Summary According to the report by Prater and Scott (1981) the Slender-bUled Curlew Numenius tenui- rostris was seen only Ji,ve times a year in the period from 1960 to 1980 with approximately 30 speci- mens per year-. From 1981 onwards it has been re- gularly seen · in Europe in seven localities only (also in Yugoslavia), so that it is today considered one of the most endangered bird species in Euro- pe. Experts ascribe this drastic fall in its population to the following causes: - less and less suitable resting localities during their migration; · - hunting at the tirne of migration; - since the population is smail, some behaviou- ral disturbance in social life of the species are pos- sible; - long-term weather changes; - change of habitations during their breeding season. In order to establish what is in fact happening to the Slender-billed Curlew, an all-European bird watching action for this rare and endangered spe- cies is being carried out. Any particulars about this bird, seen in Yugoslavia, should be sent to the fol- lowing address: Zavod za ornitologiju SAZU, coor- dinator Jasmina Mužinic, YU-41000 Zagreb, Ilirski trg 9. Razširjenost ptičjih vrst v Sloveniji 1n njihova populacijska (ne )varnost Distribution of bird species in Slovenia and their populational non-safety IZTOK GEISTER ·, Uvod Kadarkoli govorimo o redkosti neke žival- ske ali rastlinske vrste, se znajdemo v zadre- gi, ker ne.vem~. ali je redko zato, ker je pred- stavnikov njene vrste sorazmerno malo že po naravi, ali pa ·zaradi antropogenih vplivov. Ponavadi govorimo o ogroženosti le, če gre za redkost zaradi antropogenih vplivov. Na- ravna redkost nas ne vznemirja preveč, saj, pravimo, je najbrž že od nekdaj tako. Domne- vamo pa vendar, da je takšna vrsta za more- bitne spremembe življenjskih pogojev veliko bolj občutljiva kot vrsta, ki je pogosta. Lahko bi celo rekli, da je naravno redka vrsta na ne- kakšnem pragu ogroženosti. · To naravno redkost pripis.ujemo soraz- merni redkosti prebivališča. Tqda vzemimo za primer trstišče, ne glede na to/ ali se raz- rašča v močvirju, jezeru, morju alj reki, pa bo- mo videli, da to ni čisto tako. -V primerjavi z gozdom določenega tipa takšno prebivali- šče res ni veliko, z njim tudi ne gospodarimo tako kot z gozdom (kar je vendarle dovolj 4 mračen način varovanja), pa vendar najdemo v njem živalske vrste, ki so tu prav pogoste, in hkrati vrste, ki so tu izjemno redke. Seveda so številčna nasprotja tem večja, čim več je v deželi takšnih trstišč. Toda mar lahko samo zato, ker živita v og- roženem prebivališču, obe vrsti obravnava- mo kot ogroženi? Kot dodatni ali stranski kri- terij priznava ogroženost prebivališča (habitata) tudi International Union for Conser- vation of Nature and Natura! Resourses (IUCN) za t. i. prizadete in ranljive vrste (slovenska izraza za ta dva pojma sta uvedla Gregori in Matvejev, 1987), ko si zaradi po- manjkanja bolj preciznih kvantitavnih meril lahko pomagamo tudi na takšen, lahko bi rekli približen način. Tudi Slovenci si, roko na srce, s kriteriji IUCN, kot so številčnost, kritična stopnja in številčno upadanje, nima- mo kaj pomagati, ker pač takšnih parametrov preprosto nimamo. Kolikor poznam razmere, obstaja, če izvzamemo lovsko statistiko, ena sama kvan~itativna primerjalna študija za daljše obdobje le za belo štorkljo Ciconia ci- conia. Tako nam ne preostane nič drugega kot precej ohlapni kriteriji habitata, skrivajoč v sebi vse nevarnosti posploševanja. Samo pomislimo, koliko splošnih ocen ogroženosti plava po zraku, pri čemer se vsi prav dobro zavedamo, da bi bila veliko dovzetnejša na- sprotna, induktivna pot, ko bi z ogroženega prebivalca sklepali na ogroženost prebiva- lišča. Toda, če že nimamo kvantitativnih podat- kov o številčnem stanju in upadanju, o gostoti naseljenosti, o kvaliteti in pogostosti prebiva- lišč, smo v preteklih desetih letih uspeli zbra- ti vsaj podatke o razširjenosti posameznih