniji. Z zanimanjem so si ogledali telovadni dom. ki je kot najsodobneje opremljen objekt znan po vsej naši državi. Po krasnih prostorih, knjižnicah in družabnih prostorih nas je popeljal neumorni telesno-vzgojnd delavec Andrej Arko in nam v lepih besedah orisal zgodovino doma in športa. Gostje so se podrobno zanimali za vse in tov. Arko jim je z veseljem od govarjal in jim dal kup koristnih nasvetov. Predstavniki pulske mladine so se z navdušenjem vpisali v knjigo obiskovalcev. — Tov. Arko je doslej pulski mladini vsako leto rade volje razlagal podrobnosti tega objekta, za kar se mu mladina zahvaljuje in želi skorajšnjega svidenja. Ogledali so si tudi mestni muzej, ki hrani bogate spomine ca borbo Kočevske v zadnji vojni, občudovali pa so spomenik na Trgu svobode, ki poudarja pomen žene-borke. Vrsta zanimivih filmov - po izbiri Delavska univerza v Ribnici je za sezono 1965 sklenila s Sava in Vesna filmom v Ljubljani pogodbo za dobavo sedemnajstih filmov, ki jih bodo redno, vsakih štirinajst dni, predvajali po raznih krajih v občini. Nedavno so poslali vsem krajevnim organizacijam Socialistične zveze vabila, naj zberejo filme, ki bi jih radi videli v njihovih krajih- Delavska univerza bo predvajala naslednje filme: Sence, Neznanci iz Nevv Ex-pressa, Tigrov zaliv, Ograda, Dama s psičkom, Noč v Rimu, Pastir Kostja, Apartma, Oboževana Julija, Na ulici ni dreves, Vojna se nadaljuje, Profesor Mamlock, Srečno, Kekec, Nenapovedan sestanek, Mati Ivana Angelska, Nedolžni čarovniki in Moj mlajši brat. Veliko novega so videli tudi v podjetju Itas, ki postaja največji in najuspešnejši kočevski kolektiv. V. P. SAP nima posli ha za Orirsek Obljubljenega voznega reda, ki je nujno potreben, še vedno ni, pa čeprav to vidijo tudi sprevodniki. Dosedanje postajališče naj se prestavi k vaški gostilni na stari vaški cesti. To je želja vseh prebivalcev. Mnogi pravijo, da bi se to res lahko uredilo, posebno še, ker so to storili tudi na Turjaku, kjer je manjši promet. Prav tako bi tudi gostilna in trgovina imeli več prometa! Čemu služijo strašilne pištole? V nedeljo, 17. januarju zv.č.-r, so razposajeni mladeniči, ki so prišli Lz gostilne na Bregu pri Ribnici, streljali s strašilnimi pištolami. Šofer momoidočega avtomobila je v bojazni, da so streli iz ostrega orožja, dogodek javil LM, ki je takoj ukrepala in kršitelje nočnega miru in varnosti na Javnem prostoru kmalu izsledila. To vci-dar ne gre! Tudi strašilno on'žje ima svoj poseben namen in sodi le v roke treznim In paraetnjn ljudem. * Talci podvigi so vsega obsojanja vredni, kršitelji pa spadajo pred sodnika za prekrške! Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini hvaležni vam bodo za pozornost! I REŠETO ,Dolenjc' si je sam fljbolj pomagal! Saša Dobri i ci: m li 6 0 H H T I Govorita vam: JOŽE T0P0LOVŠEK in JOŽE ŠKRLEC, dva t0rderja v akcijah za pridobivanje novih naročnikov Dolenjskega lista, ddCe9a glasila SZDL — Oba menita, da bi na kočevskem in ribniškem kof °e bi ju poslali tjakaj, kar koj pridobila 500 novih naročnikov in prislla vsak še po en moped... Tudi ta dva sta jo s sankami ubrala tja v breg. Razgibala se bosta in naužila svežega zimskega zraka. Mladež je letos čakala na sneg malce dlje kot prejšnja leta, no — kljub temu pa ga je zdaj v času zimskih počitnic dovolj za smučarje in sankače (Foto: Polde Grahek) Kolumbi dolenjskega podzemlja na občnem zboru Po zaslugi kluba Vinka Pa-deršiča-Batreje, ki združuje okoli 30 novomeških jamarjev, je bil v bližnji preteklo-s: i raziskan dobršen del dolenjskega kraškega podzemlja, jamarstvo pa je postalo panoga, ki so jo začele nekatere občine gmotno podpirati. Spodbudno je prizadevanje krške občine, ki bi rada usposobila za turizem Koitanjeviško jamo. K ureditvi te kapniške jame so do zdaj največji delež prispevali novomeški jamarji, ki so ja- mo tudi prvi raziskovali. Srečanje s to jamo je bilo zanje tudi prvi poskus samostojnega odkrivanja podzemlja in prav tu se začne njihova pot v smotrno razisko vanje kraškega sveta širom po Dolenjski. Kolumbi dolenjskega podzemlja, kakor" lahko imenujemo novomeške jamarje, so do zdaj izvedli vrsto pohodov v brezna, v katera si upajo res le najbolj pogumni. Pogumnih je veliko med mladino, zato ni slučaj, da so 40 zahodnonem-ških federalnih sodnikov - nacistov Doktor Ossip Flecht-heim, profesor političnih tnanosti na zahodnober-inski »svobodni univerzi« trdi v članku, ki ga je priobčil zahodnoberlinski časopis Spandauer Volks-blatt. da je bilo 40 do 48 sodnikov zahodnonemške-ga federabiega pravosodnega sodišča članov naci- stične stranke. Profesor FTeehtheini, ki je bil glavni ameriški tožilec na niirn-berškem procesu zoper vojne zločince, poudarja, da med sodniki, tožilci in visokimi policijskimi funkcionarji nenehno odkrivajo bivše naciste, ki, so odgovorni za množične pokole. Toda oni še naprej ostajajo v službi ali pa jih upokojijo. Profesor Flechtheim nadalje opozarja, da iz zahodnonem-ške ustave počasi izginja vsa demokratična vsebina. pristaši jamarstva zlasti mladi ljudje. Zanimanje za jamarstvo je vedno večje, tako so že lani ustanovili v Kostanjevici sekcijo kluba, ki šteje 50 članov, na občnem zboru kluba 24. januarja pa so sklenili, da bodo podprli spodbude za ustanovitev jamarske sekcije v Črnomlju. V Beli krajini, ki je izrazito kraška, je zelo veliko večjih in manjših jam, v katere še ni stopila človeška noga. Kot so povedali na občnem zboru, bodo letos začeli jame tudi znanstveno raziskovati, se pravi, da jih bodo merili, ugotavljali njihov nastanek in sestavo kapniških in drugih tvorb. To bo delala posebna skupina jamarjev, ki se bo ustrezno pripravila na tečajih in seminarjih. Nabaviti nameravajo tudi nekaj pri pomočkov za spuščanje v večje globine, kot je bilo do zdaj možno. Jamarski pohodi pa bodo namenjeni zlasti odkrivanju in raziskovanju notranjosti Gorjancev, roške ga hribovja in drugih kraških predelov. Poleg tega bodo sodelovali pri raziskavah' podzemskega toka Radeščice in območja ponikalnice Temenice od Mirne peči do Luknje. Novomeški jamarji, ki so bili v očeh javnosti še nedavno entuziasti, so opravili delo, ki je vsestransko koristno. Največje koristi prinaša seveda turizem. Seveda pa dostop do vseh jam še nI urejen. Kdaj bodo lahko turisti obiskali vsaj najlepše kapniške jame na Dolenjskem (nove jame), pa ni odvisno le od jamarjev in turističnih delavcev. Njihovo dosedanje delo kliče na pomoč skupnost, ki naj to, kar so odkrili »Kolumbi«, izkoristi. Najboljši jamarji kluba Vinka Pederšiča-Batreje: Marjan 2nidaršič, Martin Boltez, Milan Eržen, Lado Sedaj, Marjan Krisper in Dane Breščak so bih nagra jeni z jamarskim priročnikom, Lojzetu Medletu, ki je bil spet izvoljen za predsed nika kluba, pa se je za njegovo uspešno vodenje jamarske dejavnosti zahvalil občni zbor, posebno pa ga je pohvalil predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije dr. Ivan Gams. Dr. Gams je po občnem zboru novomeškim jamarjem predaval o podzemskih lepotah kraškega pasu od Triglava od Pelopo-neza. Da dobre izkušnje ne morejo škodovati, je stara modrost in prav zato smo obiskali naša rekorderja: Jožeta Topolovška, pismonošo iz Brestanice, ki je v zadnji akciji Dolenjskega lista pridobil kar 403 nove naročnike, ter Jožeta škrleca, prej pismonošo v Jesenicah na Dolenjskem, zdaj upravnika tamkajšnje pošte, ki je v akciji 1962/63 pridobil 308 novih naročnikov našega lista. V dneh, ko se živahno tekmovanje med pismonoši posameznih pošt in med krajevnimi organizacijami SZDL že kar lepo odvija (saj gre za moped, za več transistorjev in za televizor, kar vse smo obljubili za nagrade!) smo naša rekorderja pobarali: — Povejte kar se da po domače, kako ste pridobili toliko novih naročnikov? »Ljudje radi bero, ker veliko o njih pišete!« Jože Topalovšek nam je povedal takole: — Ljudje v našem koncu niso imeli veliko časnikov. Celjski tednik so takrat močno odpovedovali, po vseh hišah pa me dobro poznajo. Res, moram reči, da ni bilo težko! šel sem od hiše do hiše, povprašal; rekel besedo ah dve, pa so ljudje vzeli. Tam, kjer niso hoteli slišati prvič, sem poskušal še vdru-gič, pa tudi vtretjič, če ni šlo drugače! Ljudje radi bero Dolenjca, ker veliko pišete o njih! Pred akcijo se je na našem koncu sukalo okrog 100 naročnikov, no, jaz pa sem dobil še 403! »Moj najboljši priprošnjik je bil-,DOLENJC- sam!« Zdaj pa prisluhnite odgovoru Jožeta škrleca: — Ja, Dolenjski list pa ima zdaj pri nas res skoraj vsaka hiša! Tudi odpovedi ni bilo, tako da lahko rečem, da se »Dolenjca« ljudje krepko držijo. Kako je bilo z akcijo, vas zanima? Na koncu koncev nisem niti računal, da bom kaj dosegel. Fanika Jež, takratna upravnica naše pošte, pa me je le nagovarjala: »Pe- pi, vso možnost imaš, če drugega ne, transistor lahko dobiš!« Na njeno vztrajno prigovarjanje sem se odločil. Neke sobote sem poizkusil na Cirniku, že potem, ko je pokojni Radmelič iz Vinice obljubil, da bo moped njegov ... Na Cirniku je 25 hiš, trije ali štirje naročniki vašega lista so bili takrat tam. Začel sem kar pri prvi hiši, tam so že imeli »DELO«, pa nisem nič opravil. Pri drugi, tretji, četrti, peti in šesti hiši sem brez težav dobil pet naročnikov. Na Koritnem isti dan spet 5, na Ponikvi je tudi šlo brez težav, tako da sem jih že prvi dan dobil kar 26 • s fzemi ga .France"! Ce „a 'M enkrat brati, ga kar odloJP6 moreš! Kolikokrat se s!rarn z ženo, ko je nedelji055110 na mizi, jaz pa ne ji*n nehati brati!« je prip(Joval marsikdo. Vsaka besere nekaj zalegla! Kafenita Jože Topolo^ in Jože škrlec sedanji akciji LaJ ^ mislite, da naših vrlj2iK°rderjev nismo mo-Eli j^titi brez radovednega vranja, kaj sodita o zdaj^ ^iji m če bi se takšt*01^ še lotila. Moramo i- da sta oba odgovorila popolnoma enako ins*^'- se še lotil akcije? Ce Di K Možnosti, bi se je prav gotovo! Ce pa me spustite kocevski ali ribniški konebi im tam kar koj pri(ic kakšnih 500 novih, Jože škrlec, prej pismono- HH ša pošte Jesenice na Dol., §jp zdaj upravnik tamkajšnje === pošte ker je slišati, da vaš list tam §^= ni posebno razširjen!« Tako m sta menila oba. Upajmo, da ||| jima bodo PTT uslužbenci iz gH občin Kočevje in Ribnica od- j||§ govorili »v jeziku naše akci- |||| je«: iz vsake občine vsaj s WM 500 naročilnicami! == MILOŠ JAKOPEC H Jože Topolovšek, pismonoša iz Brestanice brez posebnega truda. Jezik sem seveda pri tem precej rabil, toda izrabil se mi vseeno ni . . . Povsod sem povedal po nekaj besed. To me je razvnelo, pa sem začel še bolj in vsak dan sem imel več novih naročnikov. Tako se jih je skozi dneve in tedne, kolikor je akcija trajala, nabralo 308 in moped je bil moj! Moj najboljši priprošnjik skozi vso akcijo pa je bil .Dolenje' sam. Velikokrat so mi v razgovorih in pri. prepričevanju pomagali sosedje tega^, ki sem ga nagovarjal, naj se naroči. To so bili prejšnji naročniki, ki so ob takšnih priložnostih vedno rekali: »To je dober časo- agrade tedna: na Senovo, v Vinice "m v Groblje! Med 217 novih naročnikov zadnjega tedna je *°rek opoldne spet posegla dobra Sreča in belila 2 knjižni ter eno denarno nagrado: *• Maks Pečnik iz Re.štanja 14, p. Senovo — dobil za podpisano naročilnico št. 2487 prvo &rado tega tedna: 2500 dinarjev; 2. Janez Prijatelj, kmet iz Vinic 30, Sodra-f — bo dobil dve lepi povesti Dolenjske za-pe (na Dol. list ga je naročil res dober pri- £ Olga Kovačič iz Grobelj 8 pri Šentjerneju ' P° prav tako dobila dve lepi knjigi naše do-vje Dolenjske založbe (njena naročilnica: št. pridobil pa jo je pismonoša Jože Rade- Naročnikom v prihodnjih tednih pripravi j a-E nekaj prijetnih presenečenj — vsi novi na-hSJi pa hkrati tekmujejo tudi za TELE VI->v? 1 SPREJEMNIK, ki čaka na tisto KRA-li °. ORGANIZACIJO SZDL, ki bo na svojem ( r°čju do konca, februarja pomagala zbrati N največ novih naročnikov na naš domači rrajinski tednik! ■ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA PGN 13. — »Hej, očka, kje imate Jaka?« je Noč vprašal Smonkarja, ki je bil stopil na prag. »Sel je v Gornji grad po bika.« — »Bika?« — »Ja, gornjegrajski župan ima še enega bika, pa smo pomislili, da bi nam bolj koristil kot njemu. Koga pa vodiš s seboj?« — »Rusinje. Pobegnile so iz taborišča na Koroškem. Gredo z menoj na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem,« je rekel Noe-m ponudil Smonkarju cigaro. SMEH STOLETIJ 14. — Noč je stopil v hišo in se že med vrati široko smejal: »Mati, žgancev nam boste skuhali!« — »Ej, to bo pa težko šlo,« je dejala Smonkarica. »No, bo pa kislo mleko tudi dobro!« Ko je Noč postrgal svojo skledo kislega mleka, se je obrnil k Smonkarju: »Ko bi vedel, kako je okrog postojanke na Črnivcu!« Smonkar je poklical Rudija. »Steci na Črnilec in poglej, kaj počnejo Nemci. Hitro!« 15. — čez dobro uro je bil Rudi nazaj: »Pred postojanko so, menda pijani. Koljejo prašiča, ki so ga nekje ukradli. Danes že ne bodo šli v patrole.« Ko se je zmračilo, se je Noč s svojimi Rusinjami napotil naprej. Rudi in Francka sta gledala za njim«, ko so se počasi vzpenjali v breg. »Si čula, kako je pripovedoval?« je dejal Rudi. »To ti je kurir, od Koroške do Bele krajine, pa čisto sam hodi!