Itev. 102.
V Ljubljani, v soboto, dne 7. mala 1910.
Leto XXXVIII
Velja po poŠti: =s
Za celo leto naprej . K 28-— ca pol leta » . » 13-— za četrt > » . » 6*50 za en mese« » . » 2-20 za Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo Inozemstvo » 39'—
Vupravništvu: sa
Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5-80 za en megeo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 30 v, aa mesec. - Peineiae iter.10 t.
w Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. MD. Rokopisi se ne vračala; neirankirana pisma o« M = sprejemajo. — Uretfalikeg* telefona fctev. 74. =
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
■a enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....> 10 »
u več ko trikrat . . » 9 >
T reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vlnarlev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod.
Vpravnl&tvo |e v Kopitarjevih nlioah itev. o. ~mm = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. = ....... ■■ DnravnlSkeoa telefona štev. 188.
Pozdrav!
Mi
1

H-
1


sredo, 11 maja, se zbero v Ljubljani zastopniki, našega ljudstva iz vseh dežela, koder se še govori in moli v slovenski besedi. Zopet se bosta pozdravila Kranjec in Štajerc, Korošec in Primorec, in postavili bomo temelj ljudski narodnoobrambni organizaciji, pravi Slovenski Straž i«, ki bo varovala, kar nam je sam Bog izročil za dedščino: našo vero, našo materno govorico in vso našo Širno domovino Avstrijo, v kateri hočemo svobodno služiti državnim ciljem in nalogom, ne pa kakor tlačani in narod druge vrste!
Po vsej naši domovini se zadnji čas uvideva posebno to, da je treba narodno delo med Slovenci zopet na tisti temelj postaviti, ki so ga prvi položili naši narodni prvoboritelji: škof Anton Martin Slomšek, An d r e j E i n s p i e 1 e r in Janez Bleiweis iu pokazalo se je, da je narodno delo tisti čas, ko so si ga usurpirali liberalci, hodilo napačna in narodu škodljiva pota. Temelji, ki so jih za narodno delovanje zgradili naši prvi narodni delavci, so: katoliška vera, pošteno 11 ravno družinsko življenje, gospodarsko okrepljenje našega kmeta in delavca ter smisel z& naloge in rast cele države. »Vse za vero, dom, cesarja!«, so spreje!i za geslo naši prvi narodni učeniki in mučeniki, in naša dolžnost je, da v tem geslu delamo dalje, zakaj le v njem je blagor vseh, ki hočejo biti in ostati Slovenci!
Zato pa kar nič ne prikrivamo, da bo naše narodno delo, ki bo hodilo po stopinjah največjih sinov našega naroda, docela v nasprotju z liberalnim lažinarodnim delom. In zelo značilno je, da je glasilo liberalne inteligence prav te dni imenovalo Antona Martina Slomška »trapastega farja«, vse pa, kar je storil za slovenski narod, da je bilo le »slučajno«. In to odkriva jedro liberalne »narodne misli« prav do dna in zadnjega atoma. Liberalci mrzijo Slomškovo, mrzijo Einspielerjevo in dosledno tudi Blei-weisovo narodno delo zato, ker so le-ti možje vsekdar jasno učili, da se more slovenski živelj nasproti tujcu le tedaj ohraniti, ako vztraja v svoji globoki veri in ako njegova inteligenca tudi v tem oziru ostane z njim vselej zvezana. Liberalizem je ta nauk zatajil, zatajil je tudi, da se Slomšek in Einspieler ves čas svojega življenja nista samo za pravice maternega jezika, za enakopravnost slovenskega naroda in samoupravo slovenskih dežela borila, ampak da sta se pravtako neizprosno bojevala zoper liberalizem in največjo skrb na to obračala, da ne bi slovenskega ljudstva okužil.
Bilo je leta 1861., ko je sivolasi škof Slomšek jemal pri duhovnih vajah v Slatini slovo od svoje duhovščine, ki je stala v prvi vrsti v narodnem boju, ko se je posvetna inteligenca, kolikor je je sploh bilo, še previdno skrivala. In takrat je on, ki je prvi naše ljudstvo učil lastni jezik ljubiti, izročil svojcem »Poslednje sporočilo«, v katerem je postavil slovenskemu narodno-obrambnemu delu program za vselej. Slovenska mladina! vzemi v roke to sporočilo in ga beri in globoko si ga v srce vtisni, zakaj večno so veljavne te besede. V tem sporočilu enega največjih sinov slovenskega ljudstva, bereš:
»Posebno tri stvari imamo na svetu ljubiti: prva je naša mati, sveta katoliška cerkev, druga stvar naše ljubezni bodi naše avstrijsko cesarstvo, tretja stvar, ki naj nam draga in ljuba bo kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovina, naša beseda materna.« In potem uči Anton Martin Slomšek, kakšni so nameni liberalcev, ti »novi pagani s svojimi brezbožnimi časniki in neverskimi knjižurami, ti pomagači satanovi, ki bi našemu vernemu ljudstvu radi pravo katoliško vero iz srca iztrgali in šolo cerkvi odvzeli, da bi odgojo naše mladine v svojih brezbožnih rokah imeli.« Nato poživlja nepozabni škof katoličane, da se organizirajo in vzklikne: »Zvesto hočemo čuti, da ne bo sovraž-
nik, ko bi mi spali, ljuliko nasejal med dobro pšenico. Ljubimo svojo mater, sveto katoliško cerkev, toliko bolj goreče, kolikor srditeja jo nasprotniki sovražijo in napadajo!«
Potem pa povdarja naš Anton Martin Slomšek, kako je treba, da vsak katoličan ljubi avstrijsko domovino, ki je mogočni tabor katoličanstva, in prav opominja, da je liberalizem tisti ki v Avstriji uči narode podjarmi jati in šibkejše tlačiti!
In nato sledijo najlepše besede, ki jih je kedaj slovenska roka zapisala, tiste znamenite, od ljubezni do naroda žareče besede, v katerih apostol slovenskega ljudstva uči materni jezik ljubiti. »Ravno to,« pravi, »da bodo v nebeškem Jeruzalemu vsi narodi svojega Boga v s v o j i h jezikih v lepem soglasju hvalili ho najslajša radost veselja nebeškega!« Ali je kdaj kak liberalec kaj takega zapisal? In potem: »Naš materni jezik je varuh prave vere; katoliška vera ravno v tej smeri med nami omaguje, kakor se slovenski rocl ponemčuje; to nam spri-čuje skušnja več kakor tristoletna.« Končuje pa:
»To trojno ljubezen: naše katoliške cerikve, naše ljube domovine in naše skušane Avstrije, vam, preljubi bratje, posebno priporočani ter vas prosim, ne pozabite, da je to sporočilo lahko da poslednje sporočilo vašega starega škofa — Slovenca!«
Tako je dejal Anton Martin Slomšek leta 1861., leta 1862. pa je Andrej Einspieler, ki je brezdvoma najbolj globoko-umni izmed vseh naših narodnih prvakov, kakor je bil Slomšek najbolj ljudski, tako-le pisal v svojih »Stimmen aus Inneroster-reich« v programnem članku:
»Naš ideal je svobodna cerkev. Najbolj izdatno — da — edino sredstvo rešiti svobodo cerkve, je pobijanje njenih sovražnikov! In ima jih veliko. Njo, vir vse izobrazbe in znanosti dolzijo njeni sovražniki nevednosti in poneumnjevanja- njej zaščitnici svobode in napredka, očitajo reakcijo in posužnje-vanje. Katoliška cerkev je tarča zasmeha in grdenja, laži in in obrekovanja. Ali ne hi bila strahopetnost in izdajstvo početje svobodomislecev gledati mirno in udano in pustiti jih naj delajo, kar hočejo? Ne! Vsak katoličan ima ne samo pravico ampak tudi dolžnost vse storiti za svojo cerkev.«
»Zato pogumno in odločno zoper njene sovražnike!« to so besede Andreja Einspielerja, moža, ki mu ni v narodnem boju na Slovenskem enakega!