vrst. Poglejmo, ali si z njimi lahko kaj pomaga- mo, ko hočemo govoriti o ogroženosti naših ptic. Vrednotenje razširjenosti Kot je znano, je ornitološki atlas zasnovan na zbranih podatkih o možnem, verjetnem.in nedvomnem ali potrjenem gnezdenju v mreži 1 O x 1 O km. V popisnem obrazcu je bila sicer dana tudi možnost kvantitativnega popisa (rubrika E namenjena zapisu števila opaže- nih parov), vendar štetja zaradi kvalitativno osredotočenega programa skoraj nihče ni opravil. Izjemo predstavljajo v kolonijah gnezdeče vrste in vrst@, ki so po splošni oce- ni tako redke, da pomeni njihova prisotnost v kvadrantu hkrati tudi oceno številčnosti, ki ni večja od enega para. Tako seveda rezultati ornitološkega atlasa ne predstavljajo slike pogostnosti primerkov, ampak sliko pogost- nosti posameznih vrst, se pravi njihove razšir- jenosti. Za eno piko, ki predstavlja znamenje pri- sotnosti, se torej lahko skriva eden, deset ali 1000 parov določene vrste. Pri vrstah, ki so gosto naseljene, takšno predstavljanje v no- benem pogledu ni problematično, drugače pa je pri vrstah, ki jim pripisujemo, da so red- ko naseljene. Tako se bi utegnila, če se za pi- ko skriva velika kolonija, presoja o tem, ali je vrsta ogrožena, spremeniti. Ker pa vemo, da so kolonijsko gnezdeče ptice v večji nevar- nosti kot tiste, ki gnezdijo razpršeno, če gre za nevarnost uničenja habitata seveda, sme- mo takšno ozadje razumeti kot nekakšno re- zervo pogostosti. Pri vrednotenju razširjenosti upoštevamo z nekaterimi omejitvami vse tri kategorije ver- jetnosti gnezdenja: možno, verjetno in ne- dvomno. Medtem ko so bili preletniki, rekli bi s posebno podkategorijo (A), izločeni iz kar- tiranja, pa so spolno nezreli primerki pri nas gnezdečih vtst. zlasti še, ker letujejo v »izvor- no primernem« habitatu, uvrščeni v kategori- jo (B), ki je sicer kategorija možne gnezditve. Pri tem pa ne gre pozabiti, da atlas gnezdilk hočeš nočeš zajema tudi letujoče negnezdil- ke, kadar se pojavljajo posamično in s ·tem vzbujajo sum, da morda gnezdijo, ne pa tudi, kadar se pojavljajo v skupinah, čeprav v obeh prime1 ih sooblikujejo ptičji svet opazo- vanega predela. Ob gnezditvi rdečenogega martinca Tringa totanus na Cerkniškem je- zeru smo se v tem pogledu veliko naučili, ko se je poleg gnezdečega para zadrževala tu- di jata letujočih primerkov. Seveda pa imajo tudi pričakovanja svoje meje: tako je bila 15. junija opazovana skupina letujočih prodnikov Cali'dris alpina, minuta v Tankerski luki, pri čemer nikakor ne moremo govorih o poten- cialnih gnezdilcih, saj nam ~-kaj takšnega ne dopušča njihov na visokem severu razpro- stranjeni areal. Kar zadeva kolonije gnezdilk, katerih mla- diči se s svojimi starši pojavljajo tudi v sosed- njih kvadrantih, smemo brez slabe vesti šteti tudi takšne sosedne kvadrante za njihova prebivališča, saj je razumljivo, da se v koloniji osredotočeni populacijski potencial mora sprostiti v širšem okolju. Pri sistemizaciji og- roženosti pa seveda moramo upoštevati ne- varnost gnezdenja v koloniji in šteti za odlo- čujoče le tiste kvadrante, v katerih je gnezdi- tev potrjena. Pa še takrat moramo preveriti, ali je bilo res najdeno gnezdo ali pa je bil opazovan le mladič s starši. Tako imamo po kategorizaciji za rečnega galeba Larus ri- dibundus kar pet nedvomnih gnezditev, ve- mo pa, da danes gnezdi pri nas le na slovitem otočku ptujskega akumulacijskega jezera. Gnezdilke Slovenije lahko zemljepisno razvrstimo v nekaj tipičnih skupin razširje- nosti: 5 a) vrste, ki so enakomerno razširjene po vsem ozemlju Phylloscopus collybita,· b) vrste, katerih prebivališča so tako spe- cifična , da so skopo in neenakomerno raz- stresene po vsem ozemlju Rallus aquaticus, c) vrste, ki poseljujejo le omejen geograf- ski predel: jugozahodno Hippolais po- lyglotta, severozahodno Glaucidium passe- rinum ali severovzhodno Slovenijo Ph ylloscopus trochilus,· d) vrste, ki gnezdijo tudi izven strnjenega geografskega