uz. JteuiM v UuUDmn, i tema n. mnio ISZ1 Leto lvi. Izfaafa ftlk tem | Inaerati t do 9 petit vrti petit vrsta 2 D; notice, poroke, zaroke vclikoi Popast le pri naročilih Vprašanjem glede Omvnlatvo „Slov. ■Uca «. Kaallova vila« ft lf Telefon ttnv. 94. !• potpisane la z ' Posamezne Številke: Jugoslaviji vse dni po Mu t*— itvu navadne dal Din 1, nedelje Din 1-2S PoStnlna plačana v gotovini. .Slovenski Narod* velja: V Jago»Ii»1Jl V lno:rmJttro ▼ Ljubljani po poitl 12 mesecev . 9 . 5 • f • 3 , • i . • • • • • • • | • Din 120-— . 60 — . 30*— . 10-- Din 144 — . 72-. 36 — . 12— Din 216 — . 108--. 54-— - IS— Pri morebitnem pcviSanju se ima daljia naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno pgy po n^am'a. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat!. Ali je na takem temelju sporazum mogoč? Že štiri leta vodi Stjepan Radić najbrezobzrrnejšo borbo proti državi in vladnemu sistemu. V tej borbi je vpo* rabi j al vsa razpoložljiva sredstva, po# šil j al je v inozemstvo svoje emisar je, razpošiljal je spomenice na naslov med* narodnih konferenc in apeliral na Ame* riko, skratka storil je vse, da kompro* miruje našo državo pred tujim svetom in doseže, da bi se velesile vmešale v naše notranje razmere. Vse te njegove akcije niso imele v inozemstvu nobenega uspeha. Zato je v zadnjem času spremenil svojo taktiko. Videč, da njegovi apeli niso našli odziva v tujini in da t pomočjo inozemstva ne more uveljaviti svojih ciljev, je jel nepričakovano kazati raz« položenje za sporazum. Ta nenadni preokret v njegovi politiki je vsa jav* nost pozdravila z odkritim zadošče* njem, misleč, da je Radić vendarle uvi del absurdnost in neizvedljivost svojih idej, nebuloznost svojih teorij ter končno stopil na tla realne politike. Z napetostjo je vse pričakovalo, da Radić, ako ima dejanski resno voljo za sporazum, formulira svoje zahteve in navede v glavnem one točke, ki bi naj služile kot temelj za pogajanja o spo* razumu. Toda javno« je zaman Čakala, da bi Radić konkretiziral svoje zahteve. Za* to še danes prav toliko vemo, kaj pravzaprav hoče Radić, kakor pred leti, ko je še pošiljal svoje emisarje in me« morande v inozemstvo. Slejkoprej je cilj njegove politike m taktike zavit v megleno kopreno. To megleno kopreno je seHaj vsaj deloma razkril dr. Rudolf Horvat, ki je napisal razpravo o zahtevali in političnem programu »Hrvatske seljač* ke republikanske stranke«. Ker je to Horvatovo razpravo napovedal »Slo* bodni Dom«, službeno Radićevo glasi* Io, moramo smatrati postulate, ki jih je nanizal v tej razpravi dr. Horvat, za oficijelne zahteve Radićeve stranke. Kaj torej zahteva Stjepan Radić? Čujmo! »Program Hrvatske seljačke repu* blikanske stranke zahteva, da stopi Hrvatska v konfederacijo (zve* za držav) s Srbijo. Pod konfederacijo mislimo mi Hr* vati tako ureditev države SHS, da bi v nji Hrvatska in Srbija tvorili zvezo dveli ravnopravnih držav. Zato mora biti samo eno ministrstvo zunanjih del, kateremu so podrejeni vsi naši posla* niki in konzuli v inozemstvu. Skupni bi naj bili Srbiji in Hrvatski samo ti*le posli: 1. Sklepanje državnifi m trgovin* skih pogodb z drugimi državami. 2. Skupno carinsko področje. 3. Carinske pristojbine se določajo sporazumno za obe državi, vendar pa se carina pobira teritorijalno, t. j. tam, kjer stanuje kupec, ki je nabavil blago v tujini. 4. Enako sporazumno se med Hr* vatsko in Srbijo določajo tudi mono* poli. 5. Uprava železniških prog se vrši teritorijalno. 6. Srbija in Hrvatska določujeta sporazumno poštne, brzojavne in tele* fonske pristojbine. 7. Mere in tehtnice so skupne. 8. Sporazumno se določajo indi* rektni davki, ki so v tesni zvezi z indu* strijsko produkcijo. 9. Sporazumno se uvajajo in spre* mmjajo trgovski menični zakoni. 10. Ustvarjajo se naj sporazumno tudi zakoni o vojski, ki pa ni skupna. Vzdržujevojskoinjooprem* Ija Hrvatska za«se in Srbija z a * s e. 11. Sporazumno se določajo tudi predpisi za potovanje po notranjosti Hrvatske in Srbije. V Zagrebu se ima osnovati poseb* na emisijska banka, ki bo izdajala t u= di posebne hrvatske novca* niče, češ, da bo hrvatski denar in naj se bo imenoval krona, dinar ali forint takoj znatno poskočil v svoji vrednosti »vsled hrvatske marljivosti, poštenosti, državne štedljivosti in fmancijalne spo* sobnosti hrvatskih strokovnjakov«. Hrvatska naj bi obsegala: Hrvat* sko, Slavonijo, Dalmacijo, Medžimurje, Kastavščino in otok Krk. V to »zvezo držav« se naj poleg Hrvatske in Srbije še sprejmo: Slove* nija, Črna gora, Bosna, Bačka, Banat in Baranja. Hrvati si ne prisvajajo nobenih pravic glede pravkar omenjenih pokra* jfn. Ako se Slovenija, Črna gora, Bosna, Hercegovina, Bačka, Banat in Baranja zadovolje* z avtonomijo, potem se naj jim pusti pravica, dasplebiscitom odločijo, ako se hočejo pri* družiti Srbiji ali Hrvatski. Ako bi Hrvatska in Srbija tvorili federacijo (zvezno državo), bi to bila samo ena država in bi naravno morali imeti tudi eno samo ustavo. Toda Hrvati žele konfederacijo (zvezo dr* žav), v kateri bi bile dve državi: Srbija in Hrvatska. Povsem naravno je, da bi imela vsaka izmed teh držav pravico, da si prikroji posebno ustavo. Hrvatska bi hnela svojo posebno vlado v Zagrebu, ki bi jo naj tvorilo osem ministrstvev: 1. ministrstvo notra* njih del, 2. ministrstvo prosvete, 3. mi* nistrstvo za pravosodje, 4. ministrstvo za narodno gospodarstvo, 5. finančno ministrstvo, 6. ministrstvo za promet in trgovino, 7. vojno ministrstvo in 8. mi* nistrstvo za socijalno politko. Minister, kateremu bo poverjena naloga sestave kabineta, bo imel naslov ministrski predsednik. Ker bi v tej Hrvatski tvorili Srbi narodno manjšino, ki bi znašala 22 % prebivalstva, so Hrvati pripravljeni iz* dati poseben zakon v varstvo — srbske narodne manjšine. Glede osebe kralja Aleksandra iz* vaja dr. Horvat: »Srbi nam delajo kri* vico, ako nam očitajo, da smo Hrvati samo zato republikanci, ker je kralj Aleksander po svojem pokolenju in po svojih čustvih Srb in ne Hrvat. Resnica je prav nasprotno: Mi Hrvati smo r e* publikanci iz prepričanja in ne iz kakšne kljubovalnosti. (Od kdaj pa so Hrvati republikanci? Od osvoboditve L 1918. Preje pa so bili takisto »iz prepričanja« najponižnejši hlapci habsburške dinastije! Uredni* štvo.) Proti osebi kralja Aleksandra nimamo Hrvati ničesar. Nasprotno nam je kralj osebno zelo simpatičen. Že sedaj 'nhko rečemo, da se ne bo nikdar hrvatska roka dvignila na kralja Ale* ksandra. Ako bi se kralju Aleksandru — kar naj Bor odkloni — dogodila ne* sreča, da bi moral bežati iz Srbije, kakor so bežali že nekateri srbski vla* c1ar ji, bo našel najvarnejše zatočišče pri nas v Hrvatski Mi Hrvati hočemo, da nam bodi ban ono, kar je drugod predsednik re* nu^iike. Zato želimo, da se bana voli in da pri tej volitvi sodeluje ves narod v Hrvatski na isti način, kakor se volijo sedaj narodni poslanci. Kdor bi dobil pri teh volitvah največje število kroglic, tega bomo smatrali za hrvatskega bana. Izvoljeni ban ne potrebuje nobe* nega odobrenja od nobene strani, ker je narod največji suve* ren, ki je na bana prenesel vse vladar* ske pravice. Hrvati nimamo nič proti temu, ako ostane kralj Aleksander vidni poglavar te »Zveze držav«. V tem slučaju smo pripravljeni kralju Aleksandru priznati (kako milostno!) tudi neke vladarske pravice. Tako lahko kralj imenuje mi* nistra zunanjih del, ki bo v bistvu samo kancelar naše »Zveze držav«. Kralj je tudi lahko v slučaju kakšne obrambne vojne vrhovni poveljnik naše vojske, izjavljamo pa takoj, da Hrvati v kakšni napadalni vojni vobče ne bodo sodelo* vali. Ker bi bil kralj Aleksander na ta način dejansko zvezan med Srbijo in Hrvatsko, smo Hrvati pripravljeni »pri* spevati sorazmerno tudi k vzdrževanju kraljevskega dvora...« To so zahteve, ki jih stavlja Radić, ako hočemo izravnati hrvatsko * srbski spor in skleniti hrvatsko * srbski spo* razum. Nismo šovinisti, še manj na* sprotniki sporazuma s hrvatskim delom našega naroda, vendar pa moramo iz j a* viti, da so Radićevi postulati taki, da je na njih temelju ab< solutno izključen vsak spo* razum. Sporazum, kakor ga je formu* liral dr. Horvat, inspiriran po Stjepanu Radiću bi ustvaril v mejah naše države celo vrsto držav in državic, ki bi bile med sabo vezane tako rahlo, da bi za* dostoval ne silen vihar, marveč že naj* lahnejši veter od zunaj, da bi razpadla vsa državna zgradba ter bi na njenih razvalinah žalujoč stal celokupen narod od Triglava do Vardarja, od Subotice do Kotora. In kar je najžalostnejše: iz vseh teh postulatov je jasno razvidno, da jih je diktiralo samo častihlepno hrepenenje ene same osebe, ki hoče v svoji megalomaniji potiti kralju enak — neomejen vladar na Hrvatskem, Stjepana Rad i i a. — Stjepan Radić hoče postati ban hrvat* ski z vsemi vladarskimi pravicami, zato zahteva konfederacijo, zato priznava kralja Aleksandra nc kot vladarja, marveč samo kot vidnega poglavarja »Zveze držav Hrvatske in Srbije«, torej zgolj kot sebi enakega. Nismo in nočemo biti proroki, ali to lahko že danes ugotavljamo: N" a temelju Radić =» H o r v a to v i h postulatov ne pride nc sedaj, ne v bodočnosti do hrvatsko* srbskega sorazuma in do no« tranje ureditve naše države po Radićevem receptu! PISMO IZ PRAGE. POD VTISKOA' POSETA MARŠALA FOCHA. — DELOVANJE POSLANSKE ZBORNICE. — ZBORNIČNA KOALICIJA OSTAJA TRDNA. Praga živi v teh dneh pod vriskom poseta slavnega zmagovalca nad Nemčijo, maršala Focha, ki je prispel semkaj 14. t. m. Velikega vojskovodjo in našega osvoboditelja je povabila sicer češkoslovaška vlada, ali on je gost vsega naroda, ki vidi v njem poosebljeno Francijo, do katere goji iskreno ljubezen in neizmerno hvaležnost. Le tako je razumeti vse toplo navdušenje, s katerim ga pozdravlja Praga pa tudi dežela, zlasti okoli Kral. Gradca* kamor pride, da si ogleda zgodovinsko bojišče iz vojne »Nemcev z Nemci* 1. 1866. Obsežne priprave, med katere se prišteva tudi ogromen shod na Žofini dne 10. t. m., kjer se je govorilo o Fochovem pomenu za nas narod in našo državo, na kar je prišlo do velike in lepe manifestacije za prijateljsko Francijo, so nam dale že slutiti, da bo Fochov prihod v Prago triumfalen, tak. kakršnega smo pripravili samo prezidentu Masarvku, dr. Benešu in dr. Kramaru, zavedajoč se resnice, da brez Fochove zmage bi ne bilo češkoslovaške samostojnosti. Proti svečanemu pozdravu našega glavnega osvoboditelja so se postavljali sicer nasprotniki naše države, v glavnem komunisti in anarhistična skupina Vrbenskega, ter so ščuvali proti njemu v svojih listih, ali vse to je samo pripomoglo k temu, da večina naroda kaže Še toliko veličastneje svoje simpatije predstavniku Francije, ki tako pogumno in dosledno vodi v Evropi protinem-ško politiko. Komunisti niso mogli drugače, nego da so svoje sovraštvo do maršala Focha pokazali tudi v zbornici. Pri debati o vojaškem kazenskem redu je komunistični poslanec Haken nazval poklon Fochu poklon reakciji, klerikalizmu in francoskemu imperijalizmu. Ta neupravičeni zlobni napad so spretno odbili minister Udržal. poslanec Dvk in poslanec Spaček. Poleg nekaterih manj važnih predlog je rešila poslanska zbornica pretekli teden zakon o založniški pogodbi, ki sicer ni popolna, zlasti ne, kar se tiče varstva pisateljev kot gospodarsko slabe jših napram založnikom, vendar pa se je situacija pisateljev glede na prejšnje določbe znatno zboljšala. Nato Je prišla v razpravo še predloga o podržavljenju bušehradske železnice. Država kupi z veljavnostjo od 1. januarja 1023. vse imetje akcijske družbe bušehradske železnice, katere proge se včle-nijo v omrežje čsl. državnih železnic in se raditega ustanovi tudi novo ravnateljstvo. Sledita še dve plenarni seji poslanske zbornice, v katerih se rešijo še nekatere potrebne stvari, tako zlasti zakon o orožnikih, o obveznosti poučevanja državnega jezika na nemških srednjih šolah in učiteljskih zavodili. Zbornične počitnice bodo trajale do 12. junija. Kako dolgo bo potem zbornica delovala, je odvisno od sporazuma med strankami glede nekaterih finančnih zadev. Ne da se tajiti, da bilanca tega zasedanja ni baš zadovoljiva, zlasti ker se ni rešilo, kar si ie bila postavila za glavno svojo nalogo, tako predvsem zakon o starostnem zavarovanju, novela k davščini iz imetja in prirastka vrednosti, pa tudi ne cerkvenopolitičnc predloge. To je posledica notranjih sporov v koaliciji, ki pa niso tako nevarnega značaia, da bi ogrožali njen obstoj, kakor bi to radi videli posebno tukajšnji Nemci. Tozadevne vesti, ki govore celo o krizi v vladi in o nastopni demisiji ministrskega predsednika Svetile in finančnega ministra Bečke ter nadome- ^enć Maran: 2 BATUALA. (Resničen črnski roman.) Sicer pa, kje In kako spati? Žabice kovačice, urhi bivoli in žabe mukavke so kakor za stavo kvakale tam zunaj globoko v košati, premokli travi, okrog njega pa so kljub mrazu brenčali, brenčali »furui« *) m komarji, ker ugasli ogenj ni dajal več dima, ki bi jih omamljal. In najsi so jo slednjič odkurili kozliči s petelinovim petjem, ostale so še kokoši, ki so imele velik semenj. Celo race, miroljubne race, zbrane okolu racmana