In kako je veliki Andrej leta 1861. v programu prvega letnika svojih »Stimmen« pojasnil stališče narodnih Slovencev?-»Trdno prepričani, da je svetu le v katoliškem nauku dana resnica in da zamore le v znanosti, ki temelji v katoličanstvu, vzkliti prerojenje sveta, rešitev socialnih vprašanj in resnična svoboda, bomo delali za svobodo cerkve. Obenem bomo nastopali za močno Avstrijo, ki bo upoštevala zgodovinske in narodne pravice svojih državljanov.«
Liberalci: ali je tudi Andrej Einspieler le »trapast far, ki je le slučajno za narod nekaj naredil ? ... Vi ste zatajili narodni program naših narodnih prvakov, naša naloga je oživeti misli in duha Andreja Einspielerja in škofa Slomška! Delali bomo, kakor so oni: braniii to, kar je sok in mozeg m vir vse sile v našem ljudstvu, katoliško vero in svobodo cerkve, ki butajo vanjo liberalne glave, organizirali vse stanove gospodarsko in prosvetno in vzgajali našo mladino v duhu poštenosti, nravne kreposti in grčavosti.
Zato vsi, ki se 11. t. m. v Ljubljani zberete, da postavite slovensko stražo, tako v osredju kakor na mejah, stražo zoper tujca, ki bo obenem straža zoper tiste, ki tujcu pomagajo s tem, da hočejo izpodkopavati tla, v katerih naš narod korenini, hodite pozdravljeni, pozdravljeni v duliu naših prvih narodnih prebuditeljev in učiteljev!
m
Vsem prijateljem notranjih Orlov!
Spored za binkoštni tečaj cerkniškega okrožja.
I. Nedelja 15. maja v Cerknici:
1.	Tehnični tečaj za telovadce. Pri-četek dopoldne po osmi sv. maši.
2.	Popoldne ob 3. uri ljudski shod v društveni dvorani v Cerknici.
II. Ponedeljek 16. maja na K r i ž n i gori pri Ložu:
1.	Ob 8. uri sestanek Orlov pri Sv. Ani.
2.	Po vzprejemnem pozdravu sku: pen odhod na vrh gore.
3.	Oh 9. uri v romarski cerkvi služba božja, pri kateri bo pel okrožni moški zbor.
4.	Po sv. maši javen ljudski shod pod milini nebom, za slučaj slabega vremena pa v romarski hiši.
5.	Po kosilu nadaljevanje zborovanja, pri katerem nastopijo tudi zastopniki nekaterih odsekov.
6.	Prireditev so zaključi s popoldansko službo božjo na Križni gori.
Dostavek: Orli, ki imajo kroj, pridejo v istem.
Zastopniki sosednjih društev dobrodošli!
Posebna vabila se ne bodo pošiljala.
Na [Križno goro se pa binkoštni ponedeljek vljudno vabijo vsi prijatelji Orlov brez razlike spolain starosti.
Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
Predsedstvo cerkniškega okrožja Orlov.
Monopol na nžigallce.
Zakonska predloga o monopolu na vžigalice bo prišla še v mesecu juliju v parlamentarno razpravo. Zato je v prizadetih krogih vedno večje zanimanje, ali bo monopol v državni režiji, ali pa bo oddan v najem. Državo bi veljalo 32 milijonov kron, ako odkup^ tovarne za vžigalice, ter bi prinašal monopol v državni režiji 8 do 10 milijonov kron na leto, od čegar pa je odšteti še tri milijone za obrestovanje in amortizacijo. Taki so približni računi. Pro-jektovana obratna družba, ki bi prevzela monopol v zakup, pa bi plačevala državi 15 milijonov kron najemščine ter bi izročila po preteklih 15 letih tovarne brezplačno državni upravi. Medtem pa, ko se sedaj prodaja 10 škatljic po 60 vžigalic po 13 vinarjev, bi v zadnjem slučaju veljalo 10 škatljic po 50 vžigalic 40 vinarjev. Vprašanje je le, zakaj bi to podraženje ne bilo v prid državi? Proti temu je treba pravočasno nastopiti. Znano pa je, da je vsaka država še naredila slabo kupčijo, ko je prepustila monopole zasebnikom. Tudi ni nobena vaba več, da dobi država čez toliko in toliko let brezplačno tovarne. Tozadevno so bile že izkušnje pri železnicah, ko zasebne družbe zanemarjajo proti koncu najemninskih let tehnične naprave, v katere je potem treba vložiti zopet mnogo denarja. Monopol na vžigalice imajo v najemu samo na Španskem, Portugalskem in Grškem, to pa zato, ker imajo te države slabo upravo in so odvisne od inozemskega kapitala. Francoska, ki je imela najemniški sistem od 1872. do 1890. leta, ga je opustila. Tudi Rumunska in Srbija imati monopol v lastni režiji. Zasebna obratna družba bi bila upravičena samo za izvoz iz države, ki je naši
LISTEK.
Haša zemlja ln Halleirjev komet.
(Najnovejše podrobnosti.)
Vse evropske zvezdarne so prejele iz Londona od zvezdarnice v Greenvvi-chu presenetljivo vest, da naša zemlja ne bo plula skozi rep Halleyjevega kometa. Ta vest znamenite greeirvvichske zvezdarne, ki je bila od nekdaj prva na svetu, jc iznenadila vse astronomske kroge in zanimanje za omenjeni komet je s tem še bolj narastlo. Dosedanji računi vseh zvezdam so se popolnoma ujemali v vprašanju llalleyjevega kometa. 18. maja ponoči bi se imel komet približati zemlji na 23 milijonov kilometrov, ter bi moral njegov rep objeti celo našo zemljo. To sklepanje je povzročilo mnogo strahu in zanimanja, kljub temu, da so dognali astronomi, da je snov kometovega repa 7000krat redkejša od zemeljskega ozračja ter da vsled tega ta dogodek ne more vplivati v nobenem oziru na zemljo. A sedaj so greenvvichski astronomi ovrgli vse to sklepanje ter trdijo, da ne more biti
M 14-i	rt V» S r,*«« 1 ^ _ —1- 1	* *
>»" govora, aa m <.cmij« plula skozi kometov rep.
industriji z vžigalicami zelo važon in bi ga ne mogla uspešno voditi država. Skupna produkcija vžigalic v Avstro-Ogrski znaša 118 in pol miljard kosov v vrednosti 21 milijonov kron, in sicer pride na Avstrijo 100 miljard v vrednosti 15 milijonov, 4H miljard v vrednosti 57 milijonov kron na Ogrsko in 2 in pol niiljarde v vrednosti 0 3 milijone kron na Bosno in Hercegovino. V Avstro-Ogrski se porabi 118 miljard vžigalic na leto, medtem, ko se ostanek 30 miljard v vrednosti 4 milijone kron izvozi iz države.
Idrijske novice.
i Občinska seja je bila v petek, dne 29. aprila. Prišlo je z virilisti 22 odbornikov. Na dnevnem redu je bil računski zaključek mestne občine za leto 1909. Poročal je blagajniški erarični uradnik Filip Viclic na podlagi računa, kakor ga je predložilo županstvo. Ni se pa omejil na račun sam, ampak se je vrgel tudi na politično polje ter šel v boj proti bivšemu gerentu. Očital mu ni nič manj, nego da ima občina radi gerenta škode 10.000 K. Zakrivil je po njegovem mnenju občini to škodo, ker je dal napraviti jarek, po katerem se je ^dtekla iz realke gnojnica, ki je ltužila solski zavod in okolico. Neki ljudje bi imeli menda najraje, da bi vzela iz Idrije kuga vse ljudi, ž njimi pa tudi liberalne neumnosti. Poslednje bi ne bilo napačno, ljudje naj pa le bodo zdravi. Kaj bi neki rekli starši dijakov, ki se šolajo na idrijski realki, če bi vedeli, kakšna kužna nesnaga se je zbirala ob realki, v kateri so imeli svoje otroke? V tem oziru se ni prav nič spo-nesel poročevalec Vidic, ko je grajal jarek, ki ga je dal napraviti gerent. Žalostno, da se županstvo ni prej zmenilo za najpotrebnejšo napravo pri taki šoli.