predela, kjer je moč najti ust- rezna bivališča Sylvia nissoria, Prunella col- laris; e) vrste z neobičajno razširjenostjo Columba oenas. Vprašamo se lahko, ali je v zvezi z ogrože- nostjo sploh smiselno govoriti, da je neka vr- sta v Sloveniji redka zato, ker je le regionalno razširjena. Mislim, da bi bilo vprašanje veliko umestnejše potem, ko bi s podrobnejšo mre- žo raziskali njeno regionalno razširjenost. Vendar bi za dokončno sodbo o ogrože- 6 nosti neke vrste najbrž morali poleg zemlje- pisne razširjenosti upoštevati tudi njeno na- seljenost. Tako. bi na regionalno mrežo _raz- širjenosti morali položiti karto njenega habi- tata in šele tedaj bi lahko z gotovostjo spoz- nali njen resnični položaj. če bi na regionalni atlas zlatbvranke Coracias garrulus položiti transparent vlažnih travnikov in logov (nekdaj in danes, ali z drugimi besedami pred melioracijami in po njih), bi bržkone zmogli presoditi, ali je zlatovranka ogrožena zaradi pomanjkanja primernih prebivališč ali zaradi česa drugega. Kategorizacija razširjenosti Kategorizacija razširjenosti, ki jo predla- gam, je nastala z razmejitvijo med splošnima kategorijama »redko« in »pogosto« pri števi- lu 50 ali 20 % vseh kvadrantov slovenskega ozemlja. Tako razlikujem redko, zelo redko in izjemno redko razširjenost na eni in dokaj pogosto in pogosto razširjenost na drugi stra- ~i "; GLAOCIDIU1 PPSSERIIUI :1 . ; : , i i 1 1 .L r • : 1 1 - - ! 1 . • • • ! • : · : , - · ! 1- ! , :. '. ' ! • j -- ~· . ., - - .. .. 1 1 .:.. .~ .. .. ..: .~ ,, Gnezdilke razvrščene v nekaj tipičnih skupin razširjenosti (vir: OAS). Breeders ranged in some typical distribution groups (source: OAS) ni. Za model izjemne redkosti je bil izbran be- ločelni deževnik, ker mu habitat dopušča v Sloveniji gnezdenje v največ treh kvadrantih. Izkustveno štejemo, da je zelo redko tisto, kar se suče okrog števila 1 O, to pa je hkrati sre- dina razpona od 4 do 15, kjer so zbrane zelo redke vrste. vrsta je prisotna v številu kvadrantov 1-3 4-15 16- 50 51-100 101- 250 kategorija razširjenosti izjemno redka zelo redka redka dokaj pogosta pogosta Izjemno redko razširjene vrste (1-3 kvadranti) Podiceps nigricollis Ardea purpurea Anas strepera Anas clypeata Netta rutina Mergus merganser Milvus milvus Haliaeetus albicilla Circus pygargus Aquila pomarina Porzana parva Himantopus himantopus Burhir,ws oedicnemus Glareola pratincola Charadrius alexandrinus Tringa totanus Larus melanocephalus Larus argentatus Sterna albifrons Asio flammea Merops apiaster Dendrocopos syriacus Melanocorypha calandra 7 Ptyonoprogne rupestris Anthus pratensis ( 1976) Monticola solitarius Hippolais pallida Sylvia hortensis Phylloscopus bonelli Ficedula parva Ficedula hypoleuca Parus lugubris Sturnus roseus Fringilla montifringilla Petronia petronia Zelo redko razširjene vrste (4-15 kvadrantov) Botaurus stellaris Nycticorax nycticorax Ardeola raJJoides Ciconia nigra Cygnus olor Anas crecca Anas querquedula Aythya ferina Ayth ya n yroca Aythya fuligula Circaetus gallicus Circus aeruginosus Falco naumanni Falco vespertin us Falco peregrinus Lagopus mutus Alectoris graeca Scolopax rusticola Numenius arquata Tringa ochropus Tringa glareola Chlidonias niger Chlidonias leucoptera Tyto alba .Glaucidium passerinum Strix uralensis Aegolius funereus Apus melba Dendrocopos Jeucotos Picoides tridactylus Riparia riparia Anthus campestris Prunella collaris Monticola saxatilis 8 Cettia cetti Cisticola juncidis Locustella naevia Locustella fluviatilis Locustella luscinoides Acrocephalus melanopogon Hippolais icterina Hippolais polyglotta Sylvia cantillans Sylvia melanocephala Phylloscopus trochilus Tichodroma muraria Lanius senator Montifringilla nivalis Serinus citrinella Carpodacus erythrinl.!s Emberiza schoeniclus Emberiza melanocephala Redko razširjene vrste (16-50 kvadrantov) Podiceps mficollis Podiceps cristatus Ixobrychus minutus Ardea cinerea Ciconia cinonia Pernis apivoms