Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na uprav ništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko
UJU. - Poverleništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štev. 2 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima • članarino že piačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2'S0 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
/
Naročnike za 4. številko Zvonika nam javite zanesljivo do 20. t. m.
Ne otopevajmo
Z zadnjim dvanajstinskim finančnim zakonom nam je bila na nekam čuden, lahko bi rekli nemoralen način zvišana službena doba od 32 na 35 službenih let, ker nam pri 32 službenih letih ne priznavajo 15% v pokojnino.
Z novim dvanajstinskim finančnim zakonom nam ie zopet zvišana službena doba. in sicer za pravico do penzije od 10 na 15 službenih let in obstojala je celo namera,» da bi se zvišala službena doba s pravico do nenzije na 25 službenih let. To se pravi, .kdor oboli pred 25 službenimi leti, če tudi v službi, ne dobi nobene pokojnine.
Pa ne samo da nam zvišuje država službeno dobo, na drugi strani nam znižuje sistematično naše službene prejemke.
Z zadnjim finančnim zakonom nam je znižala naše prejemke s kotnorsko do-klado ali davkom na priprego. ki je bil zelo občuten za aklivno uradništvo, še boli občuten pa za upokojence, katerim se je ta davek odtrgal prav v decembru, v enem samem obroku.
Z novim dvanajstinskim finančnim zakonom pa je bit napravljen zooet nov atentat na naše plače. Upeljala se je 4% penzijska doklada, torej nov davek in z njim novo znižanje naših plač za 4%.
Ni nam država še izplačala dolžnih razlik od oktobra 1923 do maja 1924. Stanovanja so se v neznosne višine zvišala in država je pričela učiteljstvu odtrga vati celo od plače vrednost natural-nih stanovanj, ki jih dajejo učteljStvu občine. Mesto da bi se s!anarina v zmislu činovniškega zakona zvišala, se znižujejo redni prejemki z raznimi davki vedno bolj in bolj.
Občuten udarec nam je bil zadan zopet z odločj^). da se povišice položajne plače ne bodo izplačevale od dneva za-palosti, temveč od dneva podpisa dekie-
Šolski zakon.
Narodno prosvečivanje je jedan od najglav-nijih činilaca narodnog života, bez koga se ne da zamisliti ni dobar privredni život. Bez dobro urečtene prosvete nema ni dobre vojske ni samouprave it zemlji. Samo prosvečen narod može
pod pritiskom!
ta. s čemer bo učiteljstvo zopet izgubljalo svoje prejemke — ne po lastni krivdi, temveč češče no krivdi naše birokratske uprave.
Neurejeno ie tudi vprašanje povrnitve selitvenih stroškov, če kdo dobi službo po razpisu. \ večini hrvatskih pokrajin naše države se selitveni stroški ob lakih prilikah izplačujejo, pri nas se je to ukinilo, ker se je potreboval denar za preganjanja učiteljstva po čl. 71. čin. zak.
Že z osebno dohodnino in invalidskim davkom so se naši dohodki občutno znižali, sedaj so nam še prejemke znižali s kotnorsko dOklado za 4%. s penzijskim davkom za 4/v in ceio upo kojencem za 3' <.
A tudi to jim še ni dovolj. Življenjske razmere so vedno slabše, vse ie vedno dražje, pri tem nam ua pripravljajo zopet novo znižanje naših plač za 10%, odnosno celo 20% z novim finančnim zakonom k rednemu budgetu za leto 1926^27. ju sicer to pot ne s kakim davkom, temveč z direktnim znižanjem naših rednih prejemkov.
In če pogledamo pri tem naše vrste, vidimo, da z občudovanja vredno ravno-dušnos.jo prenašamo udarec za udarcem. da se ne zganemo in otopevamo od dne do dne pod novimi pritiski vedno bolj.
Zato moramo zaklicati vsem našim okrajnim učiteljskim društvom in čia-nom: Ne otopevajmo pod pritiskom! Zga-nimo se v organizaciji, delajmo v njei in usposobimo jo. da bo zmožna se sklicevali na delo svojega članstva in stanu ter na podlagi tega zahtevati naših pravic; dvignimo vse vrednote, ki jih kot stan lahko nudimo, da bomo postali jaka sila. preko katere se ne bo moglo iti. in da bomo s potenciranjem naših notranjih vrednot ubili nemoralo, ki ie zavladala v našem pravu!
napredovati i ¡zdržati konknrenciju u velikoj svet-skoj kulturnoj utakmici i održati svoju nacionalni! egzistenciju.
1 Te resolucije priobčujemo šele sedaj, ker so izšle tudi šele sedaj v »Narodfli Prosveti. — Uredništvo.
Stoga ic Zakon o tiredenju Osnov, nastave i škole jedan cd vrlo znaeajnih zakona za buduč-nost narodnti i državnu.
V. Glavna Učitelj. Skupština žali. što se za punili 6 god. od oslobodenja i ujedinjenja našega naroda nije moglo dospeti, da se donese jedan .¡edinstveni Zakon o Uredenju Nar. Škole i prosvete, te toliko značajne grane narod, života za novu državu, nego se još u pojedinim pokrajinama upravlja po zastarelim zakoniina i propi-sima prošloga režima.
Pozdravljajuči korake merodavnih faktora, da reše pitanje donošenja jedinstvenoga Zakona o narod, školama i raspoloženje Nar. Skupštine, da se taj zakon reši, u narednom sazivu Učiteljska Skupština posle'svestranog pretresa svili od-redaba u podaetom projektu, pobudena ie da izjavi ovu rezoluciju:
Osnov, principi, koji treba da budu zastup-Ijeni u jednom dobroin zakonu o nar. školama jesu ovi:
Temeljne zahteve prosvete.
Nar. Škola treba da bude u prvom redu nacionalna i da vaspitava u duhu državnoga i narod. jedinstva; treba da bude državna — ¡edinstvena za celu zemiju, demokratska, pristupačna sviina slojevima društvenim, da je slobodna od svakog utica.ia i predrasuda i da služi samo sa-znanju istine i pravde.
Nar. Škola treba da je. moderna savremena duhu i težnjama današnje nauke i opšteg kultur-nog progresa; da odgovara prilikama i potrebama naroda i života našega. Uzgajanjem celokupnoga naroda, ona če upučivati članove njegove, da shvate potrebe zajednice i svoj položaj u društvu tako, kako če kao moralni članovi aktivno učestvovati u društvenom radu na ostvarenju ideala narodnih.
Narodna Škola treba da u vaspitnom sistemu s drugim školama i ustanovama za prosvečivanje čini jednu celinu, jedan sistem, u kome če se od porodice pa dok vaspitanik ne izide u svijet ogledati jedna težnja i jedan pravac.
Nar. Osn. Škola treba da ima svoju organizaciji! i nastavu udešenu po pedagoškim princi-pima, da je osigurana državnom putporom u pogledu ¡zdržavanja, da je potpuno cmancipovana od svih uticaja sa strane, da ima materijalno obezbedene nastavnike sa tačno odredenim pra-\ ima i dužnostima njihovim. Stručni i stalni nadzor kao i savetodavna tela i ustanove, koie idil tiz osnov, nastavu, treba da su u rukama ljudi iz učiteljskih redova. Tako bi se osigurao pra-vilan razvitak školskog života i stvorile povoljne prilike za pravilan nastavni rad.
Sodelovanje pri izdelavi projekta.
Jedan školski Zakon konstruisan na ovini osnovama zadovoliio bi idealno i zahteve savre-mene pedagoške nauke i praktične potrebe na-rodnoga života.
Ali za izradu ovakvoga jednog zakona treba više i svestranije študije i «iaradnja i drugih činilaca narod, života, više vremena i podataka nego što je to dosad bilo. Medutim prilike i preka potreba izjednačenja dosadašnjih zakona nasledenih iz predašn.iih vremena neodstupno zahtevaju, da se donese što pre ¡edinstven zakon za narodne škole, ma on i krače vreme trajao.
Za učiteljsko stalnost.
Današnji projekt Zakona o nar. školama ima vrlo dobrih strana, i zadovoljio bi u mnogome
napred istaknute principe, ako se u nj' unesu izmene i dopunc Šir. Glav. Odbora Udruženja Jug. Učiteljstva, kojima se bolje zajamčuie urednije pohadanje škole, brže podizanje školskih zgrada, sigurnije izdržavanje škola. stalnost učiteljska i pravni položaj njihov.
Stalnost učitelja, koja u mnogome ustavljava uspešan rad u školi i kulturni utlcaj učiteljev u mestu i okolici treba da je od prvoga dana učiteljeve službe.
Izvršni Odbor dostavljajuči Vam. Gospodine Ministre, ovu rezoluciju V. Učiteljske Skupštine moli Vas, da izvolite proučiti i usvojiti podnete Vam »izmene I dopune« Šir. Glav. Odbora Udruž. Jugoslov. Učiteljstva na podneti projekat Zakona ki je je V. Učitelj. Skupština u svemu primila, i nastati kod Narodne Skupštine i drugih mero-davnhi faktora, da se one unesu u zakon i tako osiguraju školi i učiteljstvu povoljnije prilike za napredovanje, a u interesu narodnog prosvečiva-nja i bolje budučnosti.
Prilog 2 primerka Izmene i dopune«. (Ga ni prejelo uredništvo.)
Učiteljska izobrazba.
Zahtev u pogledu produžnog učiteljskog obrazovanja i reorganizacije Učitelj. Škola.