i Električne žarnice, ki jih je uvedel gerent, so tudi pomagale k škodi, ki jo je trpela občina ob času gerent-stva! Kaj boste pa še prinesli na dan? Če se torej skrbi za dobro razsvetljavo, je to občini v škodo. V gotovem oziru je to res, kakor je še v večjo škodo občini, če mora skrbeti za uradnike, ko bi katerega prav lahko pogrešala, ker bi bil primernejši za uredništvo kakega liberalnega dnevnika, nego za občinsko pisarno. Še za potrebne in marljive uradnike je coklja. Tukaj potipajte, gosp. Vidic, elektrarno pa pustite. Kaj more gerent zato, da niste direktor elektrarne postali!
i štrosova hiša v Rožnih ulicah je tretji predmet, ki je prispeval k škodi 10.000 K po mislih poročevalca Vidica. Če bi že kak nedomačin izpustil tej podobno trditev, ne bi nič rekli. A da je Idrijčan Vidic tako drzen, je čudno. Ali se niste nič brigali za občinske zadeve dotedaj, da ste prišli kot naprednjak v občinski odbor? Vsaj sedaj, ko ste prevzeli posel poročevalca, vzeli bi si toliko časa, da bi pregledali nekoliko nekdanje sklepe občinskih sej glede regulacije nekaterih bolj rabljenih ulic, predvsem »Rožne ulice«. 2e precej let je preteklo, ko je bilo sklenjeno, da se imenovane ulice razširijo, ker ena dobra cesta za dovoz v Idrijo nikakor ne zadostuje. Del ceste se je tirni zvršil, a je brez pomena, dokler se ne razširi vsa proga od Lojka do Dežele. Idrijčan Vidic pa pride sedaj kot poročevalec s trditvijo, da je občina oškodovana, ko se je nadaljevalo davno pričeto delo, in sicer na križišču poti, ki se stekajo s
Natančnosti o njihovem novem računu še niso znane, stoji pa, da green-\vichška zvezdama ni vrgla med ljudi te vesti brez zadostne znanstvene podlage, ko je vendar s tem izzvala najstrožjo kontrolo vseh zvezdam, ki so trdile nasprotno.
Med angleškimi učenjaki se je porodil zanimiv prepir o Halleyjevi zvezdi repatici. Glasoviti profesor Deu-ning, ki je priznana avtoriteta glede na proučavanje meteorskih pojavov, trdi, da bi ne bil izključen nenavaden, priroden pojav, namreč da bi zvezda repatica izgubila svoj rop. Kajti, ako bi sc zemlja strnila s konci kometovega repa, bi ga raznesla in razbila z velikansko brzino. — Londonski dopisnik lista »Corriere della Sera« se je razgo-varjal s profesorjem A. Crommelinom, ki je nameščen na greenvvichskem observatoriju, ter ga je vprašal o njegovem mnenju o potu Halleyjevega kometa. Glasoviti astronom je odgovoril približno tako-le: IIalleyjov komet bo od nas oddaljen 14,000.000 milj, kadar bo najbližje. Vprašanje je le, če bo njegov rep tako dolg, da nas malo pogia-di. Ne vemo, kaj se je zgodilo s IIalley-jevem kometom, odkar nas je zadnjikrat posetil. Repi kometov imajo svoj-»tvo, da se širijo in krčijo, tako da jo točno ali bolje rekoč skoro nemogoče
štirih strani. Da smo še bolj odkriti, povemo očitno, da je notar sam izjavil: Če pojde Štrosova hiša, mora iti še sosednja naprej proti Idriji. Tako je, prej ali slej bo treba tudi tukaj širiti, a glavna zapreka bo odstranjena, ko bo porušena Štrosova hiša, kar bi so bilo moralo žo zvršiti, če bi se bilo delalo po pogodbi. Gospod Vidic, dajte se poučiti, kako se izvršujejo pogodbe, potem pa govorite kot" poročevalec v občini. Pride kmalu čas, ko pridejo z besedo drugi, občinskim poročevalcem ne bo v največjo čast, pa tudi ne gotovim era-ričnim uradnikom.
i Gerenta državnemu pravniku. Računi se niso potrdili pri seji. Bog zna, kam je županstvo to poročalo. V zadrego je spravil namreč napreclnjake in socialno demokrate odbornik Kavčič, ko je vprašal, jeli v računu privzetih tudi onih 8000 K, ki jih dobi občina povrnjene, ker jih je županstvo nepostav-no izdalo za »Čitalnico«. Ogenj je bil v strehi, zakaj pokore ne plačujejo za svoje grehe ne liberalci ne socialdemokrati radi. Ko opomni Uršič, socialni demokrat, da naj najprej gerent plača občini 10.000 K, za katere je občino po besedah poročevalca Vidica oškodoval, potem bodo tudi solidarci vrnili občini dolžnih 8000 K, poprime se notar Pegan te slamice ter predlaga, da se izroči gerenta državnemu pravniku. Odbornik Kavčič pripomni, da so predlagatelji odgovorni za stroške državnega pravništva, davkoplačevalci ne bodo plačevali v ta namen. Gospod notar našega odbornika Kavčiča zavrne: Državno pravništvo je zastonj; plača država menda.
i Ljudska in dijaška kuhinja je
bila druga točka dnevnega reda. O tem poročamo po shodu v nedeljo 8. maj-nika pri Didiču. Kar bo sklenil shod somišljenikov S. L. S., tega se bomo držali! Omenjamo za danes samo toliko, da.se je izkušalo pomešati javno Čitalnico in ljudsko kuhinjo, kakor bi bilo vse eno. Pri neki stavbi na »brusovšu« se je delalo podobno, ljudje so bili zaupljivi, pa tepeni, pri nas smo pa pozorni, ne damo se omotiti. Tudi to ne bo še za enkrat rešilo čitalnice, če tudi pri seji računajo, koliko utegnejo do-klade več prinesti, kakor so proraču-njene. Ko bomo imeli enkrat gotov prebitek, bomo pa računili o tem, kam poj-demo z denarjem.
i Ljudska hranilnica ln posojilnica v Idriji je zavod, ki ne da miru liberalcem. Seveda je to najboljše priporočilo za imenovano hranilnico. Na napade v »Slov. Narodu« smo molčali. Pri zadnji občinski seji pa se je izpozabil celo notar v toliko, da je vtikal navedeno hranilnico v zamenjavo hiš Štrosove žene in občinske. Za njegovo čast bi bilo bolje, da tega ni storil. Trdil je, da je gerent hotel varovati »Ljudsko hranilnico«, češ da je bila v zadregi zaradi kredita. Ta trditev je navadno obrekovanje. Odbor hranilnice, v katerem pa ni mesta ne za notarja, ne za koncipi-jenta Tavzesa, skrbi že sam zadostno za korist, varnost in čast hranilnice. Nečastno za našo hranilnico pa nikakor ni, če se zatekajo k njej tudi osebe, ki jih štejejo liberalci med svoje.
i Poslanec Gangl je na dopustu že več kot dva meseca; ne podučuje nič več na pripravljavnem razredu c. kr. realke; ima svojega namestnika, ki ga poslanec ne plačuje iz sVojega. Najbiv. bo ostal na dopustu do konca šolskega leta. Dobil ga je, kakor smo izvedeli, ker je močno bolan na živcih in je hudo
določiti dolžino repa, ki ga ima to pol Halleyjev komet. Sedaj je bil komet na zahodni strani solnca, a v maju bo na vzhodni. Komet se bo premestil z ene na drugo stran solnca, to je med zom-ljo in solncem. Ta zanimivi dogodek bo 19. maja. Kadar bo komotova glava najbližje zemlji, bomo oddaljoni 14 milijonov milj ali 23,000.000 kilometrov. V tem času se. bo obrnil rep proti nam, proti našemu planetu, in ako je dolg 14 do 15 milijonov milj, je mogoče, da nas oplazi. V slučaju, ako se to v resnici dogodi, se ne bo ničesar zgodilo. Najmanjša meglica, ki sc jo more opaziti na jasnem poletnem nebu, je kakor debelo steklo proti vsebini repa Halley-jevega kometa. Govorim to iz izkušnje, ker sem 1. 1861 eno ali dve uri bival v repu Halleyjevega kometa, ko jo plula naša zemlja skozi Halleyjev komet. In takrat se tudi ni ničesar zgodilo. Župnik mesta, pri katerem sem stanoval, je pustil ravno okoli 8. ure nažgati sveče na oltarju za večernice. Rilo je v nedeljo, vsekako sredi leta. Župniku se jc zdelo neobičajno tema, pa je pustil nažgati še več sveč. Drugi dan je zvedel župnik, da je ravno v onem času, ko je bilo nenavadno tema, zemlja šla skozi kometov rep. To pot pa ne bo treba bržkone niti par sveči
razburjen. Zdaj vemo, zakaj je govoril v svoji težki bolezni zadnjič na shodu pri »Črnem orlu« o lumpih. Poslanec Gangl je prefin mož, da bi rabil tak izraz javno in zdrav; temu je kriva le njegova nervoznost, radi katere je tudi na dopustu. Ampak fletno je pa le živeti na dopustu, radi bolezni se mu marsikaj spregleda in vsak krepak izraz se nc dene na tehtnico, češ, saj je bolan, imej vendar z bolnikom usmiljenje. Pusti ga le v miru, da se mu prej živci pomire. Naši rudarji delajo pod zemljo in iščejo živo srebro, ki kakor znano, živce razburja, Gangl pa je dobil isto bolezen nad zemljo. Ni čuda torej, de si pomaga iz Idrije v Ljubljano na licej. Tam se bodo živci pomirili, ko v našem mestu ni loka tej bolezni ne nad, ne pod zemljo. In takrat bodo tudi lumpi izginili iz naše srede, ker do sedaj se tak izraz na naših shodih še ni rabil.