Aquila chrysaetos L ymrus tetrix Tetrao urogallus Coturnix coturnix Rallus aquaticus Crex crex Fulica atra Charadrius dubius Vanellus vanellus Gallinago gallinago Actitis hypoleucos Larus ridibundus Sterna hirundo Columba oenas Columba livia Otus scops Bubo bubo Athene· noctua Asio otus Caprimulgus europaeus Dendrocopus medius Coracias garrulus Galerida cristata Lullula arborea Anthus spinoletta Motacilla fla va Oenathe oenanthe Turdus torquatus Turdus pilaris Acrooephalus schoenobenus Acrocephalus scirpaceus Acrocephalus arundinaceus Sylvia nissoria Ficedula albicollis Remiz pendulinus Lanius minor Pyrrhocorax graculus Corvus frugilesus Corvus corone corone Passer domesticus italae Spinus spinus Acanthis flammea Emberiza cirlus Emberiza cia Emberiza hortulana Emberiza calandra Skupino izjemno redko razširjenih vrst glede pojavljanja in razmerja do gnezdenja sestavljajo zelo različne podskupine: a) v vrste, ki so se pojavile na ozemlju Slo- venije kot gnezdilke (kar po merilih atlasa pomeni tudi možne gnezdilke) šele v zad- njem .desetletju, to je v času popisa. Lahko gre za kratkotrajno Glareoala pratincola ali dolgotrajno Melanocorypha calandra zadrževanje, posamič Petronia petronia, v paru Mergus merganser ali v skupini Larus melanocephalus, za dvorjenje Podiceps nigricollis ali izražanje območnosti s petjem Fringilla montifringilla. Čeravno je pri teh vrstah (ne)varnost in z njo povezano tveganje položeno v bistvo njihovega pionirstva, bi pri presoji ogroženosti vendarle kazalo razliko- vati, ali je bila ta ogroženost naravna (morebitno gnezdo polojnika Himantopos himantopos je propadlo zaradi narasle pod- talnice) ali umetno povzročena (gnezdo žli- čarice Anas clypeata je propadlo zaradi iz- pusta vode iz ribnika). b) vrste, ki se kot spolno nezreli primerki zadržujejo pri na.s v obdobju gnezdenja (martinci, galebi, čigre in nekatere čaplje) ali preko celega leta (ujede in nekatere čaplje) . Zanimivo se je vprašati, kdaj te vrste (zlasti ker nekateri primerki med njimi tudi gnezdi- jo) priznamo za naše gore listje, ali z drugimi besedami, kdaj pridobijo status naravne de- diščine. Nesmiselno bi bilo zahtevati, da vr- sta, ki gnezdi, pridobi status šele, ko gnezdijo njihovi prvi potomci. Ne zato, ker bi bilo to praktično težko ugotavljati, lahko bi si poma- gali z domnevno spolno zrelo$tjo, temveč za- to, ker se mladiči teh vrst (vsaj za martince iz- kušnje to potrjujejo) ne vračajo v gnezditveni okoliš svojih staršev. Da pa ne bi pri velikih ujedah, kot je npr. orel belorepec Haliaeetus albicilla, čakali recimo 5 let, da bo spolno do- zorel in si s tem pridobil domicil, smemo pti- co že od vsega začetka šteti za našo poten- cialno gnezdilko. Seveda ne brez naravovar- stvene pozornosti! c) vrste, ki .pri nas gnezdijo od nekdaj, vendar neredno in občasno (ali jih vsaj ne- redno in občasno odkrivamo). Takšne vrste z našega spiska so: Merops apiaster, Ptyono- progne rupestris, Burhinus oedicnemus, Monticola solitarius, Ficedula parva, Serinus citrinella in Phylloscopus bonelli, za katero pa moramo glede na rezultate avstrijskega kartiranja biti prepričani, da je njena razšir- jenost pri nas zelo podcenjena. d) vrste, ki živijo v naši zavesti kot nekakš- ni fantomi, ker se nam neprestano dozdeva, da imajo pri nas možnosti za gnezdenje, ven- dar jih nikakor ne moremo zalotiti niti pri po- skusu. Takšne vrste so: Ardea purpurea, Milvus milvus, Circus pygargus, Glereola pratincola, Larus melanocephalus in Ficedula hypoleuca iz skupine izjemno red- kih vrst in Circus aeroginosus, Tringa gla- reola, Falco vespertinus, Chlidonias niger, Chlidonias leucopterus iz skupine zelo red- kih vrst. Nedvomno lahko v to skupino uvrs- timo tudi vrste, ki jih na spisku ni, vrste, ki jih v devetih let popisovanja nismo v gnezditve- nem obdobju nikjer opazili. To so Milvus migrans, Pyrrhocorax pyrrchocorax, Ed- romias morinellus, Porzana porzana, Porza- na pusilla in Luscinia svecica. 