« I6\0i) n| J*r *e trd mrak, toda domačega sina Jake še vCV sku -° ^ Gornjega grada. Rudi se je ponudil, da bo ^ "Puii, ki je šla po bika nasproti in da bo brž sP"J.Hun? • Di bilo kaj narobe. Smonkar je okleval, *$S-mesečju ni ugodno* razvijal proizvodnje, saj je dosegel po planu le 43.1 odstotka; to je sicer za dobrih 6 odstotkov več kakor lani v tem času. Indeks produktivnosti se je hkrati dvignil na 164.5 odstotka, narodni dohodek znaša 71.1 odstotka in je za 99.8 odstotka večji ko*, lani v tem času. Težave v podjetju so pretežno subjektivnega značaja. Skupščina je seznanila odbornike s tem, da je po svojih organih že ukrepala in bila tudi na sestankih kolektiva v obratu Ravno in v Novem -mestu, kjer so člani kolektiva govorili o nezdravih pojavih samovolje vodilnih uslužbencev. Kje kupiti pujske? Pod tem naslovom sem bral v tretji letošnji številki Dolenjskega lista dopis, kakor se sprašujejo kmetovalci v okolici Semiča, medtem ko smo pri nas, v okolici Rake, v zagati, kam prodati pujske. V okolici Rake se kmetovalci ukvarjajo največ z vzre-jo mladih pujskov. Pretežno redijo črno-belo krško-polj-sko pasmo, ki še najbolj ustreza. Nekateri imajo tudi oplemeniteno belo nemško pasmo. Do zdaj so pujske redno prodajali na novomeškem sejmišču. Kakor je znano, so sejmi začasno zaprti zaradi slinavke in parkljevke. Tukajšnjim kmetovalcem se je v tem času nabralo precej pujskov, ki jih že dva meseca nimajo komu prodati. Za dom je mariskdo slabo spi-tal prašiče, ker so mu pujski vse najboljše pojedli. Marikje Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Krškem je sprejela še naslednje predloge za evidentiranje kandidatov: V gospodarski zbor republiške skupščine so v 11. volilni enoti evidentirani naslednji kandidati: Zoran Dular iz Krškega, Darko Kolšek iz Krškega, Anton Koželj s Seno-novega, Edo Komočar iz Leskovca, Marjan Marki iz Krškega, Anton Škafar iz Krškega in Lado Trampuš iz Krškega. V občinski zbor občinske skupščine so v 1. volilni enoti evidentirani naslednji kandidati: Martin Bogolin iz Mrtvic, Viljem Grozina iz Drnovega, Franc Marolt iz. Breg, Jože Pacek iz Drnovega, Rudi Pire iz Viher, Lojze Račič iz Viher, Stanko Roštohar iz Breg, Tone Zupančič iz Mrtvic; v 5. volilni enoti: Martin Arh iz Velike vasi, Marija Glas iz Veniš in Vinko Mlakar iz Velike vasi; v 12. volilni enoti: Branko Baje z Rake; v 21. volilni enoti: Martin Kozole lz Reštanja, Rado Lapuh iz Malega Kamna; v 23. volilni enoti: Drago Gabrič iz Kališevca, Franc Grilc z Dolskega, Vitko Skobrne iz Brezij; v 25. volilni enoti: Janez Hrovat iz Krškega, Jože žabkar s Trške gore; v 27. volilni enoti: Joško Baje iz Krkega in Stane Nučič iz Krškega ter v 31. volilni enoti: Jože Mavsar z Gore. V zbor delovnih skupnosti so evidentirani naslednji kandidati: v 1. volilni enoti: Veronika Lazar iz Nove Rese, Anton Lileg iz Krškega, Alojz Stare iz Krškega in Lado Trampuš iz Krškega; v 3. volilni enoti: Jože Božič iz Leskovca, Lado Gradišek in Milan Klince iz Sp. Libna; v 4. volilni enoti: Martin Božič iz Krškega, Mirko Koritnik iz Krškega in Stane Pevec iz Leskovca; v 5. volilni enoti: Ivan Andrejaš iz Krškega, Magdalena Kodrič iz Krškega, Vinko Poljanec iz Krškega in Breda Ribič iz Krškega; v 7. volilni enoti: Boris Kostanjšek s Senovega in Franc Pušnik s Senovega; v 9. volilni enoti: Božo Gelb iz Krškega, Karel Potočnik iz Krškega in Ljudmila Volarič iz Krškega; v 13. volilni enoti: Franc Dornič iz Krškega, Vinko Pavlin z Vel. trna; v 15. volilni enoti: Albina želič iz Krškega, Danica Čargo iz Krškega in Andrej Lenardič iz Krškega; v 27. volilni enoti: Edo Komočar iz Leskovca in v 29. volilni enoti: Andrej Kovačič iz Brestanice. so tudi pujske začeli slabo krmiti, da so zahirani. V februarju in marcu bodo plemenske svinje spet dobile naraščaj in bo ponudba še večja. Pred kratkim je kmetijska zadruga organizirala odkup pujskov na Raki in precej kmetovalcev je pripeljalo živali na prodajo. Kako je bil o dim]) organiziran, ne vemo, vemo le, da ni bilo kupcev. Razočarani kmetje so pujske peljali domov. Zdaj tudi ne verjamejo, da so sejmi zaprti zavoljo bolezni. Pri nas ni nobene bolezni in če je tudi tam ni, kjer bi pujske kupovali, bi zadruga lahko organizirala kupčije. Mislim, da ne bi bil kontroliran odkup in prevoz prav nič nevaren za razširjenje bolezni. Če pristojni ne bodo kaj pametnega ukrenili, se bo razpasla črna pro- daja. Vsak pameten ukrep pristojnih bi imel obojestransko korist. Kar se ne izplača, bo kmet opustil, ker z razumevanjem sprejema opreznost in varnost pred boleznijo samo, če bi bil to začasen ukrep. Ko bo normalno stanje dovoljevalo odpravo začasnih ukrepov, naj bi se sejmi obnovili, ker je to star, spodbuden in preizkušen način reje prašičev. ALOJZ ŠRIBAR kmet Ardro pri Raki »SAVA« v Krškem: gradbeni material iz sinter pepela? Pri SAVI v Krškem dobro vedo, da so sodobni gradbeni materiali edina pot do cenenih gradenj. V gramoznici na Drnovem že imajo poleg ostale mehanizacije 2 sodobni vibracijski stiskalnici za izdelavo cementnih zidakov. V sodobnem gradbeništvu se zelo uveljavljajo siporex betoni, vendar se pri SAVI veliko bolj ogrevajo za zidake iz sinter pepela, ki so lažji, pa tudi za polovico cenejši od si-porexa. Ker se SAVA usmerja v gradnjo stanovanj, bi lahko sinter zidake dobro uporabljali. Surovin je v neposredni bližini na pretek: Termoelektrarna v Brestanici in Tovarna papirja v Krškem se zdaj ubada z vprašanjem, kje skladiščiti premogove ogorke, SAVA pa bi jih s pridlom uporabila za izdelavo sinter H Lanskega decembra so v Zagrebu ustanovili poslovno združenje jugoslovanskih hotelskih podjetij. Za zdaj je v njem 30 hotelov A kategorije, med katerimi je tudi 7 slovenskih F3 Skupne površine v ptujski občini znašajo 64.519 ha, J)d tega je kmetijskih zemljišč 41.817 ha. Za družbeno kmetijsko pridelovanje je primernih 21.347 ha ali 49 odstotkov kmetijskih površin. Družbeni sektor je lani zajel ko-mni 11 odstotkov teh površin zidakov. Pri SAVI pripravljajo načrte in že razmišljajo o posebnem kanalu, po katerem bi z vodo splavljali premogove ogorke iz Brestanice v Krško, kjer bi bil novi obrat za proizvodnjo sinter zidakov. Obvestilo štaba za zatiranje slinavke in parkljevke Štab za zatiranje in preprečevanje slinovke in parkljevke pri občinski skupščini Novo mesto obvešča vse zainteresirane rejce živali, da se s 31. januarjem u ki n e prepoved živalski hsejmov na območju občine Novo mesto. Prvi sejem bo 1. februar-ja 1965. Štab za zatiranje in preprečevanje slinovke in parkljevke pri občinski skupščini Novo mesto KOMISIJA ZA NABAVO IN PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV KMETIJSKE ZADRUGE BREŽICE razpisuje prodajo osnovnih sredstev — nasadov: 1. novega nasada breskev v Malem vrhu, v izmeri 1 ha s hramom. Izklicna cena 1,200.000 din; 2. mlajšega nasada jablan, ograjenega, v Izmeri 2 ha, v Bojsnem. Izklicna cena 1,400.000 din. Oba nasada sta v zelo dobrem stanju in oskrbovana. Pismene ponudbe je dostaviti najpozneje do 18. februarja 1965 omenjeni komisiji. Pogoj za plačilo je najmanj 2/3 vrednosti z zemljišči. Prednost imajo interesenti, katerih zemljišča so na področju, predvidenem za arondacijo. 16 DOLENJSKI LIST Št. 4 (774) ZAPISKI S KONFERENCE KOMUNISTOV TREBANJSKE OBČINE V MOKRONOGU HITREJE UVELJAVLJATI SAMOUPRAVLJANJE! Večja materialna osnova omogoča boljše medsebojne odnose, ti pa odsevajo v uveljavljanju samoupravljanja, v katerem je človek največja vrednota Poudarjanje teh momentov je posledica družbeno ekonomskih premikov v zadnjem obdobju, ki so tudi v trebanjski občini precejšnji. Do polnega izraza pa je prišlo v predkongresnih razpravah in po VIII. kongresu ZKJ, ki je komunistom zaupal nalogo, da »očistimo pot vsega, kar nas ovira«. S takim duhom je bilo prepojeno vse delo komunistov trebanjske občine, kar so ugotovili tudi na občinski konferenci ZK, ki je bila 21. januarja v Mokronogu. Delegati so tu razpravljali o najrazličnejših vprašanjih in področjih vloge in dela komunistov in Zveze komunistov ter v sklepih nakazali, kako bodo v trebanjski občini uresničevali smernice VIII. kongresa. V razpravi je sodelovalo nekaj deset delegatov, katerim se je pridružil član CK ZKJ Marjan Orožen. Čeprav so komunisti na konferenci zelo kritično ocenili dosedanje delo med dvema konferencama, so lahko ugotovili, da so zlasti v predkongresnem času zelo povečali svojo aktivnost. To pa je čas, ko se je v občini marsikaj obrnilo nabolje. Gospodarstvo, kmetijstvo in družbene službe so znat- TREBNJE: jutri o krajevnih skupnostih Na seji občmske skupščine, ki se bo pričela jutri, 29. januarja, v trebanjskem zadružnem domu, bodo pred. vsem razpravljali o oblikovanju krajevnih skupnosti v trebanjski občini. Odborniki bodo razpravljali tudi o dodatnem in osnovnem prispevku zdravstvenega zavarovanja. no pospešili, velika intenzivnost pa je bila tudi okronana z uspehi. Uspehe so zaznali na vseh področjih, pri čemer so zlasti opazili napredovanje nekaterih tistih dejavnosti, ki jim v preteklosti ni bilo dano, da bi se močneje razvile. Ob teh uspehih so opozorili na pomanjkljivosti v samoupravljanju. Samoupravljanje ponekod ne stopa v korak z napredkom. Pomanjkljivosti je več in so različne narave. V razpravi so dokazovali, kako se da, preprostega in ne dovolj obveščenega člana delavskega sveta in člana upravnega odbora hitro »prepričati«. Večkrat je za to potrebno spretno uporabiti le nekaj strokovnih in zapletenih fraz. Rekli so, da mora samoupravljanje plačevati svoj davek predvsem zaradi premajhnega zna- nja samoupravnih organov. Davek pa bi bil manjši, če bi pri samoupravljanju bolj sodelovali in se uveljavljali komunisti hkrati z drugimi naprednimi silami. Tovarno šivalnih strojev na Mirni so omenili kot primer, kjer je stopnja samoupravljanja še zelo nizka, taka pa je zato, ker je delovni kolektiv še premalo pritegnjen k upravljanju podjetja. Dodali so, da je treba bolj upoštevati mnenje in voljo človeka in preprečevati posledice, ki večkrat sledijo njegovim kritičnim in pogumnim razpravam o odnosih ali nepravilnostih v delovnem kolektivu. Komunisti so povedali, da se z vso odgovornostjo zavedajo vseh dosedanjih pomanjkljivosti pri svojem delu, kakor tudi, da bodo morali v prihodnje premagovati še vrsto težav zavoljo gospodarske nerazvitosti občine in spričo nalog, ki jih bo treba uresničiti za zadovoljevanje potreb občanov. Za to pa je potrebna še večja prizadevnost in aktivnost članov Zveze komunistov. Za krepitev teh bodo tudi v bodoče uporabljali razne oblike dela, ki so se obnesle v predkongresni- aktivnosti komunistov. To so večkratna posvetovanja o določenih vprašanjih, ki zanimajo in pritegnejo čim širši krog članov. Dosedanje sodelovanje z Zvezo mladine so zelo kritično ocenili in priznali pomanjkljivosti pri delu z mladino. Poudarili so, da kaže posvetiti posebno pozornost mladim proizvajalcem, ki predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih v trebanjski občini. Potem tudi ne bo toliko težav pri kadrovanju mladih v Zvezo komunistov. V zadnjem času so namreč v ZK sprejeli manj mladincev, kot bi jih lahko, Na konferenci so izvolili nov občinski komite ZKS Trebnje in delegate za V. kongres ZKS. Za sekretarja je bil znova izvoljen Roman Ogrin. Hitrost po strmi zaletni stezi je velika. Na mizi mora biti skakalec popolnoma zbran, če hoče zanesljivo skočiti. Zato je važen vsak trenutek pred odskokom. — Na sliki: prizor z uspelih nedeljskih smučarskih skokov na Mirni. RUDI FINZGAR: »To so zdravi in kleni fantje!« Izenačen rekord smučarske skakalnice na Mirni Za zemljo da, za objekte - ne! Socialistični kmetijski sektor v trebanjski občini je do zdaj zajel okoli 8 odstotkov obdelovalne zemlje s tem, da je bilo podružbljenih nad 530 ha njiv in travnikov. Tako gospodari kmetijska zadruga v Trebnjem že z 806 ha, kmetijsko gospodarstvo v Slovenski vasi pa s 190 ha obdelovalne zemlje. Bodočnost družbenega kmetijskega pridelovanja v tej občini rase iz temeljev kmetijske zadruge, ki si iz leta v leto prizadeva iztisniti čim več iz zemlje, ki jo je včasih oral preprost kmečki plug, in v hlevih rediti čim več in čim boljšo živino. Dosedanji uspehi niso majhni, četudi je vbilo treba skozi plasti težav, ki se jih kmetijstvo ni do danes otreslo. Novo pridobljena zemlja je bila in je pretežno dobro obdelana, pridelki so primerni in pravočasno pospravljeni. Primanjkuje skladišč za reprodukcijski material in •pridelke, strojnih lop in drugih prostorov, za kar zadruga ne dobi investicij. To je zavoljo sistema bank, ki posojajo denar za podružb-ljanje zemlje, za druge kredite v kmetijstvu pa so več ah manj gluhe. Banke bi morale pod enakimi pogoji (kot pri dajanju kreditov za zemljo) pomagati- s krediti zadrugi, da bi si uredila potrebne objekte, opravila hidromelioracijska dela, dela pri ureditvi zemljišč in druga dela, ki so potrebna za uvedbo napredne tehnologije v kmetijski proizvodnji. Prav neurejeno financiranje kmetijskih objektov je do zdaj zaviralo kmetijsko zadrugo, da ni v celoti izpolnila programa pridobivanja zemlje. V Martinji vasi pri Mokronogu gradi kmetijska zdruga pita-lišče za 1000 glav goveda. Čeprav objekt še ni zgrajen, je v njem že 296 glav. Predvidevajo, da ga bodo napolnili še v prvi polovici letošnjega leta. Ko bo pitališče v celoti urejeno in dano svojemu namenu, bo eno naivečjih na Dolenjskem. Gospodarstvenikom, kmetijcem in drugim, zlasti pa zadrugi oziroma vsakemu članu njenega kolektiva je veliko do te#5! da živinorejski obrat v Martinji vasi čim prej uredi. Na nujnost te izgradnje je opozorila tudi konferenca komunistov trebanjske občine, ki je med drugim ' sprejela sklep, da bodo komunisti podprli prizadevanje zadruge pri uresničevanju njenih nalog. Mirna je v nedeljo živela s smučarji in za smučanje! Ze veliko pred pol tretjo uro se je ob vznožju skakalnice zbralo precej čez 2 tisoč gledalcev, ki so nestrpno čakali na začetek skokov. Prireditelj je bil domači Partizan, pokroviteljstvo nad skakalnimi tekmami pa je -prevzela domača DANA. Tokrat je na 10-metrski skakalnici poskusilo srečo 55 skakalcev iz Mirne, Logatca, Radovljice, Novega mesta, Gabra, Višnje gore, Čateža, Trebnja, Kisovca - Zagorja, Ljubljane, Brežic, Črnomlja, Pija-vic in Tržišča. Že takoj v prvi seriji skokov smo videli, da bo v vseh disciplinah hud boj za najboljše. Ker je bil sneg zelo hiter, so se organizatorji odločili, da bodo tekmovalce spuščali z nižjega zaletišča. Kljub temu smo bili priče mnogim dolgim in stilsko dovršenim skokom, ki so obetali, da bo dosedanji rekord Vidoviča (Enotnost) v veliki nevarnosti. No, to so bila le *>rva ugibanja. Tudi druga serija je prinesla dolge skoke. V najzanimivejši konkurenci, v skokih članov, smo dobili vtis, da je pno mesto že odločeno:C irman (Enotnost) je bil malodane že zmagovalec. Dotlej sicer hladni gledalci so se ogreli v tretji seriji, ko so tekmovalci kar na tekočem traku daljšali svoje rekordne znamke. Ker je sneg postajal vse hitrejši, so gledalci nestrpno pričakovali najboljišhi, in seveda rekord skakalnice. Rekorda sicer ni biio, zato pa je presenetil Zagorjan Rozina, ki si je z izvrstnim zadnjim skokom dobesedno priskočil prvo mesto. Medtem ko so na sodniškem stolpu izračunavali rezultate, so. skakalci z najvišjega zaleta na-skakovali še rekord skakalnice. Janez Rozina je najprej potegnil na 36,5 metra, takoj nato pa je med gledalci završalo: Cirman je izredno dolgo vlekel in doskečil globoko, malodane v radius. No, skok ni bil stoječ, je pa izenačil dosedanji rekord. Kmalu za njim ' se je čez mostiček še enkrat pognal Roiina, tokrat uspešno. Izenačen rekord skakalnice in val navdušenja med gledalci: to jc bil izkupiček trga skoka. Med gledalci smo opazili tudi nekdaj izredno popularnega lovca na daljave RUDIJA FINZGARJA, ki je teden dni vadil domače skakalce na mirenski 40-metrski skakalnici. Prav rad je povedal nekaj besed o dolenjski smučariji in nedeljskih skokih: »To so zdravi in kleni fantje, manjka jim pa osnovne telesne vzgoje in smučanja v naravi. Za aistematičnejše treninge bi nujno potrebovali še eno manjšo skakalnico. Menim, da bodo f aut je z dobrimi suhimi pripravami še marsikaj pokazali. Prav navdušen sem, ko vidim, da skače mladina v kavbojkah in v nepopolni opremi, zato pa z veliko mero poguma. O današnjih skokih se moram zelo pohvalno izraziti. To je za Dolenjsko prireditev velikega kova. Skoda je le, da jc le enkrat ali dvakrat na leto tako vek-movanje, ker le s tekmovanji bi dvignili kvaliteto, čudi me, da v Novem mestu ne morejo pripraviti kaj takega, čeprav so za to vsi pogoji. Tudi organizacija današnjega tekmovanja je brezhibna!