1.	Učiteljsko obrazovanje treba da se za-vrši ili u zasebnom pedagoškom fakultetu na Univerzitetu ili u Pedagoškoj akademiji, ravno-pravnoj visokim školama. Za to studiranje pret-liodnu sprernu daje jedino Učiteljska Škola.
2.	Da bi Učitelj. Škole mogle spremiti kandidate za to produžno više pedagoško studiranje, potrebno je da se i sadašnje Učit. Škole preurede i to:
a)	Zakonom jednoobrazno u celoj državi izvesti uredenle Učiteljskih Škola:
b)	Na osnovi toga zakona da se izradi je-dinstveni nastavni plan i program (koji do sada nije postojao) uz mišljenje i saradnju sviju struč-nih lica u zemlji;
c)	Da se pohodenje Učiteljskih Škola pro-duži na pet godina tako, da se peta godina računa kao prva godina visokoga studiranja na Univerzi ili Pedagoškoj Akademiji:
d)	Da bi se do takvoga uredenja i (svrše-niiii daciina dopušta se studiranje lil. fakulteta), učiteljskog obrazovanja došlo, kao i do valjanih nastavnika Učitelj. Škola treba svake godine po nekoliko svršenih maturanta poslati na studiranje na stranu a u isto vreme omogučiti, da maturanti sa Učitelj. Škola mogu kao redovni učenici študirati svoju struku na našem univerzitetu.
3.	Da se odtnah ukinu sva pedag. odeljenja uz srednje škole.
4.	Da se za Učiteljske Škole podignu takve zgrade koje če potpuno odgovarati svojoj svrsi.
5.	Učiteljske Škole treba da imaju valjano uredene vežbaonice.
6.	Učiteljske Škole neka se otvaraju u večini kulturnim centrima.^
Pen/.ija s 15 % pri 32 služb. letih.
U čl. 31. Zak. o činov, i drž. službenicima stoji da: činovnici posle navršene 35. godina Službe pri penzionisanju zadržavaju i pravo na 15 % uvečane osnov, plate, ako to nije drukčije regulisano spec. zakonom.
Učitelji i profesori po spec. zakonima dobi-jaju punu penziju posle navršene 30. i 32. godine. To je glav. kontrola spojila penzionisanim pro-fesorima i učiteljima sa 30 i 32 god. pravo na ovih 15 % uvečane plate.
Zahteve učiteljstva predložene ministru prosvete.
(Prema odluci V. Glavne Učiteljske Skupščine U. J. U. držane 28. i 29. avgusta t. g. u Subotici ove je zahteve i resolucije Udr. Jugosov. Učiteljstva podneo Izvršni odbor g. Ministru Prosvete u izvodu.)1
LISTEK.
DR. TOMAŽ ROMIH:
Boj za slovenske šole pred več kot štiridesetimi leti.
V	mariborskem učitel;skem društvu se ie načelo vprašanje, ali se nai upelje v osnovno šolo tudi nemščina.
Marsikoga bode morda zanimalo, kakšno stališče ie zavzelo v tej zadevi slovensko učiteljstvo v navedeni dobi. Zato podam sledeči odlomek svojih spominskih zapiskov.
Ob mojem prihodu v Ptuj leta 1876. je vladalo v narodnem oziru pravo mrtvilo. To je bila pač posledica nemških zmag na Francoskem. Zbudila se ie nemška pohlepnost po svetovnem gospod -stvu. Hoteli so priti po kopnem do Sredozemskega morja in potem dalje in dalje. Na tej noti smo jim bili Slovenci kot prvi na poti. Ako hočejo Nemci svoj cilj doseči, morajo Slovenci kot narod izginiti. In Avstrija ie bila poslušna dekla ve-lenemške propagande. Osnovana so bila vsenemška propagandna društva: Nemški Schulverein, Siidmark. razni Turn-Gesangs-. Kazinovereini.
V	vsakem spodnještajerskem mestecu. trgu, pa tudi po nekaterih vaseh, je
bilo vsaj eno, pa tudi več teh društev. Vsenemško uradništvo ie bilo v službi velenemške propagandne ideje. Ne smemo se torej čuditi, da ie narodno navdušenje iz taborskih časov začelo pojemati, in da je le še kot majhna iskra tleia še tu pa tam. čakajoča ugodnega trenutka, da zopet vzplamti.
Na ptujski peirazrednici, kamor sem prišel za pomožnega učitelja in katero je obiskovalo gotovo tri četrtine slovenskih učencev, ie bil učni jezik nemški, slovenščina se ni niti kot predmet učila. V okoliške šole. tudi enorazrednice. so silili nemščino. V učiteljskem društvu so bila vsa predavanja nemška, nemški so bili tudi zapisniki, ravno tako pri uradnih konferencah. V čitalnico ni skoraj nihče zahajal. Skoraj vsi čitalničarji so bili včlanjeni tudi v Kazino- in Miinnerge-sangs-Vereinu. kamor so hodili prepevat in se razveseljevat. Občevalni jezik je bil skoraj izključno nemški.
Ko sem se v Ptuju dobro udomačil in ko sem napravil leta 1876. svojo učiteljsko maturo v Mariboru, usposobljenosti izpit za ljudsko šolo v Gradcu, in ko sem bil leta 1879. imenovan stalnim podučiteljem, sem začel delovati tudi izven šole. Seznanil sem se pa tudi natanko s šolskimi postavami in sem preštudiral vse pedagoške klasike, kar jih je bilo takrat dobiti. V Ptujskem učitelj-
skem društvu sem začel s slovenskimi predavanji o raznih pedagoških in šolsko političnih stvareh in sem odprl učiteljstvu oči 'o krivicah, ki jih trpi slovenski učitelj. Taka velika krivica ie bilo dejs vo. da so morali spodnještajerski učitelji delati usposobljenostne izpite pred izpraševalno komisijo v Gradcu, in kar je bilo še najhuje, da so morali delati tudi praktične nastope na nemških šolali z nemškimi učenci, ko so bili vendar doma vajeni slovenskega pouka.
Na mojo iniciaiivo ic izšla v Ptujskem učiteljskem društvu zahteva po iz-praševalni komisiji za učitelje v Marini. Resolucijo so poslali Lehrerbundu, kjer smo biii včlanjeni, deželnemu šolskemu svetu in ministrstvu.
Nočem trdiii. da je imela ravno naša resolucija uspeh, dejstvo pa ie. da so se v novem pravilniku določila vsa učiteljišča. kjer se nai osnujejo izpraševal-ne komisije za učitelje.
Ko smo dobili leta 1S80. Slovenci večino v okrajnem zastopu. ki ie leta 1881. izvolil slovenske člane za okrajni šolski svet. so imeli Slovenci večino v njem. Slovenski odborniki so bili: Božidar Rajč, dr. Jakob Ploj, dr. Alojzij Grego-rič in dr. Pred vsako sejo so se zbraii v »Narodnem domu« na posvetovanje z drugimi ptujskimi narodnjaki.
(Dalje prih.)
Nace Križman — šestdesetletnik.
Nace, kaj je mogoče? Pa bo že res, ker navaja znani Tvoj življenski n stanovski drug A. U. v »Učiteljskem Listu«, da si zagledal luč sveta dne 11. decembra 1865 v Dornbergu. v zemeljskem raju vinorodnih goric, v čarobnem obi-ležju nesmrtnih pesnitev našega goriškega slavčka. Po zdravi krepki telesni konstituciji in vedno vedrem temperamentu jasen odsev solnčne Goriške bi te cenil mnogo mnogo mlajšega. Zdi se mi kakor včeraj, predvčerajšnjem, ko si stalno prihajal na naše učiteljske skupščine, dobre volje in poln optimizma.
Spomini na dragega Načeta segajo daleč nazaj v ono dobo. ko je bilo učiteljstvo celokupne Slovenije organizirano v »Zavezi jugoslovenskih učiteljskih društev«. Kakor vsemu v »Zavezi« včlanjenemu učiteljstvu, bile so tudi našemu Naceiu zvezde vodnice: zvesto tovarištvo, dosledna narodnost in neupogljiva naprednost. Bil si najboljši med dobrimi. Zato Te ie volilo učiteljstvo skozi dolga leta članom upravnega odbora organizacije. Z nami si živel, z nami si trpel, z nami si se veselil ob vseh uspehih in neuspehih vse do" takrat, ko so nam razdelili rodno grudo, ko se je po višji sili moral razstatj brat od brata, tovariš od to-
„Božična pravljica", mladinska igra „Šolski oder", glej Prosveto!
Po žalbama zainteresovanili Drž. Savet ništio je odluke 01. Kontrole stoječi na gledištu: da ie 15 % uvečane plate sastavni deo penzije. I kada prof. sa 30 i učitelj sa 32 godine imaju prava na punu penziju onda oni imaju prava i na ovaj sastavni1 deo penzije 15 % uvečane plate.
Na osnovu ovoga rešenia svi profesori i učitelji dobivali su punu penziju sa ovili 15 %.
U zakonu o budž. dvanacst. za avg. — no-vembar t. g. u članu 50. dato je tumačenje čl. 31. da 15 % mogu ¡mati kao sastav. deo penzije samo «ni držav, činovnici koji imaiu 35. efekt, godina službe.
Ovo se ne odnosi na službenike držav, sa-obračajnih ustanova koji imaiu 26 odnosno 32 god. takve efekt, službe i na oficire i vojne službenike.
