primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN [URŠKA B!STRiCA, [ZOLA, KOPER, P[RAN, POSTOJNA !N SEŽANA Koper, 27. oktobra 1989 Št. 35 Občina !zola - ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za "Podeželje občine Izola" OBČtNA !ZOLA Na podlagi 2$., ter 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter H. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS št. 14/87) in 158. člena statuta občine Izola (Uradne objave št. 21/87 in 26/87) je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1989 sprejela ODLOK 0 PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PODEŽELJE OBČINE IZOLA- 1 UVODNE DOLOČBE 1. člen Prostorske ureditvene pogoje, grafični in tekstualni del, ki je sestavni de! tega odloka je izdelala VTOZD Arhitektura, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, pod št. 1/88, septembra 1989. 2. člen Elaborat obsega: I. Besedni de! 1.1. Odlok 1.2. Soglasja pristojnih organov in organizacij 1.3. Povzetki planskih določi! in usmeritev 1.4. Katalog posebnih strokovnih podlag 1.5. Posebna merila in pogoji 1.6. Inventarizacija in idejne rešitve odvajanja odplak 1.7. Seznam vodnih virov H. Grafični del 2.1. Pregledna karta prostorskih in notranjih ureditvenih enot PKN v merilu 1:5000 2.2. Prostorsko ureditveni pogoji za ruralno območje planskih celot 7, 8, 9, 11, 12, in 13 v občini Izola PKN merilo 1:5000 2.3. Zbima karta komunalne infrastrukture in rezervatov TTN v merilu 1:5000 2.4. Inventarizacija in idejne rešitve odvajanja odplak 2.5. Katastrske situacije za naselja Malija (v M= ! :2880 in M= l : 1000), Cetore (v M= 1:2880 in M = 1:1000), Korte (v M = 1:2000 in M=!:!000), Medoši (v M = l:2000) in Draga (v M = !:2000). H MEJE OBMOČJA IN NOTRANJA DELITEV 3. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za podeželje občine Izola. Območje ureditve omejuje proti vzhodu meja z občino Koper, proti jugu in zahodu meja z občino Piran, proti severu meja z ureditvenim območjem mesta Izola. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji za podeželje občine Izola zajemajo planske celote 7,8,9,11,12 in 13, ki so členjene v notranja ureditvena območja, notranja ureditvena območja so členjena v ureditvene enote, ureditvene enote pa v morfološke enote in sicer: ! PLANSKA CELOTA 7 - Strunjan se deli v notranja ureditvena območja: ! Z 7/2 - Belvedere klif 2. Z 7/3 - Strunjan, ki se deli v ureditvene enote: Z 7/3K - pretežno kmetijske površine Z 7/3G - gozd s posebnim pomenom Z 7/3KG - kmetijske in gozdne površine H. PLANSKA CELOTA 8 - podeželje zahod se deli v notranja ureditvena območja: I. Z 8/2 - podeželje zahod, ki se deli v uredttvene enote: Z 8/2K - pretežno kmetijske površine Z 8/2G - pretežno gozd (lesno proizvodni) Z 8/2KG - kmetijske in gozdne površine H! PLANSKA CELOTA 9 - LIVADE POLJE se deli v notranja ureditvene območja: 1. Z 9/1 Livade - Polje, ki se deli v ureditvene enote: Z 9/1K - pretežno kmetijske površine Z 9/IG - pretežno gozd Z 9/1 KG - kmetijske in gozdne površine IV. PLANSKA CELOTA 11 - MALIJA se deli v notranja ureditvena območja: 1. S 11/1 - Malija, ki se deli v ureditvene enote: S 11/1A-vaško jedro z morfološkima enotama S11/1 Aa in S 11/1 Ab S 11/1B - območje razpršene nove gradnje z možnostjo širitve Z 11/2 - Malija, funkcionalne zelene površine S 11/3D - Malija, potencialni prostor za poselitev Z 11/4 - Malija, potencialni prostor za športne in rekreac. površ. S 11/5D - Malija, dopolnitev obstoječe individ. stanov gradnje Z 11/5D - Malija, funkcionalne zelene površine 2. Z 11/6 - Malija varovalne zelene površine, ki se deli v ureditvene enote: Z 11/6 K - pretežno kmetijske površine Z 11/6 G - gozdne površine Z ! 