glavarja, vse race so gagale od začudenja; iztezale so vrat na levo, ga zopet naravnavale ter znova iztezale, sklanjale, dvigale. Zdelo se je, da se je nenadoma odigral pojav, bolj izreden nego vsi pojavi, ki jih poznajo race. Migale so z repom, klepetale, iskale na desno, na levo, kakor da se o nečem povprašujejo. Ko se jim je zdelo, da so našle, kar so iskale, so krenile okrog košev za *) Vrsta komarjev. i kavčuk, — resno, važno, nerodno, druga za drugo, po velikosti, ponavljajoč iste kretnje. Pri vsakem koraku njihove gugajo-če se povorke jih je teža njihovih gol-tancev potisnila nekoliko naprej. Vse vprek, kakor je naneslo, so se potem odpravile v kot na posvetovanje. Izredka so se plaho ozirale proti izhodu. Hipoma se je ena med njimi odloČila. Napravila je pet ali šest korakov ▼ ono stran, od koder je svetlikal dan, v strahu je švrknila s perutmi ob tla, da bi pospešila svoj nalet, se potisnila skozi odprtino, izginila. Ostale pa pri tej priči frk za njo! In sedaj se je predramil Džuma, rdečedlaki, klavrni psiček. Ne da bi ga bil morda ta hrup zbegal. Vajen ga je bil že toliko mesecev! Že za časa njegove matere, ki so jo njegovi gospodarji pojedli, je vstajal vsako jutro enak trušč. Živali m ljudje imajo prepogosto le eno, isto bivališče, da jih varuje med spanjem. Težko torej, da bi bilo temu drugače. Pa vendar! Izpočetka se mu je zdelo življenje težavno. Tako malo je po- | zna! svoj pasji poklic, da je celo pozabljal lajati na vsakega prišleca. Prestati mu je bilo treba poprej Batualove krutosti in Jasigindžinine surove besede. Posmešljiva sovražnost kozličev, spojena s plašnim beganjem perutnine, bi ga bila skoro spravila ob pamet. Sedaj pa, ko ga je izučilo, je Bil ujedjiv, kakor je bilo želeti. Najmanjši klic mu je vzbujal nezaupljivost, ako jo pri tem že ni odkuril. Pri pogledu na belokožca ali na šešijo turuguja jo je ubral v goščo, tako zelo se mu je bila razvila razumnost, ker se je močno bal batin. Ako se je ?orej predramil, se ni zgodilo morda za to, ker so ga motili. Tudi ne zato, ker je bil morda truden od predolgega spanja. Človek nikoli dovolj ne spi. V tem pogledu je bil enakih misli z Batualo, svojim gospodarjem. Predramil se je, ker se je moral predramiti. V življenju mokundžija,*) kakor v življenju kateregakoli človeka, pes za- *) Zamorski poglavar. I res ne šteje prav nič več nego rezge-tanje kakega »m' barta«. Pes! To se pobije, se poje", ali pa se skopi! Porežejo se mu ušesa, pa je. Kaj pa zato? Ali ni pes manj nego nič? Prav jim pride do neke mere v dobi, ko gore v gošči kresovi! Imenitno zna namreč zasledovati preganjano divjačino. V ostalem pa se ne menijo zanj, ker je nepotreben. Že milozdavnaj ni imelo mišljenje ljudi nikakih skrivnosti več za Džumo, rdečedlakega psička. Že davno si je bil na jasnem, da mu nihče ne prinese jesti, ako bi hotel polegati pozno v jutro. Zato torej je hotel vstati. Mari ni vedel, da je ob zori dobro zreti kozje bobke! Dišijo še po mleku. Sočna hrana, tem sočnejša za pasjo paro, ki nima ničesar drugega za pod zob! Bobkov bo našel, brez skrbi! Bilo je še prehladno, da bi bili govnači že na delu. Kakšna sreča. Ako mu bo sreča mila, iztakne morda celo kje prepeličja jajca tekom svojega begarua. Vsekakor pa ne sme preveč računati na to... Ko je vstal, si je Džuma oblizal trebuh in noge, se krepko izprhal in si •) Koal. otresel bolhe. Potem je stisnil rep med noge ter se vlekel opotekale se proti vratom, potepen in beden, z gobcem tik zemlje. Ker se je naučil skrivati svoja nai-neznatnejša čuvstva, je hlinil brezkončno utrujenost brezmejnega dolgočasja. Vsak izraz radosti, ki bi ga bil pokazal, bi lahko napotil Batnalo, da bi šel za njim. Prav to pa se ni smelo zgoditi. Sicer zbogom slučajni plen, ki morebiti naleti nanj!... Batuala je mislil. DŽuma, kokoši, race in kozliči so bili odšli. Čutil je. da je samemu sebi dolžen, da stori enako. In potem še ta praznik obrezovanja. Povabil ni bil nanj še nikogar. Cas je bilo, da popravi to pozabljivost. Ko si je s hrbtom roke pomencal oči ter se useknil s prsti, je vstal, pra-skaje se. Popraskal se je pod pahkami. Popraskal se je po bedrih, po glavi, po zadnjih plateh, po rokah. Praskanje je imeniten opravek. Pospešuje obtok krvi. Je pa tudi prijetnost in znamenje. Treba je samo pogledati krog sebe. Vsa živa bitja se čohajo, ko se prehude" iz spanja. Dobro je, posnemati ta zgled, saj ga daje narava. Slabo pre-dramljen, kdor se ne praska 55 Stran 2, »S L O V CM S K 1 NAROD« đ n a 17. maja &9Ž8. šte\ .112 arJtve koalicijskega kabineta i uradniškim, so čisto brez vsake podlage m ostanejo le pobožne želje nemških krogov._j. K. S Telefonska in brzojavna poročila. BOLJŠEVIK! O OBOROŽENI S1U SOSEDNIH DRŽAV. Riga, 15. nuja. (Ruskulta.)» »IzvetrJja VCIK« priobčuje zanimive podatke o tajni skriti oboroženi sili sosednih držav. Po bolj« seviških računih imajo sosedne države na* »topno itevilo vojske: Finska ima uradno 33 tisoč vojakov; poleg te regularne pa ima Se drugo vojaško organizacijo, takozvani »Schutzkor«, ki šteje okrog 100 tisoč dobro oboroženih in discipliniranih članov in le zanesljiva opora desnih političnih strank. Poleg tega pa ima tudi mnogo tehničnega materijala, zlasti zrakoplovov. Estonija ima : samo 14 tisoč oborožene vojske, toda skri* vaj oborožuje se »ligo obrambe« in »organi* zacijo skavtov«. Litva ima 19.500 mož in takozvano »meščansko obrambo«. Poljska, ki je »francoski bufer« ima 234 tisoč obo* požene vojske, toda dan za dnem intenzivno pomnožuje svojo armado. Vojaške organi* Zaci je v tej državi so tudi »Sokol«, ki šteje 30 tisoč članov, »meščanska straža«, »dru* Štvo obrambe Ukrajine«, »strelska zveza«, ki šteje 25 tisoč članov in druge. Romunija ima 256 ti sočno armado. O tajnih organiza* eijah »Izvesti j a« molče. Zanimivo je, da boljševiški list pri tej priliki uporno molči o tajni oborofeni sili sovjetske Rusije, o kateri priobčuje »Daily Mail« uradne podat* ke angleškega vojnega ministrstva, glasom katerih šteje sovjetska armada 1,300.000 mož, dočim imajo po istih podatkih vse drage države (22 po številu) skupno samo 3,047.000 oborožene vojske. RADEK O ANGLEŠKEM NASTOPU. — Berilo, 14. mala (Ruskulta) Tukajšnji boljševiški Ust »Nakammie« priobčuje pogovor z znanim sovjetskim prvakom, šefom boljševiške propagande v inozemstvu Karlom Radekom o angleško sovjetskem konfliktu. V tem Incidentu, Je dejal Radek, so prizadeti obojestranski mteresi in Rusija se ne bo odrekla od skupnega presojanja tega perečega vprašanja. Daš v tem slučaju vidimo maskiranje pravih načrtov Angleške, Curzon bo izkoristil sedanji nesporazum za nov pritisk, ki ne bo Imel namena preprečiti pogodbo z Rusijo glede spornih srednje-azljskih problemov, marveč likvMfrati Rusijo na bližnjem vzhoda. Ako pride do spora t Angleško, bo vsakomur Jasno, da bo ta spor samo začetek angleške ofenzive na vseh važnih točkah Evrope m Azije, kl so dostopne angleškemu Imperijalizmu. V tem slučaja se bo vsakdo lahko prepričal, da hoče Angleška preiti od Uovd Georgeve politike, ki Je skušal dose-H nekak modus vtvendi, k politiki a la Ruhr Toda Rusija nI Ruhr. Ne sme se pozabiti, oa ne žtvtmo v prvem, marveč v petem leta po sklepu VersaJske pogodbe. Nahajamo •a ie peto leto v tem procesu, ki čimdalje bol! razkraja Evropo. Protislovje med avtorji omenjene pogodbe Je od dne do dne večje n kadar presojamo današnjo situacf-40, na smemo nftf za trenutek pozabiti tega protislovja. SVETOV*! ŽENSKI KONGRES. g> Rta, 14. mala. (Štefanij Danes le SU otvorjen svetovni ženski kongres za priznanje volilne pravice ženam. Kongresa se udeležuje 2000 delegatk, ki zastopajo 40 tlržav. Ministrski predsednik Mussollni Je po otvoritvi pozdravil kongres z zagotovilom, la* je pripravljen priznati gotovemu delu žen volilno pravico. Dalje Je izjavil, Ha se ,!e Italija pridružila washingtonski konvenciji, ki prepoveduje žensko nočno delo v tovarnah. Zgodovinsko važni dogodki v narodni skupščini. DOLGOTRAJNA IN BURNA SEJA. — VEUKA DEBATA O VOLIT AH. — GOVORI VODITELJEV DEMOKRATSKE STRANKE. — VAŽNA IZJAVA LJUBE JOVANOVICA O NOVIH SMERNICAH RADIKALNE STRANKE. — Beograd, 16. maja. (Izv.) Včerajšnjo plenarno sejo narodne skupščine je vsa beogradska javnost pričakovala z največjo napetostjo. Galerije so bile napolnjene občinstva, V kuloariih je AMERIŠKE ZAHTEVE NAPRAM NEMČIJI RADI PADCA MARKE. — New York, 14 maja (Izv.T Zveza ameriških lastnikov nemške marke Je tož-benim potom zahtevala od nemške vlade plačilo 21 milijonov dolarjev. To tožbo utemeljuje s tem, da Je Nemčija sama dejansko povzročila padec marke ln da Je na ta način Izvršila veliko goljufijo. V celoti ima Amerika zahtevati od Nemčije 67 milijonov dolarjev. Amerika je kupila marke z tolarji in sedaj poseduje papir brez vrednosti. Pri nemško amerikanskem razsodišču le prijavilo svoje terjatve 25.000 oseb. ANGLEŠKO DELAVSTVO ZA RUSIJO. — London, 14. maja. (Wolff.) Včeraj se le vršilo na Trafalgar Square javno zborovanje neodvisne delavske stranke, ki Je protestirala proti angleški noti sovjetski Rusiji in sklenila zahtevati, da vlada prekliče ultimatum in skliče v svrho likvidacije konflikta konferenco zastopnikov angleške la ruske vlade. Dalje je bilo na shodu sklenjeno zahtevati od vlade, d« prizna sovjetsko vlado tudi de iure. TRGOVINSKE POGODBE 2 AVSTRIJO. — Dunaj, 15. maja. (Izv.) Začetkom prihodnjega meseca se prično trgovinska pogajanja med Češkoslovaško In Avstrijo. Pričakujejo, da bo dovolila češkoslovaška Avstriji veliko večje koncesije kakor pa Italiji, feok za trgovinska pogajanji a Jugoslavijo al Se določen, vendar vlada med obema vladama živahna izmenjava not POGREB UMORJENEGA VOROV* SKEGA. — Lausanne, 14. maja. (Izv.) Danes je feflo truplo umorjenega Vorovskega polože* Ženo v krsto, kl so jo v sprevodu odpeljali na kolodvor. Sprevoda se je udeležila tudi turška delegacija z Izmet pašo na čelu. — Truplo prepeljejo v posebnem vozu v Berlin. SHODI RADI UMORA VOROVSKEGA. — Moskva, 13. maja. V Moskvi, Petro* gradu in drugih mestih po Rusiji se je vršilo ma stotine shodov, na katerih seje ogorčeno protestiralo proti umoru Vorovskega v Svi* d. Zahteval se je tudi oster odgovor so* j Tjetske vlade na angleški ultimatum. V j Moskvi se je udeležilo shoda okoli 400.000 oseb. Množica je klicala neprestano: Dol a ■ morilci Vorovskega I Vojna proti vojni! B*\ j bilo najživahnejše vrvenje. Pričakovali so vsi, da pride do ostrega ln odločilnega duela med demokrati ln radikali Tako viharnega, strastnega, burnega in politično zanimivega življenja naša narodna skupščina Se ni doživela. Takih debat, takih velikih govorov ni čulo niti začasno predstavništvo, ni slišala ustavodajna skupSčlna, ko se je šlo za ustavna načela, tako viharne seje ni doživela niti zakonodajna skupščina. Lahko rečemo, da je bila včerajšnja seja, ki je trajala danes do treh zjutraj, z nekaterimi odmori, ena zgodovinsko najvažnejših. Ljut je bil spopad med radikali in demokrati. Opažati je bilo, da je radikalna stranka popolnoma spremenila smernice svoji notranji politiki, da se je začel popolnoma nov sistem. Začasni predsednik dr. Pele S je otvoril sejo ob 9. dopoldne. Tajnik skupščine dr. J a n j 1Ć je prečita! zapisnik zadnje seje. Po končanih formalnost jh ie predsednik stavil predlog, da se poslanec Čičevič (dem.) kaznuje z iz-ključenjem iz treh sej, ker je na zadnji seji odnesel glasovalno Žaro. Predlog predsednika je bil sprejet Zbornica je za tem prešla na dnevni red, k razpravi o poročilu verifika-cijskega odbora. Najpreje je prišla v diskusijo točka o onih mandatih, ki jih je večina spoznala za nesporne. Predsednik je določil, da se najprej glasuje o nespornih mandatih, na kar se začne glasovanje o mandatih Vukotiča, Mijoviča in KapidžiČa, kateri mandati so sporni. In nato se prične glasovanje o mandatih Radičeve stranke, za katere niso predložena pooblastila. Pos!. dr. K o j i Ć (rad.) Je nato pre-Čltal poročilo, ki ga je sestavila večina verifikacijskega odbora. Posl. Pera M a r k o v i Ć (dem.) Je prečita! nato oddvojeno mišljenje demokratskega kluba. Posl. Dule Dlmitrijevic (zemljoradnik) je čital poročilo zemljoradni-ške manjšine. čitanje teh poročil Je trajalo od 9. do 11. dopoldne. Glavni poročevalec verifikacijskega odbora dr. Kojić je po prečitanju poročil v kratkem govoru pojasnjeval delo večine v verifikacijskem odboru. Glede priznanja volilne pravice ruskim beguncem, ruskim oficirjem in kozakom je pripomnil, da so imeli to pravico po volilnem zakonu, ker so Rosi Slovani (Na klopeh opozicije buren smeh.) Govornik Je dalje skušal pobiti očitke glede zlorabe kraljevega imena na volilnih shodih in pri volitvah. (Demokrati ln zemljoradnik!: Tako Je! Res je! Agitirali ste s kraljevim Imenom!) Za tem je dobil besedo posl. Ljuba D a vi d o vi ć (dem.). Njegov govor je zbornica poslušala z veliko napetostjo in deloma zelo mimo. Le tu pa tam so se Čuti kaki medklici, od strani radikalov pa ugovori. Govor Ljube Davidovi-ča je trajal skoro poldrugo uro. Po vsebini je bil globoko začrtan, v glavnem je Ljuba Davidovič skušal dokazati, da je radikalna stranka vršila velika nasilja pri volitvah, da je zlorabila kraljevo avtoriteto, da so po nekaterih krajih zlorabljali šolo in cerkev in s tem pripomogli gotovim elementom do uspeha. Naglašal je, da sedaj preživPa ta parlament In parlamentarizem težke dneve. Nastaja velika borba za državo in državno edinstvo. Govornik je dalje opisoval, kako da so nekateri radikalni ministri zlorabljali kraljevo ime. Ponekod je bilo čitati: »Radikalna skrinjica — kraljeva skrinjica. Krali je radikal! Kdor \-oli radikale, voli kralja!