Kad po specijal. zakonu prof. i učitelji do-bivaju punu penziju sa 30 i 32 god. bilo bi ne-pravda sporiti im pravo na 15 % sa 30 i 32 god. službe na punu penziju po specijal. zakonu. Zato Izvršni Odbor Udr. Jugosl. Učiteljstva moli Go-spodina Ministra da se u nov zakon o budžet. dvanaestinama unese član koji bi glasio:
»Profesori i učitelji sa 30 i 32 god. efekt, službe za punu penziju imaju pravo i na 15 % najvišeg stepena godišnje osnovne plate. Ovo važi za sve penzionisane kojima je do sada ospo-ravano pravo (prema čl. 50. zak. o budget. dvanaestinama za avg. — novem. 1925. g.).«
Šolsko nadzorstvo.
Rezolucija o školskom nadzoru nad osnovnim školama:
1.	Skupština je mišljenja, da treba zadržati oba u projektu predvidena nadzora nad osnovnim školama t. j. sreski i oblasni školski nadzor.
2.	Da sreski školski nadzor bude više in-struktivan, — didaktički. Za obavljanie administr. poslova. da mu se stavi na raspoloženje poniočno osoblje — po mogučstvu iz učiteljskog reda.
3.	Da oblasni šk. nadzornici budu spona iz-medu sresktii škol. nadzornika i oblasnih samoupravnih vlasti i da vrše stručan nadzor nad ra-dom sreskih nadzornika i škol. odbora. Osim toga njihova briga mora biti posvečena podizanju i obezbedenju materijalne strane narodnih škola u smislu odredaba pojedin ¡h zakonskih propisa.
4.	1 sreski i oblasni školski nadzornici da se uzimaju iz učiteljskog reda. Za nadzornike mogu biti postavljeni učitelji sa jačim kvalifikacijama i istaknutijim prosvetnim i vaspitnim radom u školi i van nje.
5.	Položaj školskih nadzornika da bude sta-lan. Bez svoga pristanka oni se ne mogu razrešiti od dužnosti najmanje za 5 godina, niti se mogu bez svoje molbe premeštati.
6.	Škol. nadzornici, sreski i oblasni, kadgod putuju po službenom poslu i radi obilaska i pregleda škola, imaju prava na naknadu putnog tro-ška po propisanoj uredbi o naknadi putnih i se-lidbenih troškova, koje vredi i za ostale činov-nike.
7.	Pored toga svakom nadzorniku treba odrediti i jedan stalan funkcionalni dodatak tako da sreski nadzornici dobijaju po 1000 Din a oblasni 1200 Din mesečno.
Materijalne zahteve.
1.	Da se učiteljima isplati razlika u plati i prinadležnostima na koje po činovničkom zakonu od 31. jula imaju pravo, i to za vreme od 1. okt. . 1923. god. do kraja aprila 1924. godine. jer je to država dužna da učini po jednom pozitivnom zakonu.
2.	Da penzionisanim učiteljima-cama u Slovenačkoj penzije u krunama preobrate u penzije u dinarima al pari.
To je jedna očigledna nepravda. što to još do sad nfje učinjeno.
3.	Da se svima udatim učiteljicama izdaje potpun lični dodatak na skupoču.
4.	Da se pri likom penzionisanja isplačuju dotičnim učiteljima-cama aktivne prinadležnosti, dok irn se ne reguliše penzija, a eventualna razlika da im se posle naknadno obračuna.
5.	Da se prestane sa sabiraniem priloga medu školskom mladeži za različite svrhe. To da se jedino odobri na Vidov-dan i na dan narod, prosvečivanja.
6.	Da se zvanična procedura kod rešavanja molaba za prevodenje u viši stepen višu gru-pu, kao i za dobijanje 15 % povišice od osnovne i položaine plate i 10 % redovnih prinadležnosti uprosti tako, da se uz molbu pošalje samo izve-štaj, kao kod nastavnika iz srednje nastave, bez ikakvih dokumenata.
7.	Da se nastavnicima u težim mestima za službovanje, sa manje povolinim ekonom, prilikama, naročito pored granica daju i specijalan ili veči dodaci na skupoču — kao što je i prede bilo.
8.	Da se mesta: Kastav, Ljubljana, Zagreb i Split stave u 1. red mesne skupoče.
9.	Da se učitelji ne premeštaju na zahtev pojedinih političkih lica, mimo i jasnih zakonskih odredaba, jer to nepovoljno utiče na učitelje i prosvetni rad uopšte.
10.	Da se uredi pitanje o prinadležnostima učitelja koji svrše Višu Pedag. Školu i polože diplomski ¡spit.
11.	Da g. Min. Prosvete učini potrebne korake kod Min. Unutrašnjih Dela, da organi nižih upravnih vlasti, u ophodenju i odnosima sa uči-
. teljima svoie ponašanje i postupke podese tako, da to ne ide na uštrb ugleda prosvetnih radnika. Ima primera, da su zbog postupaka pojedinili policijskih organa nastavnici bili prinudeni na-pustiti svoja mesta službovanja, i to u krajevtma, gde su škola i učitelj danas najpotrebniii.
12.	Da se disciplinski postuaak protiv učitelja - dok ne stupi u život novi zakon o nar. školama. vodi analogo čl. 170. zakona o činovni-cima.
Za upokojence.
Da se prizna pravo na popust od 50 % na svima državnim željeznicama i ostalim saobra-čajnim sredstvima sa neograničenim brojem potovanja i članovima porodica državnih činovnika, penzionerima. kao i članovima njihovih porodica.
Selitveni stroški ob razpisu.
Na osnovu Rešenja Min. Finansiie odnosno General. Direkcije Držav. Računovodstva DRBr. 111.061 od 14. avg. 1921. godine učitelji su dosad imali pravo na naknadu selidbenih troškova iz državne kase i kad se premeštaju na osnovu kon-kursa (stečaja) po čl. 35. iz mesta u mesto.
Po saznanju it Mmistarstvu Finansija izra-duje se nova Uredba o putnim i selidbenim tro-škovima i dnevnicama državnih činovnika, koja če se uskoro podneti Finansijskom Odboru Nar. Skupštine.
Novom Uredboin menja se i čl. 33. tač. v. Uredbe DRBr. 96.000 od 1920. god. tako. da se više ne priznaje pravo učiteljima na naknadu putnih selidbenih troškova u slučajevima preme-štaja po stečaju.
Izvršni Odbor Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva moli Gospodina Ministra da se izvoli zauzeti kod G. Min. Finansija i Finansiiskog Odb. Nar. Skupštine, da se ovo stečeno pravo ne ukida učiteljima več da gornje rešenje General. Direkcije ostane i dalje u sili.
21. X. 1925. Beograd.
Udružeiiie Jugoslovenskog	Učiteljstva.
Sekretar:	Predsednik:
.lov. Mili evič.	Pet. Vuksanovič.
Gibanje užitelistva in prosvete v drugih državah.
Iz iehoslovaške.
E. Š.:
—čh Načrt zakona o izobrazbi učiteljstva narodnih šol. Delovna komisija, organizirana pri ministrstvu šolstva i" narodne prosvete, ie dobila nalog, da iz-
dela osnovo zakona o reformi srednje šole in osnovo zakona o učiteljski izobrazbi narodnih šol. V teh dneh je komisija dovršila glavno svoje delo s tem, da je potrebne načrte spravila v paragrafe, katerih prvi se glasi: »Učiteljstvo narodnih šol se izobrazuje na pedagoških
variša. _In tako danes naše veselje ob Tvojem rojstnem jubileju ni popolno ...
V spominu si nam ko: vztrajen aktiven delavec v naši stanovski organizaciji kakor pri vseh naših gospodarskih institucijah, izmed katerih si mnogim tudi sam kumoval. S svojim gospodarskim znanjem in Tebi lastno agilnostjo si mnogo pripomogel njihovemu razcvicu in razvoju. Vsa ta deloma tudi Tvoja deca danes pogreša Tvoje negujoče roke.
Dragi Nace! • Ko prejemaš danes v nepozabljeni solnčni Gorici čestitke svojih prijateljev, tovarišev in znancev, bodi uverjen o iskrenosti vseh Tebi od nekdaj v tovarištvu in prijateljstvu vdanih bratov in tovarišev tostran meje naše skupne slovenske domovine, ki stopajo v krog Tvojih čestilcev in Tj kličejo: Nace. čvrst, zdrav in dobre volje do na-daljnih jubilejev!	R. D.
V Pariz.
(Dalje.)
Poslovivši se od Marseja, smo krenili na lepo pot ob francoski rivijeri, ki je tako priljubljena dip]omatom za njihova potovanja in konference. »Nimajo slabega okusa,« smo konstatirali vsi enodušno. V Niči smo se nastanili v ho-
telu »Gallia«. kjer smo pa malo »not padli«. Za res prvovrstno in eleganino stanovanje in vso oskrbo smo plačali 98 Fr. Imeli smo pa to zadoščenje, da smo bili res v prvovrstnem hotelu, kjer dobro postrežejo in tudi dobro — računajo. V Monte Carlu so nekateri poskušali svojo srečo in v čast nam ie bilo. da. smo poleg minusa pri večini z zadoščenjem konstatirali pri nekem našem mariborskem soi>oiniku plus 100 Fr. Več o Monte Carlu ni mogoče povedati, ker mi ie tovariš urednik omejil prostor me oodi že proti domu. Zato sedemo kar hitro na brzovlak. ki nas pelje ves čas ob morju v Genovo, rodno mesto Krištofa Kolum ha. Na poti smo videli ob obrežju na sio-tine. otroških kolonij. Pri tem smo mislili na našo jadno deco, ki bi tudi potrebovala poleti čis!ega morskega zraka — našega toplega južnega solnca. Upajmo, da bo v doglednem času uspelo to tudi pri nas. Genova ie umazano mesto s tipičnimi ozkimi ulicami, koder je obešeno perilo, od katerega včasih tako prijetno kaplja. Nadležnost raznih hotelsk:h slug na kolodvoru je neznosna. Hoteli so pa še dokaj čisti in hrana ie dobra.