1/6 KG - kmetijske in gozdne površine 3. S 11/7 - Cetore, ki se deli v ureditvene enote: S 11/7C - Cetore, strnjen zaselek z možnostjo širitve S ! 1/7D - Cetore potencialni prostor za pozidavo V PLANSKA CELOTA 12 - PODEŽELJE - osrednji de! se deli v notranja ureditvena območja: Z 12/1 - podeželje - osrednji del, ki se deli v ureditvene enote. Z 12/J K - pretežno kmetijske površine Z 12/IG - lesno proizvodni in varovalni gozd Z 12/1 KG - kmetijske in gozdne površine Z 12/1S - Baredi - pretežno kmetijske površine VI. PLANSKA CELOTA 13 - Korte - Medoši se deli v notranja ureditvena območja: 1. S 13/1 - Korte, ki se deli v ureditvene enote: S 13/1A - vaško jedro z morfološkimi enotami: S 13/lAa, S 13/lAb in S 13/!Ac S 13/1P - pokopališče S 13/1D - potencialni prostor za novogradnje 2. S 13/2 - Čedalje, ki se deli v ureditvene enote: S 13/2B - zaselek z možnostjo širitve 5 13/2D - potencialni prostor za poselitev in za Širitev osnovne šole (S 13/2D1 ; s 13/2D2; S 13/2D3; S 13/2D4; !3/2D5)S 13/2B - območje za centralne dejavnosti Z 13/2 - funkcionalne zelene površine 3. Z 13/3 - podeželje, ki se deli v ureditvene enote: Z 13/3G - pretežno gozdne površine Z 13/3KG - kmetijske in gozdne površine 4. Z 13/4 - podeželje, ki se deli v ureditvene enote: Z 13/4 KG - gozdne in kmetijske površine 5. Z 13/5 - podeželje, ki se deli v ureditvene enote: Z 13/5 K - pretežno kmetijske površine Z 13/5G - pretežno gozdne površine 6 Z 13/6 - podeželje, ki se deli v ureditvene enote: Z 13/6K - pretežno kmetijske površine Z 13/6G - pretežno gozdne površine Z 13/6 KG - gozdne in kmetijske površine 7. S 13/7 - Medoši, ki se deli v ureditvene enote: S 13/7C - zaselek z možnostjo širitve S 13/7D - potencialni prostor za pozidavo (S13/7D1; S13/7D2) 8. S 13/8 - Draga, območje razpršene zazidave z možnostjo zgostitve (S 13/8 B) 5. člen S tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji s katerimi se: 1 trajno urejajo planske celote in notranja ureditvena območja: Z 7/2 Belvedere-klif (naravni rezervat in krajinski park) Z 7/3 Strunjan - kmetijske in gozdne površine Z 8/2 podeželje - zahod - kmetijske in gozdne površine Z 9/1 Livade-Polje - kmetijske in gozdne površine Z 11/6 varovalne zelene površine 242 URADNE OBJAVE 27. oktobra 1989 - §t. 35 Z 12/! podežetje - osrednji de! - kmetijske in gozd. površine Z 13/3 kmetijske in gozdne površine Z 13/4 kmetijske in gozdne površine Z 13/5 kmetijske in gozdne površine Z 13/6 kmetijske in gozdne površine 2. Začasno urejajo notranja ureditvena območja: S 11/1 Matija, vaško jedro, dopo!ni!na gradnja Z 11/2 Ma!ija, funkciona!ne zelene površine Z 11/3 Matija, potencialni prostor za posetitev Z 11/4 Matija, potenciatni prostor za šport in rekreacijo Z 11/5D Matija, funkcionatne zetene površine S 11/7 Cetore, dopolnitev obstoječe stanovanjske gradnje S 13/1 Korte, vaško jedro, dopotnitna gradnja S 13/2 Korte - Čedtje, zasetek z možnostjo širitve S 13/7 Medoši, zasetek z možnostjo Širitve 5 13/8 Draga, dopotnitev obstoječe stanovanjske gradnje 6. čten Prostorski ureditveni pogoji sktadno s ptanskimi usmeritvami dotočajo: - funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvatiteto graditve ati drugega posega : - sptošne pogoje za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje; - posebne pogoje za območja, ki se začasno urejajo s tem dokumentom; H! FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA 7. čten Na obravnavanem območju občine Izota prevtaduje kmetijska funkcija prostora ter nasetja in zasetki pretežno ruratnega značaja. Temu bodo podrejeni vsi bodoči posegi v prostor. Za potrebe avtohtonega prebivatstva bomo usmerjati novogradnje, v z dotgoroč-nim ptanom dotočena zazidatna območja, v zapolnitev vrzeti v obstoječih nasetjih in v rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječega gradbenega fonda. Posegi v prostor bodo podrejeni ptanskim usmeritvam kmetijske dejavnosti in načinu bivanja tokatnega prebivatstva. 