11 V skupini zelo redko razširjene vrste je zaradi pogostega pojavljanja in redkega gnezdenja precenjena breguljka Riparia ri- paria, vendar lahko gnezdi tudi v majhnih ko- lonijah, ki jih težko odkrijemo ali pa zaradi podora propadejo. Enako velja za sokola sel- ca Falco peregrinus, katerega desetletni po- ložaj kaže zelo nerealno sliko, saj zadnji dve leti npr. vemo za eno samo aktivno gnezdo. Tudi število lokalitet rdečega kalina Carpodacus erythrinus in brškinke Cisticola juncidis se je v tem obdobju zelo skrčilo, s tem da za brškinko vemo zakaj, za rdečega kalina pa ne. Razširjenosti tamariskovke Acrocephalus melanopogon, rumenega vrt- nika Hippolais icterina in vseh treh vrst 1z ro- du cvrčalcev Locustella, katerih gnezditev in razširjenost sta bili še do nedavnega za slo- venske razmere skrivnost, predstavljajo ra- dostno presenečenje. Z izjemo kozače Strix uralensis in kupčarja Oenanthe oenanthe, za katera mislim, da sta bolj razširjena, kot kažejo rezultati popisovanja, je razširjenost ostalih zelo redkih vrst v mejah pričakovanj. V skupini redko razširjene vrste so zbra- ne nekatere vrste, za katere se je s popisom izkazalo, da so bolj razširjene, kot smo, do- mnevali, npr. Bµbo bubo, Crex crex, Lanius minor, Motacilla !lava, Remiz pendulinus in Ficedula albicollis. Nasprotno paje bilo spri- čo bogatega ožilja rek na Slovenskem priča- kovati večjo razprostranjenost malega de- ževnika Charadrius dubius in malega mar- tinca Actitis hypoleucos. Nemara vzbuja največ začudenja uvrstitev nekaterih prislovično redkih vrst med dokaj razširjene. Takšna vrsta je nedvomno vodo- mec Alcedo athis, ki ga predlog rdečega seznama ptičev Slovenije (Gregori, Matvejev 1987) uvršča med t. i. prizadete vrste. Med dokaj razširjenimi so tudi Falco subbuteo, Perdix perdix, Upupa epops, Dendrocopos minor, Alauda arvensis, Cinclus cinclus, Sylvia communis, Saxicola ruberta in Sitta europea, ki jih predlog rdečega seznama uvršča med t. i. ranljive vrste. Ne vidim prav nobene ovire za to, da bi vr- ste, ki je dokaj razširjena, ne mogli uvrstiti med ranljive ali celo prizadete vrste z vidika ogroženosti, zlasti še, če po tehtni presoji vseh vidikov ogroženosti (od habitata do živ- ljenjske dobe) spoznamo, da ji bije plat zvo- na. V tej luči pa se prav rezultati našega at- lasa kažejo kot še kako dobrodošla osnova za pričetek poglobljene analize vsake vrste posebej. Nikjer pa ni rečeno, da se mora si- stem ogroženosti pokrivati s sistemom razšir- jenosti, saj je razširjenost samo sestavni del celotne presoje ogroženosti. Ali bodo med te sestavine vključene tudi sestavine regional- ne razširjenosti in razširjenosti prebivališča, gostote naseljenosti in še drugi za vsako vr- Razširjenost dokaj pogostih vrst (prisotne v 51-100 kvadrantih), ki jih predlog Rdečega seznama uvršča med prizadete (vodomec) in ranljive vrste (vir: OAS) Distribution of fairly frequent species (present in 51-100 quadrants), in the Red List recognised as en- dangered (kingfisher) and vulnerable species (source: OAS) 12 • IINDROCOPUS ,m«lR !. ~ ! . ' ' i ------ .. -- - r ' r- - . ! - • . ~~~.~~:~--l - -=--=- ..... - • ., . . ... .. - .. -~ i .l. ; ,! -l l-, ,- ---. ; 1 · •- : sto specifični vidiki, bodo odločali za to pokli- cani. Zazdaj moram žal ugotoviti, da predlog seznama teh sestavin in vidikov ne vključuje, vsaj eksplicitno in preverljivo ne .. MODEL (NE)V ARNOSTI Da bi nekako izmerili (ne)varnost popula- cije (pojem pomeni notranjo, populacijsko ali naravno ogroženost), primerjamo razširje- nost in naseljenost posamezne vrste. Teore- tično lahko razmerja med razširjenostjo in na- seljenostjo prikažemo z abstraktnim mode- lom. Konkretno navedene vrste so samo pri- meri, ki naj olajšajo predstavo. V tem modelu sta tako razširjenost kot na- seljenost prikazani v treh stopnjah: redki, srednji in (po)gosti. Predstavljajmo si poljub- no izbrano število (v našem primeru 6) za gnezdenje primernih ( optimalnih) prebiva- lišč (habitatov). Glede na razširjenost je red- ka vrsta razširjena (zožena) le v enem prebi- vališču, srednje razširjena vrsta v treh in po- gosto razširjena v vseh, v našem primeru v šestih prebivališčih. Z naseljenostjo pa pojas- njujemo, kako pogosta je posamezna vrsta v posameznem prebivališču, pri čemer posa- mezno prebivališče seveda ni istovetno z raziskovalnimi oziroma kartiranimi kvadranti ornitološkega atlasa. Res pa je, da se pri ne- katerih vrstah lahko tej istovetnosti zelo pri- bližamo. Oglejmo si štiri ekstremne kombinacije razširjenosti in naseljenosti in skušajmo iz splošnega vedenja izvedeti, kaj pomenijo z vidika ogroženosti. a) redka razširjenost, redka naseljenost Primer za takšno razširjenost,je lahko mali muhar, za katerega ne moremo po nikakršnih merilih trditi, da je ogrožen. »Tako redek je, da ne more biti ogrožen,« pravimo in s tem prestavljamo prag ogroženosti izven območ­ ja redkosti. b) pogosta razširjenost, gosta naselje- nost Primerov za diametralno nasprotno situacijo je veliko. Na prvi pogled o ogroženosti neka- 14 že izgubljati besed. Kako se v tem primeru razrešujejo populacijsko dinamične obreme- nitve, bomo slišali kasneje. c) redka razširjenost, gosta naseljenost Ker predstavlja severna Slovenija južno mejo njegovega areala, kovaček morda ni najboljši primer za ponazoritev opisanega razmerja. Vsekakor pa ne moremo govoriti o njegovi ogroženosti. d) pogosta razširjenost, redka naselje- nost Zelo zanimiv, poučen in aktualen primer razmerja med razširjenostjo in naseljenostjo je vodomec. Zanj vlada splošno prepričanje, da je ogrožen, kar izvajamo iz ogroženosti njegovega prebivali$ča. Vzemimo, da je ob vsakem potoku, kjer živi vodomec, ena sama za gnezdenje primerna stena. Če ta stena za- radi regulacije potoka propade, se vodomec razen v pesimalna prebivališča, kot so pe- skokopi daleč stran od vode, nima kam pre- seliti. Tako razmišljamo, pri tem pa pozablja- mo, da vodomec ni bil nič pogostejši v času F. Erjavca, ki je o njem zapisal, da ga prej sli- šimo, kot vidimo. In kako ocenjujemo (ne)varnost populaci- je? Vzemimo, da propade eno izmed šestih prebivališč. Vrste, ki so redko razširjene, ne glede na gostoto naseljenosti, ne bi smele imeti težav z naselitvijo novih nenaseljenih prebivališč. Nasprotno pa bi vrste, ki so po- gosto naseljene, v takem primeru po tem mo- delu morale imeti težave z naseljevanjem v preostalih prebivališčih, ker ta pač niso pro- sta. Presenetljivo je, da je pričakovati tem večje težave, čim bolj redko je neka vrsta na- seljena in ne obratno. Poglejmo zakaj. V pri- meru, da prebivališče propade, se pogosto razširjena in gosto naseljena vrsta preseli v preostala prebivališča, tako da se njeni predstavniki stiskajo v več prebivališč in ta- ko še najmanj obremenijo vsako izmed njih. Toda bolj ko je neka vrsta redko naseljena, večja je obremenitev emigrantskega prebi- vališča. Tako se obremenitev in s tem (ne )varnost populacije poveča pri srednje gosto naseljeni vrsti, medtem ko pri redko naseljeni vrsti že doseže razsežnosti ogrože- DOMNEVNA NASELJENOST GOSTA SREDNJA o o 000 oso < ~ 00 00 Q w a::: 1- PHYLLOSCOPUS TROCHILUS SYLVIA MELANOCEPHALA V) C> z: LJ.I --, a::: ->C/) o o N Q o w 1- a::: C> cn (,,D => PHYLLOSCOPUS SYBILATRI X ATHENE NOOTUA @ 1 7% e 33% < @@@ 99Q 1-cn @@ o ee (!) o a.. PHYLLOSCOPUS COLLYB ITA SYLVIA COMMUNIS Model t.i. (ne)varnosti ptičjih vrst Model of the so called non-safety of bird species REDKA o 000 3 )> C... 00 :X: z )> FICEDULA PARVA o 000 en :;o 00 ITI t:, z C... )> IXOBRYCHUS MINUT.US 100% 0 0G0 00 ALCEDO ATHIS < ITI r - :z rn < )> :;t:, :z C> V) --i nosti. Obremenitev lahko izrazimo tudi mate- matično: tako predstavlja prebegli par v pri- meru goste naseljenosti 17 %, v primeru srednje naseljenosti 33 % in v primeru redke naseljenosti kar 100 % obremenitev v prebi- vališču, kamor je imigriral primerek s pro- padlim domicilnim