« Organizacija je bila res izvrstna. Skoda jc le, da gledalci niso mo- gli sproti slediti rezultatom, ker niso videli sodniških ocen. Vrlim organizatorjem se jc vrinila le ena hujša napaka: ko so hiteli z Izračunavanjem rezultatov (objavljeni so bili takoj po tekmovanju, kar na skakalnici!) so se nekajkrat hudo usekali in tako spremenili vrstni red najboljših. Za konec še rezultati: mlajši pionirji — 1. Marko Mlakar (Logatec) 162,7 točk (skoka 27,5 in 29 metrov); 2. Edo Marolt (Logatec) 154,0 ( 24 in 26 m); 3. Blaž Finž-gar 95,5 (19 in 18 m). ■ Starejši pionirji — 1. Janez Loštrek (Logatec) 164,0 (29 in 30 m); 2. Janez M are 157,2 (27 in 26,5 m); 3. Alojz Vojščak (Gaber) 151,0 (27 in 26,5 m). ■ Mlajši mladinca — 1. Viktor Rozina (Kisovec) 192,0 (31 in 32 m); 2. Janez Zeleznik (Kisovec) 177,0 (31 in 30 m); 3. Božo Marolt (Logatec) 176,2 (30,0 in 31 m). S Starejši mladinci — 1. Tone Milavc (Logatec) 187,0 (32 in 33 m); 2. Andrej Kavčič (Ljubljana) 181,5 (32 in 33 m); 3. Vojko Mlakar 178,0 (31 in 32 m). ■ Člani — 1. Janez Rozina (Kisovec) 199,0 ( 35 in 35 m); 2. Ja-nez Cirman (Enotnost) 198,0 (36 in 34 m); 3. Drago Zonta (Enotnost) 19Gi7 (35,5 in 34,5 m). -al lilsfski mmm Trebnje v nm\ izobraževalni sezoni Na podlagi 153. člena občinskega statuta je občinska skupščina v Trebnjem na seji 19. decembra lani sprejela odločbo, po kateri se Ljudska univerza v Trebnjem s 1. januarjem leta 1965 preimenuje v Delavsko univerzo. Sprememba naziva ni slučajnostna, temveč ustreza dejavnosti, ki jo je dolžan opravljati ta zavod. — V odločbi je rečeno, da je osnovno delovno področje zavoda družbeno, strokovno in splošno izobraževanje odraslih. Predsednik upravnega odbora Delavske univerze Jože Kastelic je v razgovoru te dni naloge preimenovane-ga zavoda takole razčlenil: »Strokovno izobraževanje, ki se mi zdi od vseh treh vrst najvažnejše, zajema kajpada predvsem področja," ki so najbolj potrebna pomoči. Tako so za lesno in pre-hrambno stroko predvideni tečaji za pridobitev polkvali-fikacije, večerna srednja ekonomska šola pa že dela. V obsegu družbeno političnega izobraževanja bo Delavska univerza z občinskim komitejem ZMS organizirala mladinsko politično šolo, za samoupravne organe delovnih organizacij pa strokovne seminarje in razna občasna predavanja. Splošno izobraževanje je nedvomno najobsežnejše in pestro, saj predvideva program šolo za starše, šolo za življenje ter večerne osnovne šole v vseh večjih krajih. Sem bi lahko pri štel še vrsto zdravstvenih predavanj ter predavanja o znanosti, umetnosti, tehniki in obrambni vzgoji.« Upravni odbor je na seji 12. januarja obravnaval kadrovsko vprašanje in imenoval za upravnika Delavske univerze Cirila Pungartnika, učitelja za tehnični pouk na trebanjski osemletki. Kot profesionalec bo zasedel novo službeno mesto 1. februarja. Prisostvoval je razgovorom s tovarišem Kastelicem, zato mu ni bilo težko odgovarjati na vprašanja o načrtih zavoda in njegovih lastnih načrtih. Pungartnik je že zdaj vodil Ljudsko oziroma Delavsko univerzo, seveda poleg tega, ko je poučeval na osnovni šoli. »Kaj vse je izvedljivo od tega, kar je naštel predsednik upravnega odbora? Kdaj, kako, zakaj?« »ESš že dela. Začela bo torej z drugim letnikom. Tečaji za pridobitev polkvalifi-kacije, v lesni stroki se bodo tudi lahko začeli že v tej sezoni, če bo dovolj prijav. Z večerno osemletko pa bi* poskusili v Mokronogu in Trebnjem. O' seminarju za polkvalifi-kacije bomo obvestili podjetja lesne stroke in jim predložili ustrezen program izobraževanja, vsa podjetja pa bodo dobila programe za izobraževanje, ki ga Delavska univerza zanje pripravlja. Podjetja bi morala biti enako zainteresirana tako za strokovno in družbeno politično kot za splošno izobra-. zevanje. Veliko delavcev je, ki nimajo popolne osemletke, zato ne morejo napredovati, če se bodo podjetja odločila, da pošljejo svoje zaposlene na izobraževanje pri Delavski univerzi, naj bi to javila pravočasno z navedbo, kakšno izobraževanje hočejo imeti. To je potrebno, da bi lahko zavod delal po svojem programu in pravočasno rešil težave zaradi pomanjkanja predavateljev. V Trebnjem se trenutno ne moremo pohvaliti, da je predavateljskega kadra dovolj, saj si moramo pomagati z novomeškimi strokovnjaki, ti pa tudi nimajo ravno na pretek prostega časa. V spomladanski sezoni bodo v vseh večjih krajih vsaj po štiri poljudnoznanstvena, in splošno izobraževalna predavanja. Zdravstvena predavanja bomo organizirali z Rdečim križem kakor do zdaj.« »Kako je Delavska univerza opremljena?« »Nič še nima, niti pisalnega stroja in telefona. Prostor je dobila šele po izselitvi zdravstvenega doma v novo stavbo. O pripomočkih in raznih tehničnih sredstvih lahko za zdaj le sanjarimo in vemo, da si jih bomo morali še precej časa izposojati v osnovni šoli in v Novem mestu. Sami bi radi nabavili svoj magnetofon in diaprojektor. Zavedati se je treba, da bo dejavnost zavoda precej težja, če se mu ne bo posrečilo dobiti učilnice za seminarje, tečaje in predavanja. Računamo na učilnico, ki jo bo po preselitvi v nove prostore izpraznila osnovna šola.« »Kako bo zavodu lahko pomagal njegov upravni odbor?« »Upravni odbor bo moral spremljati potrebe na terenu in zahtevati od zavoda, da uvrsti v program ustrezna poglavja izobraževanja. Dobrodošlo bo tudi, če bo pravočasno opozarjal na napake oziroma pomanjkljivosti v dejavnosti.« »Kako je s plačevanjem dejavnosti?« »Delavska univerza je zavod s samof inanciranjem. Za začetek bo dobila sredstva iz sklada za šolstvo. Strokovno in družbeno politično izobraževanje bodo morali plačevati interesenti (s šolninami itd.), izobraževanje, ki ga bo zavod priredil na lastno spodbudo, pa bo moral plačevati sam.« »Najnujnejša opravila zavoda, preden s čimerkoli začne?« »Urejevanje svojih notranjih zadev (izdelava pravilnikov, poslovnika in statuta) ter oblikovanje predavateljskega aktiva. Od strokovnjakov v občini nameravamo dobiti mnenje, kaj in kje je kdo pripravljen prispevati k uresničenju programa Delavske univerze.« . IVAN ZORAN TREBANJSKI NOVICE V drugem delu naših razgovorov o družbenem udejstvovanju in vzgoji mladine na novomeški gimnaziji so povedali svoja mnenja in dalj ocene tovariši profesorji. Njihove misli dopolnjujejo izjave dijakov v sestavku »KAJ MI NUDI MOJA ORGANIZACIJA?«, hkrati pa kažejo to področje tudi z druge plati. Ali so naši gimnazijci vedno dovolj zreli, odgovorni in prizadeti za dejansko uvajanje samoupravljanja v šoli? Ali so vedno res prepričani, da se »izplača študirati«, ko vidijo pogostokrat okrog sebe primere, da marsikje lepo uspevajo tudi tisti državljani, ki nimajo potrebne izobrazbe za svoje delovno mesto? Ali niso včasih tudi materialna sredstva, ki so na voljo za vzgojo, preračunana na prav tako pomanjkljivo izobrazbo* ki nikomur ne bo mogla izpodnesti stolčka? Sedem profesorjev je pripovedovalo tudi o spremembah na šoli v povojnem obdobju, o javnem ocenjevanju, o odličnjakih, o odnosu pro-fesor-dijak in o pripravi na študij na univerzi. Obseg tega zapisa žal ne dovoljuje razpravljati še o zabavnem življenju novomeške mladine, če* sar se bomo ob priložnosti še posebej lotili. Za danes pa: odgovor profesorjev: KAJ SPLOH LAHKO NUDIMO DIJAKOM? Prof. Palma Kasesnik, ravnateljica gimnazije, poučuje 19 let slovenski jezik s književnostjo »Nameni skupnosti učencev so istovetni z nameni skupnosti profesorjev; privzgojiti mlademu človeku sposobnost intelektualnega dela, občutek kritičnosti in tako samozavest, da bo znal svoje delo uveljaviti in uporabiti družbi v korist. Nauče naj se ocenjevati pošteno delo in občutijo naj, da delo ni samo dolžnost, ampak smisel življenja tudi za izobraženca. Zrelejši se bolj zavedajo pravic in dolžnosti, ki jih po statutu šole imajo in jim jih dajejo določila o samoupravljanju, mlajši seveda manj. čeprav so razredne skupnosti predelale statut z vsemi pravicami in dolžnostmi v samoupravljanju učencev, so jim bile morda nekatere stvari premalo razložene. Stalno delo in seveda čas bosta najbolje okrepila moč samoupravljanja. Odnos med dijaki in profesorji mora biti human, nikakor pa ne familiaren, kot si nekateri to predstavljajo. Predvsem morajo ti odnosi temeljiti na medsebojnem spoštovanju. Prizadevanja profesorjev in dijakov so v veliki meri odvisna od materialnih pogojev, ki na našem zavodu niso najbolj ugodni. O tem bi bilo treba razpravljati v posebnem sestavku...« (Tovarišica ravnateljica je obljubila, da bo napisala poročilo o materialnih razmerah na novomeški gimnaziji za eno izmed prihodnjih številk Dolenjskega lista.) Prof. Marijan Dobovšek poučuje 32 let zemljepis in zgodovino »Samoupravljanje naj v dijaku vzbudi veselje do dela, privzgoji naj mu čut odgovornosti in naj ga pripravi na samostojno reševannje nalog. Ni prazen stavek: MI GRADIMO PROGO, PROGA GRADI NAS — delo je najboljša vzgoja in mlad človek rad dela, če mu le zaupaš in priznaš sposobnost za samostojno do!o. Na žalost pri nas dostikrat preveč govori-m> in premalo delamo . . Naloga razredne skupnosti bi moral biti predvsem dober učni uspeh. Organizirali naj bi pomoč slabim dijakom po dvojicah in trojkah. Pridobiti bi morali negativno usmeriene dijake in jim ne dovo'!ti, da slabo vplivajo na kolektiv. Zdaj se na žalost vse samoupravljanje vrti okrog dveh stvari, ki eno in drugo stran naiboli žulita: d'iake ocene, profesorje pa delovna disci- plina. Umestna je kritika dijakov na profesorje, ki ne povedo ocen. če dijaki poslušajo izpraševanje, zelo objektivno ocenjujejo, vendar največkrat te ugodne priložnosti ( tudi za utrjevanje znanja) ne znajo izkoristiti. Danes skušajo že mlajši imeti pravice, ki so jih včasih imeli osmošolci (na primer ples), vendar se širših radikalnih ukrepov res nekam bojimo, težko pa tudi najdemo čas za resnejše obravnavanje teh stvari, ker smo preveč obremenjeni z delom. Zavedamo se, da je to naloga predavateljev in skušamo najti rešitev v okviru razredne skupnosti, kjer se samoupravljanje za enkrat tudi najbolje razvija. To je videti na razrednih urah v tovariškem odnosu med razrednikom in dijaki — tam dijaki veliko povedo, več kot bi si pred desetimi leti upali pomisliti! Premalo cenimo prizadevne dijake, ki se ne skušajo poglobiti v snov samo zaradi ocen. Temeljito delo, čeprav na nekoliko ožjem področju, je koristnejše, saj je popolnoma nemogoče temeljito obvladati vso snov. Dijak naj bi študiral en tuj jezik in stroko, ki ga najbolj zanima, iz ostalih predmetov pa bi moral imeti pregledno znanje — ne pa drobnarije, ki ga samo mešajo in se jih mora dejansko učiti na pamet:' Vse predmete lahko obvlada samo tak, ki je izredno nadarjen. Dijake preizkušam s primerjanjem znanja po skupinah in z rednim iz- ka pravica pa nalaga tudi dolžnosti! Pravilno moramo presoditi, kakšna bremena lahko mlademu človeku naložimo. Prvo in najvažnejše je, da profesorji ne vzamejo samoupravljanje kot nujno zlo, dijaki pa kot ost za brez- praševanjem. Vsak ima ob semestru možnost, da si izboljša oceno. če je profesor premalo zbran, seveda ne more izpeljati programa tako, kot je predvideno in kot bi želel. Najhujše je to, da si morajo profesorji, ki imajo dražine, še drugje iskati zaslužka, če hočejo pošteno živeti. Zgodi se, da nastane iz 20 obveznih tedenskih ur 40 ur predavanj ali pa tudi več! Sam že 18 let čakam na stanovanje — pa ga še nisem dobil. Na vlogo so mi poslali odgovor: »Priznavamo utemeljenost prošnje, trenutno pa ni nobenega stanovanja.« Nekaterim pa ni treba čakati na stanovanje niti 18 tednov! če družba ne more dati priznanja prosvetnemu delavcu vsaj s tem, da bi mu omogočila normalne življenjske pogoje, potem ni čudno, če težko najdemo čas in razpoloženje za poglobljeno vzgojo mladine ...« Prof, Jože Mlinaric poučuje peto teto latinščino, nemščino vi zgodovino »Di j ašk o samoupravi] an je je nujen izraz splošne demokratizacije naše družbe. Vsa- pogojno uveljavitev svojih želja, ampak kot orodje, ki naj koristi obojim. Gimnazija, taka kot je, prvenstveno pripravlja dijaka na fakultetni študij. Spričo številnih strokovnih šol, ki so učencu po osemletnem šolanju na razpolago, ima šola, ki mu daje splošno izo-. brazbo, svoj rasion d'etre. če pa je ta šola bila že večkrat reformirana, s tem še ni rečeno, da je popolna. Najbrž smo marsikaj koristnega prezrli in marsikatero navlako dodali — nezmotljiv sodnik vsega bo čas! Z nekaterimi predmeti poizkuša današnja gimnazija usposobiti dijaka tudi za delo v delovni organizaciji. Vendar, ali je danes, v času specializacije, tej zahtevi mogoče ustreči? Mirno lahko rečemo, da je učni načrt večkrat prenatrpan in za predelavo ah dobro utrditev snovi mnogokrat ni časa. Največje težave so pri predmetih, kjer učni načrt predvideva, da bo prišel učenec z določeno podlago že z osemletke. Kaj pa potem, če te osnove ni? Dan ima še vedno samo štiriindvajset ur!« Prof. Vida Jelenič poučuje četrto leto francoščino »Ko sem pričela učiti, sem bila nekoliko razočarana, saj sem pričakovala večjo zavzetost za učenje. Na to v veliki meri vpliva domača vzgoja: kakšen odnos do dela imajo starši. Če znajo oni ceniti delo, znajo to vzbuditi tudi pri svojih otrocih, seveda pa morajo s tem začeti še pred- no otrok sploh prestopi šolski prag. Marsikdo se lahko prikoplje do zavidljivega položaja v družbi samo z osemletko. Otroci to vidijo in ko ga sam ves zaskrbljen vprašaš: 'Kaj pa če boš padel? odgovori 'Oh kaj, bom šel pa tja in tja v službo, pa br>m zaslužil trikrat več kot vir KAJ LAHKO NUDIMO MLADIM? Prevelika je torej zahteva družbe, da bi samo šola vplivala na značaj in prizadevnost otroka, čeprav je tudi še v gimnaziji mogoče vliti mladini nekaj zaupanja v pošteno delo in strokovno znanje. Pozdravljam javno ocenjevanje, saj če se dijaki resno zamislijo, kar dobro povedo. Kadar pa predlagajo višjo ali nižjo oceno, bi moral predavatelj obrazložiti svojo presojo. — Odnos med dijaki in profesorji je odvisen tudi od tega, kako znajo dijaki pristopiti k svojemu starejšemu tovarišu. Do mene niso predrzni in neobzirni, pa se kar dobro razumemo. Nekateri odličnjaki so zelo vsestranski tudi izven šolske dejavnosti. Če jih zna razredna skupnost pritegniti, lahko veliko koristijo razredu. Gimnazija je tako splošno izobraževalna ustanova, da je še vedno najboljša podlaga za študij na univerzi. Vendar zdaj še ni nobene razlike med sistemom učenja v prvem in četrtem razredu — le sem in tja poizkuskimo s kolokvijskim načinom izpraševanja. Materialni pogoji za podajanje snovi so zelo skromni. O kabinetih s pripomočki za učenje jezikov lahko same sanjamo. Najhujše pa je, da imajo intelektualci, ki so tudi sami šh skozi šole, tako malo razumevanja za prosvetne delavce. Osebni dohodki so nizki: živimo od prvega do prvega! Stanovanj nam ne dajo, avtomobilov nimamo, razen tam, kjer je drugi zakonec v boljši službi . ..« " Prof. Viktor Fabian poučuje 30 let biologijo in kemijo »če hočejo dijaki sodelovati v samoupravljanju, mo- rajo najprej pokazati vsaj malo samodiscipline. Vse prepovedi kajenja na straniščih, vsi ukori in ukrepi ne zaležejo, dokler dijaki ne bodo družbenih norm zavestno spoštovali. Povprečno se premalo zavedajo, kaj jim samoupravljanje nudi, saj v nižjih razredih niti niso dovolj seznanjeni s stvarjo. Nekateri so sicer zelo zreli in človek se lahko z njimi pogovarja, vendar je takih premalo, da bi lahko govorili o povprečju, šola naj samo pokaže pot, dijak pa mora konec koncev le sam delati, saj šola ni lijak, da bi mu znanje kar natočili! Veliko vlogo pri tem ima domača vzgoja — tisti, ki jim je od doma vse na razpolago, najslabše zdelujejo. . Javno ocenjevanje nima nič skupnega s samoupravljanjem — ocenjuje naj profesor, ki je glede na snov in sposobnosti dijaka, pa tudi čisto strokovno, lahko najbolj objektiven sodnik, če pove profesor oceno javno, naj jo dijakom tudi obrazloži, da bodo vedeli zakaj taka ocnna. Kakšnih bistvenih sprememb v povojnem obdobju na šoli nI. Saj so vsi kabineti še iz časa Franca Jožefa, ljudje se pa tudi težko spre- mene. Sam sem pred vojno učil razvojno teorijo tako kot jo danes, s to razliko, da se mi danes' ni traba bati, da me bodo zaradi tega pognali iz službe .. Možnosti za delo so več kot skromne- Za biologijo bi potrebovali vsaj 15 mikroskopov, za kemijo pa tudi primernejše prostore. Videl sem, kako so to uredili na primer na gimnaziji v Mariboru. — S prirodoslovnim krožkom hodim že 25 let na ekskurzije in lani se je prvič zgodilo, da sem za čas, ko sem bil odsoten, dobil dnevnico. Naš krožek je začel delati že pred vojno in je bil verjetno eden prvih v Sloveniji. Takrat seveda nisem pričakoval podpore zanj, saj so ga krstili za komunističnega.