3.1. Urejanje in varovanje zemtjišč pretežno kmetijskega značaja: 8. čten V območju zemtjišč namenjenih kmetijstvu so predvideni nasted-nji ukrepi: - zavarovanje najkvahtetnejših zemtjišč - izbotjšanje zemtjišč s hidromctioracijskimi posegi - združevanje zemtjišč v strnjene kmetijske površine, ki jih zahteva sodobna kmetijska proizvodnja - maksimatno možno varovanje strnjenih kmetijskih površin pred razkosanjem zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav 9. čten Posegi v območje kmetijskih površin morajo spoštovati značitno-sti kutturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: - naravne in antropogene etemente prostora (kutturne terase, drenažne sisteme v dotinah, sisteme parcetacije in komunikacij, dominantne kutture itd) - značitne obtike podpiranja terena in ograjevanja prostora - morfotogijo prostora (retief, sistem potjskih površin, strukturo vegetacijskega vzorca, strukturo vodotokov, značitne pejsažne in mikroambientatne pogtede Pri vseh posegih v kmetijska zemtjišča je treba v maksimatni možni meri očuvati terasasto obtikovano konfiguracijo terena. Posegi, ki bi zahtevati rušenje in odstranjevanje teras, so možni te v izjemno utemetjenih primerih na tistih terenih, kjer nakton zemtjišč ne bo povzroči! erozije ptodnih površin. Za posege, ki spreminjajo obstoječi sistem teras, je potrebno pridobiti tokacijsko dovotjenje. Pri metioracijah je treba poteg hidrotehničnih in kmetijsko proizvodnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne dediščine. Varovanje naravne dediščine se pri metioraciji odraža v ohranjevanju značitne krajinske podobe, ohranjevanja obstoječega vodotoka, v ohranjanju kvahtete obvodne vegetacije in v naravnem urejanju brežin strug. V območju kmetijskih površin so dovotjeni: - kmetijski prostorsko ureditveni posegi - gradnja objektov in naprav, namenjenih izktjučno kmetijski dejavnosti - ureditev športno rekreacijskih poti 3.2. Urejanje in varovanje gozdnih površin: 10. čten Vse obstoječe gozdne površine pomembne za gospodarski in družbeni razvoj ter za ohranitev okotja je treba izkoriščati in varovati v sktadu s smotri urejanja prostora. Na vseh ?a gozdove primernih zemtjiščih, predvsem pa na erozijskih področjih in strmih pobočjih neprimernih za drugo kmetijsko dejanvost je potrebno izvršiti pogozdovanje. Do vseh večjih gozdnih površin je treba ati urediti obstoječe poti ati urediti nove z možnostjo dovoza z intervencijskimi voziti v primeru ,,.č!en Posegi v območja gozdov morajo vzdrževati značitnosti kutturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih etementov tako da ohra- njajo značitno razporeditev gozdnih mas v prostoru, značitnosti obtikovanja gozdnega roba, značilni vzroec gozdnih sestojev in gozdnih komunikacij ter ostatiti antropogenih etementov prostora. V območju gozdnih površin so dovotjeni: - gozdnogospodarski ureditveni posegi - gradnja gozdarskih objektov in naprav namenjenih izktjučno za gozdnogospodarske dejavnosti - gradnja in ureditev goznih cest in poti - ureditev športno rekreacijskih poti 3.3. Varovanje vodnih virov, hudournikov in ta! 12. čten Vsi