i Stavbno in kreditno društvo že
išče pri vladi podpore, ko še delati ni začelo. Menda tako dober kup ne bo šlo.
Jeseniške novice.
j Prvi maji Sociji pa so res žalostno praznovali svoj prvi maj. Po velikem bobnanju so spravili nekaj nad sto ljudi skupaj, ki so mrtvaško-tiho korakali po Savi in Jesenicah. Rdeča zastava jim je bila prepovedana, druge nesreče pa ni bilo. Ako boelo pisali, da jih je bilo na stotine, kakor po navadi pišejo, jim bomo pa pokazali fotografijo sprevoda, na kateri se vidi vsaka glava posebej. Neki naš somišljenik jih je namreč momentno fotografiral.
j »Lieder-Abend«! Plakate s tem napisom sta nalepila na svoja okna hotelir Humer in gostilničar Mesar. Kar zavzeli smo se preteklo nedeljo nad temi vabili. Živela narodnost pri kozarcu! Heil! Heil, starosta sokolov! Tako se je vršil sokolski prvi maj — pod nemškimi plakati!
j Tudi nekaj sokolov z znaki smo opazili v socijalističnem sprevodu dne 1. maja. Tako je v sokolsstvu nekaj rdeče internacijonale, nekaj nemškega duha, vse skupaj pa stori — veliko ničlo!
j Restavrater Lorber opusti baje restavracijo na jeseniškem kolodvoru in se preseli drugam. Pozivljemo slovenske restavraterje, naj se zanimajo za to važno postojanko, da dobimo na jeseniški kolodvor slovenskega restav-raterja, da ne bo naš kolodvor imel lica, kakor bi bile vse Jesenice nemška kolonija. Ako se uresniči, da gosp. Lorber odide, potem slovenski restavraterji na noge!
j Razstava ženskih ročnih del v »Delavskem Domu« na Savi se priredi, kakor smo že poročali, na binkoštno nedeljo in ponedeljek. V nedeljo ob 9. uri se otvori in je potem odprta do 12. ure ter od 3. do 9. ure popoldne in zvečer; v ponedeljek pa od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure popoldne. Vstopnina znaša samo 20 vinarjev. Obeta biti zelo zanimiva!
j Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Jesenicah za IX. upravno leto se je vršil preteklo nedeljo. Računski zaključek izkazuje za leto 1909 441.230 K 51 vin. prometa, torej 74.471 K 99 vin. več kakor prejšnje leto, rezervnega fonda pa 11.000 K 16 vin. Za naše razmere, ki nismo kapitalisti, lepo delovanje. Zadruga vrlo napreduje, daje varno in previdno posojila po 5%, spre-
Morsk prešički. Aha, jest že pu-znam le morske prešičke. Tu sa ene mejline žvauce, ke je treba tud zajne skrbet in jm kašn vesele nardet. Jest na vem, de morja bt naliter ldje tku čudu, de na prvošja edn drugmo nč, ampak b use ta narrajš zase ubdržal. Mi, Iblančani mama žc tku dost razvedril in zabau; parku in zelejna mama tulk, de na vema kam iz nim. Le pu-gleima na Tnrjnšk trg, al pa pu tisteh cestah tam ukul uladne palače. Tle ukul kar i zrno d ilajštra trauca in dnu
jema hranilne vloge po 4%*, iz svojega čistega dobička pa deli mnoge podpore. Somišljeniki, oklenite se je!
j Redno predavanje v »Delavskem Domu« je jutri, v nedeljo zvečer ob navadni uri.
Ribniške zadeve.
< Občinske zadeve^ Kako se gospodari v ribniški občini, smo že večkrat opozarjali. Vsaka stvar se naredi šele potem, ko kdo sproži in zdrega ali pa ko se kdo ponesreči. Skoro bi pa človek ne verjel, da v taki občini, kakor je ribniška, že sedem mesecev ni bilo nobene seje občinskega odbora. Torej čez pol leta že gospodari par ljudi popolnoma samovoljno z občinskim premoženjem .Malo čudili se bodo odborniki, ko bodo po dolgem času zopet enkrat zvedeli, zakaj so izvoljeni, da se brez njihovega dovoljenja napravljajo nepotrebne stvari. Tako n. pr. bodo tudi zvedeli, da pisalni stroj, ki je toliko potreben kakor peto kolo, stane 650 K. Kdo bo plačal? Občina? Zakaj sta pač dva občinska uslužbenca, ali ne znata več pisati? Najbolje, da plača oni, kdor je brez dovoljenja občinskega odbora to naročil. — Občina Dane si je izvolila novega župana g. Franceta Pa-kiž, posestnika iz Dan. — Tudi jurjevi-ška občina ima novega župana, in sicer g. Janeza Grebene iz Brež. Oba sta odlična somišljenika S. L. S.
Odborniki liberalne posojilnice so grozno razburjeni vsled kratke novice v »Domoljubu« iz prejšnjega tedna. Mi smo se sami čudili, kako je mogoča tolika lahkomišljenost pri takem posojilu. Govorilo se je sicer precej o tej stvari po trgu, toda natančnejšega nihče ni vedel, le pravili so, da imajo dolge in burne seje pri posojilnici. Znano je tudi, da imajo na stotisoče denarja razposojenega po mestih in trgih po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in drugod.
Živinorejska prašičjerejska zadruga v Ribnici dobro napreduje. Dobila je najprej doma 500 K podpore in sedaj ji je dal deželni odbor pet bikov čiste pasme iz Predarlskega za polovično ceno. Danes, dne 7. maja, se je že odpeljal zastopnik zadruge, njen načelnik Franc Grebene iz Dol. Lazov in Anton Lovšin iz Jurjevice kupovat živine. Dežela povrne vozne in potne stroške. Prvo leto bo zadruga preskrbela po vseh občinah lepe plemenjake, potem bo pa glavno svojo skrb obrnila na prešičje-rejo, ki donaša pri nas najboljše dohodke in pa kar je glavno, žival se najhitreje spravi v denar. Veliko članov se je že vpisalo, saj je delež, ki se vrne, le 10 kron, mnogi pa le zato dvomijo, ker jih straši nekdanja »zadruga«. To je vse kaj drugega, zguba pri prodajalni je kmalu, toda tu ni mogoča. Če bi tudi vsa živina poginila, še ne more biti zgube, saj je plačana. Sicer so pa iz vseh občin najboljši živinorejci v odboru, ki skrbe za dobro poslovanje.
Nabor v Ribnici se je izvrstno ob-nesel. Izmed 18 fantov iz trga, ki so se pokazali komisiji, je bilo potrjenih 14. Še boljša je pa Goričavas. Sedem jih je šlo in vseh sedem so vzeli.
V Benetke!