« Posledica volitev je bila, da so se formirale plemenske in verske razlike. Vera je stopila v službo strankarstva, šola je stopila v službo volilne agitacije. Porabljali so se razni fondi. Parlament je sedaj dolžan, da izvoli posebno komisijo, ki naj pregleda te fonde, posebno fonde ministrstva notranjih zadev, ministrstva zunanjih zadev in ministrskega predsedstva. Govornik se je dalje dotaknil vprašanja odpuščanja demokratskih uradnikov iz državne službe. Največji greh ie bil da Je radikalna vlada odpustila iz državne službe invalide, kl imajo vso pravico vršiti svojo dolžnost in služiti državi Omenja dalje slučaj* kako je po dokumentih dokazano, da so v Hercegovini bili razmetani tisoči ln tisoči za volilno agitacijo. Omenja agitacijo dr. Laze Markovića in pravi, da so prejeli nekateri po 80.000 ta celo pol milijona v volUne svrhe. (V zbornici nastane velikanski vihar.) Minister dr. Laza Marković je mirno vstal in pripomnil: »Sprejemate popolno odgovornost?« Ljuba Davidovič Je zaključil svoj govor s konstatacijo, da se preko teh dejstev ne more preiti k nadaljnemu fjf rjftT^nlt rnfmii delu« da se ne nore mirno gledati kršenje zakona in propadanja morale. Dan obračuna pride ali čez eno leto ali čez več let. Po končanem govoru Ljube Davi-doviča je predsednik prekinil sejo in je bil triurni odmor. Ob 16.30 se je seja nadaljevala. PosL Voja Lazić (zemljorad.) je dobil prvi besedo in je označil radikalno vlado za najbolj reakcijonarno. Konstatira! je, da je zemljoradniška stranka kljub pritisku od zgoraj pri zadnjih volitvah pridobila na številu glasov. Pri volitvah v ustavodajno skupščino je dobila 120.000, a pri poslednjih 160.000 glasov. Konstatiral pa je dalje, da so tudi demokratje mnogo krivi na takem izidu volitev, ker so ustvarili skupno z radikali tak volilni zakon. Minister Uzunović (rad.) je nato v ostrih besedah odgovarjal na očitanja Ljube Davi do viča in demokratov. Med drugim je konstatiral, da demokratska stranka ni navedla nobenih dokazanih faktov, s katerimi bi mogla podpreti svojo kritiko. Demokratje so bili enkrat na vladi. Imeli so predsednika skupščine, notranjega ministra in druga važna ministrstva. Sedaj so vsled volitev vse to izgubili. Umevno je, da je to položaj, ki človeka popolnoma spravi iz konteksta. Predsednik demokratske stranke bi moral biti bolj stvaren in ne bi smel peti jeremijad. Res je. Bili smo v koaliciji z demokrati v času, ko smo polagali prve temelje državi To smo storili iz velikih državnih interesov. Ko je bilo treba sprejeti uradniški in invalidni zakon, so napravili demokrati to fatalnost, da so proglasili svoj desinteresement in začeli onemogočati redno delo v zakonodajnem odboru. Zavračal je dalje minister očitke, da je radikalna vlada favorizirala Radi-čevo stranko na Hrvatskem. Posi Drag. Pečiič (dem.) je imel nato kot star parlamentarec in dober poznavalec ustavnega prava zelo značilen in zanimiv govor. Kritiziral je s parlamentarnega stališča postopanje večine v verifikacijskem odboru. Ugotovil je, da je sestava poročila verifikacijskega odbora popolnoma neparlamentarna in zmedena. Poročilo samo na sebi ne vsebuje nobenega predloga, kar ni parlamentarno. Govor je zaključil: Poročilo verifikacijskega odbora ni izdelano v smislu zakona in ustave. Radikalna stranka je potom volitev ustvarila stanje, ki se naslanja samo na moč in silo. Nastopilo Je stanje brezzakonitosti, stanje, v katerem nI zajamčena osebna svoboda. Zlorablja se kraljevo ime in razsipa državno premoženje. Posl. dr. K o J i ć (rad.) je nato kratko reagiral na izvajanja posl. Pečica. Minister dr. Velizar Jankovič (rad.) Je odgovarjal na vse očitke Ljube Davidovfea in Pečica glede zlorabe kraljevega Imena pri volitvah oziroma pri volilnih shodih. Izjavil je, da stvar ni taka, kakor jo slikajo demokratje. Priznal pa je, da so na njegovih shodih vsklikali »Živel kralj!«. Posl. Nedeljko Divac (soc. dem.) je kritiziral bivšo koalicijsko vlado, očitajoč demokratom, da so tudi sami mnogo krivi ker so ustvarili tak volilni red. NJega veseli sedanji duel med radikali ln demokrati Demokratje so sami krivi in so skupno z radikali ustvarili obznano, zakon o zaščiti države in zakon o volilnem redu, ki je žalibog več Škodil demokratom. Volitve 18. marca so se vršile pod najhujšim pritiskom, pod terorjem in v znamenju korupcije na eni in drugi strani. Bilo je oficijelno in bilo je tudi neoficijelno nasilje. Govornik je navedel nekatere konkretne primere. Sedanje parlamentarno stanje je po njegovem mnenju nenormalno. Parlament je postal abnormalno bitje. Na vladi je stranka, ki nima v parlamentu prave parlamentarne veČine. Pa tudi 10 novih volitev ne bo položaja izpremenilo, če se notranja politika vodi na tak način. Po Divčevem govoru je bil odrejen enouren odmor in je zbornica ob 9.30 nadaljevala debato, ki je trajala danes do 3. zjutraj. Nočna seja je bila deloma viharna in burna in naš mladi parlament menda Se nI doživel tako politično važnih momentov. Bil je pravi dvoboj med Svetozarjem Pribičevičem ln starim izkušenim parlamentarcem Ljubo Jova-oo vičem. Minister notranjih zadev Mflorad Vujičić je v kratkem govoru izjavii da notranje ministrstvo kot vrhovna politična oblast nI za časa volitev vršilo nikakih zlorab, ni nikamor in nikjer pritiskalo. Notranji minister ni izdal nobene naredbe, ki bi se skušala pri volitvah uporabiti v korist kaki stranki Glede odpuščanja demokratskih uradnikov je minister pripomnil, da je radikalna vlada za časa volitev odpustila samo okoli 200 uradnikov. On sam je v ministrstvu notranjih del odpustil kabinetnega šefa in Se dva druga načelnika, dočim so vsi ostali uradniki bili puščeni na svojem mestu. Konstatira dalje, da vlada popolnoma po zakonu brez ozira na stranko ln odkar je radikalna stranka na vladi, gre v marsikaterem oziru na bolje in se je položaj v državi zboljšal. Izboljšal se je zlasti v Južni Srbiji Pa tudi v ostalih krajih države se razmere konsolidiralo. Notranji minister je dalje pobijal nekatere konkretne očitke in skušal na podlagi aktov nasprotno dokazati — Končno je svečano izjavil, da niti on, niti njegovi tovariši niso dali »nobene pare v politične svrhe«. Za časa volitev je vladala popolna svoboda. Vlada je dovolila agitacijo radniški stranki, komunistom pa ni mogla na podlagi zakona o zaščiti države dovoliti shodov. Za njim je govoril posl. dr. Vola Marinkovič (dem.), ki je kratko rekrificiral izvajanja notranjega ministra. Posl. Dušan Dlmitrijevic (zemljoradnik), nazvan »VojvoJa Dule«, je kratko opisal volilni teror v sarajevskem, mostarskem, travniškem in biha-škem volilnem okrožju. Posl. Marko Gjuričic* (rad.) je kot predsednik verifikacijskega odbora pobijal izvajanja Ljube Dovidoviča ter naglašal, da ni bilo nikjer nobenega nasilja in da kot predsednik verifikacijskega odbora ni nasilno postopal, marveč faktično vršil svojo parlamentarno dolžnost. Posi Svetozar Pribičevič je imel velik govor. Med njegovim govorom so se odigravali burni prizori, ker je izzval večkrat viharne ugovore pri klerikalcih, muslimanih in radlkalcih. Govornik je skušal ugotoviti, da je postopanje verifikacijskega odbora v zadevi Radičevih mandatov protizakonito. Poslanska pooblastila niso absolutno potrebna za verifikacijo mandata. Pooblastila niso noben rekvizit. Ali so bile volitve svobodne, o tem noče govoriti, pač pa se vprašuje, ali je Pašić izvršil volitve v državnem interesu aH ne. Pašič je 16. decembra 1922 razpustil narodno skupščino s pretvezo, da je treba okrepiti ustavotvorne skupine, da je treba ojačiti politiko v smislu vidovdanske ustave. Pribičevič se je obrnil k Paši-ču z vsklikom: »Ali ste dobili g. Pašić, veČino za izvršitev vidovdanske ustave? Napravili ste fatalno napako. Svobodne so bile volitve za radikale, dže-mijet, radičevce, klerikalce, ne pa za demokrate in zemljoradnike. Svobodne so bile volitve za zastopnika hrvatske republike, samo niso bile svobodne za demokrate. Volitve na Hrvatskem so se vršile pod takim terorjem, kakor za časa Raucha in Tomašiča. Minister Uzunović je vskUknil: »Naj se to zapiše!«. Uzunović Je dalje vskliknil Pri-bičeviču: »Zakon se ne ravna po prijateljih, marveč je zakon za vse ljudi enak!« P r i b i č e v i £ Je nadalje opisal agt-tacijske metode Radičeve stranke. Po vaseh so na shodu radičevci imeli hrvatske zastave s protidržavnimi napisi: »Živela hrvatska republika!« »Živela hrvatska miroljubna republika!« (Minister Vujičfc: »Hrvatska zastava je priznana!«) Pribičevič: Je priznana, toda hrvatska samostojna republika še ni priznana. Pribičevič je dalje omenjal, da je vlada g. Pašiča bila imenovana potom kraljevega ukaza, a je obenem odvisna kot taka od vlade in milosti g. Radića, predsednika neodvisne republike. Razmerje med radikali in Radtćem je za kraljevsko vlado nedostojno, potrebno je, da se objavi protokol, sklenjen med radikali In Radičem. Ko je Pribičevič na ta način končal svoj govor, so nastali viharni protesti s strani radikalcev, muslimanov in klerikalcev. Minister notranjih zadev Vujlčlć ie odgovarjal Pribičeviču, izjavljajoč, da ni favoriziral pri volitvah Radičeve stranke. Radičevi stranki je bila dovoljena agitacija v toliko, v kolikor dopušča zakon. Hotel! smo sami, da so bile volitve na Hrvatskem popolnoma svobodne. Nastal je peturni odmor. Po odmoru se je debata nadaljevala. Minister Ljuba Jovanović je povzel besedo. Njegov govor je imel zgodovinski značaj. Med splošno pozornostjo, prevdamo in premišljenno je g. Ljuba Jovanović izjavil, da je radikalna stranka revidirala svoje stališče v dosedanji notranji politiki da je prešla v popolnoma nove smeri in da hoče med brati pošten sporazum. Ko je g. PaSić sestavil radikalno vlado in razpisal volitve, je bil naš program, da so volitve na Hrvatskem svobodne, da se da narodu prilika hi svoboda izraziti svoje mišljenje v vprašanju notranje ureditve države ln v vseh vprašanjih, ki smo Jih narodu predložili To ie bil program nase vlade In nič več. Slišali smo mišljenje naroda v Bosni, Hercegovini na Hrvatskem in v Sloveniji To je bilo narodovo razpoloženje in njegova volja. Mi nismo krivi da so te volitve vrgle nekatere stranke s svojega političnega položaja. Drugače je vladati, drugače delati (Živahno odobravanje.) Ljuba Jovanović je stvarno ln in mirno polemiziral proti Izvajanjem Svetozarja Pribičeviča. Ljuba Jovanović je dalje naglašal. da je štiri leta radikale držala v objemu demokratska stranka in da je radikalna stranka zaradi tega mnogo trpela na ugledu. Naša radikalna fronta na Hrvatskem in v Slo- venijl Je še slaba. Priznavam za sebe in g. Pašiča ter za ostale svoje tovariše, da ne moremo delati proti volji narodovi. Narodovo življenje se mora povsod upoštevati. Med govorom je Svetozar Pribičevič zelo vneto ugovarjal Ljubi Jovanoviču in na klic, zakaj brani hrvatske republikance in slovenske klerikalce, je Ljuba Jovanović kratko odvrnil: Vse Slovence, Hrvate, Srbe In tudi Turke borno vedno brani!! v njihovih pravicah. Nevarno je za državo, kar dela ravno g. Pribičevič, ko proglaša razne stranke za protidrŽavne. Vsaka količkaj pametna vlada mora gledati na to, da se razmere pomirijo, ne pa nastopati s silo. Med Srbi. Hrvat! ni takih nepremostljivih prepadov. Srb naj ostane Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec Slovence! Med viharnim ploskanjem desnice in centruma je Ljuba Jovanović danes ob 2.45 končal svoj govor. Za njim je govoril še demokrat Pera Marković. Za tem je zbornica debato zaključila in pričelo se je glasovanje. Poročilo večine veritikacHskega odbora je bilo sprejeto z glasovi radikalcev, klerikalcev, muslimanov, džeml'eta in Nemcev. Proti so glasovali demokratke, zemljoradnik 1 ln nevtralcl. Politične vesti. = Slovenija v nevarnosti? »Balkan* z dne 15. t. m. priobčuje z debelimi črkami tiskano senzacijonalno vest, da so ob priliki poseta angleškega kralja v Rimu razpravljali angleški in it ali Jan* ski državniki tudi o Sloveniji in Hrvat* ski. List piše doslovno: »Po informaciji, ki smo jo dobili s kompetentnega me* ste, .se je vršila v Rimu ob posetu on* gleŠkega kralja važna konferenca, ki se je nanašala na ekspanzijo (razširjenje) Italije v severno vzhodnem pravcu. Očividno je, da se računa z eventualno izločitvijo Slovenije in Hrvatske iz okvira naše kraljevine. Pri tej priliki so se dotaknili tudi albanskega vprašanja. V rimskih krogih zatrjujejo, da bi do* bila naša država v tem slučaju na tej strani primerne kompenzacije.