obstoječi vodni viri in zbiralniki na obravnavanem območju so zavarovani in ni možen noben gradbeni poseg v taki btižini vira ati zbiratnika, da bi te ta bi! ogrožen. Pri tem je upoštevati Odtok o zaščiti, vzdrževanju in koriščenju vodnih virov v občini Izota (Ur. objave št. 19/88) Vzporedno s poseganjem v prostor je potrebno urejati struge vodotokov in predvideti prosti pas (4 m) za opravtjanje vzdrževatnih det. Pogoj za širjenje vodooskrbe in priktjučitev porabnikov na vodovodno omrežje je urejena kanalizacija z dispozicijo odplak na tokatno čistitno napravo ati centratno čistitno napravo mesta Izota. Izjema so te primeri, ko je možna gradnja individuatiti ati skupinskih greznic, ki jih dovotjuje dispergiranost in vetikost gradbenih parce! in neprisotnost vodnih virov. V vodotoke ati podtatjé se tahko spuščajo te čiste vode, ki ustrezajo dotočitom Strokovnega navodita o tem katere snovi se štejejo za nevarne in škodtjive in o dopustnih temperaturah vode (Ur. tist SRS št. 18/85). Posege v raščen teren predvsem na strmih in terasastih območjih je potrebno izvesti tako, da bo preprečena erozija zemtjišča. 3.4. Promet: 13. čten Za botjšo prometno povezavo podežetja z mestom Izota ter za povezavo proti zatedju je poteg rekonstrukcije obstoječih tokatnih cest predvidena tudi ureditev novih prometnih povezav in sicer Šared-Jagodje in Šared-Podpadna. Pri določanju tokacije novih objektov naj se poizkuša zagotoviti, da ima več objektov skupen priktjuček na javno cesto ati pot. Na vsaki gradbeni parceti je obvezno predvideti in izvesti najmanj en parkirni prostor na števito gospodinjstev v objektu. Pri objektih, v katerih je predvidena obrtna dejavnost je treba dodatno znotraj parcete zagotoviti ustrezno števito parkirišč, kar se sktadno z dejavnostjo predpiše v tokacijski dokumentaciji. Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usktajena s predpisi, ki urejajo to področje in odtokom o nekategoriziranih cestah v občini Izota (Ur. objave št. 13/86). 3.5. Komunatne naprave: ^ Z namenom, da se zagotovi na območju podežetja primerne bivatne pogoje je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati minimatne norme komunatnega urejanja in sicer: - da je za objekte možno zagotoviti najmanj dostopno pot, etektrični priktjuček, pitno vodo. higijensko sprejemljiv način dispozicije odptak in odlaganje odpadkov. 15. čten Vodovod: Na območjih z javnim vodovodom se morajo vsi novozgrajeni objekti in objekti, ki se prenavtjajo, priključiti na to omrežje. V nasetjih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavtja zadostne rezerve požarne vode. je potrebno urediti požarne bazene ati zagotoviti dostop k naravnim vodnim virom. 16. čten Odvajanje odptak: V strnjenih nasetjih. v katerih odptake ne bo možno priktjučiti na že zgrajeno kanatizacijsko omrežje, naprave za kondicioniranje in skupno dispozicijo odptak ter bodo oz. štejejo več kot 50 prcbivatcev, je treba zgraditi zbirno kanatizacijo za odptake. ustrezno dimenzionirano tokatno čistitno napravo z dispozicijo odptak, s tem da se predhodno opravi strokovna anatiza možnosti dispozicije prečiščenih odptak gtede na geotoške in hidrotoške pogoje in dotočiti sistem dispozicije. Dotočiti je tudi mejno števito objektov, ki bodo tahko priktjučeni na tokatno čistitno napravo. Gradnja tokatnih individualnih ati skupinskih greznic je sprejem-tjiva ob prehodno dokumentirani oceni, da niso v nevarnosti vodni viri, vodovodne napetjave, da gre za manjše števito objektov (z manj kot 50 enotami - prebivatci). da so objekti dispergirani na zemtjišču tako, da