Še teden dni in gledali bomo »morsko kraljico«, zibali se v gondolah po tajinstvenih njenih vodah. Vsak trenutek bomo gledali nove prekrasne prizore, začenši pri Opatiji, Trsatu in na Reki, med čarobnimi morskimi vožnja-
ge zelša vn pugajnaja. Za kua b pa pol še morskem pršičkem na prvušil tud kašnga parka. Kaj mislite, da je mestn gortnar tist traunk nasprut ringlšpilu res za Iblančane prštimu in dreveščke nasadu? Na bodte na sitn! Mi mama drge dost dreuja in sence, če ja čma uživat, trave pa tku na jema, kc sma preveč zbirčn. Le puglejma naš Rožnpoh: pu en plat skrbi Kozlar, de nam na morja lubadari preveč dreuja pu-žrt, pu ta druh plat pa naša mestna občna. Morsk prešički pa nimaja nč in ce b se jh še mestn gortnar na usmilu, pa b bli u lebet. Park nasprut ringl-špilu je že naprej biu namenen za pre-sičke; sam vedel se še ni du zdej za kašne prešičke, ke je tulk sort prešičku na svet; no, zdej sma pa zvedel, de je ta park namenen za morske prešičke, zatu pa je ta mestn gortnar tud skrbou, de pota pr tem parke nisa preveč vab-live, de se nam preveč sline na cedeja pu nh; ampak je razdelu pu nem lepu lužce zravn pa blat in spet lužce, pa spet blat, tku de Ide preveč najne na tešeja in dubrote, ke jh je mestn gortnar svojem morskem prešičkem namenu, na udjeja. Sej ta park u še pre-mejeken za eneh šter- al petstu mor-skeh pršičku in prauja, dc u iblanska mestna občna pestila tud tist trg pred
mi po Adriji in v Benetkah. To bodo prekrasne, nepozabne Binkošti in to za uprav nezaslišano nizko ceno, dasi je za vse udobnosti izletnikom najskrb-nejše vse urejeno. Vožnja za tje in nazaj skupno z v sporedu omenjeno hrano, prenočišči v hotelih in raznimi vstopnicami k beneškim znamenitostim, kakor vožnja z gondolami ter vožnja s parniki na Lido in nazaj itd. velja samo 65 kron za osebo.
Število vseh izletnikov je omejeno na 250, med njimi 100 pevcev in pevk »Ljubljane«. Ker je nekaj mest za ude-ležnike še prostih, se izletniki še sprejemajo. Nikomur ne bo žal, kdor se tega izleta udeleži! Kdor se namerava še udeležiti, naj to javi slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana«, ali našemu uredništvu.
»
SPORED POTOVANJA.
V	soboto, dne 14. maja:
Ob 9. uri 25 min. dopoldne odhod z južno železnico iz Ljubljane. — Ob 12. uri 24 min. popoldne dohocl v Št. Peter. Obed v Št. Petru (juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, 2 kruha). — Ob 1. uri 21 min. popoldne odhod iz Št. Petra. — Ob 2. uri 20 min. popol. dohod v Reko. Ogled Reke v malih skupinah. Ogled Sušaka in Trsata v malih skupinah. — Ob 7. uri 30 min. zvečer skupna večerja (juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, 2 kruha). — Od 8. do 11. ure zvečer koncert »Ljubljane« v hotelu Sušak. Koncert se vrši na korist hrvaške šole na Reki. — Opolnoči odhod s posebnim parnikom Ungaro-Kroata v Benetke.
V	nedeljo, dne 15. maja:
Ob 10. dopoldne dohod v Benetke.
—	Od pol 11. do 11. ure dopoldne sveta maša v cerkvi sv. Marka. — Od 11. do 1. ure popoldne ogledovanje doževe palače. — Ocl 1. do 2. ure popoldne skupni obed (juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, 2 kruha). — Od 2. do 3. ure popoldne ogledovanje cerkve Sa. Maria della Salute. — Od 3. do 5. ure popoldne ogledovanje mesta in ljudskega vrta. — Od 5. do pol 8. ure zvečer vožnja na Lido, ogledovanje Lida in vožnja nazaj.
—	Ob 8. zvečer skupna večerja v Benetkah (mesnata jed, četrt vina, 2 kruha).
—	Prenočišče v hotelih.
V ponedeljek, dne 16. maja:
Od 8. do pol 10. dopoldne sveta maša v Markovi cerkvi, ogledovanje Maiv kove cerkve in cerkvenega zaklada, r-Od pol 10. do 11. ure dopoldne ogledovanje velike mednarodne umetniške razstave. — Od pol 12. dop. do pol 1. ure popoldne skupni obed (kakor prejšnji dan). — Ob 1. uri popoldne odhod s par-domača zabava na parniku — buffet. -— Ob 7. zvečer dohod s parnikom v Trst.
—	Od 7. do 10. ure ogledovanje Trsta.
—	Ob 11. uri 20 min. odhod iz Trsta z vlakom južne železnice. — Nekateri izletniki bodo v ponedeljek zjutraj poleteli v P a d o v o in velja vožnja s parnikom in železnico za tja in nazaj samo 2 kroni za osebo.
V	torek, dne 17. maja:
Ob 4. uri zjutraj dohod v Ljubljano.
Opombe izletnikom.
Izletniki se opozarjajo na to, da v Benetkah ni treba menjavati denarja. Kdor želi zamenjati kaj avstrijskega denarja z laškim denarjem, bo to storil lahko na parniku, ker bo imel izletniški blagajnik dovolj italijanskega denarja na razpolago.
Nihče naj na to potovanje ne vzame seboj dveh oblek, pač pa naj vsak vzame seboj površnik ali kako ogrinja
mestnem dumam in pa tistga, ke du-poune Vodnik pusluša, kuku se Kraku-čanke in Trnoučanke špeteraja, pu-poune pa zapeščen douhčas predaja, kedr slučajn judi ukul nega sojeh štantu na pustauja in soje iz mesengam puzlačene dragucenast ldem na punu-jaja, razkopat in razrit in tud za morske prešičke parke urihtat. Tu je lbe-zen du žval in iz ta Ibeznja u tud naša mestna občna mende vneler enkat du-segla tu, kar maja druh veči mesta pu svet že zdauni, zdauni, namreč soj tiifr gorten in prou pu muštre duniskega Šenbruna urihtan in u pusamezne uddelke razdelen. Pud Tibuli uja prešički, morsk in druh; ukul svetga Ja-kupa in dol pu starmo trge, miš in pud-gane, na rotuž pa uši. In tuje u mou saj tud zdej že kašne znamenitast za pugledat u Iblan, če prou še na u vu-zila špenača gor na Grad u muzeum. Ker tuje se pa iz tem na u zaduvolu, nej se gre pa sulit; občna na u še za tu skrbela, de b začel usakmo tujce, ke b pršou u Iblana, prec pečen gulobi vi usta letet, pusebn če ta tuje ni naš brat tam iz Bavarskega duma.
Pr nas gre res lepu uso samu ud sebe naprej in se našni ubčinskem uče-tem še ni treba preveč gnat za tu. Kar naenkat u ibluna ta uarbl slava mest
lo, ker bo to lahko rabil med vožnjo po morju.
Mila in glavnikov se ne dobi v hotelih, to#ej treba to vzeti seboj.
Kdor ima kovček, naj na kovček zapiše svoj natančni naslov.
GORIŠKA »KMETSKA ZVEZA«.
^ Na Vnebohod se je v Gorici vršil občni zbor »Kmetske zveze« za goriški okraj, na katerem je govoril poslanec F on o položaju v državnem zboru. Izrazil je upanje, da se posreči združitev obeh jugoslovanskih klubov. Važno je, kar je poslanec govoril o naših kulturnih zahtevah. Zahtevamo slovenske ljudske in srednje šole v Gorici. Vlada nam jih noče dati. Zato se je osnoval v Gorici kuratorij, ki ima namen ustanoviti s prihodnjim šolskim letom v Gorici slovensko gimnazijo. Vzdrževati jo bomo morali sami. Poživlja občine, da pomagajo s prispevki vzdrževati ta zavod. Večino stroškov bodo pokrili zasebniki in pa naši denarni zavodi. »Centralna posojilnica« je v ta namen že določila večji znesek. To poročilo je vzbudilo veliko navdušenje. Sprejelo se je šest resolucij, mecl katerimi se v prvi izraža neomajeno zaupanje poslancu Fonu in vsem poslancem »Slovenskega kluba« na Dunaju za njih delo v korist slovenskega ljudstva. — Govorila sta še: župan Lutman in dr. Brecelj.