^ — Ne moremo vedeti ali je ta vest navadna časnikarska raca, ali je resnična. Ako je istinita, potem se pripravljajo za nas Slovence usodepolni dogodki. Smatra« mo za svojo dolžnost, da na to opozorimo našo javnost, to tem bolj, ker poročajo drugi listi da zahteva Italija korekturo meja napram Sloveniji na ta način, da bi vse Triglavsko pogorje prh« padlo Italijanom. as Iz tajništva NNS. Redna načel-stvena seja, ki bi se imela vršiti v sredo 16. t m., odpade, pač pa bo seja v drugo sredo, dne 23. t m. — Tajništvo. zs Pred atentatom na Vorovskega. Nekaj dni pred umorom sovjetskega de^ legata Vorovskega je priobčil »Temps« zanimivo brzojavko svojega poročevalca iz Lausanne, v kateri slednji piše: Navzočnost ruskih zastopnikov v Lau-sanni je vzbudila danes med švicarskimi nacijonalisti veliko razburjenje, ki dobiva realno obliko. Nacijonalna liga, organizacija za zaščito javne varnosti, ki je ustanovljena po vzorcu italijanskih fašistov, je ogorčena nad tem položajem in stoji na stališču, da ta način mednarodnega parlamentarnega dela ni pravilen. Švicarski nacijonalisti ki se z vsemi sredstvi bore proti boljševikom, izjavljajo, da je Vorovski v svoji zadnji izjavi globoko užali! federalni svet. Voditelji švicarskih fašistov so opozorili inozemske novinarje o svojih bojevitih nakanah. Mi smatramo, je dejal šef latisannskih fašistov, da je na-daljna navzočnost ruske delegacije v Lausanni nedopustna. Hočemo jih spoditi in zato bomo ukrenili vse potrebno, da čim prej zapuste Švico. V nedeljo zjutraj nas Vorovski ni hotel sprejeti toda mi smo opozorili njegovega druga, da bomo takoj začeli akcijo, ki se nam zdi potrebna, da prisilimo rusko delegacijo računati z našimi zahtevami. Ta incident utegne roditi usodepolne posledice, če preidejo švicarski nacijonalisti, kakor nameravajo, od besed k dejanjem. Sicer pa je lausannska policija za ta slučaj docela pripravljena. Pravkar sem dobil Iz Berna vest da se je vršila seja federativnega sveta danes zjutraj. Načelnik političnega departe-menta Motta je poročal svetu o položaju ruske delegacije v Lausanni Izjavil je, da je ta stvar likvidirana. Ruski delegaciji v Lausanni, je dejal Motto, bo politični departement sporočil, da mora zapustiti ozemlje švicarske republike do konca tega tedna. Toda iz pojasnil Motta je mogoče sklepati, da ni izključena tudi drugačna rešitev tega vprašanja in da koncem tedna lahko drugi dogodki izpremene položaj. zs »Apokaliptični Jezdeci« In nemški senatorji Senator — Marv-Har-ting in njegovi tovariši so podali pred nedavnim časom v češkoslov. senatu interpelacijo na ministra za notranie dela, v kateri so zahtevali prepoved znanega filma »Štirje nenavadni apokaliptični jezdeci«. Interpelantie so povdar-jali. da je film protinemški in da sc ž njim čuti nemško prebivalstvo žaPeno v svojem narodne čustvovanju. Ministrstvo pa je odgovorilo, da je film slika vojnih sirovosti v svetovni vojski In stev. 112 •SLOVCIMbM N A K O D« One 17 maja litta. Stran S da je učinkovito sredstvo proti vojni Da tu ne gre za film protinemške tendence, je v ostalem razvidno iz dejstva, da sta »Prager Tagblatt« in »Deutsche Zeitung« omenjeni film izredno priporočala. Zbog tega ministrstvo ne vidi potrebe, da bi film prepovedalo. = Ženski parlament v Ameriki. Pariški »Marin« poroča iz New Yorka: Predsednica ženske narodne stranke v Zjedinjenih državah ga. Oliver Belmont naznanja, da se nastani s prihodnjim decembrom v VVashingtonu ženski parlament v palači, katero je kupila stranka baš nasproti kongresu. Ženski parlament bo imel toliko zastopnic, kolikor je poslancev in senatorjev in bo razpravljal vsa legislativna in administrativna vrpašanja po vrsti razprav v kongresu. Tako bo mogla Amerika presojati razliko v mnenju med moškimi in ženskami ss Izločitev čeških socijalnih demokratov Iz druge Intemacijonale bodo baje zahtevali nemški socijalni demo-kratje. Nemci, ki so 1. 1914. sežgali rdeče prapore; Nemci kateri so se brez protesta pokoravali poveljnikom najstrašnejše vojske v povestnici; Nemci ki so zatirali male narode bivše avstrijske monarhije, hočejo izobčiti češke so-icalne demokrate iz internacionale. Pač menda samo za to, ker se jim zdi druga fnternacijonala še vse premalo germanska. Sicer je pa ta organizacija dejanski nemško društvo, saj je njegova pravila potrdil sam cesar Viljem IL Razgled po slovanskem svetu. —Molandskl Častniki t Pragi Minulo soboto je prispelo na poti iz Budimpešte v Amsterdam v Prago 10 bolandsldh častnikov. Holandce Je prisrčno sprejela zveza češkoslovaških častnikov v Pragi, ki jim Je razkazal a slavno mesto češkoslovaške republike zlasti vojaško telovadno šolo in druge moderne naprave češke armade ter priredila na čast gostom Intimen prijateljski večer. Hoiandcem je Praga zelo ugajala in spomini, ki so Jih odnesli seboj, bodo ukre-pili stalne stike med častniki obeh armad. Češki listi naglašajo pri tej priliki potrebo, da bi ministrstvo narodne obrane posvečalo sličnim reprezentančnim posetom inozemskih Častnikov več pažnje, kajti na ta način nastane prijatej sko razmerje z zunanjim svetom tudi med vojaškimi krogi. Pod vodstvom kapitana De Jonga so se ho-landski častniki udeležili v Budimpešti tekme v sabljanju, kjer so dokazali svojo mojstrsko izurjenost. Madžari so jim poklonili v spomin soho »Hongrie Mutile« — okrnjena Madžarska. Madžarski častniki so odsveto\*aIi Hoiandcem posetiti Prago, češ, da so tam njihovi najhujši sovražniki. Ne glede na to pa so se zastopniki holandske armade ustavili v Pragi, kjer nekaj dni ostanejo in se zlasti zanimajo za češko sabljarsko šolo. — Ukrajinski gl^s o koncerta poljskih akademikov. Ukrajinskim emigrantom na Dunaju Je poset In prisrčen sprejem poljskega pevskega društva v naši državi pravi trn v peti. Njihovo glasilo ^Ukrajinski Prapor« piše o fiasku koncerta poljskih tehnikov v Zagrebu in pravi, da člani pevskega društva nastopajo na svoji turneji po Jugoslaviji skrajno samozavestno, češ, da bodo s tem dosegli večji uspeh na svojih koncertih. Po nekem poročilu, ki ga je list baje prejel Iz Zagreba, pa Je koncert v tem mestu dokazal, da bi bilo bolje, če bi bili poljski akademiki ostali doma. K sprejemu poljskih gostov je prišlo baje samo deset Zagrebčanov. Kako neprijazno jih je sprejelo zagrebško občinstvo, dokazuje tudi dejstvo, da so bili letaki z naznanilom koncerta strgani še pred koncertom. Na koncertu je bilo samo 200 oseb, kar je za Zagreb smešno neznatno število. Končno list še pripominja, da poljskim pevcem po popolnem neuspehu v Jugoslaviji ni preo-stajalo nič drugega, kakor upanje, da flh bodo v Budimpešti sprejeli bolj toplo. Žalostno Je pač, da se take stvari pišejo v slovanskem Jeziku. — Jubilej bolgarskega glasbenlka. V nedeljo so bolgarski glasbeni krogi priredili svojemu odličnemu drugu D. Bojče-vu v sofijskem -»Svobodnem gledališču« svečan večer, ki je bil namenjen proslavi 25-ierneea delovanja umetnika na glasbenem polja Bojčeva pozna po njegovih skladbah vsa bolgarska javnost. On Je osnoval v Bolgariji muziko za deco. S vole skromno toda neumorno delo je začel 1905 leta v mestecu Plovdivu, kjer Je služboval kot ljudskošolski učitelj. Njegovo prvo delo je bila opereta »Za ptičke«, ki je vzbudila med prebivalstvom, zlasti pa med deco ,veliko zanimanje in odobravanje. Leto pozneje je uglasbil in vodil v Sofiji drugo otroško opereto »Učitelj je bolan«, ki je dosegla nepričakovan uspeh. Deca v Sofiji je bila očarana in navdušena za mladega skladatelja tako. da Je bil Bojčev na splošno željo kmalu premeščen ?a učitelja v Sofijo. Se pred prihodom v Sofije Je prirejal otroške predstave po raznih mestih in organiziral med počitnicami muzikalne izlete za deco. Kot pedagog in skladatelj zavzema med svojimi kolegi odlično mesta Ni skoraj mesta ali vasi v Bolgariji, kjer bi ne poznali nejeovih del. Do sedaj je priredil okrog 100 kor.certov, ki so večinoma posvečeni ra'.-'hčutni in za glasbo tako dovzetni ded. Ustanovil le tudi fond za izpopolnitev glasbene naobrazbe najsposobnejših članov dečjega krožka. Mnogo Je deloval Bojčev tudi na polju glasbeno - pedagoške literature, zlasti pa se Je odlikoval v zbiranju narodnih pesmi. — Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca v Pragi. Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca v Pragi. M Je bila naznačena na 22. maja. Je preložena na bnkoštnl ponedeljek. Goste bo sprejel ob pol 12. dopoldne občinski svet nakar 1 bodo odšli aa grob neznanega vojaka. Popoldne Istega dne se bo vršila v sejni dvorani narodne skupščine otvoritvena seja, ki jo bo vodil častni predsednik devetega zborovanja konference zunanji minister dr. Beneš. Sledeče dni se bodo vršile dopoldne seje posamnih komisij, popoldne pa plenarna konferenca. 25. t m. obiščejo člani konference škodove tovarne in pivovarne v Plznu drugi dan pa Brno, Macochu In Bratislavo. Generalni tajnik konference Eugen Baie se mudi že nekaj dni v Pragi, kjer se udeležuje skupno z Češkoslovaškim odborom pripravljalnega dela. Veličasten sprejem „Stankovića v Mariboru. V Mariboru, 15. maja. Zc včeraj popoldne se je glavni kolodvor odel v zastave m sicer na progi in na glavnem poslopju. Danes dopoldne je temu vzgledu sledilo mnogo slovenskih hiš v glavnih ulicah, še več bi jih bilo lahko sledilo, ako bi bilo pri sprejemnem odboru sodelovalo več narodno-zavednih moči. Tako sta n. pr. ves Glavni trg in Koroška cesta ostala brez vsake zastave, tudi mestni magistrat, dočim Je s strehe mestne hranilnice ponosno vihrala naša zastava. Pred prihodom vlaka se Je opoldne na kolodvoru zbrala tisočglava množica, katere en del se Je postavil na peron, drugI večji del pa je čakal zunaj pred kolodvorom. Med civilnim občinstvom smo opazili to pot izredno mnogo tudi vojaštva, zlasti srbskih častnikov. Pred to pestro množico se je postavila šolska mladina z zastavicami kar Je nudilo v celoti Se lepšo sliko. Med oficijelnim! predstavitelji sprejema amo opazili: župana Grčarja, namestnika veUkega župana dr. Pleilerja, namestnika okrajnega glavarja vladnega tajnika dr.Po-Uanca, policijskega šefa Kerševana, obmejnega komisarja dr. Brenčiča, predsednika »Glasbene Matice« s. sv. Deva, ravnatelja opere Mitrovica, zastopnice narodnega ženstva, predstavnike vojaške oblasti i. dr. Tik pred prihodom vlaka se je nad Pohorjem pripravljala nevihta. Vlak je točno dospel. Med sviranjem vojaške godbe so zaorili navdušeni živeli in nazdar klici. Gostje so se nahajali v zadnjih dveh vozovih. Vkliub rediteljem In ojačenl straži nj bilo mogoče vzdržati navala pričakuiočega občinstva. Vse je hitelo k izstopivšim gostom, tako, da so bili v hipu od vseh strani obkroženi m da je imel sprejemni odbor komaj prostora goste oficijelno sprejeti. Pred oficijelnim spre:emom so se vršili iskreni in ganljivi sprejemi iz zasebnega poznanja. Na to šele *e mogel priti župan mesta Maribora Grčar do oficflelnega pozdrava. Zupanov pozdrav je frvenel v nenavadno iskrenih, pesniško navdahn'enih izn^'h. Opozarjal je goste na divno lenofo naše severne me;e. kot »naše in Vaše domovine...« rudi tf n-i.šj Vr**t ne 7*nsrafak» za Vašo krasno šumadilo. Ponesle vtis te n*še ožje domovine med naše brate v Vašo ožjo domovino. Potruditi se hočemo, da v tem času, ko bivate med nami, dokažemo, da je tudi tu med nami lepo živeti, da najdete tu bratstvo in iskrenost in da naiđete med nami severnimi brati Iskreno zvestobo, katero poklanjamo Vam fn srbskemu narodu.« Govornik navaja, da je srbski narod v svoif burn? zgodovini se boril fn zmagal z vojnim orožjem: mečem fn Vubavjo, ter narodno pesmijo, ki ie še globlje vplivala na končno zmago kot meč. Bodite najlskreneje pozdravljeni v naši sredi! 