« Prof. Eva Simič poučuje šesto leto angleščino »Gimnazija je vzgojna ustanova — mladim ljudem lahko damo -očno toliko samostojnosti, kolikor so -zreli zanjo. Zdi se mi, da so otroci bolj nesamostojni, kot smo bili mi včasih. Tudi ni več tega, da bi nekdo sam od sebe in z veseljem kaj naredil- Profesorji, ki smo med mladimi zadolženi, da pomagamo organizirati razne prireditve, to najbolje vemo, saj_ moramo čestokrat dijake priganjati in milo prositi, naj sodelujejo. Opažam, da današnje osnovne šole ne vzgoje otroOvom občutka do rednega dela. To še posebej opazimo pri tujih jezikih in matematiki, kjer smo vezani na kvalifikacijo, ki jo prinese otrok iz osemletke- Odhčnjakov sla dve vrsti: nadarjeni in taki, ki z muko pridejo do ocen, pa se zaradi intenzivnega dela včasih odmaknejo od kolektiva. Ta je potem do njih krivičen, saj vendar po najboljših močeh izpolnjujejo svojo življenjsko nalogo. Tudi na univerzi je namreč treba intenzivno delati. Sama sem čutila skok od gimnazijskega ,biča' do svobode na fakulteti. Reformirana univerza se sicer približuje gimnaziji, nova matura je podobna načinu študija na univerzi, vendar se resnemu delu ni moč izogniti ne tu ne tam. Zdi se mi, da so se na gimnaziji, v času odkar sem jo sama zapustila, precej spremenili odnosi med dijaki in profesorji., Takrat je bila distanca veliko večja ko1, danes — ko so dijaki sproščeni, včasih nekateri kar predrzni. Včasih so od nas tudi več zahtevali in so bili bolj strogi z nami . Delovni pogoji niso primerni. Preveliko število učencev v enem razredu, pomanjkanje učilnic (v šolski stavbi imamo še vedno stanovanja za profesorje), slabe učne knjige ali pa sploh nobenih — potem je pravzaprav čudno, da sploh kaj naredimo. Prof. Jože Sever poučuje 10 let slovenski in ruski ). jezik »Pri finančnem samoupravljanju dijaki težko sodelujejo, ker je to stvar organov uprav-Ijanija in zunanjih faktorjev', rta učno vzgojnem področju, kjer brez tesnega svetovanja dijaka in profesorja ni uspeha, pa je več priložnosti za to. Mnenja razredne skupnosti so v glavnem upoštovana — rad upoštevam seveda mnenja takih, ki imajo moralno legitimacijo, to je voljo do dela. Njihovo mnenje je skoraj vedno slično našemu — če ni, ga je vseeno treba upoštevati! Mnogo je "Akih, ki so jih doma prisilili k študiju, šola jim je odveč; s takimi imamo zares težave. Tu bi morala razredna skupnost odigrati svojo vlogo, da bi tudi pri njih vzgojila zavest CKigovor-nosti do kolektiva, tu bi imeli sošolci več uspeha kot profesorji in i^rednik. Pri uvajanju samoupravljanja mogoče res malce zanemarjamo vzgojni moment. Za to pa je na žalost premalo časa, saj tako odgovorno delo zahteva celega človeka in vse resnosti. Najprimernejši za ta vprašanja bi bih psihologi z izkušnjami in posluhom mladega človeka. Psihologe bodo morali prej ali slej namestiti na vseh šolah. Prav je, da je odnos med profesorji in dijaki tovariš-ki, vendar brez obojestranskega medsebojnega spoštovanja in obzirnosti tovariškega odnosa ni. Dijaki spoštujejo profesorje, v katere imajo zaupanje, torej se mora vsak profesor predvsem za sebe potruditi, da bo čim boljši. Dijaki so zelo občutljivi in hitro užaljeni — prav taki pa navadno niso obzirni do profesorjev! Sam imam dijake rad in to je trenutno edina svetla točka našega poklica — delo z dijaki človeka razvedri, da pozabi na osebne težave. Seveda tudi tu kdaj pa kdaj naletimo na razočaranje- V zadnjih desetih letih ne vidim posebnih sprememb, vendar so stvari, ki so bile prej neuradne, zdaj postavljene v statut, tako da se dijaki lahko sklicujejo na svojo pravico. O vlogi, iu jo ima gimnazija v pripravi za študij na univerzi, mnenja še niso razčiščena eni predlagajo, naj bi bila gimnazija prehod za študij na univerzi — torej bližja univerzi, je pa bližja osemletki. Dijaki izražajo željo po kolokvijskem sistemu, kar zahteva veliko samodiscipline. Hkrati bi pri doslednem izvajanju kolokvijskega sistema odpadla koristna komponenta sprotnega izpraševanja, ki da kontrolo, kako je bila snov razložena. Osebno sem za kompromisno rešitev: da ostane drobno spraševanje (ki se ujema z metodiko učne ure), ob zaključku poglavij pa naj dijaki pokažejo pregledno znanje snovi. Naša šola Je v materialnem pogledu zaostala za drugimi, kjer že uvajajo kabinetski pouk in kabinete z vso ustrezno opremo.« KJE NAJ POTRKAMO ZDAJ? Za vzgojo mladega človeka niso odgovorni samo profesorji s svojimi 20 ali 40 in še več učnimi urami na teden. Družba potrebuje vedno več (Nadaljevanje na 19. str.) Z javne tribune v Bršllnu 19. januarje zvečer: Se bo Cigan lahko nas lil \ Cegel sci? Javna tribuna v Bršlinu se je pričela pol ure kasneje kot je bila napovedana. Pričela se je torej 19. januarja ob 19.30 z naslednjimi besedami predsedujočega Milana Dre-nika: »Mislim, da vsi vemo, zakaj smo se zbrali. Zbral: srno se zato da bi pametno razpravljali o preselitvi Ciganov in odločili kako bo s tem pri nas. Kot veste je v Cegelnioi predvidena lokacija, kjer si bo ena ciganska družina postavila bivališče. Poskusimo pametno govoriti in predlagati!« »Naj nekdo kaj več pove, kako je zamišljeno! Kje so predstavniki občine?« Dvorana v zadružnem domu je bila nabita. Občan po-leg~ občana, Cegelničan poleg Bršlinčana. Kot v panju. LjUdje so postajali nestrpni. »Dajmo že, ali pa gremo domov. Počemu ste nas klicali?« Le kdo bi Cigančke lovil po gozdu? Pred zadrego je sklicatelja tribune (krajevno organizacijo SZDL Bršlin in občinski odbor SZDL Novo mesto) rešil Viki Bartol, direktor Centra za socialno delo, ki je kot gost prišel na razpravo. Takole je poskusil osvetliti vprašanje: >Kot veste, se je občina lotila težke naloge. Veste tudi, da stanje ni najbolj rožnato. Zato sama občina ne bo zmogla naloge. Treba ji je pomagati. Pomagati ji moramo občani, tudi mi, ki smo tu zbrani. Ukrepi naj bodo učinkoviti. Dokler bo Cigan v gozdu, bo Cigan v pravem pomenu besede in ne občan, enakopraven nam. Kako narediiti iz Cigana takega občana? Poti v to je več. Na primer: s prosvetljeva-njem. Prosvetljevati je nemogoče v gozdu. Je kdo pripravljen loviti ciganske otroke po gozdu? Jaz nisem, če hočemo torej te otroke poslati v šole, jim moramo najprej priskrbeti domove. No, tak dom naj bi bil tudi v Cegemici...« SedanjG lokacija — razgledna točka Na njegove besede se je hitro obesil razgreti Cegelni-čarv. •>Kakšen smisel ima premestiti Cigana v Cegelnico! Saj pride spet v gozd, vi pa pravite, da je treba Cigana iz gozda spraviti! Cegelnica je blizu gozda. Lokacija, kjer naj bi stanovala ciganska družina, je skoraj' v gozdu. Na takem mestu, da se od tam vidi vsaka hiša v vasi. Prava razgledna točka. Zdaj si pa zamislite: dopoldne smo vsi v službah, doma pustimo otroke in starce, kdo bo pa pazil, da Cigan ne bo mogel krasti?« :>Kaj predlagate?« je zanimalo delovno predsedstvo tribune. Nadaljevanje z 18. strani sposobnih ljudi, vedno več od njih zahteva, v isti sapi pa dostikrat pozablja, da je v prvi vrsti sama dolžna " gradifi-dobrega občana — z vzgledom, z vso moralno in ne nazadnje tudi z materialno polnočjo. Ta družba so starši, družbene organizacije in upravni organi. Će vsak od njih prevzame nase odgovornost za vsaj eno izmed omejenih spodbud, se lahko zgodi, da bo vi>rašanje mladine rešeno kar čez noč in profesorji se bodo res lahko posvetili samo vzgoji in strokovnemu pouku. Tudi samoupravljanje bo po^em bolj razumljivo in pristno. MARJAN MOSKON Vsak predlog prav piride — pa komu? Cegelničan je iztresel kot iz rokava: »Takole bi bilo najbolje: Cigane razkužiti in očistiti, jim dati stanovanje v blokih, njihove otroke pa v vrtec; vse sposobne zaposliti in jih poslati v večerne šole. kjer naj se naučijo kulture. Prepričan sem, da v šestih letih ne bi bilo nobenega Cigana, kakršne poznamo danes.« To je spodbudilo še nekoga, da je razmišljal: »Imamo nad 70 ciganskih družin. Dajino jih na posestva, kjer bo imel vsakdo enake pogoje kot drugi kmetijci!« »Tako je, tako je!« je soglašala najbolj glasna tretjina navzočih. Skoraj vsakdo je imel predlog. Besede so letele vsevprek, zato so prispeli; do delovnega predsedstva le tisti predlogi, ki so ji občani skoraj kriče povedala- Eden izmed teh je takole predvidel rešitev: »Cigankam kontracepcijo, njihove otroke v šolo, pa bo konec komedije in vprašanje rešeno!« V JLA kot Cigani, iz JLA kot drugačni ljudje! Takih in podobnih predlogov je bilo več in čim bolj smešn: so bili, tem bolj jim je ploskala najbolj glasna tretjina navzočih. Ko se je že zdelo, da se ni več mogoče pogovarjati o Ciganih kot o občanih, ki pričakujejo družbeno pomoč, je prosil za besedo oficir JLA. Rekel je: »V JLA sprejmemo vsako kaj od skupnosti zahteva samo tisti, kdor ji tudi kaj daje. Kaj pa dajejo Cigani?« »Omogočimo jim, da bodo znali dati, ne le zahtevati! Za-" to jim pomagajmo pri civilizaciji in prosvetljevanju. dajmo jim možnost in prostor, da se naselijo!« je odgovoril razsednejši. »Dobro; jaz prosim že nekaj let za gradbeno dovoljenje, pa ga ne dobim. Cigan ga lahko takoj dobi. Smo tudi mi občani ali nismo?« »Če pride Cigan, se bom Izselil...« Taki odgovori in taka vprašanja so se nakopičila za dobro mapo. Kdor bi tako mapo odprl, bi spoznal samo eno: da se Cegelničani ne bodo kar tako sprijaznili z naselitvijo ciganske družine v svoji neposredni okolici. »če se poleg mene naseli Cigan, se bom izselil jaz, ki sem si postavil dom s prihranki večih let. To vam tu zagotavljam. Po mojem bi se nocoj pač morah pomeniti o tem, da bi se in kako bi se odredila druga lokacija.« Tako je rekel neposredno prizadeti Cegelničan. »Predlagam, da nepristranska komisija ugotovi, ali spada lesena baraka med hiše, ki So jih delavci zgradili s pri-trgovanjem od svojih ust!« Tako je rekel drug neposredno prizadeti Cegelničan Komisija naj prouči! In poroča! Predlog za komisijo je postal nekakšen i^bb, ob katerem s je ustavljala vsa nadaljnja prihodnji javni tribuni, ki bo 9. februarja. Na kaj ne bi smeli pozabiti? Ne glede na to, kaj bo dosegla komisija, velja na rob tej javni tribuni, ki je po izjavah samih udeležencev pritegnila do zdaj največ občanov in članov SZDL, pripisati nekaj že večkrat omenjenih ugotovitev. Če izberemo najbolj značilne, bi rekli: fi3 da je pogoj za rešitev ciganskega vprašanja human pristop k stvari; ■ da ni humano, če nekomu niti možnosti nc damo, da bi se stalno na:>elil, se civiliziral in prosvetni ter tako postal občan med občani in ne ostal izobčenec; HI da je Cigan čisti proleta-rec in da mu zato ne gre nalagati zahtev, ki jih ne bo zmogel v Sašu, ko se Se ni postavil na lastne ekonomske noge; Jfđa smo vsi občani dolžni omogočiti Ciganu, da se čim prej vključi v normalni tok civiliziranega življenja z vsemi pravicami in dolžnostmi; Ig kajti: fifl vsi smo proti rasnemu razločevanju v Afriki, Ameriki in drugod, vedno smo rasizem in podobne pojave obsojali — zakaj jih ne bi tudi doma, kjer je cigansko vprašanje zavoljo trdovratnosti časa, ljudi in razmer še vedno nerešeno?! Bomo kdaj lahko rekli, da »ne Cigan (kot ga zdaj poznamo), le sosed bo mejak?« IVAN ZORAN TIK-TAK NAM MERI URA ČAS NA STOLPU NOVOMEŠKEGA ROTOVŽA. VSAK DAN GLEDAMO V NJENE TRI OBRAZE Z ZUNANJE STRANI — DANES, ENKRAT ZA SPREMEMBO, POGLED OD" ZNOTRAJ. ŠTEVILČNICA IMA V PREMERIT DOBER METER! Pred občinsko konferenco ZKS v Novem mestu Strehe v snegu (Foto: Branko Lukić) Slavko Zirkelbach, sekretar občinskega komiteja ZKS Novo mesto, je v dneh pred konferenco odgovoril na tri naša vprašanja: — Kaj pričakujete od novomeške konference Zveze komunistov? — Na kratko povedano to, da bo v duhu VIII. kongresa DANES - SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Ob deveti uri dopoldne sc bosta v Domu prosvete sestala na 9. skupno sejo oba zbora občinske skupščine Novo mesto. Odborniki bodo najprej razpravljali o problematiki strokovnih kadrov v občini, potem pa o osnutku odloka o prispevkih in davkih občanov. Osnutek je sestavljala posebna strokovna komisija kmetijcev, ki je predlagala nekaj sprememb v odloku. Po razpravi v občinski skupščini bodo o osnutku odloka razpravljali na zborih volivcev od 5. do 10 februarja tudi občani. Vsi umestni predlogi volivcev bodo upoštevani. Svoje pripombe k odloku bosta dala še svet za družbeni plan in finance ter svet za industrijo in obrt. Potem bo skupščina ob koncu prihodnjega meseca odlok dokončno sprejela. Današnja skupščina bo sprejela tudi odlok o ureditvi prometa,, odlok o redu in miru ter obravnavala nekatera finančna vprašanja. leto na stotine Ciganov. Ko odslužijo rok, se vrnejo domov kot popolnoma drugačni ljudje. To navajam, ker sem prepričan, da bi lahko tudi iz Ciganov napravili dobre občane, če y.h bomo pehali od sebe, tega ne bo možno nikoh doseči. Na to bi rad opozoril nocoj, ko razpravljamo o Ciganih, ker se mi zdi, da marsikateri predlogi na tej tribuni nasprotujejo humanemu reševanju ciganskega vprašanja.« »Cigani iahko, zakaj pa mi ne?«« Pa se je oglasil občan, ki se ni mogel sprijazniti s takim stilom razprave: r »Ustava pravi, da lahko ne- Nova organizacija v Dolenji Straži Več kot 30 mladincev v Do-lenjti Straža je pred dnevi ustanovilo aktiv ZMS. V njem so kmečki in delavski mladinci. razprava. Prediog, da »debatirajmo o tem, ali bo Cigan v vasi ali v mes';u,« ni bil zdaj važen, čeprav so ga nekateri sprejeli z glasnim »živio«. »Predlagajte komisijo,« je občane spodbudila sekretarka občinskega od'jora SZDL Til-ka Sašek. »Prosim za predloge!« je pozival Milan D'renik. In so predlagali; Stane Zupančič, Franc Potočar, Stane skufca, Peter Slapničar; Ciril Kovačič in Milan Drenik so postali člani komisije. »Izvolite predsednika!« — »PeteT Slapničar iz Cegelnice naj bo!