(Dalje prih.)
akademijah in na zavodih za izobrazbo učiteljic v domačih naukih. Obe ti ustanovi more organizirati samo država, študij na njih je brezplačen.« —Spadata naravnost v kompetenco ministrstva
šolstva in prosvete. Akademije je ustanavljati predvsem v sedežih vseučilišč. Za praktično vežbanje ie ustanoviti pri pedagoških akademijah potrebno število vadnic.
Splošne vesti.
— Seja širiega sosveia. V 2. seji ožjega sosveta dne 28. novembra ie bilo sklenjeno, da se vrši dne 29. decembra seja širiega sosveta UJU po-verjeništvo Ljubljana. Ker pa ie dobilo vodstvo med tem poročilo, da se bo takrat najbrž vršila seia širjega glavnega odbora UJU v Beogradu, bomo morali preložiti našo sejo najbrže na januar. Točnega obves.ila pričakujemo v kratkem in upamo da bomo mogli poročati natančno že v prihodnji številki.
»Slovenec« piše: »Ob Prešernovi 125-letnici ... ne prinaša oficialno glasilo liberalnega učiteljstva — »Učiteljski Tovariš« ni.i vrstice o Prešernu. Po pravici toži »Narod« da liberalna inteligenca Prešerna zanemarja.« — »Slovenčevi« klasik naj kar molči o zanemarjenju Prešerna. ker sigurno ga tudi on ne bi ome nil, ako bi mu to ne prijalo za avtonomi-stične svrhe. Blatili Prešerna mi nismo nikdar, dasi ima »Učit. Tov.« 65 le . Pri tei priliki naj spomnimo klerikalne kulturne moraliste na »Pozabljeno 50-letm-co« dr. Kreka, ki ga pa danes v »Slo vencu« na vso sapo citirajo. »Liberalno« strašilo, ki ga je »Slovenec« prinesel zopet enkrat iz svoje zarjavele orožarne, je tudi že zelo obrabljeno in iz mode ter je stvar okusa, kakor »Slovenčeva« notica.
Minister prosvete g. S. Radič je
sprejel delegate Izvršilnega odbora UJU. ki so z ministrom razpravljali o stanovskih vprašanjih. Konferenca se je vršila dopoldne in popoldne. Na razpravo je prišel tudi zakonski načrt o osnovnih šolali.
— Novi člani prosvetnega sveta. Na
podlagi zadnjih dvanajstin se razširi prosvetni svet v prosvetnem ministrstvu za tri člane. Od teh odpade po eden na Hrvatsko, na Slovenijo in na Bosno.
PROSIMO POROČIL O PROSVETNIH DRUŠTVIH ITD.
V šolskem okraju Konjice: Čreš-njice. Sv. Florijan, Sv: Kunigunda, Pri-hova, Rakovac, Špitalič, Zreče.
.— V šolskem okraju Kozje: Buče. Koprivnica, Olimlje, Pečice, Pilštanj. Podčetrtek, Prevorje, Virštanj, Zagorje.
Ostale šole, ki nam še niso poslale seznama in od ka erih še želimo podatkov, priobčimo v prihodnji številki. Po-služite se frankirane dopisnice, ki .ie priložena ceniku!
Velikonočno potovanje v Italijo.
Društvo »Probuda« priredi velikonočni izlet v Italijo, in sicer iz Ljubljane preko Trsta v Florenco. Rim. Neai>olj. An-kono in s parnikom na Reko. Odhod je v torek 30. marca opoldne iz Ljubljane, vrnitev v torek 6. aprila. Stroški za vožnjo z brzovlakom. hrano, prenočišča in
vsa vstopnina znašajo 2500 Din v III. razredu in 2850 Din v II. razredu. Število udeležencev ie omejeno na 40 oseb. Imenovani znesek se plača v 3 obrokih, in sicer tretjina januarja, drugo februarja in ostanek 10. marca 1926. Prijave sprejema »Probuda«. Gospodarski odsek, Ljubljana. Tehnična srednja šola.
Sanatorii v Mar boru. Že več let obstoja v Mariboru edinj sanatorij. Vkljub temu opazimo, da večina občinstva ni poučena o namenu in pomenu te bolnišnice. — Razen umobolnih in bolnikov z nalezljivimi boleznimi, se sprejemajo v sanatorii pacijen i vseh vrst. Cene so iste kot v splošni bolnici, za I. in II. razred še cenejše. (I. razred 90 Din, II. razred 60 Din, III. razred 30 Din dnevno). Zdravnika mora pacijent posebej honorirati. Da pa bo lečeuje omogočeno tudi širšim slojem, so določili zdravniki za pacijente sanatorija tako nizke cene. da jih bo mogel plačati vsakdo. V zavodu je namreč- ta udobnost, da si pacijenti lahko zbirajo med vsemi mariborskimi zdravniki onega, ki nai v sa-natoriju zdravi njegovo bolezen. Ako pride pacijent v sanatorij. si lahko izbere tam svojega zdravnika iz seznama, ki vsebuje imena in natančno označbo vseli mariborskih zdravnikov. V Mariboru imamo toliko izvrstnih zdravnikov vseh strok, da nam ni treba iskati zdravniške pomoči v tujini. Zavedajmo se tega. kar imamo dobrega doma in po-služujmo se lastnih zavodov, ki so cenejši in ne slabši od tujih. Sanatorij v Mariboru ima krasno lego južno od Kalvarije poleg vinarske šole na vznožju vinorodnih gričkov. Zavod ni namenjen izkoriščanju bolnikov, ampak njihovemu ozdravljenju.
Vabilo na sestanek učiteljev upokojencev iz radovljiškega okraja, ki se vrši v nedeljo 13. decembra ob 3. uri popoldne v hotelu Jekler na Bledu. Ž.
—k EsDeranto. Pred kratkim .ie izšla »Popolna slovnica esperantskega jezika« z malim slovarjem. Naroča se pri »Esperantskem klubu« v Ljubljani (»Narodna kavarna«). Cena knjigi ie 20 Din. Prevajateli knjige je tudi pripravljen; predavati o »Esperantu« proti malenkostni odškodnini. Gg. predsedniki okrajnih učiteljskih društev nai -se tozadevno obrnejo na upraviteljstvo osnovne šole v Ovč.iaku pri Kočevju.
—k Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, za leto 1926. Cena 15 Din. Založilo vodstvo C. M. D. Ljubljana. »Narodni dom«.
Izšel ie ta koledar, ki se je prav udomačil med rodoljubnimi Slovenci, posebno Pa med vsemi onimi, ki čutijo z našimi neodrešenimi brati. Med spj.si je omenjati A. B. spominski spis dr. Jako-
Jedna marljiva, svestrana i vrlo plodna radenica — naša drugarica.
Sud naučenjaka o J. B. B. (iznosim ovde samo neke citate). Dr. Karasek, češki naučenjak u listu »Moravska Orlice« od 1907.: Autorka (naime J. B.) poznaje (osim češka) i poljačku literaturu, a tako i nemačku, franeusku i englesku. Napisala je čitav niz knjiga o nar. vizovima, od kojih ističemo veliki »leksikon« u se dam jezika. Ta je dama očevidno jedna od najinteligentnijih Jugoslavenski, čiji gostoljubivi dom u Sarajevu prikazuje komadič idealne sveslavenske oaze u ta-mošnjoj nemštini. Radovi gdje Jelice na-učni su, a interesovače osobito ljude. koji se bave etnografskim študijama. Ogromno je tu vrelo širokog znanja. Njezina se naučna ispitivanja čitaju vrlo u slast, jer su iznesena na način, koji se drugde ne može nači; franeuska lakoča u stilu i slavenski zanos u shvačanju.
Vrlo laskav ie sud i Dr. I. Aleksandrova, prof. univerziteta u Kazanu. jed-noga od najodličnijih etnografa ruskih, koji uživa svetski glas.
Interesantno piše o J. B. Dr. P. R. Radosavljevič. prof. univerz, u New-Yorku: Poput Jelene Nemanjičke. žene kralja Uroša, jednako prosvetiteljke na obadve strane, koja su jednako slavili i pravoslavni i katolici, 650 god. posle vi-
dimo J. B. i opet. »jednako prosvetitelj-ku na obadve strane«. Ako ie kraljica Jela jedan od najstarijih primera u našoj istoriji za to, kako kulturna djelatnost može da nadmaše verske jazove i kako je prosvetna zajednica, zajedničke sara-dnje na prosvetnom polju, najbolja da se razne vere okupe u jednu naciju. onda je pisac Jela jedan od najnovijih primera za tu lepu ideju. Belovičeva ie jedna od prvih kčeri hrv. j srp. dela našega naroda. koia se oslobodila od svega plemen-skog veroispovednog, reakcionarnog, koja je u sebi izradila dušu i savest moderne humanitetno nastrojene Jugosla-venke. Pre 30 godina ona je imala, kao i danas, dušu iedne besprekorne Jugosla-venke. U knjiži ima navedenih još nekoliko pisarna franc., nemač. i talij, naučenjaka.
Medu Slovencima ima štovatelja osobito Dr. Ilešiča i Dr. N. Županiča.