Zbornični poslovnik.
D u n a j, 6. maja.
Med obstrukcijo »Slovanske Jedno-te« je bilo moseca grudna, ko so dr. Krek in tovariši iznenadili zbornico in javnost z nujnim predlogom, naj se po-ostre določbe zborničnega poslovnika. Utemeljevaje predlog, je rekel govornik mej drugim: »Dokazali smo, da obštrukcije večina ne more zlomiti. Tudi strankarskih namenov ne zasledujemo s tem predlogom, ker se ne bojimo novih volitev. Jasno pa je, da se parlament brez parlamentarne vlade ne more vzdržati, kakor tudi ne ljudska zbornica brez poslovnega reda. Mi hočemo predsednika, ki ima voljo in moč, da vodi razprave in jih dovede do konca. Sedaj pa je predsednik le igrača in zbornica otroška soba. Mi hočemo neodvisen parlament in neodvisen je, ako je obstrukcija nemogoča. To je sedaj prava državna potrebščina, zato glasujte za nujnost in predlog in pot je prosta.«
Po daljši razpravi je zbornica pritrdila nujnosti s 315 glasovi proti 91 in sprejela tudi nekatere bistvene izpre-membe prejšnjega poslovnika. Novi poslovnik pa velja Ie za eno leto. Tako je pričeti o pravem času, da si zbornica napravi nov hišni red za daljšo dobo let. Danes se je pričelo prvo branje novega poslovnika. Začetkom seje pa je poslanec Choc v imenu čeških radikal-cev predlagal, naj se ta točka odstavi z dnevnega reda. Za predlog pa so glasovali samo češki radikalci in Rusini, ki so zagnali velik krik, ker so bili osamljeni. Preje pa so že v klubu sklenili Choc in tovariši, da izstopijo iz »Slovanske Jednote«, ako ne glasuje z njimi.
Ministrski predsednik baron Bie-nerth je po daljšem govoru opozarjal, da sedanji poslovnik iz leta 1873. že davno več ne zadošča, ker le ovira redno poslovanje zbornice. Prejšnja Be-ckova vlada je z novim volivnim redom predložila tudi načrt novega poslovnika, ki pa ni bil rešen. Vlada je nato
naše prelube x\ustrje. Kar se kvarterju am tiče in nhne dragine, se more že Duni skrt pred Iblana, druge dubrote uja pa že lepu pučas tud same ud sebe pršle, kokr use kaže; mal putrpet je treba, nč druzga, če le Halleyu kumet na u kašne zgage naredu, ke mu ldje že tku use sorte hudubije naprej me-čeja. Jest sc le čuclem, de je ta kumet tku putrpežliu, de vs ta naprejmetajne kar mouče prenaša in dc na pošle nubenga puprauka, ke sa puprauki tku hedu u moda pršli, de b gvišn na biu napčen, če b začeu edn en pusebn dneunik izdajat čist za same puprauke. Tu b nesl! Jest mislem, de more bt tu ena taka pusebna bulezen, ke je nalez-liva; le tu še na morm clugnat, al je to bulezen voda uržah, al lft. Pu mojem u preh lft tega uržah; voda mama še precej opetitleh, iblansk lft pa pusebn To-rolcem na prsa leže in jm nč dobr na dene, kakor sa dal na znajne špeta-lari iz Terolskega. Buh jm dej pamet, men pa mal več gnarja.
Murde pa IIalleyu kumet tud ni glih tku putrpežliu, kolu jest mislem, de b res use mouče prenašu. Murde pa sam čaka, de se še več tacga naprei-metajna skp nabere in de u pol nazadne dau nas uso skp na paragraf devetnajst. Sej Kozlar tud bcscdce na črlnie,
novi zbornici 27. junija 1907 predložila sedanji načrt, ki naj bi zagotovil redno parlamentarno delo.
Nemci bodo zopet zahtevali, da jc poslovni jezik v zbornici izključno le nemški. To je predlagal že v decembru poslanec Wolf, predlog njegov pa je zbornica odklonila z 268 glasovi pro.i 135. Proti Wolfovemu predlogu so glasovali vsi nenemški poslanci in vsi so-cialni demokratje. Danes je isto zahteval poslanec Weidenhofer, ki pa bode ravno tako pogorel, kakor lani Wolf. V torek zbornica nadaljuje razpravo.
Za državne uslužbence.
Poslanec Gostinčar jc vložil v dr-žavni zbornici predlog, da naj država za svoje uslužbence: tobačne delavce in uradne služabnike zida v Ljubljani in v Idriji potrebna stanovanja.
Demonstracija ločenk.
Danes dopoludne okoli 11. ure se je vršila pred državno zbornico intere-santna komedija. Demonstrirati so pri. šle »katoliške« ločene žene za izpre« membo državljanskega zakona v srni, slu, da bi se smele iznova poročiti. Ia listov je bilo povzeti, da bode demon« stracija velikanska. Toda bilo je le ka< kih deset žensk in morda dvajset mož. kih, — precej židovskih tipov. Deputacija se je zglasila pri raznih poslancih svobodomiselne »žlahte«, kjer je seve« da dobila zagotovilo pomoči. Te »katoliške« dame in gospodje »nočejo boja cerkvi in veri,« marveč hočejo, da se jim državno zakonito dovoli po ločitvi zopet se oženiti. Pri ministrstvu so jin; baje obljubili »pomoč«.
f Edvard VII. umrl.
London, 7. majnika 1910. Angleški kralj Edvard VII. je danes ponoči ot 12. uri 26 minut umrl.
Poročilo o nenadni smrti angleškega kralja Edvarda VII. je danes presenetilo svet. Prišlo je precej nenadno Sicer je izgledal kralj Edvard ob otvoritvi razstave slik zelo slabo. Bil je bled in je kašljal, a zdravniki so sodili, da ni nič nevarnega. Res se je nekoliko popravil, kakor so trdila poročila, a svojih soban ni več zapustil, a imel je še vedno avdience. Vlegel se je šele 3. t. m. Šele včeraj ob 11. uri dopoldne je iz-, šel buletin, da zdravnike kraljeva bolezen skrbi.Ivralja je včeraj zjutraj tresla mrzlica, težko je dihal. Ker so mu zdravniki prepovedali govoriti, je ob-, čeval z okolico po listikih. Kraljevo palačo so oblegale velikanske množice, dokaz, da so Angleži ljubili svojega kralja. Na vratnem katarju je bolehal rajni kralj dolgo časa. Angleško časo-pisj'e je kraljeva nenadna smrtna bolezen presenetila, presenečeno je bilo angleško prebivalstvo, londonska borza je bila včeraj zaradi kraljeve smrtne bolezni zelo pobita. V Londonu so včeraj z ozirom na umirajočega kralja odpovedali gledališke predstave in vse druge veselice. Evropski clvori so brzo-javljali londonskemu, da želijo naj bi kralj zopet ozdravel. Kraljica Aleksandra je bila več ur ob rajnikovi smrtni postelji. Canterburyški nadškof je naročil včeraj angleškim in waleškim škofom odrediti molitve za kralja. Pred polnočjo se je poročalo, da so se kralju vnela pljuča in da slabi srce. Ob 12. uri 2p minut zjutraj je kralj umrl.
XXX
Edvard VII., kralj Velike Britanije in Irske, cesar Indije, jc bil rojen dno
ke mu naprej mečema, de nas u sence na Rožnpoh uraubu in nas pustu na sonc spečt, ke se mu na pestema na ražne. Nazadne, ke u vs dreuje iz Rožn-poha udpravu in pred lubadarjem za-žihru, pol u pa zaceptou nad nam in puslou puprauk: Prveč, ni res, de sm jest use smreke in druh dreuje na Ržnpoh puseku, res je pa, de sm ga pužagu. Drugeč, ni res, do la dreuje loži na pot tku, dc Ide na morja več te pot nucat, in de je premet na ne uvi-ran; res pa je, de ta dreuje na leži na pot, ampak čez pot in de ldje lohka pu te pot hodja, če no drgač, nej pa čez ta dreuje zlezoja, al se ga pa ukulinukul Rožnpoha, izogneja. Na ta viža je začeu zadne čase naš gespud Ivan Pupraukar puprauke delat, ke sa tku zabaun in kratkučasn, do morja čluveka u dobra vola spran t, če b biu šc tku natak-i ncn. Zatu mu pa pestima vesele. Enkat jc roku Prešeren, de kdur druzga na vč guvort, pa u slabeh časeh tož. Sevede, tu je biu tekat; dondons je pa drgač in če b še Prešern živu, b gvišn zapeu:
Kdur druge nima muje,
Pa kar puprauke kuje.