« In pri tem je ostalo. Kaj bo delala komisija? Opraviti mora tele naloge: skupaj s predstavniki krajevne skupnosti proučiti možnosti naselitve ciganske družine v Cegelnici; ffl pogovoriti se o novi lokaciji; tgg ppmeuiti sc o zadevi z občinskimi organi, zlasti z ObO SZDL; m takoj ukrepati, in fB o vsem tem poročati na Pofisjoči kino - morda spet skoraj? Na članek v Dolenjskem listu, številne telefonske razgovore, vprašanja odbornikov občinske skupščine in članov SZDL, ki v zadnjem času vprašujejo, kaj je s potujočim kinom, je Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu pripravil naslednji odgovor: Zavod za kulturno dejavnost ko', lastnik potujočega kina .Je moral nadaljnja gostovanja ustaviti. Vzroki so tehničnega in finančnega porekla. Kljub temu, da smo jih že v jeseni iskali, ogrevalnih naprav (»ibastih) za kombi in gum sneženk Se nismo dobili. Ob zadnji predstavi v Šmihelu pri Žužemberku je zmrznilo olje v projektorjih, slika pa je bila več kot 20 minut motna zaradi spremembe temperature, tako da so bila v nevarnosti tudi zrcala. Vse, kar nujno potrebujemo, bi lahko dobili za devize, katerih pa naš zavrni nima. Zavod tudi nima sredstev za kritje izgiilx> pri potujočem kinu. Občinska skupščina za to dejavnost še nI dala nobene-ga denarja. Tudi želja zavodove delovne skupnosti je, da bi kar najbolj delali s potujočim kinom. Ce bo tovarna IATV dobavila ogrevah>o napravo in bo moten nakup gum, če bo tudi občinska skupščina pit'maknila nekaj sredstev, potem lahko zagotavljamo skorajšnji obisk potujočega kina na Otočcu, v škocjanu, Mirni peči, Smihelu pri Žužemberku, Šmarjeških Toplicah, Gaber jah, Brusnicah, na Dvoru, v Hinjah, Stopičah, Pod-gradu in drugje. In še odgovor na vprašanje tovarišu Gregorčiča! Zal, tudi predstava v kinu Krka ob 15. uri nI odvisna od kina, temveč od obiskovalcev. Lani so bile take predstave, zavoljo slabega obiska pa jih letos še rtismo organizirali. Stroški so veliki, obisk pa malenkosten, saj je bilo na teh predstavah komaj po -10 do 50 obiskovalcev. Kasneje jc bilo obiskovalcev še manj. Predstave so bile organizirane za tiste, ki se v službo vozijo in imajo po predstavi ugodne zveze, zanimanja pa ni bilo. S predstavami ob 15. uri bomo spet pričeli februarja, tako da bo 7j vsak film po ena predstava. Vstopnina bo enotna 80 dinarjev. FRANC. SEGEDIN ZKJ načela vse težave v gospodarskem in družbeno političnem življenju na našem področju ter hkrati opredelila vlogo ZK pri odstranjevanju teh zaprek. — Ali lahko opredelite osrednji problem, ki ga bo konferenca načela? — Konferenca se bo, kot menim, dotaknila gospodarskih problemov, ki so skupni celotni Sloveniji, predvsem pa se bo morala lotih razvoja družbenih služb v naši občini. Pri obravnavi obojega pa bo v razpravah in stališčih komunistov središče vsega človek kot neposredni proizvajalec v sistemu, ki ga razvijamo. — Kaj naj bi po vašem mišljenju bilo na konferenci povedano o samoupravljanju? — Samoupravljanje je v svojem razvoju zlasti zadnje čase doseglo kvaliteten skok iz »samoupravljanja po sebi« v »samoupravljanje zase«. Na konferenci bo torej treba ugotoviti, da gre zdaj za to, da sistem kot tak in vsa področja družbene dejavnosti resnično prepustimo v samoupravljanje proizvajalcu! Več mladincev v evidenco! V novomeški občini so do prejšnjega tedna evidentirali za odborniške kandidate le 5 mladincev, kar je premalo. Zato je občinski komite ZMS priporočil vsem mladinskim aktivom, da bolj razpravljajo o evidentiranju in predlagajo več mladincev. Konferenca ZK srednjih šol Pred kratkim so imeli dijaki komunisti z novomeških srednjih šol svojo prvo letno konferenco. Taka oblika osnovne organizacije se je pred nekaj meseci razvila iz prejšnje organizacije na učiteljišču. Zato smo na tej konferenci obravnavali predvsem organizacijske probleme, uveljavljanje Zveze komunistov in njeno vlogo na naših šolah. ZK mora nastopati kot idejni usmerjevalec dejavnosti Zveze mladine v kadrovskih vprašanjih in pri udejstvovanju mladine na sploh. Mladi so razčiščevali tudi pojme o liku komunista in obsodili negativne pojave v ZK, ki blatijo njen ugled. Izvolili so delegata, ki jih bo zastopal na občinski konferenci. B. LIPAR NOVOMEŠKA KOMUNA® Letne konference SZDL gredo počasi h koncu Še mnogo srečnih let, tovariš Nande! Kot vse kaže, bodo do konca januarja končane letne konference krajevnih organizacij SZDL, saj je preostalo le še nekaj konferenc, ki bodo v prihodnjih dneh opravljene. OTOčEC: »Predlagamo, naj ostane pošta v našjm-kraju!« Na letni konferenci v Otočcu so razpravljali o vrsta perečih krajevnih problemov :n sprejeli tudi nekaj predloge v za rešitev. Nadalje so se pomudiili v razprava okoli pošte. Občani se niso strinjali s tem, da bi se pošta preselila k avtomobilski cesti- Odločno so zahtevali, da ostane tam kjer je, kolikor pa je selitev res potrebna, so želeli slišat- vzroke zanjo. Kooperaciji v gozdarstvu je sprožila razpravo. Opaziti je bilo, da se občani strinja-Jo z novim načinom gospodarjenja v gozdovih in z novim načinom obdavčitve lesa. Tudi o tem, kaj bo delala krajevna skupnost in družbeno politične organizacije, se se pomenili. Seveda pa so na konferenci hkrati omenili vse, kar bodo zajeli v programu krajevne skupnosti Otočec. Na konferenci je bil prisoten predstavnik ObO SZDL inž. Niko Rihar. Izr/o: lili so 11-članski odbor in 3r članski nadzorna odbor . MALI PODLJUBEN: živahna razprava, o cestah, ki niso najboljše Na konferenca na Malem Podljubnu so govoriLl največ o cestah, ki so na tem koncu še vedno nerešen komu-najii problem. O ostalih, morda še pomembnejših stvareh, niso govorili, pač pa so jih uvrstih v perspektivni program dela. Kolikor bo ta program uresmčen, bo vodstvo v bodoče laže opravičilo svoje poslanstvo. V Podljubnu sloni vse delo na 9-članskem. odboru, ki bo moral opravičiti zaupanje občanov- KARTEL J EVO: tudi tu komunalni problemi člani Socialistične zveze v Karteiljevem so na letni kon- ferenci odkrito spregovorili o svojem delu. Ugotovili so, da organizacija nd bila najbolj delavna, vendar je to deloma opravičljivo, ker je predsednik krajevne organizacije lani umrl. Načeli so precej perečih vprašanj, iz razprave pa sledi sklep, da bo težave treba odpravljati. 2al pa niso povedali veliko o tem, kdo naj jih odpravlja... Pričakovanje, da jih bo reševal kdorkoli od drugod, jte seveda napačno. Menimo, da morajo krajevna vodstva družbenopolitičnih organizacija biti tista, ki naj ugotavljajo kaj je narobe in kje so težave, hkrati s tem pa morajo izražati tudi pripravljenost za sodelovanje pni odpravljanju težav. Ni namreč dovolj na problem samo pokazati, potem pa čakati, da bo prišel nekdo in ga rešil. Strinjamo pa se z ugotovitvijo, da. so problemi na karteljevskem koncu močno pereča. Vse kaže, da jih bo treba reševati postopoma in s skupnimi močmi. Novemu 7-članskemu odboru krajevne organizacije predseduje Jože Gerden, tajnica pa je Štefka Smerkolj. V razpravi je sodeloval član IO ObO SZDL Miro Thorževski. -ol 20. januarja je praznoval svoj 50. rojstni dan tovariš Ferdinand Kapš. doma iz Kota pri Semiču, sedaj' revtia-nd nadzornik pri gozdnem obratu Črmošnjice. Rodil se je v Selih pri Vrčicah v kmečki družini in še zgodaj občutil socialne težave malega človeka. Zaradi naprednega masljenja je pri delu in iskanju službe večkrat naletel na nerazumevanje pri delodajalcih. Po kapitulaciji pred-aprilske Jugoslavije se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Od leta 1941 do julija 1943 fldeiitiranje kandidatom v novomeški občini Zazidalni načrt Novega mesta pripravljjen EMONA PROJEKT (bivše . Projektivno podjetje Novo mesto) je prispevalo zazidalni načrt centra Novega mesta. Preden bo za 14 dni javno izobešen, bo o njem razpravljal še svet za urbanizem. Po predpisih izdaja lokacijske odločbe v Novem mestu trenutno upravni organ občinske skupščine. Če je odločba izdelana drugače kot sklene svet, je to zaradi tega, ker zazidalni načrti še niso gotovi in sprejeti na občinski skupščini. Ko bo to opravljeno, upravni organ ne bo več izdajal lokacijskih odločb. Pretekli teden so se v Dolenjskih Toplicah sestale volilne komisije osmih občin dolenjskega območja. Na sestanku so največ razpravi j ah o evidentiranih kandidatih za republiške in zvezne poslance. Razpravo o občinskih odbornikih 1 so člani volilnih komisij imeli pred kratkim že v Novem mestu. V zadnjem času je volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL prejela precej predlogov, ki jih danes objavljamo: Zvezna skupščina (do sedaj 6 predlogov): 1. Ludvik Golob, republiški poslanec, Novo mesto; 2. Til-ka Blaha, predsednica Zveze dlavskih univerz Slovenije; 3. Bogdan Osolnik, glavni in odgovorni urednik Komunista, Beograd; 4. Mara Rupe-na-Osolnik, generalni sekretar Jugoslovanskega Rdečega križa, Beograd; 5.inž. Marko Bule, predsednik okrajne skupščine Ljubljana; 6. Roman Albreht, pomočnik zveznega sekretarja za delo, Beograd. Republiška skupščina (do sedaj 24 predlogov): 1. Peter Bračko, delavec, IMV Novo mesto; 2. dr. To-ne Šavelj, Bolnica Noto mesto; 3. Jože Cvitkovič, tehnik, Opekarna Zalog; 4. inž. Jože štork, Novoles, Novo mesto; 5. Jurij Levičnik, direktor IMV, Novo mesto; 6. Franc šali, obratovodja Novoles, Straža; 7. inž. Niko Rihar, direktor Srednje kmetijske šole GRM; 8. Brigita Mavser, socialna delavka, Bolnica Novo mesto; 9. Miro Thorževski upravnik Delavske univerze Novo mesto; 10. Ivan Ko-čevar, tehnik, SGP Pionir Novo mesto; 11. Kristina Cvel-bar, uslužbenka, šmarjeta. Občinska skupščina (sploš- ni zbor) do sedaj 49 predlogov: 1. Jože Kos, kmetovalec, Vel- Kal 18; 2. Anica Kafol, učiteljica, Karteljevo; 3. Alojz Kranjčič, obrtnik, Hmeljčič 20; 4. Anton Grlica, kmetovalec, Biška vas 22, 5. Anton Kolenc, kmet, Globodol 8; 6. Ludvik Krevs, kmet, Vel. Kal 11; 7. Ivan Rozman, kmetovalec, Gor. Globodol 22; 8. Janez Opara, kmetovalec, Biška vas 18; 9. Janez Špandal, kmetovalec, Biška vas 18; 10. Polde Kranjčič, kmetovalec, Gor. Karteljevo 2; 11. Martin Lokjvr, kmetovalec, Dol. Kar-teljfvo 21; 12. Anton Grive, kmetovalec, Sred. Globodol 2; 13. Franc Vidmar, kmetovalec, Dol. Kronovo 5; 14. Jože Baš^lj, kmetovalec, Gor. Kamenje 5; 15. Martin Bla-žič, kmetovalec, 2dinja vas; 16. Lado Brulc, učitelj, Brusnice; 17. Mirko Fink, uslužbenec, Meniška vas; 18. Anton Gazvoda, upokojenec, Brusnice 1; 19. Albin Golob, delavec, Ratež; 20. Stanko Janškovec, delavec, Družinska vas 29; 21. Jože Gregorčič, kmetovalec, Drašča vas 17; 22. Jože Kastelic, kmetovalec, Brezova reber; 23. Novomeška kronika ■t Ljubljančani bi morali v petek, ;22. januarja, v Novem mestu gostovali z Dostojevskega igro Ponižani in razžaljeni. No, čeprav so namesto nje zaigrali Kreftove Kreature, so bili gledalci prav zadovoljni Prav bi bilo, da bi morebitne spremembe označili tudi na plakatih, pa čeprav bi to storili zadnje dopoldne pred igro. ■C Na račun lanskih obljub naših športnikov, da bodo v letošnjf zimi zagotovo poskrbeli za led na enem Športnih igrišč na Loki, je dedek Mraz mnogim otrokom prinesel drsalke. S čevlji vred stanejo okoli 10.000 din, zdaj pa jim leže doma, ker -o ledu spet ni ne duha ne sluha. Ali res ne morejo športne organizacije od besedičenja preiti k dejanjem? K Koliko časa še bo morala kultura beračiti? Tako se sprašujemo ob vsakem gostovanju umetnikov na novomeškem odru, ko zvemo, da je stroške gostovanja poravnaia ta ali ona delovna organizacija. Ali bi ne bil že čas, da bi občina ustanovila sklad za kulturno dejavnost vsaj letos, ko so pričakovanja uprta v 600-letni-co tega mesta ob Krki? B Kljub zimskim počitnicam življenje v osnovni šoli Katja Ru-pena ni zamrlo. Sredi dela so samoupravni organi, ki zbirajo podatke o n^inuineSih potrebah 7!) Franc Kirar, upokojenec, Trška gora 36; 24. Franc Vidmar, kmetovalec, Dol. Kronovo 5; 25. Lojze Vodopivec/ obrtnik, Građenje. Občinska skupščina (zbor delovnih skupnosti), do sedaj 24: 1. Majda Šuln, učiteljica, Novo mesto; 2. dr. Franc Hiibscher, Bolnica Novo mesto,-3. Martin Kramarič, uslužbenec, Komunalna banka Novo mesto; 4. Anica Šušter-šič, učiteljica, Novo mesto; 5. Vekoslav Gabrič, tehnik, Iskra Žužemberk; 6. inž. Marjan Lukanc, Novoles Novo mesto; 7. Zofka Rotar, uslužbenka .Žabja vas; 8. Peter Martinčič, delavec, Gor. Straža; 9. Tone Konda, upravnik, Iskra Žužemberk; 10. Štefan šimunovič, delavec, Iskra Novo mesto. > -el je delal kot terenec in pri raznih sabotažnih akcijah, potem pa je odšel v partizane, kjer je bil najprej komandir grupe VOS, nato pa komandant ostrostrelskih skupin in lovcev na tanke, komisar čete, ob koncu vojne pa tehnični oficir v brigadi KNOJ. Po končani vojni si je ustvaril dom in družino ter pričel v gozdarski proizvodnji delati kot logar. V letih velikega gozdarskega plana je postal zaradi marljivosti in vestnosti kmalu vzgled vsem ostalim gozdarskim sodelavcem. Služboval je tudi kot revirni nadzornik pri Okrajni gozdni upravi ter kot referent za gozdarstvo pri občinski skupščini Črnomelj. Ko se je formiralo Gozdno gospodarstvo, je januarja 1964 prevzel revir Semič, ki obsega 3600 ha po- vršino zasebnega sektorja. Med ljudmi jo tovariš Nande zelo priljubljen in kot komunist zelo delaven na vsem svojem področju. Izvoljen je tudi v organe samoupravljanja in razne komisije pri gospodarski organizaciji. Čestitamo ti, dragi Nande, za življenjski praznik z željo, da bi še mnogo let delali skupaj v gozdarstvu in dosegali nam in skupnosti koristne delovne uspehe! Kolektiv gozdnega obrata Črmošnjice Usposobiti še enega šoferja Velika udeležba na občnem zboru gasilskega društva 22. januarja v Dolenjskih Toplicah kaže, da je društvo lani dobro delalo. Udeležili so se meddru-štvenega tekmovanja in priredili štiri vaje. Dohodkov je bilo v preteklem letu 193.093, izdatkov pa 130.493 din. Na občnem zboru so razpravljali o osnutku novega gasilskega statuta in sklenili, da bodo v bodoče redno izvajali vaje na prostem, za teoretične tečaje, še posebej za mladino, pa bodo uredili društveno sobo pri gasilnem domu. Ustanovili bodo odsek pionirjev in mladincev, skrbeli za kultur-noprosvetno vzgojo članov in prirejali izlete z mladino. Od časa do časa je treba tudi preizkusiti pripravljenost društvenega avtomobila, sireno pa preizkušajo vsako soboto. Za upravljanje avtomobila je treba usposobiti še enega šoferja, če bi bil sedanji zadržan. Kdaj bodo želje w©fivcev upoštevane? Ustanovljena je krajevna organizacija SZDL II Novo mesto — Za uspešno delo je potreben poslovni prostor — Organizacija predvolilnih sestankov je predvsem naloga Socialistične zveze — Družbenim organizacijam je treba posvetiti večjo skrb Nova trgovina v Mirni peči delo šole. Izračunali so že, da bi samo za popravila šolskih stavb osnovne šole Katja Rupena z njenimi podružnicami potrebovali 13,5 milijona dinarjev, za njihovo opremo pa 6 milijojnov dinarjev. Te dni so bili samoupravni organi novomeških podjetij naprošenl, naj razmislijo o morebitni pomoči podjetij pri napredku osnovnega šolstva. Med zimskimi počitnicami se bodo z učitelji novomeške osnovne šole sestali tudi starši otrok, ki hodijo v šolo v Novo mesto in se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju staršev s šolo. ■ Kljub mrazu je precej žensk pretekli ponedeljek prineslo na novomeški trg pridelke nasprodaj. Jajca so tokrat veljala 55 do 60 dinarjev, bilo pa jih je dovolj in so morale prodajalke v ceni popustiti, če niso hotele polne košare nositi domov. Smetana v skodelicah je stala 120 din, kisla repa 70 dinarjev krožnik, radič na merice 80 din, mleko'80 din liter, jabolka 100 din kg, čebula 110 din kg, solata v glavicah je veljala 50 dinarjev, glava zelja 40 din. P Gibanje prebivalstva: rodila je Zmaga Padovan z Nad mlini 8 — Jožeta. — Poročila sta se: Vla-dimar Marčič, tekstilni tehnik, in Marija Gajser, uslužbenka, oba iz Novega mesta. — Smrti ta teden v mestu ni bilo. Pred kratkim smo dobili novo trgovino, ki jo vodi tovariš Plut. S trgovino, ki je poslovalnica DOLENJKE iz Novega mesta, smo zelo