Vazda ie radila z najneprijatnijim prilikama, u večitom strahu, da ne ulove korespondenciju od koje je velik deo zapeo u avstrij. crnom kabinetu. Ona, čuvarica svega naipozitivnijeg u našoj rasi malo ie dosad imala vedrih dana. Pakost avstrijskih činovnika. zloba domačih sinova, zavist nekih ograničenih žena stajala je občino na putu njezinog rada. I danas nije bolje!«
Izneo T. J.
(Konec.)
bu Pirnatu. mecenu Družbe sv. C. in M. Naš marljivi obrambni delavec in pisatelj tov. »Kompoljski« prinaša zanimivo črtico »Nemci in mi« ter spis »Pred vojnim sodiščem«. Ta aktualna spisa izpopolnjuje tretji »Naša manjšina v Avstriv in nemška manjšina v naši državi«. Lepo se spominja A. B. vseli rodoljubov, ki so nas zapustili v preteklem letu v spisu »Naši grobovi« Učitelje bo posebno za nimal spis »Poročilo o šolstvu v Julijski Krajini«, ki nam podaje zelo informativno sliko tamošnjega šolstva. Ob sklepu je vestnik o delovanju Ciril Metodove Družbe. Koledar toplo priporočamo, ker s tem podpiramo tudi družbo — a ne samo naročati, tudi citati ga ie treba!
— Članstvo okrajnega učiteljskega druš.va za ljubljansko okolico se obvešča, da znaša za leto 1925. društvena članarina 125 Din. članarina za poročene učiteljice 50 Din. članarina za upokojence 60 Din. Ker je še mnogo članarine neporavnane. poživljajo se člani in članice, da še v tem mesecu poravnajo vso članarino. — Blagajnik.
Učiteljski pravnik.
_§ Zopet novi usjužbenski listi —
osebne Dopisnice — za učiteljstvo. Na
podlagi čl. 115. čin. zak. je minister pravde izdal sedai za vse resorte predpis novih uslužbenskih listov. (»Uradni list« št. 107. od 30. novembra 1925). Državna tiskarna v Beogradu je izda'a sedaj tiskovine za vse resorte po tem predpisu. Vsak uslužbenec si mora sam nabavi i no dva izvoda uslužbenega lista-Novost je ta. da bodo v uslužbenskem listu tudi fotografije državnih uslužbencev. Po izdanem predpisu morajo biti z dnem 31. decembra 1925 novi uslužbenski listi izvršeni. Podrobni predpisi so razvidni iz »Uradnega lista«.
—§ Sestava oblastnega šolskega disciplinskega poverienitva za uči elje osnovnih in meščanskih šol. Z odlokom z dne 16. oktobra 1925, O. N. br. 60.887 ie gospod minister prosvete na podlagi čl. 25. zakona o obči upravi in odloka ministrstva prosvete P. br. 5596 z dne 1. maja 1925 odredil sestavo disciplinskega poverjeništva za učitelje osnovnih šol in meščanskih šol ljubljanske oblasti in obenem imenoval člane v to poverjeništvo za dobo šolskih let 1925./26. 1926.'27 in 1927./28. odnosno dotlej, dokler ne stopi v veljavo novi zakon o narodnih šolah in zakon o meščanskih šolah _ v smislu cit. odloka obstoji komisija iz 5 članov, in sicer: Predsednik je oblastni veliki župan, odnosno njegov nameslnik; Člani so: oblastni prosvetni inšpektor, upravno-gospodarski referent prosvetnega oddelka, oblastni šolski nadzornik in kot strokovni drug za učitelje meščanskih šol Alojzij Novak, ravnatelj 1. deške meščanske šole v Ljubljani, za učitelje osnovnih šol pa I v. M a 1 n a r i č . učitelj I. deške osnovne šole v Ljubljani. — To poverjeništvo razsoja v vseh disciplinarnih zadevah učiteljev osnovnih in meščanskih šol kot disciplinsko sodišče prve stopnje. — S postavitvijo tega poverjeništva ie razveljavljena točka b) 2. odstavka tuuradne okrožnice z dne 3. julija 1925, P. br. 6570/25. Pripominjam, da odlok ministrstva prosve.e z dne 13. maja 1925. O. N. br. 25.928. ki ie bil priobčen s citirano •okrožnico, odreja, da v pogledu disciplinskega postopka za učitelje osnovnih in meščanskih šol ostanejo i nadalje v veljavi predpisi specijalnih zakonov. Torej veliajo glede disciplinskega postopka za učitelje javnih osnovnih in meščanskih šol v ljubljanski oblsati sledeči zakonski predpisi: na ozemlju bivše vojvo-dine Kranjske §§ 44.. 56. zakona z dne 29. aprila 1873. dež. zak. št. 22 in normativno navodilo bivšega deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 28. junija 1912, št. 4572; na ozemlju bivše Vojvodine Štajerske predpisi zakona z dne 26. avgusta 1904. dež. zak. št. 65 iz leta 1905.; — na ozemlju bivše obmejne grofije Istre (Kastavščina) §§ 43.-55. zakona z dne 30. marca 1870, dež zak. št. 19 jn na ozemlju bivše vojvodine Koroške §§ 42.—54. zakona z dne 17. januarja 1870. dež. zak. št. 13. — Gospod minister prosvete ie v svojem zgoraj citiranem odloku tudi izrecno povdaril. da velja isti postopek in ista disciplinska komisija, ki velja za učitelje osnovnih in meščanskih šol. tudi za honorarne nameščence in dnevničarje prosvetne uprave na osnovnih in meščanskih šolah »v ljubljanski oblisti. — Veliki župan: dr. B a 11 i č s. r.
—§ Vprašanje izplačila razlike prejemkov upokojenim učiteljem v Sloveniji.
(Odgovor g. ministra financ na tozadevno vprašanje narodnih poslancev gg. dr. Žerjava in dr. Pivka). Na vprašanje narodnih poslancev dr. Žerjava in dr. Pivka od 26. oktobra 1925 na g. ministra financ glede izplačila razlike penzijskih prejemkov upokojenim učiteljem v Sloveniji od 1. decembra 1919 do 31. marca 1925 ie poslal g. minister financ pod št. 5915 z dne 20. novembra 1925 sledeči odgovor: »Izplačilo neporavnanih državnih obvez za dobo do 31. marca t. 1. je regulirano s čl. 18. fin. zak. za 1924./25. je z mojimi navodili, izdanimi k tej zakonski odredbi. S temi predpisi je določeno postopanje za črpanje kredita za državne obveze iz prejšnjih let — partija 55. v budžetu za 1924./25. Ta postopek sestaja v sledečem: Pristojni nared-bodajalci so dolžni poslati podrejeni mi Generalni direkciji državnega računo-vods va svoje zahteve za ureditev kreditov po navedeni budžetski partiji, in sicer v višini zakonsko priznanih likvidacijskih obvez. Kadar se po teh zahtevah izvrši otvoritev kredita pri pristojni finančni oblasti odrejajo na breme tega delegiranega kredita sami naredbodajal-ci izplačila ter prilagajo k svojim nared-bam tudi izplačilne priznane dokumente. Vsled tega je potrebno v svrho zvršitve izplačila razlik penzijskih prejemkov, da se postopa v vsem po navedenih predpisih, ki so podrobno žnani vsem finančnim izplačevalnini blagajnam in vsem naredbodajalcem. Ako so izpolnjeni zakonski pogoji za izplačilo, nc bom delal s svoie strani nikakih 7°"rek. kakor jih tudi doslej nisem delal, da pridejo zain-teresiranci do svojega prava. — Opozarjam obenem, da se v smislu osnovnega principa našega računovodstvene-ga sistema zamoreio vsa izplačila iz davčne kase. torej tudi ta. vršiti samo v višini kredita, odobrenega od narodne skupščine. Sprejmite, gospod poslanec, tudi ob tei priliki uverenie o mojem odličnem spoštovanju. Minister financ dr. Stojadinovič.
iN asa gospodarska organizacija.
—g Dohodki brez stroškov. Ker je
vse osobje cerkljanske šole zaposleno z gospodarsko akcijo U. K., prosimo cenjene tovariše, da se potrudijo vsaj toliko, da nam na naše dopise odgovarjajo, bodisi pozitivno ali negativno.
Naročnike »K o s in o s a« (učila za mehaniko, akustiko, optiko, elektrotehniko. ki omogočajo nad 1200 eksperimentov) obveščamo, da dobe pošiljaiev direktno od tvrdke. obračune pa od nas. Ker blago leži dali časa na carinarnah. ie opravičljivo, če se dobave zakasne. Naročila za prihodnje solarno leto smo vknjižili in jih izvršimo takoj, ko bodo na razpolago proračunani zneski krajnih šolskih svetov. Iskrena hvala!
Šolske lekarne so doslej naročili trije sreski šolski referenti za vse šole svojega področja. (Kranj, Radovljica. Slovenjgradec). Čast, komur čast!
Pri tvrdki Kos (glej 45. številko »Učit. Tov.) je naročila šola v Šenčurju državno zastavo za 500 Din. 6% ie naše provizije. Naročite zastave in blago za šolske igralske kostume le po Konviktu! Hočete sebi dobro?
Smrek ie doslej prijavljenih 73. Požrtvovalni tovariš g. Vidic je v svoji mali občini, ki obsega le 4 vasi, nabral 32 smrek, ostale so cerkljanske. Zdramite se zaspanci!
Miklavževe igre se vrše danes. V Cerkljah smo nastavili ogromno košaro, ki bi vzdržala darove vse Slovenije, a polovico odstopimo Mariboru, ki nam ie ravno tako pri srcu kakor Ljubljana.
Prijavite nam novih virov dohodkov brez stroškov, da dvignemo našo »matico« preje, predno nam začno priščipavati draginjske doklade.