bo možno izdelati trajnejšo tokatno dispozicijo odptak v teren brez nevarnosti, da bo prišto do onesnaževanja sosednjih objektov in naprav. Individuale greznice so sprejemtjive te v krajih, kjer ni javnega vodovoda s tem, da so nepretočne, da v kraju ni predviden vodovod ati pa da so za to podani terenski pogoji (disperzija gradnje). Sestavni det etaborata Prostorskih ureditvenih pogojev je inventarizacija in idejne rešitve kanatizacijskega omrežja podežetja občine Izota, katere je izdeta! LIZ inženiring Studio v marcu 1989. Etaborat 27. oktobra 1989 - §t. 35 URADNE OBJAVE 243 vsebuje idejne in variantne rešitve ter faznost urejanja odvajanja odp!ak. Za dispozicijo gnoja in gnojevke je treba zagotoviti !oka!ne objekte (pokrita gnojišča, gnojnične jame - nepretočne). Odpadki: 17. č!en Za vsa nasetja in tudi zasetke je treba dotočiti obvezno zbiranje gospodinjskih odpadkov in nadziran in organiziran odvoz na sanirano mestno odtagatišče. Lokatna odtagatišča niso dopustna. Obstoječa črna odtagatišča je treba sanirati tako da se odpadki odstranijo in deponirajo na za to dotočeno odtagatišče v občini tzota. zemtjišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost. Dotočiti je način, opremo in naprave za zbiranje odpadkov. Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individuatno odtaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to urejenih mestih). Pri novogradnji ati spremembi namembnosti objektov je potrebno opredetiti odtaganje in dispozicijo morebitnih nevarnih odpadkov (mineratna otja. pesticidi, herbidici in podobno). 3.6. Varstvo pred hrupom: ^ ^ 18. čten Ob vseh prometnicah, skozi nase!ja je treba predvideti usrezen odmik novih stanovanjskih objektov oz. predvideti ustrezno protihrupno zaščito. Ob trasiranju novih prometnic skozi ati ob obstoječih nasetjih. je iskati take atternativne možnosti, ki bodo v najmanjši možni meri povzročate prekomerno obremenitev stanovanjskih nasetij s hrupom. V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne te take spremtjajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti tocirani in zasnovani tako. da se emisije ne širijo v stanovanjska območja. Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivatnem okotju (Ur. tist SRS št. t5/76 in 29/86) mora biti sestavni det dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred prekomernim hrupom (7. čten). (e je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta. 3.7. Varstvo pred požarom: ^ V obstoječih strnjenih nasetjih je potrebno pri programih sanacije predvideti take gradbene ukrepe, ki bodo omogočati točitve nasetij na posamezne požarne sektorje. - vsaka nova stanovanjska enota mora biti gtede na soseščino točen požarni sektor - kmetijski objekti, ki so požarno občuttjivi ati nevarni, se smejo graditi te na površinah, do katerih je urejena komunikacija za možnost dostopa z intervencijskimi voziti in kjer je možno zagotoviti ustrezen vodni vir za gadšenje v primeru požara. - ob urejanju večjih gozdnih površin je treba zagotoviti primerne dovozne poti za intervencijska vozita V tokacijskih postopkih bo požarna inšpekcija predpisata dodatne pogoje varstva pred požarom, upoštevajoč obremenitev objekta in tokacijske pogoje. !V. SPLOŠNI POGOJ! ZA URBANtSTtCNO !N ARHtTEKTON-SKO OBLIKOVANJE 4.1. Varovanje in urejanje naravne in kutturne dediščine: 20. čten Za posege na območjih za katere vetjajo pogoji varstva naravne in kutturne dediščine, je potrebno pridobiti sogtasje in izvajati pod pogoji MZVNKD Piran. Območjr, režimi in razvojne usmeritve so oprede!jeni v strokovnih