zadovoljni. Ena trgovina res ni zadoščala za toliko ljudi. Postrežba v novi trgovini je solidna in potrošniki radi zahajajo vanjo. Če bo koga pot zanesla v Mirno peč, se mu ni treba bati, da se bo izgubil, saj gori cestna razsvetljava kar-do osmih zjutraj. Kdor je za to zadolžen, naj bolj vestno opravlja svojo dolžnost; če pa se luč vklaplja in izklaplja avtomatično, naj bi posredovali električarji. Dve luči sta tudi pokvarjeni, pa ni nikogar, da bi ju popravil. Sprašujemo se, zakaj v Mirno peč ne pride več potujoči kino. To je bilo edino kulturno razvedrilo za prebivalce Mirne peči in okolice. Redko se zgodi, da gostuje kakšen ansambel. / V ponedeljek zvečer so se sestali v Sindikalnem domu člani SZDL II. terena na letno konferenco in ustanovili krajevno organizacijo Novo mesto II, ki obsega področje bivšega II. terena v centru mesta. Poročilo odbora za pretekli dve leti se je dotaknilo tudi pomanjkljivosti v delu organizacije, največ zaradi prešibkega stika s člani. Nova organizacijska oblika daje krajevni organizaciji več samostojnosti in bolj neposreden vpliv na družbeno življenje na njenem področju. Prisotni so bili mnenja, da je za delo krajevnih organizacij v centru nujno potrebna pisarna. Tja bi bilo mogoče napotiti človeka, ki želi vstopiti v organizacijo, tam naj bi se urejevalo pobiranje članarine in tudi odbori bi imeli primeren- prostor za sestanke, ne pa da se shajajo po stanovanjih In gostiščih. Predstavnik občinske skupščine, načelnik oddelka za družbene službe Jože Suhadolnik, je pojasnil način financiranja kulturne dejavnosti na področju občine. Občina^, dodeli sredstva org. in ustanovam, ki so dolžne skrbeti za kulturno življenje. Zavod za kulturno dejavnost še ni prav zaživel, pa tudi s sredstvi (2 milijona dinarjev) ni mogel kaj prida narediti, če upoštevamo, da je samo za gostovanje ugledne gledališke družine treba odšteti tudi do 300.000 dinarjev, polna dvorana pa da samo 75 tisočakov. Glasbena šola (8 milijonov sredstev) naj bi skrbela za glasbeno življenje na Dolenjskem, vendar teh pričakovanj ni izpolnila. Dolenjski muzej dobi za svojo osnovno dejavnost 9 milijonov na leto, Zveza prosvetnih društev 1,6 milijona, Studijska knjižnica 12 milijonov — občinska skupščina torej žrtvuje precej sredstev za kulturno življenje — od petdesetih občin v Sloveniji smo po izdatkih za kulturo med prvimi desetimi. Kako pa vse te ustanove izpolnjujejo svoje poslanstvo, naj se ugotavlja pri vsaki posamič. Ko so razpravljali o vlogi krajevne organizacije, niso mogli mimo številnih predlogov in zahtev, ki so jih člani že večkrat javno povedali na zborih volivcev, pa še do danes niso našli ustreznega odmeva pri prizadetih organih. Analiza zborov volivcev, ki jo je občina obljubila še pred novim letom in zagotovila odgovore na vsa vprašanja volilcev, še vedno ni narejena. Ni se potem čuditi slabi udeležbi na nekaterih sestankih, če so skoraj vsa prizadevanja volivcev bob ob steno. Tudi takrat kadar ne gre za velika denarna sredstva . . . Krajevno organizacijo čaka odgovorna naloga pri zbiranju predlogov za nove odbornike občinske skupščine. SZDL naj bo glavni pobudnik v predvolilnih razpravah, pritegne naj čim več volivcev k evidentiranju kandidatov in organizira naj dobro pripravljene predvolilne sestanke. Konferenca je izvolila devetčlanski odbor krajevne organizacije, ta pa je na sestanku po konferenci izbral za predsednika Jožeta Kruljaca, dpi. ing. gozdarstva. M. MOSKON ANICI POČKARJEVI V SLOVO Občsii zbor ZB v Dol. Toplicoli V nedeljo, 17. januarja, je bil v vrtni dvorani zdravilišča v Dolenjskih Toplicah redni letni občni zbor ZB, ki se ga je udeležilo 180 članov. Iz obširnega poročila o lanskoletnem delu, ki ga je podal predsednik Anton Strniša, je razvidno, da je bilo delo razgibano. Odkrili so spomenik padlim borcem v Soteski; žrtve, ki so bi- Sindikalna podružnica občine Novo mesto sprejme KUHARICO za pomoč v svojem obratu družbene prehrane. le pokopane v Loški vasi so prenesli v skupno grobnico v Soteski. V Soteski in Podturnu so imeli množične sestanke članov ZB. Na njih je tov. Šoštarič poročal o novem zakonu za aktivne borce. V Dolenjskih Toplicah sestanka zaradi slabe udeležbe ni bilo. Po poročilih se'ije razvila diskusija, ki pa so jo nekateri motili Poudarili so, da je treba še naprej skrbeti za partizanske grobove in spomenike. Tov. Soštarič je tolmačil novi zakon o borcih in upokojitvah borcev. Zastopnik občinske ZB Miloš Jančič je pojasnil vsa za borce pereča vprašanja: izboljšanje gmotnega stanja, preživljanje borcev in drugo. — Na koncu je volilna komisija predlagala 13 članov za novi odbor in 3 za nadzorni, ki jih je občni zbor sprejel. 20. januarja smo spremili do poslednjega doma na ljubljanskem pokopališču Anico Počkarjevo, dolgoletno učiteljico na stopiški šoli. Ob njenem preranem grobu so se zbrali številni učenci, vsi njeni kolegi in obsuli njen grob s cvetjem. S tem so hoteli dokazati, da je niso in je ne bodo nikoli pozabili. življenjska pot Anice Počkarjeve ni bila lahka. 0\}_ razpadu prve svetovne vojne so se njeni starši umaknili Italijanom iz Trsta v Maribor. Oče je umrl in v drugi svetovni vojni je bila mati izseljena v Sarajevo. Tovarišica Anica je leta 1936 končala učiteljišče, na službo pa je morala tri leta čakati. Med okupacijo je bila učiteljica na Suhorju pri Metliki in v črešnjevcu pri Semiču, ker pa je bila mati v Novem mestu bolna, je prišla k njej in tako je živela vsa družina v velikem pomanjkanju, dokler ni Anica nastopila začasno učiteljsko službo v Šmihelu pri Novem mestu. Številnim težavam, ki so jo trle, se je pridružila še skrb za mlajšo sestro, ki ji je Anica pomagala do kruha. Z njo je bila nerazdružno povezana in celo vsmrti sta obe skoro istočasno omahnili v prerani grob. Na stopiško šolo je prišla tovarišica Počkarjeva leta 1945 in ji je" ostala zvesta polnih dvajset let, vse do svoje smrti. Vestna, natančna in požrtvovalna, je merila znanje številnim generacijam učencev ,ki jih je spremljala čez prag domače šole v svet. Vedno znova so se vr!>i*?1i k nf«>' no nn.svetp in pomoč, ki je nikomur ni odbila. Poučevala je tudi v kmetijsko gospodarski šoli in organizirala razne tečaje v okviru podmladka RK, katerega je vodila na domači šoli. Bila je tudi večletna tajnica kulturnega .društva v Stopičah, vodila je šolski pevski zbor in tudi sicer aktivno delovala na vasi. Ne smemo pozabiti tudi njenih zaslug pri obnovi požgane šo- le. Bila je vodja šole v najhujšem času, ko so bili razredi raz-krooljeni po bližnjih vase Vse to je zrahljalo njeno zdravje. Težka bolezen je pognala korenine, ki so po nekaj letih ustavile utrip njenega utrujenega srca. Vendar je v času službovania v Stopičah dala šoli več, kot je zmogla in se tako uvrstila v seznam tistih vzgojiteljev, katerih imena ne ugasnejo z njihovo smrtjo. V.4NČT NOVAK 20 DOLENJSKI LIST Št. 4 (774) ZDRAVNIK VAM SVETUJE Zobje so važen del organizma Zobje so potrebni organizmu, da z njimi zmelje-mo hrano, jo odgriznemo ali sesekamo. Ko hrano potem še prekvasimo s slino, jo lahko pogoltnemo in prepustimo želodcu v nadaljnjo predelavo, če so zobje poškodovani, če manjkajo ali če bole, potem ne grizemo dobro. Posledica je pokvarjen želodec. Nega zob je izredno važna. Praviloma jih čistimo z zobno krtačko in zobno pasto zvečer in zjutraj. Smer čiščenja zob je pravilno navzgor-navzdol, tako kot rastejo, da spravimo izmed zob vse ostanke hrane, šele potem potegujemo desno-levo. Seveda ponavljamo tako čiščenje na obeh straneh zob. Ker bi ostanki hrane, ki so med zobmi čez noč v ustih gnili, je čiščenje zob zvečer naša dolžnost! Jutranje čiščenje je le bolj prijetno opravilo. Cel kup bolezni zob poznamo, vendar bomo prikazali najpogostnejšo. Zobje so odeti s sklenino, ki je izredno trda, pa zelo občutljiva za menjavo toplote. Tako sklenina rada poči, če npr. poleti ližemo sladolec, pa ga še grizemo zraven, ali če pozimi govorimo nekje na mrazu pa potem popijemo kar se da vroč čaj. V obeh primerih trenutna sprememba toplote povzroči, da sklenina poči. Sedaj je pot bakterijam odprta v zob, ki ga načno in če tega pravočasno ne opazimo, tudi uničijo. Bolje in manj neprijetno je, če vsaj enkrat na leto obiščemo zobozdravnika, da naše zobe pregleda, kakor pa če čakamo na gnojenje in na neprijetne bolečine. Pri najmanjši okvari zob je potrebno popravilo. Tudi obilico zobnega kamna bo lepše in hitreje odluščil zobni zdravnik kot reklamirane kreme ali pa sami. Zapomnimo si, da beli in lepi zobje niso samo pogoj za prijeten nasmeh, pač pa predvsem znak dobrega zdravja. Dr. B.O. ŠŠD Katja Rupena na Mestnih njivah V sredo so se zaprla šolska vrata. Kakor povsod drugje, so se tudi dijaki novomeške osemletke zbrali na smučarskem tečaju. Snega je dovolj in tako ni bilo posebnih problemov za organizatorje tega tečaja. Selsko športno društvo Katja Rupena je priredilo tečaj na Mestnih njivah. Udeležuje se ga 80 smučarjev: 46 fantov in 34 deklet. Tečaj vodijo Jože Malic, Tone Avsec, Vanjo Kastelic in Franček Smerdu, medtem ko je vodja in organizator Draga Mislej. Vodja tečaja Draga Mislejeva, ki uči telovadbo na novomeški osemletki, je povedala, da so že v septembru začeli misliti na ta tečaj. V istem mesecu so govorili z otrtoki. Povedali so jim, naj doma pripravijo slarše, da bi jim — če bi le mogli, za dedka Mraza kupili smučarsko opremo. Prve prijave so zečeli sprejemati novembra. Zadnji rok ja prijavljen-ce pa je bil 10 december. Ce bi hoteli sprejeti vse, ki so se želeli prijaviti, bi imeli lahko 200 tečajnikov, ker pa so imeli precej težav, preden so dobili vodnike, so lahko sprejeli le tiste smučarje, ki že hodijo v 6., 7. ali 8. razred. Šolsko športno društvo je za tiste smučarje ki so že bolj izkušeni!, pripravilo lepo presenečenje: 12 najboljših bodo poslali v dolenjski smučarski center, v Cr-mošnjice, kjer si bodo še obogatili svoje znanje smučanja. Tako torej šolsko športno društvo na novomeški osnovni šoli skrbi za razvoj smučanja med svojimi dijaki. Močno jim pri tej dejavnosti pomaga tudi šola, ki letos krije vse stroške tečaja, delno pa so jim priskočili na pomoč tudi odgovor, ni z ObZTK, tako da je tečaj za otroke brezplačen. Lepe načrte imajo tudi že za prihodnje leto. Že zdaj so se obrnili na novomeško SZDL in še marsikam drugam. Pravijo, da bi BREŽICE: veselo zimovanje pionirjev • 22. januarja se je v soglasju s prosvetnim referatom OS Brežice Anico Rožič in v zvezi s sklepi, sprejetimi na posvetu predstavnikov organizacij in društev, ki imajo v. svojem sestavu tudi pionirje ter' z ObZTK začelo zimovanje starejših pionirjev, ki bo trajalo do 30. t. m. Za pionirje, ki niso iz Brežic, so zagotovili prenočišča in hrano v Internatu trgovske šole. Program dela jo pester: govorijo o pomenu ZMS in klubih OZN, o počitniški zvezi, o planinskih društvih, o RK in prvi pomoči, vrtijo filme s taborjenj, o smučanju, govorijo o poklicnem usmerjanju mladine, o delu pionirjev in JPI, o PDG, predavajo o NOB, ogledali pa si bodo tudi muzej. Ta predavanja so pionirjem namenjena zato, da bodo laze delali v svojih odredih. Seve- da pa je najvažnejši smučarski tečaj.i • ROKOMET: Zasavski sodniški zbor pripravlja seminar 18 sodnikov. Na njem bodo sodniki spoznali spremembe, ki so nastale v rokometnih pravilih. Seminar bo v začetku marca, da bodo sodniki lahko nova pravila tudi praktično uporabili. • V pretekli sezoni se je odlično izkazalo ocenjevanje sodnikov: po vsaki tekmi je ekipa ocenila sodnika s točkami od 1 do 10. Trenerja brežiških rokometašev Ples in Šetinc se bosta 28. in 29. januarja udeležila trenerskega seminarja, ki bo na VSTK v Zagrebu. Seminar bo vodil predavatelj rokometa na VŠTK v Bukarešu Ioana Kunst, trener dvakratnih svetovnih prvakov Romunov in član tehnične komisije mednarodne rokometne zveze IHF. Kako bo s kvalifikacijami za vstop v LCL? Propozicije so naslednje: iz lige izpadeta dve zad-iijeplasirani ekipi, v slovensko ligo pa gre prvak. Za ta tri mesta se potegujejo nato prvaki centrov: gorenjskega, ljubljanskega, dolenjskega in zasavskega, če iz SRL izpade ena ali več ekip v LCL, potem osmoplasirana ekipa iz LCL igra kvalifikacije za vstop v LCL s prvaki centrov. • ODBOJKA: Od tajnika brežiškega Partizana smo izvedeli, da se bo moška odbojkarska ekipa udeležila zimskega okrajnega prvenstva v Colju. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini. Nosilca sta Šempeter in Gaberje. Zmagovalca skupin se bosta med seboj pomerila za naslov flknsfeega okrajnega prvaka. OSKAR GERJEVIČ Kaj j® pokazal efečsii ihm 'SŠD i*I@uir SŠD Pionir iz Novega mesta je imel 14. januarja svoj redni letni občni zbor. Društvo šteje 98 članov, ki so se zbrali, da pregledajo dosedanje delo in uspehe. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo imelo lani precejšnje uspehe. Največji uspeh je gotovo drugo mesto na gradbenih Športnih igrah v Ljubljani. — Na teh igrah so med ekipami zmagali tudi kegljači in strelke, šahisti, ba-linarji in kegljačice pa so bili tretji. Društvo je znova zmagalo na delavskih športnih igrah Novega mesta, posamezno pa tudi v vseh panogah razen atletiki. Veliko uspehov so imeli kegljači. Moška ekipa je na osmem mestu v republiški ligi 8x200 lučajev. Mrzlak je desetič postal prvak Dolenjske Hren je dosegel na republiškem prvenstvu posameznikov šesto mesto, na državnem prvenstvu pa 23. mesto. Obenem je isti tekmovalec dosegel nov rekord Dolenjske — 915 kegljev. Zeleznikarjeva je bila na republiški reviji deseta, Romih in Mrzlak pa na isti reviji 4. in 5. V borbenih igrah je Pionir dosegel z 490 keglji nov rekord kegljišča Pionir, v Kanižarici pa 460 kegljev, kar je prav tako rekord kegljišča. Strelci Pionirja so zasedli v občini vsa boljša mesta in so v Novem mestu brez konkurence. Imajo vse pogoje, da se uveljavijo tudi v okraju.