2iveli! Namestnik velikega župana dr. Pfef-fer je v začetku svo'ega pozdrava na^lnšal, kako visoko ceni tudi vlada to kulturno delo čislane družine Stankovfe. Da stojimo tu na severni meil danes tako trdno, gre zasluga Vašfm očetom. Vendar bi to delo ne b?lo dovršeno, ako bi počivalo ku!tumo delo. In baš to delo ste doumeli Vi. Danes nam prinašate Vašo milo pesem. Srbska pesem danes doni od Maribora do Soluna. In to je Vaša velika zasluga. Za to čislana družina iskreno m srčno pozdravljena. (Zopet so zaorfli navdušeni živeli klici.) Nato je odzdravil pevovodja g. BhVćki naglašujoč, da le družina Stankovič prišla v Slovenijo in rud? tu sem na skra*t?o mejo, da vrne naše razne posete v Beogradu. Naše ujedinJe-ve. ki *e politično sicer dovršeno, ni še dovršeno na kulturnem polTu. Vaš prisrčen sprejem pa da'e nam jamstvo, da se počutimo tu na V^šfb tleh kot v svotf ujedinjeni domovin*. Donašamo Vam naflepše in to so naše pesmi, ki so tudi Vaše pesmi, ker tndf mf Vaše pesmi smatramo za svoie. Hvala Vam bratje na naiiskrenejšemu sprejemu. (Viharni živeli klici so zaključili tudi ta iskreni pozdrav.) Končno je goste pozdravil še s. sv. Dev v imenu Glasbene Matice in kulturnih društev Izražutoč obžalovanje, da gostov ne moremo tako siiamo sprejeti, kakor sta jih spre:ela Zagreb in Liubllana, a zato naj bode naš sprejem v srcih Isto tako Iskreno pobratimski. Med tem Je iz hudournega oblaka že začelo polagoma deževati Zunaj pred kolodvorom je goste pozdravila več tisočera množica, tako, da je stal špalir od Glavnega kolodvora daleč gori do kavarne »Jadran« na Aleksandrovi cesti. Tam se Je zvTŠila razvrstitev gostov na posamne družine, ki so goste povedle domov, za to Je Izostala pričakovana povorka po mestu, kateri bi bila ponaga'ala tudi ploha, ki se Je kmalu na to vlila Popoldne, ko se je zrpet zve-driio, so il gostje T spremstvu pogostite-tjev ogledali mesto. Zvečer se je vrti! v veliki Ootzovi dvorani koncert o katerem poročamo hitri. Dnevne vesti. voščeni papir za vse razmnoževalne aparate The m Ko- - LJubljana VLmbljanL dne — Kraflev prihod na Bled. Po poročilu iz Beograda odpotujeta Nj. Vet kralj Aleksander I. in kraljica Marija ie prihodnji teden na Bled. Kraljevska dvojica ostane na Bledu do septembra, na kar se povrne v Beograd. — Molota individualnosti. Lastna, značilna, tudi racijonalna individualnost je postala faktotum vseh naših notranjih vprašanj, če si postaviš n. pr. vprašanje razdelitve države na oblasti ti odgovorijo, da je treba upoštevati individualnost in ne upravne, tehnične, gospodarske, socijalne in ostale prilike, ki bi edino morale biti merodajne. Jugo slovenskim znanstvenikom upravne vede je bilo pridržano, da se mučijo z mističnimi močmi makedonske, bosanske, črnogorske, dalmatinske, hrvatske, po možnosti tudi zagorske, kranjske, Štajerske, muslimanske, madžarske in cincarske individualnosti. In vendar so stvari tako enostavne! Kaj pa je za dobro železniško zvezo, ali za organizacijo široke prometne akcije med narodom, za gradnjo dobrega znanstvenega instituta, ali za mladostno kulturo ustvarjanja treba vedeti za makedonsko, slovensko ali črnogorsko individualnost? Ali sledi morebiti iz zanikanja praktičnega pomena bosanske, makedonske in ostalih narodnih individualnosti, da se v Ljubljani ne sme dvigati popolna univerza s popolno medicinsko fakulteto? AH morebiti, da se vsa industrija mora osredotočiti v Beogradu? Rajši da se pitamo z individualnostmi in da ji kadimo dan fn noč, ljubimo in razširjajmo misel skupne države. To bodi misel naše nove individualnosti, našega novera nacijonalnega čustva To čustvo, ta ponos, ta ljubezen v stari generaciji še ni pognala dovolj krepkib korenin, da bi sprožila kulturna In splošna ustvariteljna gibala njeno notranjosti. Toda v omladini, ki dorašča, se bo razcvetela in dobili bomo po državnem čustvovanju enoten narod. — Sabotaža al? pozabljivost? Oosp. Jaša Grgaševič piše v včerajšnjem »Ju-goslov. Llovdu«, da se je čudil, ker ni bilo na zagrebškem vzorčnem semnfu nikakega službenega predstavnika ministrstva za trgovino fn industrijo. Poizvedoval je zato pri merodajnih osebah in izvedel, da pripravljalni odbor sploh ni bil povabil ministrstva na semenj. Ali je to sabotaža aH pozabljivost? Ali je imelo to biti manifestacija proti državi aH proti Beogradu? Grgaševič pravi da je zadnji čas, da se ustavijo take zablode, ker preti nevarnost da zapuste za seboj težke posledice, ki jih bo nosil na svojih ledjih neuki narod in ne gospoda manifestantje! — Prevoz judenbaršklh žrtev. Na odbor prihajajo dopisi za informacijo glede udeležbe pri izkopu žrtev v Ju-denburgu. Odbor naznanja, da se izkop v Judenburgu vrši brez vsakih posebnih svečanost? ob večerni uri in ob asistenci predpisanih uradnih oseb. Pri izkopu bo navzoč samo 1 odposlanec odbora, ki mora po predpisih potem tudi spremljati vlak. ki bo vozil rakve v domovino. Zaradi tega odbor priporoča, da oni, ki so nameravan oditi v Jndenbnrg, to opuste. Ako pa hočejo prisostvovati izkopu, morejo to storiti le na lastne stroške. V nedeljo v Poljansko dolino! Kdor še nI bil na dr. Tavčarjevem grobu in nI videl rojstnega kraja, ki ga navaja in ooisuje v vsakem svojem spisu, ta naj pohiti v nedeljo v Poljansko dolino k otvoritvi sokolskega doma za Poljansko dolino v Gornji vasi. Vse udeležnike in bratska sokolska ter druga društva prosimo, da se podvizajo in hitro zasedejo vozove na Trati ter se naravnost brez vsakega obstanka takoj odpelteio. da bodo vsaj zadnji čas ob 9. pri Visoškem mostu. Od tu na grob dr. Iv. Tavčarja, kamor je 5 do 8 minut. Posebno vel;a to za goste, ki pridejo z ljubljanskim vlakom. Treba je hiteti posebno bratom Sokolom, ki nastopijo pri telovadbi in imajo še dopoldne skušne vaje. V nedeljo naj odmeva sokolski rog in pozdrav v Poljanski dolini — Zdravo! — 2opan dr. PerIČ ie odpotoval v občinskih zadevah v Beograd ter vsled tega ta teden strank ne sprejema. — Izlet hrvatskih prrvrednlkov v Dalmacijo. S parnikom »Salonae je odpotovala v Dalmacijo večja skupina hrvatskih privrednikov. Povsodi jih sprejemajo lepo. V Splitu jih je pozdravil župan dr. Tartaglia. Sotrudnik lista »Novo Doba« je imel razgovor z g. Mi-lićem, predsednikom društva za tujski promet v Zagrebu, ki vodi ta izlet G. Mila* mu ie povedal tole: Svrha tesa Izleta je, da naši privredni krogi iz Hrvatske spoznajo Dalmacijo, slasti pa, da se seznanijo z važnostjo morja, katero spaja narode vsega sveta in katero ostane vedno najcenejša pot svetovnega prometa. Finančno močnejši krogi naj spoznajo Dalmacijo tudi kot ugodno letovišče in prezimovališče, da ne pojde več toliko našega denarja v Inozemstvo, zlasti, ker Dalmacija nudi v vsakem pogledu tako ugodne prirodne pogoje, da je težko dobiti kje drugod! 16. maja 1923. enakih. Milic je nadalje izjavil tole: Politika nas ne interesira. Vsi privrednik! že kot praktični ljudje žele, da se razmere v naši državi uredijo, strankarske stvari pa se nas ne tičejo. V kolikor mi spremljamo strankarske razmere, jih spremljamo samo z veliko skrbjo... — Poučna ekskurzija na Cehoslo-vaško. Danes se je odpeljalo z opoldanskim brzovlakom okoli 30 gojenk gospodinjske šole v Mladiki pod vodstvom ravnatelja Juga, prof. dr. Iv. L a h a in gdč. Zemljano ve na ekskurzijo v Prago. Nato posetijo še Brno in Bratislavo. — Politični Incident na Internacfjo-nalnem kongresu duševnih delavcev v Parizu. Poročajo nam: V nedeljo 13. t m. so se zbrali nekateri odposlanci ljubljanskih udruženi intelektualcev, da sprejmo na znanje pismeno poročilo slovenskega delegata na kongresu duševnih delavcev, ki je zboroval nedavno v Parizu. To poročilo je v eni točki tako važno, da treba zanj zainteresirati našo širšo javnost Naš delegat ki je zastopal društva intelektualcev iz Slovenije na podlagi posebnih pooblastil, se je prijavil glavnemu komiteju kongresa kakor delegat iz Jugoslavije (reete kraljestva SHS\ Našel pa je tam tudi dva delegata iz Beograda, gg. A n d o -novica in G j u r i č i ć a, ki sta se javila kakor zastopnika — Srbije. Ta dva gospoda pa sta dobila za svojo pot v Pariz (naš delegat ni stalno v Parizu) — plačilo, in to najbrž iz državne blagajne. Pa če bi to slučajno ne bilo res, potem bi bila njuna prijava kakor delegata iz Srbije nekorektnost: če pa sta dobila za svoje zastopstvo gmotna sredstva iz državne blagajne, potem je bil njun nastop politična netaktnost, katero moramo žigosati. Stvar nai bj se zasledovala že zaradi tega, da se taki incidenti v inozemstvu ne bodo več ponavljali. Odklanjamo vsak plemenski torej tudi srbski separatizem, in upamo, da se bo stvar pojasnila vsaj v toliko, da sta svojo netaknost zagrešila na svojo pest in ne v sporazumu z vladnimi organi! — Nadure srednješ. profesorjev. Pišejo nam: Že v Avstriji so dobivali profesorji nadure plačane. Imeli so svojo tedensko učno obveznost k čimer se je štela metodična in strokovna priprava, korekture nalog, preskusi aparatov za poskuse, knjižniŠtvo in urejevanje kabinetov. Tudi v naši državi je ostalo pri tem, a žal. se profesorjem že tri, oz. štiri mesece nadure, ki jih je vsakdo smatral za svoje redne prejemke, niso izplačale. Ce pomislimo, da so danes srednje šole prenapolnjene, da je mladina povečini malomarna, starši za šolo brezbrižni, je zato pouk dosti težavnejšt, ko je bil pred vojno, torej je tudi trud profesorjev večji, a kljub temu ne dobivajo tega. kar juri je zajamčeno po zakonu. Naloga srednje Šole je, da mladino vzgaja in poučuje, da napravi iz nje svojih dolžnosti se zavedajoče, značajne, delavne in za univerzo sposobne ljudi. Za dosego tega cilja je treba velike potrpežljivosti in idealizma, ki ga med srednješolskimi profesorji vedno najdemo, a tudi merodajne oblasti bi se morale zavedati, da je treba vestnemu delavcu dati, kar mu gre in kar je zaslužil. Zato apeliramo na vse prizadete oblasti in poslance, da to zadevo brž ko mogoče uredijo. Dostavljamo še, da se v nekaterih krafih in kategorijah Šolstva nadure redno plačujejo. Zakaj ni povsod enako? — Kaj fe s plesnim večerom gdč. Wl-sslfakove? Zadnjič smo zabeležili od raznih strani Izraženo željo, da bi gdč. W1-ssffakova ponovila svoj plesni večer, ki ga Je s tako velikim umetniškim okusom in uspehom rrlredfla v opernem gledališču. Tudi uradniki abonentje so se oglašali, da bi se radi seznanili z mlado plesno smerjo slovenske umetnice. Prosimo tedaj upravo, da upošteva te želje in da omogoči vsaj še enkratni večer gdč. WIss!fakove. — NoTl profesorji medicine. Na beogradski medicinski fakulteti sta nastopila dva nova Izredna profesorja in sicer za sodno medicino dr. M. Milovanovic in za venerične bolezni dr. Dž. Džor-dževič, — Inženjerski Izpit iz kemije Je napravil na dunajski tehniki gospod Leon Kavč-nik. — Protest jugo slovenskih akade* mikov. Z Dunaja smo prejeli ta*le do* pis: Ob priliki brezumne kampanje proti narodnemu in državnemu edin« stvu, ki se je zlasti v zadnjem času močno razširila v domovini in v kateri se posebno odlikujejo nekateri voditelji naroda m njihovi listi, je jugosloven« sko akademsko društvo »Triglav« na Duna.;- soglasno sprejelo na svoji z a d* nji hwf bifl radi birme rrgovfne odprte od 7. zjutraj (So 12. opoldne in od 15. do 1*. popoldne. ar)a g dr i beri Zalokar. — Zdravstveno stanje mesta Ljub- x liane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 6. do 13. maja Izkazuje' to-le statistiko: Umrlo je 28 oseb, 20 moškega in 8 ženskega spola (tujcev 16). Smrtni vzroki: življenjska slabost, 2, jetika 8, griža 1, zastrupljenje rane 2, možganska kap 1 srčna hiba 2, rak 3. j drugi naravni smrtni vzroki 9. Med tem Časom se je rodilo 25 otrok, 18 moškega in 7 Ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 2, griža L — Otvoritev sezone v Rogaški Slatini. Dasi Je začetek poletne sezone pri nas ofl- j demo že 1. maja, se je tudi letos Šele do desetega nabralo dovoljno število gostov, da je zdaj možen popoln sezonski obrat. Stf-, rmajstega je prispela tudi sodba, in sicer letos prvikrat ljubljanske divizije, ki Jo bo osebno vodil g. dr. Čerin. Ni treba povdar-i jati. da je Slatina, zdaj prenovljena rudi tam kjer lani še ni bilo mogoče, letos ob pre-ugodnem vremenu dvojno krasna. Kakor v i začetku zdraviliške dobe vsako leto, odkar Ja to sijajno podjetle v naših rokah, je tudi letos posebno številno zastopana slovensk? družba, sestoječa osobito lz tistih (drž. ' uradnikov in drugih lavnih nameščencev, častnikov fn duhovnikov), ki hočejo opre-; viti svoje zdravl!enje, le dokler Imajo pra- ; vJco do polovičnih olajšav ta popustov zgodnje sezone. — Celjska verati Odhod pevskega društva »S tankovi ć« se Je Izvršil na prisrčen način. Pri osebnem vlaku ob pol H. dopold** se Je na kolodvoru zbralo •.•te* na>odn va občinstva, da te poslovi od milih z^st -v. Ko Je vlak odhajal, so se Še dalj JHsa «lišali posloveni klici. Lepi se bili dnevi obiska naših bratskih gostov hi bod d Krtovo slehernemu narodnemu Celja-. na ostali ie dolgQ V prUetntm spomina, my Stran 4 •S t OVC NS K T NAROD« dne 15. maja 19*23 Padi raznih tat vi n, katere ]e »a izvršil v minulem letu po šoštanjskem okraju, se je imel te dni zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem radi tatvine le predkaznovani 31 letni rudar Iz St Ruperta nad Laškim. Sodišče za je obsodilo na Štiri mesece težke ječe. — peron celjskega kolodvora so zadnje dni lepo ure-dili. Na ograjo so pritrdili lesene naprave, iz katerih rastejo razne cvetlice. Tudi park' pred kolodvorom se te dni preureja in za* saja s cvetlicami. — Celjsko olepševalno društva se trudi čimlepše uredit! na* mestni vrt. Postavilo je v Istem nov godbeni paviljon, posipajo se s finim peskom pota, katera že več let niso bila posipana in urejajo še razne druge potrebne stvari v oiepšanje našega mesta. Vse to stane mnogo denarja. Vsak Celjan, kateremu je za lepoto našega mesta, bi moral biti Član tega važnega 'društva. Premožnejši sloji pa na) bi Izven malenkostne članarine pomagali vršiti drnštvn težko nalogo z večjimi denarnimi prispevki. — Z Barja nam pišejo: Na praznik 10. an. popoldne je priredilo tukajšnje gasilno društvo veselico, ki je kot prva zelo dobro uspela. Poleg plesa in srečolova smo imeli prvič prflflco slišati pevski zbor pod vodstvom z. nađučiteija Grčarja, kateremu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je s po-nočjo različnih društev vzpostavil pravo lesne vozičlče in najmodernejša dvokoiesa* fz teh skromnih početkom se fe razvila tvrdka v obsežno podletfe. ki deluje danes no vsej državi in ima povsod priznan sloves, zaradi svoje solidnosti in točnosti. Tovarna ie opremljena z najmodernejšimi stroji In tehničnimi pripomočki, za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emailiranje z ognjem, brusilnico, pobakrenje, poniklanje in mizarski oddelek. V obratu so zaposlene prvovrstne strokovno izvefbane delavne moči. Sprejme se v polno popravilo: dvo-kolesa, otroške vozičke. Mvalne kakor tudi v«.