Kdor hitro da. dvakrat da!
Predsednik U. K. s sedežem v Cerkljah pri Kranju.
Nebeški konvikt št. 100.. 6. 12.
Velecenjeni gospod!
Miklavž predsednik vseh nebeških konviktov pošilja iz nebeških visočin pozdrave predsedniku Konvikta v Ljubljani! Iz maleea raste veliko. Tudi pri nas gre bolj počasi.
Moje vsevedno uho ie tudi zaslišalo, da se ie nekje govorilo, da ima maloka-teri učitelj svinčnik.
Pozdrav in srečo Dri Vašem delu.
Miklavž 1. r.
Ker se je Miklavž tokrat gotovo ureza!, prosim vse tovariše, da mi kar s svinčniki sporoče o vseh Miklavževih darilih v prid našim nebogljenčkom. ki prezebajo v mestih ob suhih skorjah podeželskih staršev-učiteljev.
I scena z dne 6.'X1I.. ie li bila po-voljna za »izveštaj«?	Lapajne.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina: Učiteljsko društvo za svetole-nartski okraj 400 Din; I. deška osnovna šola v Mariboru 40 Din. — Darila: Vesela družba ob godovanju tovariša Leopolda Kopača v Slovenjgradcu 100 Din. .(Takih in podobnih darov bi U. D. lahko prejemal več, ako bi se ga tudi drugi tovariši tako spominjali kakor vrli Slo-venjgrajčani!). Apolonija Sekirnik, vdova po šolskem upravitelju, Šmarje pri Jelšah. 33.75 Din; Zacherl Franjo, Ljutomer. 25 Din: ministrstvo prosvete v Beogradu 1990 Din; obveznice 7'/< državnega posojila so darovali: Ida Vodeniko-va. učiteljica v Mariboru 2 a 100 Din (IX. 1922). Tomaž Stani, učitelj v Rušah, 3 a 100 Din kot skromen donesek za plemeniti namen; Farčnik Anton, nadučiteli v pok. v Mariboru 1 a 500 Din (III. 1926), kot Miklavžev dar U. I). Ta dar ie treba posebej omeniti, ker pride od tov. upokojenca, ki sigurno ne bo nikdar užival dobrot U. D.! Aktivni tovariši(ice). vzgledujte se nad to idealno požrtvovalnostjo! — Za spominsko ploščo po umrlem tovarišu M. Vode-niku so še darovali: učiteljstvo 1. dekliške osnovne šole v Mariboru 70 Din; učiteljstvo osnovne šole v Lajtersbergu 110 Din. Prispevek za to spominsko ploščo .ie s tem dosegel vsoto 1070 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! — M. Kožuh, blagajnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz Pov. UJU — Ljubljana.
pov. 2. seja ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljibljana dne 28. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne v pisarni strokovnega tajništva v Ljubljani. Na-vzočni: Jelene, Gnus, Dimnik, Dostal, Pegic, Hren. Lapajne. Močnik, Po.očnik.
I.	Zapisnik zadnje seje ožjega sosveta se prečita in po oripombah tov. Lapajneta, Jelenca in Močnika odobri. Dnevni red seje se izpremeni v toliko, da pride poročilo glavnega blagajnika kot 3. točka in določitev seje širjega sosveta kot 8. točka.
II.	Poverjenik Jelene poroča o do spelih in odposlanih dopisih.
1.	Dopis velikega župana ljubljanske oblasti o sestavi disciplinarnega pover-jenišiVa za učitelje osnovnih in meščanskih šol kot rešitev vloge UJU pov. Ljubljana dne 14. oktobra 1925. ki so ga prejela tudi vsa šolska vodstva. — Glede na to, da se pri tem ne upošteva nujne potrebe sestave sreskega disciplinarnega soda. se sklene ponovna vloga na ministrstvo prosvete.
2.	Poverjenik poroča nadalje o vlogah, ki so se napravile glasom sklepa zadnje seje ožjega sosveta glede zaračunavanja stanarine Dri naturalnih stanovanjih. vštetja vojne dobe učiteljskim maturantom tekom voinih let. izplačila razlike itd.
3.	Vloga na ministrstvo prosvete, da odkupi staro zalogo »Zvončka« za šolske knjižnice. Ker je došel nezadovoljiv odgovor, da se samo priporoča nakup »Zvončka« za šolske knjižnice, se sklene ponovna vloga potom obeh velikih županov.
4.	Odposlana je bila vloga v zadevi pravočasnega nakazila šolskih doklad. Ker še ni odgovora, se sklene zadevo urgirati.
5.	Glede uporabe šolskih poslopij v vojaške svrhe se ie interveniralo pri pristojni oblasti.
6.	V zadevi vloge glede učnih načf-tov, na katero je poverjeništvo prejelo odgovor iz mariborske oblasti, ne pa še iz ljubljanske se sklene intervenirati, naj Se za enkrat do novega šolskega zakona sploh ukinejo ali pa izdajo novi. našim razmeram in prilikam primerni učni načrti.
7.	Odposlala se je vloga na ministrstvo prosvete v zadevi priporočanja
knjig in učil, kar naj bi se vršilo potom Osnovne nastave.
8.	V zadevi projekta šolskega zakona se je odposlala spomenica, ki ¡o je izdalo naše poverjeništvo. tudi g. ministru Velji Vukičeviču. — Naknadne predloge sta do Dodaljšanega termina ooslala edino okrajno učiteljsko društvo za laški okrai in tov. Zupančič iz Prekmurja.
9.	Glede pravočasnega nameščanja učiteljstva začetkom šolskega leta se je odposlala vloga na prosvetno upravo.
10.	Poverjeništvo je imerveniralo v mnogih slučajih v zadevi izplačila pokojnin in povišic. — Pri t e .i priliki je ožji sosvet strogo obsojal delovanje in poslovanje nekega Prosvetnega B i r o - a v Beogradu, ki izrablja take slučaje in svari učiteljstvo, da ne naseda eventualnim ponudbam za posredovanje.
11.	Dopis izvršilnemu odboru UJU v Beogradu glede objave resolucij 5. glavne skupščine UJU v Subotici v centralnem glasilu v »Narodni Prosveti«. Resolucije so bile nato objavljene. Na predlog tov. Dimnika se sklene dopis, da se objavijo v »Narodni Prosveti« tudi resolucije v zadevi projekta šolskega zakona. kakor so bile sprejete na omenjeni skupščini.
12.	Resolucije okrajnega učiteljs*ke-ga društva za Maribor in bližnjo okolico se sklene odposlati na velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti.
13.	Poverjenik poroča glede ustanovitve učiteljskega pevskega zbora, da se je poverjeništvo udeležilo vseli prireditev; zavrača neosnovane očitke, kakor da si je dala izviti organizacija ustanovitev takega pevskega zbora iz svojih rok. Ponovno povdarja. kar je storil že na ustanovnem občnem zboru, da bo organizacija z vsemi sredstvi, kj so ji na razpolago, podpirala to ideio in njen nadalj-ni razvoj, da pa spada ta izvedba v strokovno glasbeno področje, kar je v tem slučaju prevzelo Društvo učiteljev glasbe v Sloveniji. Pri tej priliki se ie po-vdarjalo, da obstojajo tudi v drugih državah učiteljski pevski zbori kot samostojna društva. Ožji sosvet ie soglasno odobril zavzeto stališče.
14.	Glede lista »Učiteljska Oinladi-na« ie poročal urednik Dimnik o njegovem razvoju, o sodelovanju s strani uči-teljiščnikov. o potrebi prispevkov s strani učiteljstva, o rastočem zanimanju za list tudi preko meje Slovenije in ie navedel za primer, da je došlo naročilo za 130 izvodov lista celo iz Skoplja zaeno s plačanim zneskom. V nadaljiiem poteku se ie razvila mestoma zelo ostra debata o vprašanju depolitizacije organizacije, v katero so posegli vsi člani ožjega sosveta. Ker ni prišlo do nobenega stvarnega zaključka, se ie odložila zadeva na prihodnjo sejo ožjega sosveta.
15.	Poverjenik poroča o akciji, ki jo je podvzelo poverjeništvo v zadevi štet-ia službene dobe in izplačila dotične diference prejemkov onega učiteljstva. ki je bilo prisiljeno zapustiti po prevratu svoia službena mesta v Julijski Benečiji in si iskati nove službe v naši kraljevini. Na poziv v »Učiteljskem Tovarišu« se ie odzvalo 28 tovarišev in tovari-šic. Več izmed teh se ni moglo upošte-vati. deloma, ker se niso mogli izkazati s potrebnimi odpustnimi dokumenti, deloma, ker so odšli prostovoljno iz prejš-njih službenih krajev. Za 18 upravičenih učnih oseb je izdelalo strokovno tajni štvo točen obširen .seznam, opremljen z vsemi potrebnimi podatki, ki ga ie s spremno vlogo odposlalo poverjeništvo potom ministra na r.. narod, poslanika g. dr. Žerjava narodni skupščini, odboru za inolbe in žalbe.
16.	Poverjeništvo je odposlalo s spremno vlogo prošnjo »Učit. konvikta« za denarno podporo na ministrstvo prosvete.
17.	Učiteljsko društvo za Mursko Soboto poroča, da sta se ustanovila v okvirju društva dva pedagoška krožka.
ARGUS ARGUS ARGUS
je naž najboljči informacijski zavod_
ima v vseh mestih svoje poverjenike_
daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
mdustrijskih podjetij in privatnikov_
informacije so vsikdar točne izčrpne
in hitre _ __
ARGUS nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARGUS-°v tole*on le S-25' a brzojavni naslov Argus
Učitelji-knjižničarji! Tudi za odrasle je izšlo v založbi Učiteljske tiskaroe mnogo lepih knjig.