Boltatu Pepe iz Kudeiuga.
9. novembra 1841 v londonski buckin
hamski palači. Kraljica Viktorija je bila njegova mati, oče pa princ Albert, ki ni varčeval niti šibe ob vzgoji mladega princa walcškegat, prihodnjega angleškega kralja. Mladi angleški pre-stolonaslendnik je študiral v Edinbu-ryku, Oxforau in Cambridgu. Oženil so je princ waleški 10. marca 1863 z dansko princezinjo Aleskandro, najstarejšo hčerko danskega kralja Kristjana IX., rojeno dne 1. decembra 1844 v Ko-donyu. Ko se jo princ waleški oženil, mu je izročila kraljica mati Viktorja reprezentacijske dolžnosti in jo je zastopal angleški prestolonaslednik 1869. pri otvoritvi Sueškega prekopa, le I a 1875-76 je v njenem imenu prepotoval Indijo. Po smrti kraljice Viktorije jo zasedel Edvard VII. angleški prestol. Kronali so ga 9. avgusta 1902. Edvardu sledi na angleškem kraljevem prestolu Jurij princ waleški, s polnim imenom Albert Viktor Jurij, ki je bil rojen 3. junija 1865 in ki se je oženil leta 1893 z nevesto svojega starejšega brata kne-ginjo Marijo Teck. Jurij je od leta 1872 do 1882 napravil potovanje okolu sveta, leta 1901-02 je pa prepotoval angleške kolonije.
Edvard VII. spada med najboljše angleške vladarje, česar niso pričakovali niti Angleži in ne inozemstvo. Rajni angleški kralj Edvard VII. kot angleški prestolonaslednik ni imel najboljšega slovesa. Živel je jako lahkomiselno in bil je neprostovoljni sotrud-nik in karikaturist tistih listov, ki se pišejo za lahkožive ljudi. Njegova mati kraljica Viktorija ga je zaradi njegovih' pustolovstev ostro prijemala, a lahkoživi, zelo zadolženi princ jo ni poslušal in je še v švabskih pametnih letih delal neumnosti. Všeč mu je bilo, da mu je nadal lahkoživi svet naslov prvega angleškega kavalirja in naslov modnega kralja.
Ko je pa zasedel angleški prestol, se je popolnoma izpremenil. Nekdanji lahkoživec je kot vladar največje države na svetu. Med tem ko je njegova mati kraljica Viktorija bila pravzaprav po izreku zdaj že mrtvega Edvarda VII. le senca na vladarskem prestolu, le predstaviteljica angleškega parlamenta, je pa znal kralj Edvard vladati in sicer tako, da so bili zelo svobodoljubni angleški republičani popolnoma zadovoljni s svojim kraljem, dasi so prav dobro znali, da vodi absolutno zunanjo politiko. Rajnik je bil zvit diplomat, ki je znal pod kraljico Viktorijo popolnoma osamljeni Angleški pridobiti prijateljev in zaveznikov. Glavna zadača Edvardove zunanje politike je bila, da osami Nemčijo, kar se mu je malone popolnoma posrečilo. Kakor je godel Edvard, tako so zadnje čase plesali Rusi in Francozi, a tudi Italijani, da ne omenjamo Turčije in Srbije. Edvard VII. je napel vse sile, da odvrne našo državo od zveze z Nemčijo, a to se mu ni posrečilo, ker naš vladar ceni zvestobo in zato ni hotel zapustiti svoje zaveznice Nemčije. Edvard se je zato maščeval in povzročil znani turški bojkot proti naši državi, ki je napravil naši trgovini in industriji veliko škodo. Nekdanji lahkoživec, modni kralj, senca sence in kar so mu vse nadale, ko je bil še princ waleški, si je pridobil kot angleški kralj ime najboljšega diplomata na svetu in sicer s polno pravico.
Eol za slovensko zgrnilo m Kranjskem.
Iz Drage nam pišejo: Žalibog, da smo bili predobri preroki glede občinskih volitev na Travi. Nemci so s svojo listo podrli, oziroma obstali v vseh treh razredih. Prakticirali so kot vedno doslej, kar sc jim je tudi to pot obneslo. 2e znana stara pesem: Tiščali so z vso silo, da so se volitve razpisale predno so prišli naši slovenski volivci iz tujih šum domov. Čas volitev je bil neposta-ven. Mi smo se pritožili, pa so nas višje oblasti zavrnile. Nas se je odbilo, onim ugodilo, — pri nas že udomačena viža! Interesanten slučaj se pa je dogodil letos. Naša pritožba, zoper nepostaven čas volitev se je zavrnila pri deželni vladi 3. aprila. Pri glavarstvu je bila datirana 6. aprila, a volitve so se vršile že 3. aprila. Ali so tako kmalu vedeli za ukrep deželne vlade, ali kaj'? Pa niso prodrli tako sijajno! 12 odbornikov in njih namestnike je volilo in izvolilo 19 \ olivcev. (Vseh volivcev je okrog 120.) Po hišah so iskali volivcev in v zadnji sili so jih clovažali z vozmi. Župan je osebno prosil po hišah, naj vendar gredo na volišče. Na nogah so bili, kot ob tak i h prilikah vedno, zlasti kneza Auersperga logarji. Pred vsem vsiljivi Kinci in adjutanti njegovi, učitelj, tajni 1: Lakner in drugi. Kadar so volitve, stičejo ti ijudjo za glasovi prav po lovsko. Udeležba je bila pičla tudi od stra-
ni Kočcvarjev, ker so že tudi ti nezadovoljni z dosedanjo vlado logarjev in njihovih slamnatih mož. Še en slučaj, kako si ti tiči strižejo sukno za gotove hlače! Prvi razred voli štiri odbornike. Postavno mora biti v terii razredu 12 volivcev. Pri nas jih je pa bilo le 11, ker če bi bili še nastopnega davkoplačevalca privzeli, bi bila slovenska večina. Tega pa niso hoteli, pa so ostali pri 11. Nič za to, saj imajo škarje in sukno in po svetu pa skrbne papanp. Teden dni po volitvah so prišli naši ljudje domov. Da so sedaj volitve, prohre slovenska lista v vseh razredih. Zato so tako hiteli z volitvami mimo vseh postav in zakonov, da so si iznova zasigurali županski stolček. Sedaj smo zopet menda za tri leta pod skrbno vlado logarjev in privandranih Ivočevarjev.
Albanska vstaja.
Kljub vsem mladoturškim trditvam, češ, da bo albanske vstaje kmalu konec in tudi, da je že albanski vstaš poražen, se le še Albanec kruto bori z Mladoturkom, ki mu hoče vzeti njegove pravice. O najnovejših bojih so došla sledeča poročila:
Boj za Micopče.
Iz Carigrada se poroča, da so napadli Turki vas Micopče, na katero streljajo Turki s topovi. Kosovski vali poroča: »Upam, da se bodo turške čete uspešno borile.«
Boj pri Budakovu.
Turša prednja straža je zadela med maršom proti Prešovu pri Budakovu na vstaše. Vnel se je hud boj. Podrobnosti še niso znane. Najbrže se Turkom slabo godi, zato pa nočejo svetu naznanjati podrobnosti.
Albanci proti Prizrenu.
Vstaši iz Ljume korakajo proti Prizrenu, kjer zahteva turški poveljnik novih čet. V Solun so clošli iz Smyrne štirje redif bataljoni.
Veliki vezir o vstaji.
Veliki vezir je izjavil, da bo storila vlada vse, da napravi v Albaniji s postavnimi sredstvi mir in da se ne bo pogajala z vstaši, marveč odloči naj orožje.
Vojni minister v Albaniji.