« v mehanično stroko spadajoče stroje. MM« tana t aaiogi Mala Kultura. teleta pripravi araacica sTrasM-Josel« redno delovanje želodca ta jrcvesa, čisto tiavo In mirno spanja, KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO »JUGOSLOVENSKE MATICE- REPERTOAR NARODNEGA GLEDA* L1ŠCA V LJUBLJANI. OPERA. Sreda, 16. maja: Ob svečer vojaška predstava »Carmen«. Izven Četrtek, 17. maja: Ob MS. zvečer *Evge-nij Onjegin«. . Red B Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Ob 8. svečer. Slavnostna predstava na čast češkim gostom »Goreniski slavček«. Izven Nedelja, 20. maja: Ob 4. popoldne. Mladinska predstava za birmacce »Janko in Metka«. Izven DRAMA, Sreda, 16. maja: Ob H S. zvečer »Idi jot«. Red A Četrtek, 17. maja: Ob 8. zvečer »Othello«. Red D. Petek. 18. maja: Ob 8. zvečer »Kar hočete« Red E Sobota, 19. maja: Ob 8- zvečer delavska predstava po znižanih cenah »Ugrabljene Sabtnkec. Izven — Naslovno T!ogo v operi »Carmen« poje danes 16. t. m. gospa Janina Rewlcz SowiIski. — Pri ptedsta?! »On Je gina« dne 17. trn. poje vlogo kneza Oremina g. Zathev. — Šentjakobski gledališki oder. V soboto, dne 19. tm. ob 8. zvečer gostovanje dramatičnega odseka »Narodne čitalnice« v Kranju. »Don Pletro Caruso« in »Satanova maska«. — Ecce homo! Šest razglednic skulptur Ivana Meštroviča na besedila svetega pisma. Pet je Izdelanih v orehovem lesu, ena v kamnu. Te dobro pogojene reprodukcije je Izdala »Nova Evropa« v Zagrebu, Pre-radovičev trg 8. Skulpture Je tzrezal Me-štrovič med svetovno vojno, žtveč v izgnanstvu (1914 do 1916). Izložn jih je v Parizu, Londona in Mansehestru. Seda) se nahajajo v Zagrebu v umetnikovi vili. Dobiček zbirke Je umetnik poklonil Odboru za gladne v Rusiji v Zagrebu. Tudi na teh skulpturah občutimo veliko Meštrovičevo dušo, vso prežeto z značilnimi verskimi fn etičnimi čuti. N!Č nadnaravnega razglabljanja, marveč situacije polne človečnosti m starega, enostavnega krščanstva. V tel zbfr-kl se Meštrovfč ogiblje pravoslavni karak-terizacfif Kristusovih prigodb. Tudi ta manjša dela potrjujejo Meštrovičevo umetnost, ugnetitl obširne dogodke, moštvo oseb in veliko močnih čustev v mal okvir. Z valjarjem Izdolbe značaje m naslika karakterne situacije, za katere zmanTca besedi. Doprsni kfp Ecce homo! kaže Kristusa s traje-vo krono, brez romantične mističncsH, zato pa z globine človeške blagosti, kl trpi nad svetom In človeštvom. Tudi ostale: Izkuša-vanje. Trgovci v hramu, Mristos i Marija Magdalena, Na gori Maslinovoj. Hristus na kr»tu kažejo Meštrovičevo versko izpoved. V formalnem ozfru se odlikuje z nenavadno žlvostjo, ki je značilna za vse Meštrovičevo umetniško delo. TJporabVani izreki Iz Sv. pisma niso mogli najti boljšega in Izvirnejšega izraza nego v tej Me$*trovRSevi zbirki. S temi je Meštrovič vdolbel svole Čiste dožrvfaie velikih krščausk;h, verskih in etičnih resnic. Najmočnejši 'e relief na gori Maslinovoj. Zbirki želimo da najde pot do naše inteligence in tudi do priprostega naroda. V zatišju duševnega samogovora bo izzvala močne doživljaje sv. pisemskega krščanstva. — Sastanak prosvjetnih radnika u Osijeku na dan 20. V. 1923. u separelu Grand Motela (GorSg) od 8—11 I od 2—5 sati poslije podne. Predsjedništvo Kluba hrvatskih književnika u Osijeku pozrva klupske članove radnike, a Izvan Kluba nakladnike, prosvjetne radnike i prijatelje hrvatske i slavenske knjige na dogovor, koii će se u slučaju odziva izvana i održati. Sam cjelokupni program javit če se naknadno. Do sada su najavljene za raspravljanje teme sa rezolucijama: M. IvanfševiČ (Vodarne?) o svrsi narodne knjige, M. D. Gjurlć (Zagreb) o umjetnosti i književnosti, M. Dra-golić (Osijek) o hrvatskim pjesnicima 1 j glazbenicima, dr. F. Nikolić (Zagreb) o novijoj hrvatskoj književnosti, D. Hafner (Osijek) o glazbi i književnosti, Gj. Berkeš (Osijek*) o kazalištu i književnosti, J. B5hm (Ernestinovo) o pučkoj i višoj pučkoj škol! i književnosti, FT. Sirovatka (Osijek) o privredi i književnosti. I. Franić PoŽeŽmin (Zagreb) o novinstvu i književnosti, J. Wie-ner (Vinkovci* o pokrajini i kn'lzevnosti, V. rvakovic (Tomašanci) o ornamentici na tikvicama i književnost i R. F. Magjer (Osijek) o književnicima, nakladi i slavenskoj uzajamnosti. Pristup imaju pozvani i po njima uvedeni gosti. Svaki sud^el^vatilj i onaj, koji pomutnjom nije primio poziva, a želi sastanku prisustvovati, dužan je, :?a se pismeno prijavi tmapred, a govornici pismeno predlože rezoluciju s razloga, jer će u povoljnom slučaiu držati ? gt fftnpŠtntt K. HL K u O. — Ljudski koncert v Bohinjski Blcrricf In na Jesenicah. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane priredi na binkoštno nedeljo I dne 20. maja velik koncert v Bohinjski Blst- | rld na vrtu hotela »Triglav«, v ponedeljek 21. maja pa na Jesenicah v sokolski telovadnici. Začetek obeh koncertov le ob 16. popoldne. — Ljubljanski v Zvezi slov. pevskih | zborov včlanjeni otoški zbori! V četrtek ; dne 17. maja 1923 točno oh 8. zvečer v j pevik] dvorani Glasben« Matice skupna pevska vija. Oujor Zveze prosi da se te vaja udeleže val zbori pornoitevfraa C Sakolstvo. V četrtek' 17. t. m. ob 8. zvečer TELOVADNI NASTOP SOKOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI (Narodni dom). — Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi v četrtek 17. tm. ob osmih zvečer v društveni telovadnici telovadni nastop svojec članstva s sledečim vzpo-redom: 1. Jubilejne proste vaje članov, 2. Jubilejne proste vaje članic 3. Izbrana vrsta članov na bradlji. 4. Članice: ritmične vaje s snežnimi kepami, 5. Člani: borilne vaje s palicami, 6. Kombinacija Jubilejnih prostih vaj za člane In članice. Sprememba zapovedja pridržana. Vstopnice po 3, 6 In 8 Din se dobijo v torek In sredo od 18 do 19% v odborov! sobi ter v četrte* tno uro pred začetkom pri blagajni. Zdravo! — Sokol v Ljubljani (Narodni dom) se udeleži v kroju slavnostne otvoritve Sokol-skega doma v Gorenji vasi pri Poljanah v nedelo dne 20. maja 1923. Odhod iz Ljubljane ali z avtomobilom ali z Železnico. Prijave se sprejemajo do 18. t m. v cdborovi Sobi v Narodnem domu med 18. in 19. uro, kjer se dobi vsa potrebna pojasnila. — »Sokol« ▼ Sp. S:5ki. Napovedana majniška veselica Društva za zgradbo Sokol, doma v Sp. Sišk! se v nedeljo 13. maja zaradi nestalnega vremena nI vršila. Kakor je bilo Že sporočeno se vrši ta veselica sedaj na binkoštni ponedeljek 21. maja z Istim sporedom fn na istem prostoru. So-kolstvn naklonjeno občinstvo posetJte to prireditev, da bo Šiška čimpre;e prišla do SoJcol. doma, ki ga neobhodno potrebuje, če hoče ostati še beH šopek na prsih napredne LJubljane. TiBisfika In sn&rt. — Izredni občni zbor SPD, Kakor čujemo, skliče Osrednji odbor »Slovenskega planinskega druStva« izredni občni zbor v soboto, dne 26. t. m. — Koča na Krvavca. Z zgradbo planinske koče na Krvavcu priČno pričet-kom meseca junija. Koča bo približno tako velika kakor bivši dom na Vršiču. — Turistom! Z orizom na ob;avo pokrajinske sprava v dnevnem časopistu glede turistovskega prometa na obmejnih vrhovih v letošnji foriseovskl seziji opozarja Slov. planinsko društvo občinstvo, da Je Osređnii oćbor S. P. D. Izdal za svo:e člane lične izkaznice za fotografije, ki se dobivajo v niemv* -ni**m* KraT»a Petra tn: 2 po 5 D komad. Vpisnina je določena na 3 D, članarina za 1923 pa na 12 D. Otvorjene so sledeče koče: Spodnia koča na Golici. Ka-dilnikova koča na Golici. VaJvazorieva koča na Stolu, koča v Kamniški Bistrici In koča na Veliki Planmi. Hotela Sv. Janez m Zlatorog ob Boh. jezeru sta oskrbovana vse leto. Aljažev dom v Vratih, Cofzovn koča na na K^krskem sedlu in koča na K?.mn?škem sedlu se otvorilo na Binkcštuo soboto. — B. S. K.: Ilirija. Predprodaia vstopnic za nogom, tekmi rned Ilirijo in Beogr. Sport-Klubom, ki se vršita v nedeljo fn ponedeljek ob 17. uri na igrišču Ilirije pred drž. Imlcdvorom, je prevzela trg. J. Goreč. Dunajska cesta. Prednrodaja se prične v petek 18. tm. Ob ugodnem vremenu se bo vršrl v nedeljo od pol 17. do 17. ure na športnem prostoru promr.^dnf Vnncert. — Amateure Dunaj : S. K. Primorje. V nedeljo in ponedeljek 20- in 21. maja gostuje v Ljubljani proti S. K. Primorju druga garnitura svetovnega dunajskega moštva Amateurjev. Po vsej priliki nastopijo v sledeči postavi: Kemenv. Zupančič. Tpndler, Fucfcs Flick, Barback, Podreza. Kock. Bo V Lani "e bil danes pogreb soproge predsednika Masarvka. Pogreba so se med drugim udeležili vsi poslanci koalicij. Neme*, socijalni demokrati m komunisti. KOMUNISTIČNA ZAROTA NA POLJSKEM. — Varšava, 15. maja. (PBA.1 Listi poročajo, da se je policiji posrečilo razgnati tajno zborovanje komunistov, na katerem se je poleg organizacijskih vprašanj razpravljalo tudi o umoru Vorovskega. Pri 42 aretiranih delegatih so našli mnogo obte-žilnega materijala, večinoma tajnih ukazov in šifrirane korespondence. V zvezi s tem se vrše pri mnogih komunistih hišne preiskave. NEA1ČIJA PRIPRAVLJA NOV PREDLO O. — Berila, 15. majo. (Izv.) V zv^zi z odločnim nastop-;m antaate, ki proti nemi -mu pričakovanju i:oče popustiti v svtj h zahtevah in vztraja na stališču, da m ara Ne -čija brezpogojno Izpolniti svoje obveznosti, se je polastila tukajšnjih političnih k . ov razburjenost Odgovor angleške in itai ionske vlade je povzročil neprestane konference vladnih krogov in pariamentarr. h strank. Ne glede na živahno komentiranje zadnjih dogodkov In resno veljo doseči v reparacijskem problemu sporazum, pa te konference do sedaj še niso imele zaželje-n^sa uspeha. Danes se sestane ministrski svet, k: bo razpravljal o angleško - italijanski noti. Politični krogi smairajo. da je angleška nota docela primerna podlaga /a nadaljnja pogajanja. Zato namerava vlada sestaviti novo noto. v kateri bo boli točno formulirala svoj predlog glede rcparacijsk.* vsote in načina izolačil.i. Zaninvvo je. da hočejo socijalisti pri drugi noti uveljaviti svoj glas v večji meri kakor pri prvi. Socijalisti in demokratje ahtevajo, da se druga nota sestavi tako, da bo omocočila konkretna pogajanja z zavezniškimi državami. FRANCOSKE ČETE PRODIRAJO DALJE V NEMŠKO OZEMLJE. — Ludwigshafcn, 15. maja. (\Volf.) D j« nes ob 5. zjutraj so Francozi zasedli hadeu? sko tovarno anilina in sode. Delavcem je dostop v tovarno zabranjen. Vsem osi bencem, ki so vršili nočno slu?.bo, je dovoljeno zapustiti tovarno. Francoski polk je zasedel tovarno in del cestne železnice. Cestna železnice stoji, ostali promet p.i ni Oviran. — Berlin, 15. maja. (K. B.) »B. Z. a. M « poroča iz Ludwigshafna: Francoski okrajni delegat je danes izjavil zastopnikom listov, da je bila badenaka tovarna anilina in sode zasedena zato. da se zapleni In odpelje na količina barvil, ki pripadajo po mirovni po* godbi Franciji in Belgiji. Ta operaciia bo končana bržkone v osmih dneh. Zastopniki listov so dobili zagotovilo, da ima okupacija izključno le omenjeni namen. List dalje poroča iz Frankfurta n. M„ da bo Francozi včeraj ponoči zasedli tovarne za barvo v Hochatu. V mestu je proglašeno obredno stanje. Delavstvo zasedenih in drugih to* vam, Id stanuje ▼ Frankfurtu, je bilo n« meji zasednega ozemlja ustavi eno in no» slano nazaj. — Frankfurt. 15. maja. (Wolf.) Ob 4. zjutraj so Francozi prodrli v mesto Lim* burg, ki leži v nezasednem ozemlju in so zasedli kolodvor. poŠto in druga javna po* slopja. Mesto je od ostalega nezasedenega ozemlja popolnoma izolirano. V mestu so se vršile hiše preiskave. OROF BETrTLUN V RIMU. — Rim, 15. maja (Izv.) Predsednik madžarske vlade grof Bethlen je danes ob 10. dopoldne prispel v Rim. Orofa Bethlena je sprejel ministrski predsednik Mussollni Razgovor le tralal 3 ure. Grof Bethlen je razložil položaj Madžarske. V soboto bo sprejet v avdijencl od Italijanskega krrVa. S02ALJE PREZIDENTU MASARYKU. — Praga, 15. maja (Izv.) Povodom bridke Izgube, ki Je zadela prezidentu češkoslovaške republike s smrtjo liubrene soproge, je prejela pisarna prezldenta brzojavne Izraze sožalja od prezldenta francoske republike Mllleranda, italijanskega kra-lia Viktorja Emanuela m prezldenta poljske republike WoJciechowskega. NAPETOST MED RUSIJO IN A KG UJO — London, 14. maja. (Izv.) Dance je prispel odgovor sovjetske ruske vlade na ultimat Anglije. Odgovor ne ustreza vsem zahtevam angleške vlade, vendar je priča* kovati, da se bodo pogajanja uspešno na^ daijevala VREMENSKO POROČILO. — Dunaj. 