prebivališčem. Iz prikazanega modela je potemtakem naj- brž razvidno, da (ne)varnost populacije ni obratno sorazmerna s pogostostjo razširje- nosti, tako da bi redko razširjene vrste bile v večji (ne)varnosti kot pogosto razširjene, temveč je ta (ne)varnost sorazmerna z razšir- jenostjo, tako da so pogosto razširjene vrste v večji (ne)varnosti kot redko razširjene. Ka- ko je mogoče zagovarjati tako očiten para- 15 doks? Kajpak nam popoln odgovor daje šele razširjenost v povezavi z naseljenostjo, ki pa je z (ne)varnostjo v pričakovanem, to je ob- ratnem sorazmerju. Tako je za obstoj neke populacije najslabša kombinacija kombinaci- ja pogoste razširjenosti in redke naseljenosti. Pri vodomcu se na primer lepo vidi, da red- kost njegove naseljenosti ni funkcija pomanj- kanja naravnih danosti, temveč funkcija po- pulacijsko dinamičnih zahtev: v eni steni ne moreta gnezditi dva vodomca, smo dejali, vendar ne zavoljo pomanjkanja prostora, temveč zato, ker je v enem potoku (ali odse- ku potoka) premalo hrane za dva para; pa tu- di če je hrane več kot dovolj, vedenjski ob- razec preganjanja konkurenta deluje aprior- no, nezmotljivo in žal tudi usodno. Tako je v primeru propada ene naravne danosti (zaradi regulacije) populacijska obremeni- tev prevelika (100 %) vse dotlej, dokler je vr- sta razširjena v vseh bližnjih prebivališčih. Ko pa vrsta postane redkeje razširjena, je v idealnih razmerah prostora zopet dovolj. Se- veda pa vsakoletne nove regulacije tragično motijo delovanje populacijskega mehanizma in njegovo obrambno naravo spreminjajo v orodje samomora. Literatura GREGORI,J., S. D. MATVEJEV (1987): Poleg rde- čega seznama ptičev Slovenije, Varstvo narave (Nature Conservation), vol. 13,' str. 69-78. Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka pot 13 Povzetek Članek je avtorjev prispevek k javni razpravi o predlogu Rdečega seznama ptic Slovenije (Gregori, Matvejev 1987). Problem ogroženosti po- skuša osvetliti z vidika razširjenosti vrst. Sprva op- ravi kategorizacijo razširjenosti po tem v koliko kvadrantih je neka vrsta prisotna: 1-3 izjemno red- ka, 4-15 zelo redka, 16-50 redka, 51-100 dokaj po- gosta, 1 O 1-250 pogosta, pri čemer pa opozarja, da se sistem_ razširjenosti ne pokriva s sistemom ogroženosti, ker je pač razširjenost samo sestavina 16 presoje ogroženosti. Poleg razširjenosti vrste (lokalne, regionalne, nacionalne) je v zvezi z ogro- ženostjo potrebno upoštevati tudi razširjenost nje- nega prebivališča, gostoto naseljenosti in druge za vsako vrsto specifične vidike. V nadaljevanju avtor predstavi model t. i. ne-var- nosti. Iz modela v katerem primerja razširjenost z naseljenostjo je razvidno, da nevarnost populacije ni obratno sorazmerna z razširjenostjo, tako, da bi redko razširjena vrsta bila apriori v večji nevar- nosti kot pogosto razširjena, temveč da je ta ne-var- nost sorazmerna z razširjenostjo, tako da je pogosto razširjena vrsta lahko v večji nevarnosti kot redko razširjena vrsta. Avtor razloži ta paradoks v kom- binaciji z naseljenostjo, ki je z ne-varnostjo v priča­ kovanem, to je obratnem sorazmerju. Tako je v ma- trici razmerja med razširjenostjo in naseljenostjo najbolj ne-varna kombinacija pogoste razširjenosti in redke naseljenosti. Dober primer na ta način og- rožene vrste je vodomec Alcedo athis, kar hkrati pojasnuje zakaj so regulacije voda zanj usodne. Summary The article is the author's contribution towards a public debate on the proposed Red List of Birds in Slovenia (Gregori, Matvejev, 1987). The problem of bird endangering is in the article illuminated from the aspect of distribution of species. At first distri- butional categories as to the number of quadrants in which certain species is present are given: 1-3 extremely rare, 4-15 very rare, 16-50 rare, 51-100 fairly frequent, 100-250 frequent. But here it must be underlined that the distribution system does not concur with the bird endangering system, for dist- ribution