- Balinarji Pionirja letos niso dosegli vidnejših uspehov, edino Hren je v tolčenju postal dolenjski prvak. V občinski ligi pa so zasedli prvo mesto. Pionirjev šahovski klub -je lani zmagal v III sindikalni ligi Ljubljane ter se zato uvrstil v II. ligo. V razpravi je bilo nato poudarjeno, da SŠD Pionir ni dobilo od OBZTK Novo mesto niti denarne dotacije za kvalitetni šport, čeprav bi bil med dolenjskimi klubi najbolj upravičen. To so dokazali sami športniki s svojimi uspehi. V razpravi je sodeloval zastop- nik ObZTK tovariš Kovačič, ki je spregovoril o pomenu rekreacije v podjetju, kako to vpliva na delovno storilnost zaposlenih. — Sprejeti so bili sklepi, da se vključi v vrste športnikov čim več mladine in sezonskih delavcev. Vsako leto bo tudi športni dan podjetja, kjer se bodo v raznih panogah srečali športniki vseh Pionirjcvih gradbišč in direkcije. Podeljena so bila priznanja športnim delavcem in športnikom, in sicer: kegljačema Osolnikovi in Hrenu, strelcema Ribičevi in Kosu, Plantanu za balinanje, Luštku za odbojko in Matjašlču za šah. Izvoljen je bil nov odbor športnega društva, predsednik pa je Tone Furlan. Na koncu so si športniki in gostje ogledali barvne diapozitive s športnih iger gradbincev in delavskih iger. (EN) Štirje kandidati za prvaka ŠAH Avsec: brzopotezni prvak novomeške občine V nedeljo, 24. Januarja, je balo brzopotezno prvestvo novomeške občine. Igralo je le 10 Igralcev. V dokaj slabi konkurenci je zmagal Avsec, ki je zbral 8 točk. Le pol točke manj Je zaostal Stako-novič. Tretje mesto si delita Mar-ko Picek ln Špolar (6 točk), slede pa Kranjc, Skube, Vene, Jerančič in Klobučar ter Brale. Na medobčinskem brezopotez-nem prvenstvu, ld bo 7. februbar-ja ob 8.30 uri v mladinski sobi v stari pošti, so se plasirali Avsec, Stokanović, M. Picek, Sporar, K ranic, trije prvokategorniki Pen-ko. škerlj, in Sitar iz Novega mesta ln pa trije igralci iz občin Črnomelj, Metlika in Trebrtle. P"va t.rolica ho zastoroala Dolenjsko na republiškem brw>tumirju v LlnbUarri. M bo predvidoma 50. ali 28. ferraarla. —al V nadaljevanju drugih delavsko športnih iger igrajo odbojko. Po treh kolih lige, v kateri sodeluje osem moštev, prvak ni znan. Zanimivo je, da so za prvo mesto potegujejo kar štiri moštva in bo prvaka morda odločala razlika v nizih. — Najbolj sta presenetili Iskra in Občina. Srednja je v razburljivi igri s 3:2 premagala Beit, Iskra pa je promagala Občino s 3:1. Zmagovalec bo znan šele 9. februarja, ko se bosta v eni od odločilnih srečanj pomerila Iskra in Bolt. Zdaj vodi Iskra z osmimi točkami iz štirih partij. Rudnik, Belt in Občina imajo po štiri toč- Športni režim življenja Pod tem naslovom je Center za Šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije izdal prvo knjižico zbirke »Mala športna knjižnica« izpod peresa Draga Ulage. Ker je bila dejavnost izdajanja strokovne športne literature do zdaj več kot skromna, bo serija teh knjižic prav gotovo dobrodošla v vseh športnih društvih in tudi pri posameznikih. Ker stane ena knjižica le 200 dinarjev, bodo te strokovne športne knjige prav gotovo močno zaželene. Prijme sprejema Center, ki Ima svoje prostore v Gortsmovi ulici v Ljub- ke iz treh tekem. Obrtnik ima dve točki iz -treh srečanj. Elcktro jc izgubilo trikrat, Zora dvakrat in Gozdni obrat enkrat. Ti trije še nimajo zmage. ■ Ta teden se bodo začela tudi srečanja v namiznem tenisu. Najprej se bosta srečali ekipi Iskre in Zdravstvenega doma Semič. V nedeljo, 31. januarja ob 9. uri bodo v telovadnici osemletke v Črnomlju srečanja med Iskro, E3ek-tro, Gostiščem in Občino. V tej zelo priljubljeni panogi pričakujemo izenačene borbe, zmagovalca pa je zelo težko napovedati. M-K Ijani. Razen športnega režima življenja bo letos v tej zbirki Izšlo še pet knjig: Osnove smučarskih skokov, Plavalna abeceda, Rekreacija, Športno medicinska kontrola in Perspektivno planiranje športnega treninga. V prvj knjigi jc prof. Drago Ulaga iz zakladnice znanstvenih delavcev, trenerjev in športnikov in iz dolgoletnih izkušenj v preprostih sestavkih podal vse tisto, ki odloča o Uspeha in ki koristi športnika, da kar najbolj zdravo živi, pravilno trenira in uspešno tekmuje. prihodnje leto rudi imeli vsaj 10 parov svojih srn ući. Njihova želja pa je, da bi si jih v vsakem letu nabrali še več in bi tako omogočali smučarske tečaje tudi tistim, ki ne premorejo lastnih smuči. Prav gotovo je povsem pravilno mnenje novomeške osnovne šele, naj se naučijo smučati vsi. Zato tudi ne bi bilo narobe, če bi jim v tej akciji pomagale še druge organizacije. Potem se ne bo več dogajalo, da bodo morali zaradi premajhnega števila vaditeljskega kadra poslati domov nekatere otroke še preden so se tečaji začeli! Prav gotovo se potem tudi ne bo več dogajalo, da bodo starši hodili spraševati, ali bodo njihovi otroci lahko prišli na tečaj ali ne. Res pa je, da v takem stanju, kakršno je zdaj, več prijavljencev niso mogli sprejeti. Pet vaditeljev je prav gotovo občutno premalo, da bi lahko naučili smučati vse tiste, ki si tega želijo, posebno še, ker gredo otroci skozi vso šolo smučanja. No, na novomeški osnovni šoli upajo, da se bodo razmere tudi v tem pogledu izboljšale, saj bo za vzgojo smučarskih strokovnjakov od zdaj skrbela ObZTK, ki bo že letos v črmošnjicah organizirala vaditeljskd tečaj. Tako se zanašajo, da bodo v prihodnjem, letu smučarsko šolo Katje Rupene iz Novega mesta vodili vaditelji iz ŠSD gimnazija Novo mesto ki so tudi do zdaj priskočili na pomoč, kadar je bilo treba. Pika je osnova smučarske abecede« Tako nam je povedal Koscev An. dre j, ki je letos prvikrat na smučarskem tečaju. Pravi, da smuča v drugi skupini — smučarji so razdeljeni po kvaliteti od 1 do 5 skupine; zadnji dve skupini sestavljajo dekleta. Andrej meni, da je smučanje koristen šport in zagotavlja, da mu že kar gre. Seveda včasih pade po tleh. »Sicer pa je pika ali padec prva črka smučarske abecede,« je pribil Andrej. Milan Skobe je eden glavnih asov na tem tečaju. Po splošnem mnenju so najboljši smučarji prav Verbičev Matjaž, Turkov Peter in Skobe tov Milan. Milan pravi, da je to že njegov tretji tečaj, prihodnji teden pa bo odšel še v Črmošnjice. »V prvd skupini nas je 18, vadimo pa vse od kristja-nije, poševnega smuka, božnega drsenja do plužnih zavojev. To pa seveda še zdaleč ni vse,« je zaključil Milan. 6-letna Lučka je najmlajši tečajnik te smučarkse šole. Fantje pa pravijo da je med dekleti prav ona najboljša. Lučka je povedala, da se smuča že dve leti. Pravd, da sicer še ne hodi v šolo, ker pa se smuča sestra, tudi ona hodi na ta tečaj. Več ni utegnila povedati, ker je bila že močno lačna in ker so smučarji prav takrat imeli malico. Vanjo Kasteliic vodi prvo skupino. Po njegovem mnenju mladi smučarji kar hitro napredujejo. Sam pravi, da mu ta tečaj koristi, ker tako praktično ugotavlja svojo znanje iz smučanja, ki ga potrebuje na Visoki šoli za telesno kulturo. Smučarske tečaje v vse šole! Veliko šol je takih, kot je novo-merška osnovna šola Katje Rupene. Precej pa je tudi takih, ki nimajo smučarskih tečajev. Prav bi bilo, da bi tem, ki tečajev še nimajo, priskočile na pomoč športne organizacije in razna podjetja ter bi jim omogočila te prepotrebne tečaje. Smučanje je zdrav in koristen šport, ki so ga lahko naučijo že najmlajši. Tako bd maralo biti geslo vseh osnovnih šol med zimskimi počitnicami: »Vse šolske otroke naučimo smučati!« J. REKORD PROGE -Tine Pavlin Člani odreda gorjanskih tabornikov so v nedeljo tekmovali v sankanju na Marofu. S t ar tal o je 13 posameznikov na navadnih sankah, 7 parov in 4 posamezniki z bobom. Rezultati — SOLO FANTJE: 1. Ivan Cvelbar 0:57,5; 2. Zvone Kebl 0:58,8; 3. Zadkovič 1:00,9; SOLO DEKLETA: 1. Anita Gajič 1:05,8; 2. Tatjana šramel 1:10,0; 3. Vlasta Kebl 1:17,2; PARI: 1. Cvelbar-Flster 1:04,8; 2. Bašclj-Pilič 1:09,0; 3. V. Kebe-Z. Kebe 1:09,8; BOB: 1. Tine Pavlin (klub Orion) 0:49,1; 2. Mirko Vesel (klub Strela) 0:51,6. Prvenstvo šmihelskih smučarjev V nedeljo, 24. januarja popoldne, je šmihelski Partizan priredil smučarsko tekmovanje, ki naj bi pokazalo pripravljenost domačih smučarjev in skakalcev. To je bil hkrati tudi ognjeni krst prenovljene in povečane skakalnice. Najprej so tekmovali v tekih: mladinci na 4 km, pionirji pa na polovico krajši progi^ Proga je bila razmeroma zahtevna, tekmovalce pa je oviral še meker sneg. Pozornost pa so bolj pritegnili smučarski skoki na 30-metrski skakalnici. Tokrat so presenetili pionirji, ki so z lepimi in dolgimi skoki povsem zasenčili člane. — škoda Je le, da so tekmovalci imeli precej treme: po tekmovanju so skakali lepše in dlje. To pa pomeni, da bomo na naslednjih tekmah videli prav dovršeno skoke. Pokazalo se je tudi. da ima šmihelski Partizan precej mladih in perspektivnih skakalcev. Rezultati: Teki — mladinci: 1. Burger Jože 18,10; 2. Lešnjak Ciril 18, 10. Pionirji: 1. Mežnaršič Marjan 11,52; 2. Levičar Jože 11,55; Miš jak Silvo 12,32. SKOKI — člani: 1. Gril Miha 161 točk (skoka 16 in 14 m); 2. čečelič Janez 156 (16 in 17 m). Mladinci: 1. Ahlin Rudi 205 (20, in 21 m); 2. Vesel Anton 189 (18 m 19,5 m); 3. Kovic Miran 186 (19 in 18 m). Pionirji: 1. Pavlic Bojan 202 (19 in 21 m); 2. Lampe Drago 199 (19,5 in 19); 3. Kavšek Štefan 198 (19 in 19,5). Organizacija tekmovanj je bila zadovoljiva, če se bodo organizatorji potrudili, bodo lahko pripravili tudi večja tekmovanja, ki jih bodo prav gotovo radi obiskali tudi ljubitelji smučanja iz Novega mesta, saj jc skakalnica prav blizu. ANTON JAKŠE Ljubljanski šolarji na Travni gori Na Travi« gori in v Sodražici je te dni zelo živahno. Na zimsko letovanje so prišli v te kraje učenci ljubljanskih šol. Snega in smučišč imajo na pretek, tako da se bodo lahko nasmučali do mile volje. Mladi gostje se v naših krajah dobro počutijo, samo škoda, da bo čas, odmerjen za letovanje, tako hitro potekel. Razumljivo jc, da so snega veseli tudi otrori-do-mačini, ki bodo zimske poč'tn'ce kar najbolje izkoristila za smučanje in sankanje. Sestanek smučarskih delavcev v črmošnpecsh Pretekli teden so sc v črmošnjicah sestali smučarski delavci in predstavniki družbeno političnih skupnosti iz Črnomlja in Novega mesta Pogovorili so se o bodočnosti zimskega smučarskega centra Dolenjske v Črmošnjicah. Na sestanku, katerega se je udeležil tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Niko Belopavlič, so pretehtali dosedanje delo ln ugotovili, da doslej vložena sredstva zahtevajo še nekaj investicij, da bi smučarski center v celoti zaživel. Gače in Črmošnjice z okolico dajejo nadvse ugodno turistično športno osnovo, ki nudi izredno dobre razvojne pogoje; domačini bi vse to morali seveda podpreti ■ z boljšim razumevanjem za turizem. Blizu Črmošnjic nudi Krka odličen ribolov, Dolenjske Toplice termalne kopeli, vsa okolica pa jc kot nalašč za rekreacijo. Vse to terja, da črmošnjice čimprej usposobimo, da bi lahko sprejele kar največ ljubiteljev zimskih šport >v. Pika je res osnova smučarske abecede. To je dovolj zgovorno pokn7al tudi Fur^nnov Tinček. SPE NT 1965 SPLOŠNO MNENJE: JUGOSLOVANI SE BODO S ŠVEDI BORILI ZA BRONASTO MEDALJO Da, zgodovina našega namiznega tenisa priča o tem, da smo v tem športu že od nekdaj med najboljšimi na svetu. Ozrimo se še malo nazaj. Sedaj, ko smo organizatorji svetovnega prvenstva ne bo napak, če malo pobrskamo po zgodovini in prikličemo v spomin rezultate Jugoslovanov na svetovnih prvenstvih. Ne bomo razočarani, kajti naši reprezentanti so jugoslovanske barve skoraj vedno uspešno zastopali. Pa pojdimo od začetka: Jugoslovan, smo se prvikrat pojavili na svetovnih prvenstvih pred 36 leti. Jugoslovanska na-miznoteniška zveza je bila ustanovljena 1928. leta in že naslednje leto je poslala prvo svoje zastopstvo na prvenstvo v Budimpešto. Kasneje se le redkih ni udeležila, končna bilanca nastopov pa pove, da je od skupno 27 svetovnih prvenstev nastopila na dvajsetih. Meteorski vzpon v elito svetovnega namiznega tenisa je bil zabeležen v Kairu — neposredno pred II. svetovno vojno. 9. marca 1939 leta je naša moška ekipa igrala finalno tekmo za naslov svetovnega prvaka. Takratni reprezentanti Maks Marinko, Ladislav Haksner in Tibor Harangozo so bili v finalu sicer premagani od Čehov z 1:5, toda srebrne medalje so potovale v Jugoslavijo. Pomemben je tudi prvi večji uspeli 18-letnega Dolinarja, ki je z novim stilom drže loparja in načinom igranja pripravil vsem precejšnje preglavice in končno deli; 3.—4. mesto. Tudi med posamezniki so se v Utrcchtu Jugoslovani proslavili. Dr. Žarko Dolinar — veterinar iz Zagreba, ki se jc kasneje povsem posvetil znanosti, je med posamezniki osvojil 2. mesto! Samo Japonec Tanaka je uspel zaustaviti zmagoslavni pohod veterana, ki je s 34 leti zasenčil mnoge mlade mojstre zelene mize . Poleg dr. Dolinarja in Harango-za smo imeli takrat še enega moj-stra(J. Vogrinca), tako da je bila ekipa zelo močna ter strah in trepet vsem konkurentom. Zal niso vsi naenkrat zaigrali v najboljši formi, tako da se kot ekipa niso proslavili. Morda smo zlati trenutek zamudili leta 1956, ko se nismo udeležili prvenstva v Tokiu. (Nadaljevanje sledi) MLAJŠIM - VODSTVO! V soboto, 23. januarja, so se v telovadnici črnomaljske osemletka zbrali rokometaši Partizana. Trening je dobro vodil V. Lozar. Mladina je v Črnomlju zelo navdušena za rokomet, zato bi bila velika škoda, če ne bi šil več po stopinjah starih rokometašev, ki so uspešno branili barve Črnomlja. Zdaj Je vse precej drugače. Teren jo sicer krasen, vendar ni več pravega vodstva. STANE LOZAR Kočevski kegljišči ne počivajo V prijateljskem srečanju s KK Sap iz Ljubljane so zmagali kočevski kegljači z rezultatom 6231:5990 v disciplini 8 x 200 lučajev, v borbeni igri pa so bili boljši gostje, ki so zmagali s 341:322 keglji. Pri domačih se je najbolj odhkoval Zbačmk z 820 keglji. Tekma je bila v okviru priprav za nastop v conski ligi. Domačim ,se pozna pomanjkanje tekem na tujih kegljiščih, a za potovanja nimajo sredstev. J. S.' Skoki na obrški skakalnici pri DragatušO V nedeljo, 24. januarja, so bili skoki na 15-metrski skakalnici. Rezultati: 1. Svetič Martin, Obrh 225,7 točk (15 in 16 m); 2. Žagar Franc, Obrh 187,9 (13 in 14 m); 3. Mihelič Leopold, Zapudje 175,0 (10 in 12 m); 4. Stegne Jože, O'orh 165,0 (10 in 11,5). ŠTEFAN GORŠE Posebni oddelek na šoli Na ribniški šoli nameravajo letos organizirali poseben oddelek, katerega bodo obiskovali d fektni otre«: in otroci, ki težko do; jo učno snov. Taki učenci ! ■ v rednih oddelkih šole težko uči zapadejo v malodušje hi ta v' »jo celoten pouk. Ker ne dovrSJJ 1 razredov, si n« morejo pridobiti poklica, se težko zaposlijo ln naj-večkrat padejo v hrome dražbi. —r VTEMfflEDNU VAS ZANIMA Petek, 29. januarja -— Frančišek Sobota, 30. januarja — Martina Nedelja, 31. Januarja — Vanja Ponedeljek, 1 februarja — Ignac Torek, 2. februarja — Marija Sreda, 3. februarja — Blaž Četrtek, 4. februarja — Bojana ČESTITKE Dragi mami in atu ANI in JANEZU PREŠERNOVIMA s Potovr-ha pri Novem mestu za 29-letnico skupnega življenja želijo vse lepo sinovi Dragc^ Tone in Ivan z ženo in sinom J.-inezom ter hčerka Anica in Roži. Ljubljenemu atu in mami FRANCU in TEREZIJI ŠUŠTER-ŠIč iz Jurne vasi 19 želimo za 40-letnico skupnega življenje še mnogo srečnih, skupnih let, vsem ebraniffi pa lepe pozdrave. Hčerka Zalka z družino ter družina Zagore ZOFKI VERTAČIĆ, bivši kuharici iz Novega mesta, sedaj v Smo-lenji vasi pri družini Fink, želimo za njen 90. rojstni dan, ki ga bo praznovala 2. februarja, še mnoga zdrava leta, da bi bila še naprej tako krepka in dobre volje, kakor je bila do sedaj! - Nečakinja Angelca in vsa njena družina VSI UPOKOJENCI tovarne NO-VOTEK.S Novo mesto se upravi in samoupravnim organom tovarne lepo zahvaljujemo za pozornost in pogostitev ob novem letu. Upokojenci NOVOTEKSA slednji poti in prekrili njegov grob z venci. Iskrena hvala vsem za izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Prekopa ter kolektivu ZD Novo mesto za dano pomoč in izkazano pozornost. Žena Marija z otroki - Ob izgubi moje dobre hčerke ANICE POCKAK, učiteljice v Stopičah, se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali šopke in vence. Zelo ganljiv je bil govor tov. upraviteljice Fanči Novak, pa tudi njene učenke 8. razreda Minke Stranjar. Lepa hvala! Zahvaljujem pa se tudi vsem sedanjim in bivšim učiteljem in osebju ljubljanskega geodetskega zavoda. Hvala lepa! Žalujoča mama in brat z družino ms®* Ob smrt.i dragega moža in očeta JOŽETA PADOVCA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno za zahvaljujemo kočevski godbi, upravniku OE PTT Kočevje in predstavnikoma upokojencev in ZKJ za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča družina Joža Padovac in in ostalo sorodstvo Ob prerani izgubi našega dobrega očeta JOŽETA KOVAČIČA iz Dol. Prekope se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi po- PRODAM dvostanovanjsko vilo z vrtom. Gostišča, Novo mesto Defrančeškijeva 2. PRODAM HIŠO z vsemi poslopji, lepim vrtom m nekaj zemlje pri postaji Otovec. 