15. maja. (Uradno vremensko poročilo.) V Avstriji Je bilo ponoči oblačno, vendar pa Je nekoliko deževalo samo v zapadnih kr^fh. Na Nižje Avstrijskem dosedai še ni deževalo. Tekom današnjega dne se Je nekoliko zjasnilo. Zapadni vetrovi so povzročili padanje temperature. Opoldne Je znašala temperatura na Dnnaii 13°. v Gradcu 15* in v Inomostu 14*. Pričakovati Je večinoma oblačno, semtertja de?, prerei hladno in zahodne vetrove. — CevOe fcaaafje ed domačih tevarea tvrtke Peter Kozina d Ko. i znamko »Peko«, ker so Isti priznano na holjll Ia na'-cenellf. Glavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cc**a IL K DreSvene vesti. — Društvo »Soča r ram naznanja, da predava v soboto dne 19. tm. točno ob 1^9. zvečer v salonu pri »Levo« Gosposve*ska cesta, delegat ministr. financ gosp. dr. Karel Šavn'k o temi »Seđ-^nJost »n bod )č.iost naše f:nančne uprave«. Ker predmet, o katerem bo razpravljal prvovrsten strokovnjak, zadevlje v Živo vse plasti našega naroda, osobito pa še vse trgovske kroge, poziva Gremij trgovcev v Ljubljani v*e svo^e člane, da se udeleže tega predavanja. Načemik. — Udruženje fugoslovensklh inženirjev fn arhitektov — Sekcija L?uM|ana vabi svoje Člane k sestanku v četrtek, dne 17. maja 1923 ob B. zvečer v salonu »Pri Mraku«, Rimska cesta in k IV. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v soboto, dne 30. ma'a 1923 ob 8. zvečer v Univerzni dvorani (deželni dvorec) z običajnim dnevnim redom. — Srbohrvaški tečaj izobraževalnega društva »Bratstva« zaključen. Včeraj Je bil zaključen tečaj za srbohrvaščino, na katerem je brezplačno podučavalo izobraževalno društvo »Bratstvo«. Tečaj je v vsakem ozfru dobro uspel, o Čemur se je prepričal tudi šef oddelka ministrstva prosvete g Jovanović, ki je pretekli teden tečaj obiskal ter pri tej priliki izprašal več obiskovalcev tečaja. Izrazil je tvole zadovoljivo nad a$-pebom tečaja ter podaril društvu večjo množino v cirilici tiskanih knlig KnMge povest »Skozi iivljen e« in »Narodne pesmi O Kraljeviču Marku«, so bile razdeljene med obiskovalce tečaja. Tečaj Je obiskovalo do konca okoli 60 gojencev. — Prostovoljno gasilno društvo na La-vrld priredi vrtno veselico, dne d. junija 1923 na vrtu z. Ivan Ogrlna na Lavrlci. Spored objavijo pozneje. — Prostovoljno gasilno društvo v Tržiču praznuje v dneh 28. 29. in 30. umi M svojo štirldesetletnlco, spojeno z blago?'-,v-1'enjem nove motorne brlzgalne. katero si fe društvo nabavilo. Ob isti prBiki ^e vršT glasom sklepa ju^cislovenske gasilne zveze gasilski izlet v Tržiču. Prosimo vsa sorodna društva, da se na to prireditev ozira;o. ker se vrši v ogromnem obsegu fn posetifo naš obmejni kraj v polnem itevfhL fstotako vabimo vse priiatel'e tega humanitarnega društva: N? pomoč! Borzna poročila. — Zngreb, 16. maja (Tz\0 Zaključek. Devize: Oirlh 17.40, 17.45. Pariz 6.'5. London 4^6 50, 447.—, Berlin 0.22. 0.225, Duna: 0.1353. 0.136, Praga 188, 24H35, Trst 4.68. 4.695. Newyork 95.75. 96.25, Budimpešta 1.80. 1.825. Valute: dolar 94.50, &5.2S, lira 4.60, 4.63. — Curih. 16. ma'a (Tzv.) DaaalVa predb?>rza: Zairreb 5.75. Herlm 0.0123, Amsterdam 216.80, New^ork 5JM3S, London 25.65, Pariz 36.95. MOnn ?S 02. Prag* 16.525. PrdVrmešta n.1025. VarŠav* G.ntM, Duna! 0.007SV'a, avstr. žig. kro-1—, Pariz 136.80, London 95.10. Newynrk 20.40, Curlh 370.- Poizvedba. — ZguKla se le včeraj 15 nufa, r'nta broša z rdečim kameno m, r* pt ■ -nove ulice, čez glavni tre. dn 7 hm' eez Zvezdo do Stakpla, Polten n.» d'*< 1 na] Jo odda proti nagradi v restavracij Novi svet. štev. 112. ►SLOVENSKI NARUU« dne 17 maja 1923. St an 5. Koncert »Glasbene Malice". (Lajovtčeva nova sklcdba.) Najodličnejša nositeljica glasbene Ideje r Sloveniji, Glasbena Matica, ne bi mogla zaključiti svojega jubilejnega leta dostojnej-še in veličaštnejSe, kakor ga je s svojim po-cedeljkovim koncertom. Obenem pa Je bil ta dogodek tudi višek letošnje koncertne serije. Glasbena Matica je znova d kazala, da boče biti vodnica vsem prepevajocim, a tudi vsem glasbeno ustvarjajočim, Vspored koncerta je obsegal troje del, od katerih nas Je v prvi vrsti zanimalo dvoje prenasičenost orkestra omilil. Vsled tega zborom in Laiovičev »Psalm 41 in 42«. Premrlovo svito 3mo ie svojčas sijali na koncertu dr. Cerina, našega najskrom-nejšega, a zato naj ne umorne j šega dirigenta, brez četrtega dela, ker dr. Cerin ni Imel na razpolago primernega mešanega zbora. Premrl Je svoje delo v toliko izpreraenll, da je prenasičenost orkestra omiil. Vsled tega je bila instrumentacija sedaj nekako prozor-nejša. Navzlic temu pa zveni orkester na nekaterih mestih še masivno. Svita obsega štiri dele, od katerih so prvi trije čisto Instrumentalni, zadnjemu delu pa se pridružuje mešani zbor, ki kompozicijo dvigne In obenem dostojno zaključuje. Morda le to najboljše, kar je Premrl napisal do seda). Toda iz skladbe je čuti, da komponist zaklada svojih glasbenih domislekov še dolgo ni izčrpal, ker tako nanagloma prehaja lz niisli v misel, ne da bi isto brez ostanka poglobil. Vsled tega se slišijo nekatera mesta nekam nevezano. Domače občuteno glasbo kvari vporaba nemške božične pesmi »Stille Nacht«. Morda Je res, da Je ta stoinstotisoč-bat prepeta pesem postala tudi med našim ljudstvom popularna, vendar pa bi Jo izrazito domaČe čuteč komponist za svoje reprezentativno delo ne uporabil. Kar me le nadalje motilo, je tudi tekst četrtega dela, ki nI kar nič umetniški. S svojimi »oj« Je celo nekoliko komičen. Toda skladatelji slovenskih nabožnih pesmi, žal, nimajo bogate izbire. Svetoval bi Premrlu, da predloži besedilo n. pr. Silvinu Sardenku v pregled. Kar se tiče še tega četrtega dela, ki Je bil v ponedeljek za nas nov, bi bilo tudi želeti, da bi v prihodnje, ko se bo delo izvajalo, dirigent imel svobodno voljo v načinu Izvajanja. Res, da je prva kitica lahko prenesla ?iroko šestdcbno interpretacijo, vendar po-stane za vse tri ali štiri kitice ta način pre-enoličen. Pred vsem pa bi naj bil glasbeni stavek od kitice do kitice globlji, zanimivejši, pa bodisi v zboru ali orkestru, ali v obeh. Žal, da poslušalec po en-, dvakratnem poslušanju večjih del ne more izreči svojo definitivno sodbo. Tako se sta zdela meni prvi in drugi del sedaj lepša, jasnejša, kot prvikrat. Morda je temu kriv dirigent, morda preurejena instrumentacija, morda lastno razpoloženje. Vsekakor Je »Božična svita« globokega uvaievanja vredno delo in bogat prispevek k naši instrumentalni glasbi. Vse smelejše in globokejše je zagrabil 41. in 42. psalm Lajovic. Mendelssohn, Ja-dassohn itd. so komponirali tudi Davidove psalme, toda vedno le v okviru tradicljonal-nega eerkvenoglasbenega naziranja. Lajovic hodi svojo, a zato ne samo nič manj iskreno religijozno pot, a Še Intenzivnejše, individu-alnejše občuteno. Vsled tega Je bil vtis na poslušalce frapiruloč. navzlic temu, da od LaJoviea ni bilo pričakovati samo nekoliko strogo cerkvene glasbe. Lajovic vidi Davida, plešočega in Igrajočega In v glasbi začuješ čudovite, nad vse originalne orijentalske rit* inične in melodične motive. Pa povzame solist zbor in Lajovic se vtopi v lastne misli, in ti živiš, kakor v dveh različnih svetovih. Enake občutke sem imel svojčas ob poslušanju Bossijeve »Canticum canticorum«. Ta neenotnost v slogu je rafinirano preračunle-na. Pestre orijentalske glasbene oaze dajejo delu poseben kolorit in bi brez njih vse delo v svojem poteku sčasoma postalo pre-enakomemo. Enoličnost besedila Je nadalje premagal Lajovic s tem, da je porazdelil besedilo na dramatičen način dogovora med solistom in zborom. Da premaga ta ogromen solospev tenorist, mora imeti pač tak organ, kot ga ima g. Šimenc, voluminozen, zmagovit, neutrudljlv. Verujem mu. da raj še na- študlra celo opero, kot eno samo tako parti- jj, kot jo peje v psalmu. G. Šimenc Je pel sijajno. Le 2 tona sta v vsej obsežni pesmi, ki zvenita nekam medlejše. celo plehka Zanimal sem se za vzrok, pri pevcu samem, pri komponistu itd., a nikdo mi tega ne more točno pojasniti Orkester Je za naše glasbene razmere najobsežnejši, kar smo Jih do sedaj uporabljali. Treba ga je bilo pomnožiti z gos d. Lajovic je izredno rahlo čuteč instrumentator. Barve njegovega orkestra so bohotno čudovite. Od na]rahle]šega diha do strahotnega vskrika, vso mavrično skalo orkestrovlh barv obvladuje. Pevski zbor Glasbene Matice rešil je nalogo, kakršne ne bi se lotil pri nas niti eden drugih zborov. Kdor si pogleda partituro psalma, more verjeti, sklepajoč po preciznosti in lahkoti izvajanja, v te ogromne pevske težkoče, ki jih je Lajovic zaupal dirigentu Strifofu, ta pa svojemu zboru. Zbor zamore biti z vso pravico na ta svoj koncert ponosen. Občudovati pa moram pred vsem ravnatelja Mubada, ki si Je umel z globokim razumevanjem preskrbeti za svojega naslednika sebe tako vrednega moža, kot je Stritof. Znova je lahko uverjen, da bo umel varovati čast in napredek poverjenega mu zbora tako iskreno in ljubosumno, kakor je to storil on vse dolgo, bogatega in plodonosnega dela polno življenje. V Štritofu imamo diri- genta, ki ne nosi sicer s seboj polne žepe ugodnih ocen. na slabe pa se ne spominja, ampak, ki z delom brez domišljavosti brez arogantnosti, tiho in skromno vrši svojo dolžnost Kamor ga postaviš, tam je cel mož. Cesar se loti, to izpelje do zadnjega. Nikjer mu nI treba iskati zaščite, ker ga Ščiti znanje, ker ga dviga vera ▼ sebe. Pred vsem pa ljubi to, kar je našega, ljubi za to, ker ie še mehko in nežno, ne preziranja, ampak ljubezni potrebno. O Lajovičevem delu ne morem dati Izčrpnega poročila, ker nI tako, da bi je mogel človek pregledati na prvi pogled. Upam pa, da psalm slišim kmalu zopet Beethovnova osma slmfonila se Je sicer po svoji vsebini prilegala značaju večera, vendar sta nas v polni meri zadovoljili prvi dve točki. Tudi se le orkestru in dirigentu poznala utrujenost zlasti pa Je zanimanje publike znatno opešalo. Nastopi1 a je vrh tega še doba, ko čutimo, da se lzlahka zamoremo emancipirati od nemšk. glasbenega vpliva in koncertni prireditelji naj vedo, da je sedaj za nas vzgojnejša. instruk-tivnejša in bolj zaieljcna slovanska glasba, kot nemška od napo] pozabljenega VVagnerja do najnovejših epigonov ali samostojnežev. Dajte nam najprej, kar so ustvarili Hrvati in Srbi; mnogo Je tega m meri se lahko s svetovno glasbeno literaturo* C Adamič. Gospodarstvo. Dr. Fran Bončina: ADMINISTRATIVNA IN TEHNIČNA REORGAKICUA »JUŽNE ŽELEZNICE« V SMISLU SANŽERMENSKE IN TRIANONSKE MIROVNE POGODBE* v. S koliko energijo in marljivostjo se je delalo, da se čim prej reši južnoželez-niški problem, dokazuje dejstvo, da so pravkar gori navedeni interesenti v teku dobrih štirih mesecev končali medsebojne pregovore. In že koncem meseca novembra 1922 je bil gotov nov načrt, s katerim je predvidena tudi solucija za komplicirano celokupno financijsko vprašanje družbe južne železnice. Italijanska vlada je v imenu vseh sklicala novo konferenco sredi meseca februarja v Rimu. Iz projekta, ki je služil za bazo rimski konferenci, hočem navesti samo glavne točke. Družba naj bi se odslej imenovala: »Mednarodna srednje-evropska družba južne železnice«. Sedež družbe je na Dunaju. Generalna skupščina delničarjev lahko sklene prenesti sedež drugam, ne da bi bilo družbi potrebno v tem slučaju likvidirati. Poleg tega najdemo zopet več določb, po katerih naj bi pre-osnovani družbi južnih železnic bil zagotovljen internacionalni značaj. Vozna sredstva, t. j. stroji in vagoni, naj se razdele med posamne mreže, in sicer po istem ključu, ki je mero-daien za razdelitev finančnih obvez. Naš dei znaša torej 25.1 odstotka, V tem pogledu je novi projekt samo reprodukcija benečanskega. V Benetkah določena anuiteta je vzeta tudi v novi načrt. Le to je novo, da je tudi maksimum rente omejen. Kakor smo videli, naj bi znašala anuiteta 22 in pol odstotka vseh kosmatih dohodkov brez omejitve navzgor, a najmanj 20 milijonov zlatih frankov. Po novem sme znašati anuiteta samo za 50 odstotkov preko minimuma, to je 30 milijonov zlatih frankov. Obligacijska služba naj se vrši na osnovi francoskega franka. Nominala obveznice varira med 162 in pol In 325 franki, in to vsled tega, ker bodo po sistemu od 22 in po odst ko- smatih dohodkov dohodki družbe oziroma komiteja obligacljonarjev različni, kar bo 1 regulator za razpoložljivi kapital. Po tem načrtu je bila neobhodno potrebna tudi hausse-klavzula za slučaj, da skoči vrednost francoskega franka. Italija se je že na konferenci v Benetkah zavezala, da plača za vsako tono blaga, ki pride ali gre po morju p r e-ko Trsta za inozemstvo, 2 zlata franka. To premijo plača Italija Ie. ako znaša količina prevožene robe nad 1 milijon ton. V predvojni dobi je tranzitiralo Trst preko 3 milijone ton. — Po beneškem sporazumu naj bi Avstrija, Ogrska in mi po gotovem ključu participirali na dohodkih iz tega prometa. Za slučaj, da mora kaka država plačati na osnovi 22 in pol odst. kosmatih dohodkov, tore preko svoje minimalne rente, bi se ta plus v toliko reduciral, v kolikor je država participirala na tržaškem prometu. V kolikor ddfibdki iz tržaškega prometa ne pridejo v dobro držav, kasira te dohodke družba sama. Družba pravzaprav ves čas vojne ni plačevala svojih dolgov ex titulo obligacij. Nov projekt zato predvideva, naj bi bili dohodki lz tržaškega prometa predvsem namenjeni za specijalni fond, iz katerega naj se plačajo zaostali obligacijski dolgovi. Dohodki za ta fond morajo znašati vsaj 4 milijone zlatih frankov letno. V kolikor tržaški promet ne krije te vsote, morajo države po istem ključu kakor za druge financijske obveze (ml 25.1 odst.) prispevati. V novem načrtu najdemo, da je za obligacijski fond določena tudi anuiteta od 600.000 zlatih frankov za svoj čas prodano progo Zagreb — Karlovac. Od leta 1919 lz tega naslova neplačane vsote naj se poravnajo takoj po ratifikaciji sporazuma. V smislu mirovnih pogodb -jp estiu auirzAOJd epaAas sz3.