is merely a component of estimation of en- dangered birds. Apart from distribution of certain species (local, regional, national), distribution of its habitation, population density and other specific aspects for each species should be taken into ac- count in connection with their endangering. The article also presents a model ofthe so called non-safety of bird species. Fram the model, in which distribution is compared with density of birds, is apparent that non-safety of a population is not inversely proportioned with its distribution, according to which a rare species would be a pri- ori more endangered than a frequent one, but that this non-safety is proportionate with the distribu- tion of species, so that a frequent one can be more endangered than the rare one. This paradox is ex- plained in combination with density which is in an anticipated, i. e. inverse proportion with non-safety. On a matrix of proportion between the distribution and density it is therefore the most non-safe com- bination of frequent distribution and rare density. Iz ornitološke beležnice A good example of species, endangered in such a awy, is the Kingfisher Alcedo athis, where it beco- mes clear, why ameliorations of river courses are fatal for this species. From the ornithological note book ČOPASTI PONIREK Podiceps cristatus GREAT CRESTED GREBE - pair at Zbiljsko jezero on 8th May 1988 8. S. 1988 smo se v nekoliko oblačnem vre- menu namenili na družinski izlet za Zbiljsko jezero. Okrog enih popoldne smo v bližini pristana kakšno uro opazovali iz čolna dva čopasta ponirka Podiceps cristatus. Ves čas sta ostajala v varnostni razdalji okrog dvajse- tih metrov, se med tem pridno potapljala pa spet plula po mirni savski gladini. Dozdevalo se mi je, da je imel eden od ponirkov neko- liko bolj rjavkasto obarvan hrbet, drugi pa sivkasto. Dr. Junj' Kurillo, Smledniška c. 12 a, 64000 Kranj REČNI GALEB Larus rid1bundus BLACK-HEADED GULL - 6 adults at Kranj on 1 Jih Jun 1988 Čeprav smo ljubitelji narave kajpak nav- dušeni nad vsakršno »ekološko sanacijo«, nam ta tu pa tam tudi kakšna zagode. Tako se je zgodilo tudi s »kranjskimi« galebi, ki so se do nedavna zbirali že nakaj zim pri odtočnem kanalu pod tovarno Zvezda (Acrocephalus št. 26). Toda, od kar so njegove odpadne vo- de napeljali v čistilno postajo pod Drulovko, na opisanem kraju prikupnih vodnih ptic ni več videti. Zato sem bil toliko bolj presene- čen 13. 6. 1988 opoldne ob pogledu na skupi- no kakšnih šestih rečnih galebov Larus ridi- bundus, ki so iskali hrano na pokošenem travniku blizu novega mostu na desnem bre- gu Save. Na istem kraju je ob osmih zvečer sedela še večja jata galebov, v kateri sem na- štel petindvajset ptic. V si so bili odrasli s temno rjavimi glavami in črno obrobljenimi perutmi. Dr. Jurij Kurillo, Smledniška c. 12 a, 64000 Kranj NAVADNI ZVONEC Bucephala clangula GOLDENEYE - 90 at Cerkniško jezero on 1 Qth March 1988 Med številnimi vrstami rac, ki prezimujejo na Cerkniškem jezeru, je tudi navadni zvo- nec Bucephala clangula. Dne 10. 3. 1988 smo našteli kar 90 primerkov. Krys Kazmierczak, Cesta svobode 30, 64240 Radovljica MALA ŽAGARICA Mergus albellus SMEW - Male, two females at Cerkniško jezero on 1 (}h March 1988 Mala žagarica Mergus albellus je v Slove- niji maloštevilen, a vendar reden zimski gost. 10. marca 1988 sem na Cerkniškem jezeru med zvonci Bucephala clangula opazil sam- ca male žagarice, ki je s svojo snežno belino, okrašeno s :črnimi lisami, pritegnil našo po- zornost. Kasneje smo z D. Šeretom in C. Er- man zagledali še dve manj izrazito obarvani samici. Kljub temu pa jih zaradi rdečkasto rjave glave in kontrastno belih lic ni težko lo- čiti od drugih vrst rac tega rodu. Krys Kaz- mierczak, Cesta svobode 30, 64240 Radovljica VELIKI ŠKURH Numenius arquata CURLEW - 9 at Cerkniško jezero on 1 ()h March 1988 Dne 1 O. marca 1988 ob sončnem, a hlad- nem vremenu smo z D. Šeretom in C. Erman 17