18. Poverjenik poroča, da se je udeležil 50-letnice obstoja učiteljskega društva za Karlovac. za kar je došla pismena zahvala.
III.	Blagajniško poročilo poda glavni blagajnik Pegic. Kar se tiče članarine, ne more podati točne siike. ker še nima vseh obračunov okrajnih učiteljskih društev. Vendar kolikor jih ima že v roki, kaže veliko malomarnost plačevanja mnogili okrajnih društev, ki so s plačevanjem v velikanskem zastanku. Ož i sosvet ostro graja tako indolenco in pričakuje. da se bodo dotična društva zavedala svoje dolžnosti napram organi • zaciji. Tov. Dimnik želi imeti od glavnega blagajnika do seje širjega sosveta točen izkaz vseh dolgov in terjatev pover-jenišva, in sicer ločeno glede članarine, posameznih listov in fondov. Sklene se vnovič urgirati članarino pri predsednikih in blagajnikih okrajnih učiteljskih društev s terminom do 15. decembra. Tov. Gnus in Hren se izjavita za potrebo izdaje pravilnika gospodarskega odseka oziroma sploh za poslovanje okrajnega društva.
IV.	Dopis centrale UJU v Beogradu na inicijativo poverjeništva Split glede sprejema učiteljstva na meščanskih šolali in na učiteljiščih v organizacijo UJU. — Tajnik Dostal se izjavi, naj bi tvorila slei kakor prei podlago okrajna društva, kamor ima prost vstop vsaka učna oseba katerekoli panoge, ki pristane na pravila UJU. Posamezne široke na morejo tvoriti v tem okvirju svoje sekcije. Razvije se daljša debata in se končno sklene obrniti se na izvršilni odbor UJU v Beogradu, da naj se upošteva pri izpremembi pravil strokovna razprede-iitev učiteljstva osnovnih, meščanskih, strokovnih šol in učiteljišč.
V.	Dopis UJU v Beogradu, nai. se imenuje stalni dopisnik, ki bi stalno poročal »Narodni Prosveti» o stanju šolstva in učiteljstva v Sloveniji. — Sklene se vprašati centralo, ali ie to mišljeno brezplačno ali za gotov honorar
VI.	Za razpisano mesio knjižničarja knjižnice poverjenišiva, ki je spojeno z mestom tajnika osrednjega narodno prosvetnega odseka, sta se zglasiia dva rt-flektanta. To mesto se odda tov Vladi-slavu Mlekušu, uči elju na 2. deški osn. šoli v Ljubljani.
VII.	Dopis okrajnega učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico, naj bi se za ustanovitev Učiteljskega doma v Mariboru in Učit. konvikta v Ljubljani angažiralo vse v UJU včlanjeno učiteljstvo naše države, se predloži na predlog tov. Hrena seji šir.iega glavnega odbora.
Vili, Ožji sosvet sklene sklicati o božičnih počitnicah sejo širjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana m to na torek 29. decembra. Dan ponrei se vrši seja ožjega sosveta.
Sejo ožjega sosveta, ki io trajala s polurnim odmorom ves dan. zaključi poverjenik ob 18. uri.
Izpremembe pravil UJU, ki so bile sprejete na 3. glavni skupščini dne 6. avgusta 1923 v Ljubljani.
V nastopnem navajamo one člene pravil, ki so izmenjani ali novi, sicer pa veljajo prejšnja pravila, ki smo jih natisnili v 1. zvezku stanovsko - strokovne knjižnice.
11. Svrha.
Član 2.
Cilj je Udruženja, da udruženom sna-gom svili učitelja naše Kraljevine radi na napretku osnovne nastave i narodnoga prosvečivanja; da nastoji oko učvrščiva-nja duhovnog jedinstva svih delova našega naroda i štiti moralne i materijalne interese učiteljstva.
VI. glava »Uprava« in VII. glava »Skupštine i sastanci« se glasita v celoti nastopno:
VI. Uprava.
Član 10.
Udruženjem upravljaju:
a)	Glavni odbor;
b)	Povereništva.
A.
Član 11.
Glavni Odbor je Izvršni i Upravni:
a)	Izvršni Odbor čine: predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik i osam članova.
b)	Upravni Odbor čine pored ovih poverenici sa svojim tajnicima, 15 članova iz svih krajeva Kraljevine i 6 njiho-
vih zamenika. Blagajnik i urednici učiteljskih listova mogu po naročitoj potrebi biti van Gl. Odbora.
(Dalje prih.)
Gibanje okrajnih drufttev v Sloveniji.
Vabila:
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LOGAŠKI OKRAJ bo zborovalo v soboto 12. t. m. ob 10. uri v osnovni šoli v Dolenjem Logatcu s sledečim vzpore-dom: 1. Poročilo predsednika »Kaj hočemo«. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo odsekov. 5. Slu-čajnos i. Z ozirom na prepotrebno raz-čiščenje pojmov v organizačnih zadevah, je dolžnost vsakega člana, da se zboro-' vanja udeleži. Odbor.
Poročila:
+ OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LOGAŠKI OKRAJ, ki se
je vršil 3. oktobra na Rakeku. Navzočih 60 članov in strokovni tajnik pov. UJU Ljubljana R. Dostal.
Ob 9.30 otvori predsednik Požar zborovanje, j>ozdravi navzoče člane in še posebej strokovnega tajnika pov. UJU, ugotovi sklepčnost in preide takoj k prvi točki dnevnega reda.
Poročilo predsednika. V svojem poročilu povdarja predsednik pomen društva in važnost društvenih zborovanj ter biča vse one. ki so člani le na papirju, sicer se pa društvenega življenja aktivno ne udeležujejo ter ga s svoio indolenco celo ovirajo. Povdarja tudi apolitičnost druš va, vsled česar ie dolžnost vseh učiteljev, da so društveni člani.
Nato očita v glavnih obrisih važnejše dogodke v tekočem poslovnem letu ter poda kra ko bilanco aktive in pasive našega stanu (polov. žel. vožnja, imenovanje zastopnika v komisiji za učiteljska imenovanja in zastopnika v disciplinarni komisiji; dvakratni osnutek novega šolskega zakona, dvakratno menjavanje nadzornikov, premeščanja učiteljstva. ukinitev učiteljske stalnosti, izguba 15% dodatka k plači po dosluženih 32 letih, neizplačitev zaostankov na plačah in nevarnost odtegljaia draginjskih doklad).
Omenja tudi nepravilnosti pri jioslo-vanju enega izmed obeh društvenih krožkov in prepoved zborovanja radi sociološkega predavanja ter posledice, ki jih je imela ta prepoved za odbor in nekatere člane. Končno apelira v toplih besedah za pristop k Učit. konvikiu in za razširjanje »Zvončka«.
Po predsednikovem poročilu se vname debata zlasti radi prepovedi zborovanja 13. junija. V debato posežejo: Štravs, Ribičič, Dostal, Peterlin, Merci-na Fr. in Medvešček.
V zadevi Učit. konvifcte poroča tov. Štravs' o poteku izvanrednega občnega zbora te ustanove. Strokovni tajnik Dostal pobija nekatera izvajanja predgo-vornika. na kar mu ta pojasni, da je bil on na zborovanju kot opazovalec in je kot tak tudi poročal. Ako niso njegove trditve resnične, ni zanje odgovoren on, ampak oni, ki iih je iznesel.
Poziv za pristop k Učit. konviktu ni našel vsled premalega razumevanja stvari enotnega odmeva kljub živi in prepričevalni besedi od strani več članov, zato se ie prvotni sklep, da ie pristop obvezen za vse člane, spremenil v toliko, da velja le za one, ki se prostovoljno zavežejo. Pristop je javilo tri četrtine navzočih članov.
Poročilo tajnika. Društvo šteje 76 članov, dva več kot lani. Odborovih sej je bilo troje; vseh zborovanj, društvenih in krožkovih četvero, eno je bilo prepovedano. — Odbor se je potegoval z vsemi svojimi močmi za zaščito članov in učiteljstva sploh. Boril se je predvsem zoper zloglasni § 71. urad. zakona. Ni pa našel pravega razumevanja v svoji upravičeni borbi ne pri poverjeništva in ne pri učiteljskem glasilu. — Poročilo omenja tudi številne pismene intervencije o organizačnih zadevah na poverj. iti šolske oblasti, ki pa so oo večini osia-le brez odgovora. Bilanca izkazuje minus. odbor pa ni kriv tega. Predlog: Krožka naj se odpravita. Poročilo se sprejme soglasno.
Poročilo blagainika se vzame brez debate na znanje, na kar se izreče na predlog pregledovalcev računov odboru absolutorij. Prejemki 2756.33 Din, izdatki 330.33 Din. gotovina 2426 Din.
Poročilo preds. nar. prosv. odseka.
lov. Ribičič poroča, da odsek ni delal povoljno v prvi vrsti radi tega. ker ni imel opore od s:rani centr. prosv. odseka pri pov. UJU.