64/65. PRODAM GUME, bobne in osi za manjši gumi voz. Naslov v upravi lista. 63/65. PRODAM dobro ohranjen radio »Vesna« in črn ženski zimski plašč za močno postavo. Niko-lič, Novo mesto, Prešernov trg 12. UGODNO PRODAM tri nove ple-tilne stroje. Ogled vsako nedeljo v škocjanu št. 5. PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico. Blažič, Žabja vas 61, Novo mesto. PRODAM HLADILNIK in električni kuhalnik na 3 plošče in razno gospodinjske potrebščine. Saje, Hudo 2, Novo mesto. PRODAM MOPED — tri brzine, in diesel motor 9 KS. Naslov v upravi lista. 70/65. ENOSOBNO KOMFORTNO novo stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako ali dvosobno v Novem mestu. Naslov v upravi lista. 65/65. ODDAM SOBO za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. 59/65. OPREMLJENO SOBO oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi li--" sta. 58/65. ZAKONCA BREZ OrROK iščeta prazno sobo. Najemnino plačata vnaprej Naslov v upravi listi. 77/65. NEOPREMLJENO SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici potrebujem za 3—4 mesece. Dam nagrado. Naslov v "upravi lista. 76/65. KUPIM MLATILNICO na sinje, z dvema čistilcema, s premerom bobna 55 do 70 cm ter sejalnik TELEVIZIJSKI SPORED Na kanalih 3, 5. 6, 11's pretvorniki. PETEK, 29, JANUARJA: 18.10 i)Medo Skokec« — TV slikanica (L), 18.25 Napoved in TV obzornik (L), 18.45 Rdeči signal (B), 19.15 Narodna glasba (Z), 19.45 TV akcija (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 »Otroštvo Maksima Gorkega« — sovjetski celovečerni film (L), 22.00 Arhitektura v urbanizmu — kulturna oddaja (L), 22.30 TV obzornik (L). Na kanalu 9 — Sljenic: 18.25 Informativna oddaja (Z), 18.45 Propagandna oddaja (Z), 20.30 »Med ljudmi« — sovjetski celovečerni film (Z), 22.00 Informativna oddaja (Z). SOBOTA, 30. JANUARJA: 17.40 Pravljice in bajke — liv kovna oddaja (Z), 18.05 Zvoki v gibanju: Volumen v prostoru (Z), 18.25 Napoved in TV obzornik (L), 18.45 M. Grgić: »Tu nekje, poleg nas« — mladinska igra (Z), 19.30 Vsako soboto (L), 19.45 Cik-cak (L), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sprehod skozi čas (L), 21.00 San Re-mo: Festival italijanske pesmi (EVRO), 22.00 Rezerviran čas (B). 22.50 Serijski film (L), 23.50 TV obzornik (L). Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 Informativna oddaja (Z), 19.30 TV poŠta (B), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 20.30 S kamero po svetu (B), 22.50 »Gospa Grin-del« — serijski film (Z), 23.20 Informativna oddaja (Z). NEDELJA, 31. JANUARJA: 9.30 Film za otroke (L), 10.00 Kmetijska oddaja (Z), 18.00 Mladinski TV klub (L), 19.00 Serijski film »Svetnik« (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.45 Quiz oddaja (B), 21.45 Poročila (B). PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA: 16.40 Ruščina — 32. lekcija (L), 17.10 Angleščina — 9. lekcija (L), 17.40 Francoščina (B), 18.10 Risanke (Z), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 TV praktikum (L), 19.15 Tedenski Športni pregled (B), 19.45 Rezerviran čas (L), 20.00 TV dnev-mk (B), 20.30 Glasbena oddaja 'P'-op), 20.40 Napoleon Vcriklas rodna ogrlica« — TV drama >?.-. 21.40 Naš teleobjektiv (L), 2'*" TV obzornik (L). \. 3. FEBRUARJA: :o Film za otroke (L), 18.00 P :e svota (B), 18.25 TV obzornik C L), 18.45 Dosežki znanosti — se-rilski film (L). 19.15 Opera skozi stoletja (L), 19.4." ProfSaorandna oddaja (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Lirika (Sar), 20.40 10 zadetkov — zabavno-glasbena oddaja (L), 21.40 Kulturna tribuna (Lr; 22.10 TV obzornik (L). ČETRTEK, 4. FEBRUARJA: 11.00 Francoščina (B), 16.40 Ruščina na T V — 33. lekcija (L), 17.10 Angleščina 10. lekcija (L), 17.40 Mendov spored (Z), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 Reportaža (Z), 19.15 Glasbene marginalije — zab. glasb, oddaja (Z), 19.45 četrti četrtek (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Narodna glasba (Skop), 20.40 Odprto v četrtek — aktualnosti v političnem in kulturnem življenju (Z), 21.45 TV obzornik ID. 8- do 14-vrstni. Ponudbe z navedbo cone poslati na naslov: Franjo Bahat, Ludbreške Sesvete b .b., Ludbreg, LRH. KUPIM KORENJE za krmo. Cena po dogovoru. Resnik, Straža 2. 62/65. SPREJMEM DIMNIKARSKEGA vojenca. Zadostuje 6 razr. šole. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhanja, sprejme tričlanska družina. Erjavec, Ljubljana, Turnerjeva 21. OBRTNIK, star 35 let, ločen, ne po svoji krivdi, želi spoznati dobro, pošteno gospodinjo, staro 20—27 let. _ Ponudbe na upravo lista (61/65). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Materialni in časovni pogoji Vam morda ne dopuščajo zdravljenje v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini ,te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — tel. 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. DEKLE ALI MLAJŠO upokojenko, samostojno, sprejme za pomoč v gospodinjstvu dvočlanska družina, Kranjc, Brestanica 58. italijanski film »Vojna se nadaljuje«. Stara cerkev: 27. in 28. januarja slovenski barvni film »Srečno Ke-kec«. 30. in 31. januarja francoski film »Nepredvideno«. Straža: 30. in 31. januarja italijanski film »Boli šejk«. Trebnje: 30. in 31. januarja ameriški barvni film »šerifov sin«. ZA PITANJE PRAŠIČEV samo ker pospešuje debelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana INESREČE ____G»_, Matični urad Novo mesto V času od 18. januarja do 25. januarja je bilo rojenih 22 dečkov in 18 deklic. — Poročili so se: Franc Brulc, poljedelec s Hrušice, in Jožefa Ko-vačič,- poljedelka . iz Vinje vasi; Martin Božič, kmet iz Koroške vasi, in Jožefa Brkopec, kmetovalka iz Gor. Težke vode. — Umrli so: Ana Počkar, učiteljica lz Dol. Težke vode, 50 let; Janez Šfukca, užitkar iz Hriba, 85 let in Anton Mervar, otrok iz Hrušice, 5 let. ga Broda — Antona, Jožica Mar-čec az Ljubljane — Bredo, Alojzija Brogar iz Dobrave —- Ljubico, Jožefa Čeh iz Grmado — dečka, Angela Zugeij iz Dobravic — dečka, Amalija Mušič iz Velikega Ne-rejca — deklico, Jožefa Šetina iz Dolnjih Lakovnic — deklico, Katarina Kramaršič iz Dolnje Straže — dečka, Marija Stojnic iz Jugor-ja — dečka, Terezija Murn iz Sa-dinje vasi — Vinka. Brežice: 29. in 30. janaurja angleški film »Za ples sta potrebna dva«. 31. januarja in 1. februarja, jugoslovanski barvni film »Potovanje okrog sveta«. 2. in 3. februarja jugoslovanski film »Narodni poslanec«. Črnomelj: 29. do 31. januarja ameriški film »Zgodba z naslovne strani«. 2. in 3. februarja barvni film »Trije mušketirji« — II. del. Dol. Toplice: 30. in 31. januarja ameriški film »Napad ob zori«. Kočevje — »Jadran«: 28. januarja ruski film »Bele noči«. 29. do 31. januarja ameriški barvni film »Najlepša na svetu«. Kostanjevica: 31. januarja ameriški barvni film »Dom na griču«. Metlika: 30. in 31. januarja ameriški film »Psiho«. 3. in 4. februarja ameriški film »Razbita ladja Meri Dir«. Mokronog: 30. in 31. januarja" zahodnonemški film »Satan mami z ljubeznijo«. Novo mesto — »Krka«: 29. januarja do 1. februarja ameriški barvni film »Dobri duh Pariza«. 2. m 3. februarja francoski film »Pogled z mostu«. Ribnica na Dol.: 30. in 31. januarja ameriški barvni film »štirje apokaliptični jezdeci«. Sevnica: 30. in 31. januarja ameriški film »Plavi angel«. 3. februarja ameriški film »Sabrina«. Sodražicu: 30. in 31. januarja Pretekli teden so v novomeški rxxrodnišnici rodile: Rozalija Si-monič iz Stranske vasi — Dušana, Zdenka Zičkar iz Velikega Podloga — Mojco, Olga Jančar iz Crmošnjic — Dušana, Marija Ko-mac iz Izole — Igorja, Justina Podržaj z Vrha — Rriko, Ana Lju-benko iz Kiinižarice — Zdravka, Amalija Glavič z Jame — Tončko, Jožefa Draginc iz Podgrada — Jožico, Ana Turk z Dolža — Ivanko, Marija Pucelj iz Martin je vasi — Ivana, Marija Lozar iz Črnomlja — Tatjano, Ljubica Herak iz Braš-ljevice — Jasno, Marica Berkopec iz Praproti — Suzano, Alojzija Huč iz Rakovnika — Mirka, Ana Novak s Studenca — Bojana, Frančiška Rajer iz Male Loke — Stanka, Marija Zulič iz Kostanjevice — Darjo, Marija Prosen iz Dečje vasi — Romana, Alojzija Povše iz Zagrada — Majdo, Barbara Juršak iz Dragatuša — Jožeta, Gabrijela Novak iz Ljubljane — Zdenko, Verona š trum bolj z Vinkovc-ga vrha — Cirila, Jožefa Strabič iz Gornje Straže — Dušana, Breda Brajdič iz Zabjeka — Vesno, Marija Gorenc z Vrha — Marijo, Anica štimec iz Kočevja — Toneta, Amalija Hočevar iz VI-sejca — Francko," Štefka šuštarič iz Gornjo Pake — Ivanko, Marija Frankovič iz Mokronoga — Borisa, Terezija Judnič iz Črnomlja — Agato, Ana škal iz Šentjerneja — Mojco, Jožefa Boben iz Zvtrč — Antona, Anica Pašič iz Sela — Jožico, Katica Ilribljan iz Jurovske- Pretekli teden-so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Katarina Jakofčič, upokojenka iz Zorencov, je padla z lestve in si poškodovala glavo in levo roko v rami; Jože Zivičič, delavec iz Kočevjega grada, se je s sekiro vsekal v levo roko; Irena Simon-čič, hči bolničarke iz Mokronoga, je v šoli padla in si poškodovala levo roko; Jože Stipič, rezkalec iz Gotne vasi, je padel iz avtomobila in si poškodoval hrbtenico; Anton Komi a, rx»sestnik iz Gradnika, je padel in si poškodoval levo koleno. Zahvala mladinskega tamburaškega zbora Namesto venca na grob pokojni Ani Trčkovi s Primostka so podarili dr. Albin Pečavar, mr. ph. Gojko Jug, prof. Jože Dular in Franc Brancelj Mladinskemu tam-buraškemu zboru v Metliki 10.000 dinarjev. Najlepša hvala! Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem S ceste pri Dobruški vasi Na avtomobilski cesti pri Dobruški vasi je 24. januarja ob 13 url zaneslo 3 ceste osebni avtomobil GO-28440, s katerim Je proti Zagrebu potoval italijanski državljan Oskar Primožič. V vozilu so bili še trije potniki. Nesreča se je pripetila, ko je vozilu počila os zad» njega desnega kolesa. Avtomobil jo najprej zadel v smernik, nato pa ga je zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil. Od potnikov se rd nihče poškodoval, gmotne škode pa je za blizu 500.000 dinarjev. Avtobus podrl pešca Pred železniško postajo v Bršli-nu je 23. januarja avtobus KP 22-07, ki ga. je iz Ljubljane pripeljal Zeljko Benčič, podrl Avgusta Sajeta. Saje se je do postaje pripeljal z lokalnim avtobusom, ko pa je hotel iti na postajo, ga je na cesti podrl avtobus ,ki je pripeljal iz Ljubljane, čeprav sta voznik avtobusa in pešec videla eden drugega, se nesreči nista mogla izogniti, ker je bila razdalja med njima prekratka. Sajeta so s hudimi poškodbami na glavi in zlomljeno ključnico odpeljali v novomeško bolnišnico. Preozek most za srečanje Na kandijskem mostu v Novem mestu sta 23. januarja ob 18.30 trčila avtobus LJ 14-46, ki ga jo vozil Anton Kranjc, in osebni avto LJ 26G-56, s katerim je potoval Ivan Pungertnik. Avtobus je vozil proti Glavnemu trgu, osebni avto pa mu je prihajal naproti, škodo so ocenili na 40.000 dinarjev. Vozili se na ozkem mostu nista mogli izogniti. Tovornjak v poitovornjak Na cesti pri hiši štev. 2 v Bučni vasi sta 19. januarja ob 11.45 trčila tovornjak LJ 266-94 (voznik Franc Zorman) in poitovornjak LJ 22-85, ki ga je vozil Alojz Ku-plenik. Tovornjak je na zasneženi cesti zanašalo, vozniku pa se ni posrečilo, da bi se izognil trčenju s poltovornjakom, ki je prihajal naproti. Na vozilih je za 170.000 dinarjev škode. še o požaru na Zajčjem vrhu Poročali smo že, da je 9. januarja ogenj upepelil Jožetu Turku ha Zajčjem vrhu skedenj s krmo in poljedelskimi stroji. Izkazalo se je, da je požar nastal po malomarnosti domačih, ki so v listnico spravili lesen zaboj s pepelom. Zaradi žerjavice v pepelu se je kmalu vnelo listje okoli zaboja, nakar je ogenj zajel poslopje in ga upepolil. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI - NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta za 5 AVTOBUSNIH ŠOFERJEV Pogoji: ustrezna kategorija voznika motornih vozil za medkrajevni potniški promet s prakso. Tri prosta mesta so v Novem mestu, po eno pa v Sevnici in Mokronogu. Podjetje nima stanovanj. Ponudbe je dostaviti upravi podjetja ali pa se osebno zglasiti v Vavti vasi št. 31, p. Straža pri Novem mestu. Razpis velja do zasedbe prostih mest. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega ljubega očeta Staneta Hribljana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali vence, ga spremili na njegovi zadnji poti, za poslovilne besede in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo. Ložine, 18. januarja 1965. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 29. JANUARJA: 8.05 plesi in rapsodije. 9.25 Pihalni or-kester radia Leipzig, vodi Otto Kavser. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe hrvaških skladateljev. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Mlinar: Nekatera nesorazmerja med proizvodnjo in potrošnjo lesa. 12.30 Arije in monologi iz slovanskih, opor. 15.30 Madžarske narodne pesmi. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 20.00 Zvočni mozaik. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 30. JANUARJA: 8.05 Slovenske narodne pojo »Harijski bratje«. 9.45 četrt ure s pevko Ireno Kohont. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Erik Elselt: Kako krmiti breje svinje pozimi. 12.30 Koncertne drobtine. 14.05 Chopin na baletnem odru. 14.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 20.00 V soboto zvečer. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 31. JANUARJA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska rr":Hc':i i;'—. — p.mrA Doli-nar: Rotacija. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši — Valentin Močnik: Rdeče sledi. 11.40 Nedeljska renortiža. 12.05 NaM poslušalci čestitalo in pozdrav! i a'o — H. 13.50 Na kmečki peči. 14.00 do 17.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna — SI. Mrožek: Hazard. 17.15 Radijska igra Jan Otčenašek: Romeo, Julija in tema. 21.00 Glasba ne pozna meja. 21.30 Iz slovenske simfonične ustvarjalnosti. 22.10 Melodije za lahko noč. PONEDELJEK. 1. FEBRUARJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.10 Zaplešimo in zapojmo. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe. 10.35 Naš. podlistek — O. Goetz: Julij Cezar. 11.00 Nimaš prednosti. 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Rudi Tancik: Premagovanje suše v poljedelstvu pri nas z namakanjem. 12.30 Starejša in novejša francoska glasba za virtuoze Francois Couperin: Vihrajoča oglavnica. 14.05 S poti po šotskem in Angliji. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Iz opernega sveta. 18.45 Družba in čas — prof. dr. Dolfe Vogelnik: Kako umiramo. 20.00 Nocoj ob 20.00! 20.30 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — Dirigent Darijan Božič — Solista: Tone Grčar — trobenta, Aci Bertoncelj — klavir. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 2. FEBRUARJA: 8.05 Zadovoljni Kranjci in trio Avgusta Stanka. 9.45 četrt ure z orkestrom Les Ba-rtor. 1100 Nimaš prednosti! 12.0"> KN — Vet. v