\qo a) teu žava. Zgoraj sem bil že omenil, da je bilo sporno vprašanje t. zv. anuitete za leta 1S76 Italiji prodane lombardsko-veneci-janske proge v iznosu od približno 30 milijonov zlatih frankov letno. Izgleda, da so se družba in obllgacijonarji po beneški konferenci prepričali, da je italijanska teza v mirovni pogodbi utemeljena, t. j. da ima Italija pravico to anuiteto konfiscirati, ker glasi v korist družbe sovražne države. Potemtakem naj to- rej plača Avstrija, eventuelno tudi Ogrska. Rebus sic stantibus je postala ta menica precej dvomljive vrednosti. Nov projekt zato predvideva, da se plačilo navedene anuitete ukine. Suponiramo, da so se družba in obligacijonarji tej anuiteti odpovedali iz razloga, da se potom sporazuma hitro razvozlja problem. Na drugi strani vidimo, da naj se družba oprosti vseh rro^očih obveznosti, ki jih ima do raznih držav. Naša država naj ji briše neke še neplačane davke ter carinske kazni iz popre v ratne dobe. Poleg tega, da se problem rešava hitro, je bilo za obligacijonarje zelo važno, da morajo tudi sigurno računati z vsotami, katere jih bodo po sporazumu določene. Zato so zahtevali izrecno garancijo Italije in naše države tudi za anuitete, ki jih morata plačati Avstrija in Ogrska, To so utemeljevali s tem, češ: proga tvori v smislu čl. 27. koncesijske listine iz leta 1858. eno celoto. 2e konferenca v Benetkah je sklenila, da morajo države, ki bodo v smislu sporazuma eventuelno same upravljale družbine proge, prevzeti vse druž-bino osobje, odbiti smejo samo najvišje funkcijonarje. Zadnja določba je aktuelne vrednosti predvsem v Avstriji Isto najdemo v novem načrtu. Za sprejem je merodajno državljanstvo. Stroške za nokojnino dosedanjih uslužbencev mora nositi družba. Zaradi obstoječih razmer naj v ime družbe plačujejo pokojnino države, za kar bodo dobile izplačane od družbe potrebne matematične rezerve. Različni pokojninski zavodi ostanejo družbi, da more z njihovimi sredstvi plačevati pokojnine osebju, ki ostane še v njeni službi. Novi načrt ponavlja določbe beneškega sporazuma o vplivu družbe na prometno oziroma na tarifsko politiko družbenih prog. Projekt nadalje govori o regulaciji tehnične strani za amortizacijsko službo. Sporazum naj velja do konca koncesije, t. j. do konca leta 1968. Načrt konvencije o svobodnem tranzitu je bil v primeri z beneškim v toliko izmenjan, da naj le ta konvencija ne velja do konca leta 1968., nego v smislu čl. 311. senžermenske oziroma čl. 294. trianonske mirovne pogodbe samo toliko časa, dokler se ne sklene slična generalna konvencija i za ostale Železnice. • • • TRG S SUROVIMI KOZAMI IN Z USNJEM. Ljubljana, 12. maja 1923. V zadnjih tednih se je položaj na trgu surovih kož ustalil. Cene težkih govejih in telečjih kož kažejo vsled živahnega povpraševanja dvigajočo tendenco. Tudi v Cehoslovaški in v Nemški Avstriji je situacija trdna in so se vršile vse avkcije po zvišanih cenah. Danes notirajo goveje kože Din 21.25 do 22.25, goveje lahke kože Din 17.50 do 18.50, telečje kože Din 25 do 30. Promet z usnjem je postal v zadnji dobi zopet precej živahen. Povpraševanje je posebno osredotočeno na težke krupone, okrajevne, vratove kakor tudi na boksteletne. ševro, črn in barvan. Zlasti so zadnii pr?dmeti v pomladni sezoni močno iskani. Danes priobčujemo sledeče cene usnja pri prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu: kruponi težki Din 110 do 115 za kg, kruponi lahki Din 105 do 110 za kg, vaš-podplati Din 65 do 75, likanec (blank-usnje) 75 do 80, vratovi 50 do 55, okrajevne 40 do 45, notranjke 50 do 55, Črne gladke kipse 95 do 100, črne gladke teletine 125 do 130, bokste-letine črne, inozemske Din 25 do c5 za kvadrat, boksteletine Črne. ti.zcmske 20 do 25 za kvadrat, boksteletins barvane 35 do 40, ševro inozemski, črn 40 do 45, Ševro inozemski, barvan D. 45 do 50 za kvadrat —g Zagrebški trg. Zagreb. 15. maja. Cene v dinarjih za 100 ki;, postavrto b-^ka odnosno vojvodinska posta." a notirajo: pšenica (76—77 kg) 445—'153. run.ena koruza 255— 265. bela 295—305, defektna 160—250. rf. (71—72kjr) 360—370. ječmen za pivovarne 325—340. za krmo 295—310, oves 290—300, p'sar.i fižol 500—650, heii 450—550 pšenična moka »0« 675—705. >2- 650—6S0, »4« 625—655, za krmo 225—230, rlfena moka 525—530, drobni otrobi 160—170, debeli 250. Tendenca nekoliko živahnejši. —g Novosadska blagovni borza 15. maja. Novi Sad, 15. maja. Notiralo v dinarjih: Baška pšenica ponudba 440, baškt ječmen ponudba 300. baški oves 2 vagona 283—290, bnšl.a koruza 10 vag. 250—255. baška, 1% defektna 2 vae.257.50. briška prompt, dunl. kasa 2 va*. 25.1. baška okrogla, ab Ben^rad, 10 vag. 270, baška okrogla 5H vag. 260—262.50, baška za junij-'u1:j 3 vag. 25*75, baška 40% defektna, 3 vat 175, brnatska okrogla ab ?mederevo, knn'e 270, banatska okrogla koruza ab Zenta. ponudba 255. beli baSki fižol iskanje 495, ponudba 500, baška moka »0« ponudb* 675, »0« ponudba 660, obrobi v papirnatih vrečah ponudba 140. Tendenca nefzpreme-nje na. —g Beogradska blagovna borza IS. tnafa. Beocrad, 15. ma:a. Notfraio: pšenica 74 kg. £% franko vlačilec Beograd ponudba 420, nova koruza, franko Beograd, prompt ponudba 275, fskante 272 50, reše-tan! oves, franko Zemun ponudba 270.KO, rešetanl oves, franko Klenak iskanje 270, ponudba 290. beli rešetanl fi*ol, franko Beograd 520—550. otrobi franko Beograd ponudba 175. Tendenca nefzpremen:ena. —g Donava strojnega oPa In masti. V pisarni smodn-'šnire v Kam^'Vn se vrši dno 29. ma'a t. 1. ob 11. it I dopoldne druga ofertalna HcitacUa za dobavo 600 kg ol*a za mazanle strojev in 150 kg tovotne masti za mazanie stroTev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Oddafa košnfo »JczuitarTre« Pod-pečTo, ki meri 176433 m*, se vrši dne 27. maja 1923 ob 3. popoldne na licu me«ta. —g Dobava steklarskega materiala. Pri ravna tel fstvu državnih železnic v Stj-botlci se bo vršila dne 29. mala ti. ofertalna Rcftacifa glede dobave steklarskega materijala (cilindri. Čaše za elemente ttd.) Predmetni oglas le v pisamf trgovske ?n obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Glavni nrednikt KASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik? VALENTIN KOPITAR. PALMA VL&učute po tpe tftiKe i t\ po tpl a-te minkiumiiuiUiUiuBUUiuuuujBiitmiuutittiuuuimmui'' SBBBBBEHSBI Uizltlie in koverte priporoCa v Ljubljani. EBEEBSBBEB %ii-Ml JU1L-IUUUU > Gospodična za pisarniška dela, spretna, ta* rnostojna, s znanjem nemščine in italijanščine v govoru in pi* aavi. SE ISCE. Prijetna služba ob dobri plači. — Ponudbe s pogoji v nemškem ali Italijan« skem jeziku pod »Feder/5114« na upravo »Slov. Naroda«. ' ■■ ■".......■ ■■ SPREJME SE verziran knjigovodja, prvovrstna samostojna moč, perfekten bilancist, pod naj* ugodnejšimi pogoji, vstop ta* koj. — Ponudbe pod »Energičen 24/5123« na upravo »SI. Nar.«. PRODA SE dobro ohranjen pisalni siroj znamke »Olivetti«, — Po* nudbe naj se blagovolijo po* slati na poštni predal St. 71 v Ljubljani. 5092 Družabnika SPREJME TAKOJ DOBRO VPELJANO TRGOVSKO PODJETJE. — Ponudbe pod »Takoj 20T0/5103« na upravo »Slov. Naroda«, Radi preselitve SE PRODA na javni drafb! mala hiša z vrtom." Drafba se vrli v ponedeljek dne 21. L m. t Staneneah št. 9. pol ure od kolodvora St. Vid nad Ljubljana 5122 Stroj za gumbnice in ŠIVALNI STROJ, ie malo rabljena, SE PO ZE* LO NTZKI CENI PRODA* STA. Ogleda se lahko od 1 do 2. ure. —- Naslov pove oprava »Sov. Naradac 5104 Dve poletni obleki za srednjo postavo, dobro ohra* njeni, zaradi odhoda k vola* kom. POCENI NAPRODAJ. Naslov pove uprava lista. 5117 Otroški voziček, jako dobro ohranjen, SE CENO PRODA. — Stari trg 16 (trgovina čeinovar). 5096 Iščem sobo (meblovano, separirano). — Po# nudbe na upravo »Slov, Naro» da« pod »Soba/511 S«. Prodam posestvo s HISO, tremi vinogradi, dvema njivama itdM v naj« lepšem kraju Dolenjske. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5067 CENO SE PRODA enonadstropna hiša s lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, pri kolodvoru Ra* teče »Planica na Gorenjskem, oddaljena pet minut od meje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5097 Zamenjam stanovanje, obstoječe is treh sob, v centru« mu mesta a stanovmmfem fr treh sen, kopalnice m elektrik to razsvetljavo v start aH novi hm. tudi na periferiji mesta. Odškodnina no dogovoru. — Ponudbe pod »Ugodna same* njava« na Anončno podjetje Aloma Companv, Ljubljana, tega. Enodružinska hiša v bližini blejskega kolodvora SE ZAMENJA S PRIMERNO V LJUBLJANI. V hiši je do* broidoča prodajalna, vodovod in električna razsvetljava. — Na* slov pove uprava lista. 5085 Enodružinska hiša s sadnim vrtom v Spodnji Šiški SE PO UGODNI CE* NI PRODA. — Poizve se: Kavškova cesta 303. 5100 KUPIM dobro ohranjen pianino. Ponudbe z navedbo cene in fabrikata pod Pianino/5102 na upravo lista. 5102 Potnikom, dobro vpeljanim na Gorenjskem in Štajerskem, SE ODDA ZA* STOPSTVO velikega konsum* nega špecerijskega predmeta proti proviziji. —■ Ponudbe pod »K. P. 1234/5071« na upravo »SI. Naroda«. Tovorni voz (dira) sa 3000 kg, popolno* ma nov, PRODAM. — Na* slov pove Anončna pisarna Aloma Companv, Ljubila* na. Kongresni trg 3. 5107 Proda se: 4 kompletne oprave za spaU na aoba, 1 kuhinjska oprava na Bledu; dalje črna kočija, brek za 6—8 oseb, ter stara obleka in čevlji (moški in fenski). — Naslov pove: Drogerija »A dri j a«, Selen* burgova ulica 5. 5106 Zahvala. Zahvaljujemo se iskreno za mnoge dokaze sočutja povodom smrti našega piedobrega očeta in sorodniki, gospoda Alojzija Kalzela poslovodja tvrdke Fr. Ks. Souvan Osobito sa zahvaljujemo kar najiskreneje pre-bbgerodoema g. Leon Souvann in njegovi preblagi gospe soprogi za njihovo brezprimerno blagodušnost, Ukazano pokojniku in njegovi rodbini. Srčna hvala tudi gdč. kolegfnjl In gg. kolegom kakor tudi vsem znancem, ki so pokojniku z obski za časa dolgotrajne, težke bolezni lajšali trpljenje in vsem onim, Id so pokojnika spremili k večnemu počitku. Žalujoči ostali. 70 6tran 6. #S LOVE USKI NAROD« dne 17. maja 1924. 112. Proda se PLAHTA, VEČJA MNOŽINA VREČ in DVE DECIMALNI TEHTNICI (ena za 50 kg. dru* ga za 750 kg). — Naslov pove uprava »Slov, Naroda«. 5091 IŠČEM RABLJENO (a ven* dar v dobrem stanu) mlinsko opremo ZA DVA PARA KAMNOV, ZA MLENJE KRUŠNE MO* KE. — Stojan Bosančič, Bihać (Bosna). 5121 Amerikanci pozor! Hiša z dvema stanovanjema, sadnim in zelenjadnim vrtom, pripravna za obrtnika ali trgov? ca, oddaliena pet mmi?t od ko* lodvora Bled SE RADI SELIT, VE UGODNO PRODA. — Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Pretnarju, čevljarju na Bledu IT št. 86. 5120 KUPIM star, dobro ohranjen moški šivalni stroj. Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 5086 Zamenjava stanovanji Ker se želim preseliti v Spod* njo Šiško, zamenjam stanova* nje, nahajajoče se v Ljubljani, obstoječe iz treh sob in priti* klin, s stanovanjem, obstoječim tudi lahko samo iz dveh sob in prifiktin v Šiški. — Naslov pove uprava lista. 5089 Prvovrstna vina se točijo: Haložan, liter .... K 40.— Mozler......» 48.— Ljutomerčan, fini, stari » 56.— Vermut......» 80.— Preskrbljeno je tudi za mrzla jedila in najboljše klobase. — Za obilen obisk in čez ulico se vljudno priporoča Vinotoč pri Fridrihu, Ljubljana, Mestni trg 13. 5084 Knjigotiskarskog strojara spremnoga i iskusnoga trožimo sa nastupom odmah, koji je dobro upućen u tisak klišeja na običnom brzotisnom stroju (Schnellpresse) I koji je naučan na samostalan 1 čist rad. Ozbiljni i savjesni natie-catelii neka šalju opširne ponude s prepisi ma svjedodžaba na Intsr-reklam d. d., Zagreb, Palmntićeva ulica broj 18 pod šifrom Strojar ll-G-82. Lokal s 4 do 5 prostori za pisarne v bližini glavnega kolodvora se išče. Ponudbe na upravo lista pod „0RBIS" 5088. f i 1. Wilgonov trg T. Ponuja: ves potrebni v SHS ležeči materijal za ozkotirne in normalne železnice n. pr. tračnice, spojnice, vijaki, Žeblji, vozički vsake oblike In za vsako svrho, njih deli, lokomotive, potem pločevimo, kovino za ležaje, vse stavbno železo, jeklo vsake vrste. Zastopnik za Slovenijo: Fran Hočevar, Ljubljana, MiMoJiceva 3L m m i Pri nizki ceni! 1GN. ŽAUG1, Ljubljana, Sv. *Petra cesta štev. 3 muti cenjenim odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. — Damsko, moško, otroško oerilo. — Najnovejše bluze v etaminu. — Površne jooice, majce, kratke nogavice. — Svilene in pletene samovez* niče i. t. d. po priznano nizkih cenah, /ta debelo in drobno! m i Rozmane a Korap. LJUBLJANA. Nine 4. Stavbna parcela (ca. 1100 m*) na Prulah JE Prodam zlato brošo z velikim diamantom, briljanti NA PRODAJ. — Naslov j in koralami za 2500 dinarjev; pove uprav. Uf. «50 SEST^J^ TjeSjo) KUPIJO SE od ^* urc P^0**1^ 5113 delnice raznih bank. Ponudbe z navedbo cene pod »Delnice/5036« na upravo lista. Lepa morska trava (Crin