Poročilo preds. samoizobr. odseka. Tov. Medvešček poda pregled dela s. o. v minulem letu in konstatira. da se ie z delom šele začelo. Vršilo se ie v obeh krožkih le predavanje o pomenu in namenu samoizobr. akcije ter se ie postavil program. Tudi so" se že določili okvirji samoizobr. krožkov. Do izvedbe tega zasnutka pa ni prišlo, ker je oblast prepovedala nadalnie delo. Obžaluje ta'korak oblas.i, čigar vzrok še danes ni prav pojasnjen, ie pa gotovo, da ne bo imel nobenih posledic za razvoi akcije v bodočem poslovnem letu. Saj izobrazba v socialnih in političnih vprašanjih ni važna le za učiteljstvo samo, ampak tudi za državo in narod. Ravno ista oblast, ki j j akcijo v minulem letu onemogočila na drugi s.rani sama priporoča poglobljenje v ravno ista vprašanja, ki so bila na programu našega s. o. Tis.o poseganje v naše delo je torej slonelo na nesporazumlje-nju, ki je sedaj že gotovo izravnano. V bodočem poslovnem letu moramo tam nadaljevati, kjer smo letos neprostovoljno nehali. Program imamo, podrobni načrt tudi, začeti ie torei z d e 1 o m. V vsem področju društva se ustanovijo krožki, k njim naj se pritegnejo vsi izobrazbe željni člani — Poročili obeh odsekov sta sprejeti soglasno.
Izpreminjevalni predlogi k načrtu osnovnošolskega zakona. Poročevalec tov. Požar; predlogi sprejeti soglasno.
Poročilo tov. Medveščeka o pokrajinski skupščini v Šoštanju. Pred poročilom prečita predsednik pismo poverjeništva od 11. julija 1925, št. 349. v katerem zahteva poverjeništvo, da naj društvo navede dokaze za one trditve in izraze, ki jih ie rabil del. M. na pokr. skupščini. Inkriminirani izrazi so: »komedija«, »fraze«, »da vodstvo egoistično izrablja organizacijo«, »hlapčevstvo« i.d. — Tov. Medvešček poda svoj zagovor v obliki . istih izvajanj, ki jih je imel namen imeti v Šoštanju, a so mu bila z odvzetjem besede in radi velikega hrupa delno onemogočena. Z ozirom na »žalitve« in »ne-parlamentarne izraze«, ki jih omenjata poverjeništvo in »Učit. Tov.«, pripominja, da so se culi drugi še manj parlamentarni izrazi, da so padle še hujše žalitve in da so se videle geste, ki spadajo kvečjemu v sejmarsko družbo. da_oa ni bilo zanje ne graje in tudi ne zahteve po satisfakciji. (Zagovor poročevalca je bil oddan Pov. UJU kot odgovor na dopis št. 349,od 11. julija t. 1.)
Tov. Dostal zahteva še enkrat precizen odgovor od občnega zbora glede inkriminiranih izrazov in izjavi, da je radi tega prišel sem. Društvo ie postavljeno pred alternativo ali — ali.
Ob splošni, pozornosti vstane tov. Ribičič in izjavi, da društvo ne more de-savuirati svojega delegata, ker bi bilo t^ko početje nemoralno. Tudi obsoja ne-spravljivost poverjeništva.
Po teh besedah se strokovni tajnik demonstra ivno odstrani iz zborovalnice in s tem ie bila tudi zaključena ta točka dnevnega reda.
Volitve. Z vzklikom so bili izvoljeni sledeči člani v odbor: Doljak Valentin, Gor. Logatec; Miselj Erna. Dol. Logatec; Medvešček Bogumil, Rovte; Mercina Ivan. Stari trg; Mercina Franc, Grahovo; Peterlin Alojzij, Begunje; Ribičič Jože, Rakek.
Novi odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik Mercina Franc; tajnik Medvešček Bogumil; blagajnica Miselj Ema; odborniki: Doljak Valentin. Mercina Ivan, Peterlin Alojzij in Ribičič Jože.
Slučajnosti. Ker istih ni bilo, se občni, zbor zaključi ob 14. uri.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo v ponedeljek, dne 9. novembra 1925 ob pol 10. uri v Jaršah. Udeležilo se je zborovanja od 80 članov 46.
Otvoritev, poročila. Predsednik tov. Petrovec Tomo je pozdravil navzoče, posebej ravnatelja meščanske šole Novaka, sreskega šolskega nadzornika Pretnarja, sreskega šolskega' nadzornika v pokoju Kanteta in vse na novo vsto-pivše člane in članice. Izrazil je zadovoljstvo glede dobre udeležbe kljub skrajno slabemu vremenu. Nato ie predaval ravnatelj meščanske šole Novak iz Ljubljane o deških ročnih de-
lih i n o risanju ter je sprejel za svoj poučen in zanimiv referat splošno zahvalo. Nadalje je predsednik ponovno omenjal, nai se ne zapušča zborovanja pred zaključkom. Zapisnik zadnjega zborovanja se ie vzel na znanje. isto:ako poročilo tovarišice blagajničarke. Z veseljem je omeniti, da se ie na predlog tov. Maverja javilo sedem tovarišev in tovarišic za predavanja v bodočem letu.
Slučajnosti. Pri zadnji točki dnevnega reda so se obravnavale nekatere šolske zadeve. Razdelile so se položnice za vplačevanje obvezne članarine za »Učiteljski konvikt«, katero se začne s 1. januarjem 1926.
Sklep. Končno se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje, ki ie obenem tudi občni zbor, mescca februarja v Kamniku.
Književnost in umetnost.
Vse tu navaden« knjige In publikacije se debe v učiteljski knjigarni v Ljubljani.
FranCiSkanska ulica it. 6.
Ocene.
-k Narodna Enciklopedija: Srpsko-Hrvatsko-Slovenačka. Prof. St. Stanoje-vič Cijena 45 Din. Izdavač Bibliografski zavod d. d. Zagreb. Gunduličeva ul. 29. Izšel ie 5. zvezek.
—k Sckolske vježbe za školsku omladinu.
Mnogi i mnogi nastavnici rado bi uvježbavali školsku djecu u sokolskim vježbama. a nemaju prigodni vježbi. Radi toga sam izradio tri vježbe za školsku djecu, opisao ih stručno i uz njih dao glazbu i slike, tako, da svaki nastavnik-nastav-nica može uz malo volje, da uvježba djecu i tirne ne samo gimnastika postigne ono, što se hoče sa tjelesnim odgojem u školi. Vežbe iinadu i pri-godne pjesme. Te vježbe jesu: 1. Telovežbena scena s glazbom i pjevanjem (vežbe za veliki t mali broj muške i ženske djece) partitura i opis Din 25. 2. Život djeteta u vježbi (vežba za 9-tero muške djece), partitura i opis 25 Din. 3. Slikovita prosta s pjesmom (za veči i manji broj muške djece). partitura i opis 20 Din. Sve tri vježbe imadu svoju naročitu pedagošku vrednost.i sadr-žina je uzeta iz života dječjeg. Novac sa na-ručbom treba poslati na adresu: D. M. Bogunovič — Zagreb. l ica 7.
—k Današnje žene i djevojke ako žele da u uruštvu i kučanstvu savremeno ispune svoju za-daču. bezuvjetno trebaju pouzdanog i dobro upu-čenog savjetnika a ako takov važi po opčenitom priznanju naš domači svestrano omiljeni mjeseč-nik »Ženski List« za modu. zabavu i kučanstvo, koji je u tome pogledu doista na svojoj višini. -
Primili smo novi 7. broj tog časopisa. čijT sadržaj svojim obilnim gradivom i svojom vri-jednošču iznenadjuje: vanredno obširan i bogato ilustrovani modni dio; Upute za ručne radove: Arak krojnih uzoraka na našem jeziku: Kako da ostanem mlada i lijepa! Uputa za njegu zdravlja i ženske ljepote, što prvi put izlazi kod nas na našem jeziku: Muzički odgoj djece; Sitne upute u modi; Senzacionalno otkriče londonskog liječ-nika o zdravlju i mladosti žene; Kako da odga-jatno svoju djecu; Ženska nošnja u prastaro vri-jeme: Kazalište i kino; Novela: Provalnikova savjest i direktorova pamet: U jesenskim gorama i mnoge druge: Kronika. — Kuharica. — Do-inačica. — Zagonetka. — Smješice j t. d. u kratko prava riznica ne samo za žene i djevojke, več i opčenito za svaku kuču i obitelj. Povrh toga ima u tom broju vanredno lijepih ilustracija od naših priznatih uinjetnika i portreta zaslužnih žena iz našeg javnog života. —
Kraj tako bogato opremljenog i otmjeno štampanog lista nijedna od naših žena i djevojaka nije više upučena na strane žurnale. — Pretplata na »Ženski List« iznaša na 'U godine Din 40.—, na 'I-j godine Din 80.—, na jednu godinu Din 160., dočim se pojedini brojevi u svim knjižarama do-biju po Din 15.—. Uredništvo i uprava nalaze se u Zagrebu, Samostanska ulica 2. I. kat.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
-lu Tajnike okrajnih društev prosimo. da vabila za društvena zborovanja pošljejo pravočasno. Vabilo za zborovanje logaškega učiteljskega društva ie do-šlo šele v četrtek z večerno pošto, ko je bil list že dotiskan in oddan na oošto. Zaradi praznika v torek, ko tiskarna nf delala in radi poročila iz seje ožjega sosveta smo več dopisov iz današnje številke morali izpusiti za prihodnjo številko. Poročevalce o društvenih zborovanjih ponovno prosimo naj bodo kratki. Govori in podrobne razprave ne soadajo v poročilo. Potem so pa pritožbe če ravno daljša poročila zaostajajo, ker jih je metteur iz tehniških ozirov nrimorcoi izpuščati.
Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
„KARO" ževlie
Lastne delavnice. Cene solidne.
(L
MARIBOR
Koroška cesta 19
Ji
Le najbolje je najceneje
>