Turški vojni minister je baje sinoči odpotoval v Albanijo na inšpekcijo.
Grozen potres na Costarlki.
MESTO CARTAGO POPOLNOMA UNIČENO.
Grozna nesreča je zadela Costa-rico. Kakor se namreč poroča, je razrušil potres mesto Cartago. Costa Rica, po našem bi se reklo: bogato obrežje, je najjužnejša centralno-ameriška republika, ki obsega 59.570 km3. Obnebje milo, obrežja se boje zaradi mrzlice. Prebivalcev je nekaj nad 263.000: Španci, močno mešani z Indijanci. Prebivalci se bavijo predvsem s poljedelstvom. Kava, banane, koruza, fižol, riž so glavni pridelki, manj je razvita živinoreja. Industrije je malo, pač pa pridelujejo kavčuk in zlato. Costarica je neodvisna republika. Po potresu porušeno mesto Cartago je glavno mesto province Cartago. Leži 1370 metrov nad morjem na visoki ravnini. Mesto ima 13.000 prebivalcev. Južno od mesta leži malone neprestano bljuvajoči 3414 metrov visoki ognjenik Irazu.
Cartaško prebivalstvo se je pečalo s trgovino, in sicer so glavni trgovski predmeti kava, sladkor in koruza. Mesto je bilo že dvakrat uničeno, in sicer ga je uni ila leta 1723. lava, ki jo je bruhal ognjenik Irazu, leta 1841. pa potres. Po potresu leta 1841. se mesto ni moglo več prav dvigniti, kar dokazuje, ker je štelo mesto pred potresom leta 1841. 23.000, a zdaj šteje le 13.000 prebivalcev.
6000 ponesrečenih!
Prvi je poročal o grozni kartaški nesreči »New York Herald«, ki je dobil poročilo iz Manague v Nicaragui. Poročilo slove: Nenavadno močan potres je uničil mesto Cartago. Številno oseb je izgubilo življenje. Tudi drugod v Costa-rici so čutili več različno močnih sunkov, a poročil ni, da bi bil potres napravil tudi izven Cartage, ki leži na vznožju ognjenika Irazu, veliko škodo. Iz San Juana del Sur (Nicaragua) se je brzojavilo v New York, da je Cartago uničil potres in da je izgubilo vsled potresa 300 oseb življenje. »New York He-raldu« in costarlškemu poslaništvu v Washlngtonu se pa poroča, da je vsled potresa ubitih, ranjenih ln brez strehe 6000 oseb.
V Cartagu plenili Jetniki. — Nad nesre* čnlm mestom proglašeno vojno stanje.
Zemlja so je jela tresti v Cartagu v sredo ob 6. uri 50 minut zvečer. Hiše ao se podirale, ko jo drlo preplašeno
prebivalstvo na ceste in na cartaške ulice, a rešilo se je le malo ljudi na varne prostore. Kljub grozni nesreči so pa kaznenci, ki so pobegnili Iz zaporov, plenili po mestu. Proglasili so takoj vojno stanje, a vojaki le z največjo težavo vzdržujejo red, čemur se ni čuditi, ker šteje eostariška republika le 600 rednih vojakov in 12.000 milice. V mesto San Jose, kjer je Škofovska stolica, je došlo več stotin cartaških beguncev. Nesrečne rodbine, ki jim je uničil potres vso last, prenočujejo na prostem na okoliških gričih ponesrečenega mesta. V Cartago so odpotovali zdravniki. Nesrečnemu prebivalstvu pošiljajo jedila. Škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
V Cartagu ni ostala niti ena hiša cela.
V New-York je došlo poročilo iz San Juana del Sur, da ni v celem Cartagu niti ene hiše, ki bi bila ostala. Izpod razvalin so že izvlekli 350 mrličev. Ranjence so odvedli v San Jose.
IZ »SLOANSKE UNIJE«.
»Narodni Listy« pišejo z ozirom na izstop čeških narodnih socialistov iz »Slovanske Unije«: Češki radikalci se motijo, če mislijo, da mora cela »Slovanska Unija« slediti vedno in povsod njihovi taktiki in politiki. V vsaki parlamentarni organizaciji odločuje večina. Parlamentarna komisija »Slovanske Unije« je z vsemi glasovi proti glasovom čeških radikalcev sklenila, da ne bo zavirala, da se nakaže poslov-nikova izprememba odseku. Češki radikalci so bili dolžni, da se ozirajo na sklep, ki je bil s tako veliko večino sprejet.
»Hlas Naroda« poroča, da so glasovali proti izstopu iz »Slovanske Unije« poslanci Sviha, dr. Baxa in Klofač. Značilno je, da glasilo čeških radikalcev »Češko Slovo« izstopa iz »Slovanske Unije« ne omenja.
»Lidove Noviny« poročajo, da namerava poslanec Udržal iz zdravstvenih ozirov odstopiti kot strankin načelnik. Baje postane načelnih češke agrarne stranke bivši minister poslanec Prašek.
ČEHI IN NEMCI.
Kakor se poroča, slede zasebnim razgovorom pri knezu Furstenbergu v kratkem in sicer po Binkoštih konference nemških in čeških poslancev. Vodil jih bo Bienerth.
KHUEN NA DUNAJU.
Khuena Hedervaryja je zaslišal cesar včeraj opoldne. Khuen je poročal vladarju o političnem položaju in o pripravah za ogrske volitve, ki bodo od 1. do 10. junija. Ob 3. uri popoldne je zaslišal Khuena nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Štajerske novice.
š Slov. kršč.-soc. zveza v Mariboru
je imela včeraj dne 6. maja odborovo sejo, v kateri se je sklenilo, da se po svojih odposlancih udeleži ustanovnega zborovanja »Slovenske Straže« dne 11. maja v Ljubljani. Obravnavalo se je mnogo drugih zelo važnih organizato-ričnih zadev.
š Narodni svet za Spodnje Štajersko, ki ima v svoji sredi, odkar so zastopniki Kmečke zveze vsled nekorektnega postopanja liberalcev izstopili iz njega, same dobre in prijazne liberalno slogaške advokatske dušice; ta svet, ki ni nič druzega kot filijalka stare slogaške in »mlade« celjske ovinkarsko liberalne stranke, se je dne 5, maja t. 1. posvetoval v Mariboru. Vabljeni so bili na ta »svet« tudi naši somišljeniki, ki pa, dokler se znani famozni ukrep ne izpremeni, ne morejo zavzeti sedežev v tem svetu. Sicer pa, ker je naša Kme-' čka zveza najmočnejša stranka, bi morala imeti glede na svojo moč tudi sorazmerno število članov. Za naše somišljenike se bo dne 11. maja v Ljubljani ustanovilo obrambno društvo »Slovenska Straža«, ki ji bo sveta dolžnost izvrševati narodno obrambno delo.
š Za hribnlazce. V mariborski Jfetraži« priobčuje g. A. Cilenšek, župnik v Poljčanah, svojo velezanimivo turo na švicarske ledenike. V krasnem slogu opisuje znani turist, kako sta z g. Jankotom Mlakarjem plezala po švicarskih planinah. Posebno stilistično opisuje vrtoglavi izlet na znani »Jung-frau-Gletscher«. — »Stražo« našim pristašem toplo priopročamo.
š Škandal na mariborskem pokopališču. Kako zagrizeni so mariborski nemški nacijonalci, kaže najbolj sledeč zanimiv slučaj. Prijatelj našega lista je bil zadnji torek, dne 3. maja na mariborskem pokopališču. Ko je čital slovenski napis na spomeniku rajnega slovenskega politika Tomšiča, ki' ima skoraj edini vklesano slovensko besedilo, pridejo mimo trije nemški burši
in dve razmršeni nemški frajlici. Ko slišijo slovenski verz, ki ga je citiral naš prijatelj, ga nahrulijo ti nositelji nemške kulture z odurnim izzivanjem. »Pfui VVindische! Pfui! Heil und Sieg!« in slični izbruhi so se vrstili kar zaporedoma. Sramota je, da nositelji vele-nemške kulture, nemški buršaki niti na tako svetem kraju, kakor je miro-dvor pokojnih, kjfer bi naj minilo vsako sovraštvo, ne morejo brzdati svojih nizkih strasti! — Žalostno za prosvitljeno dvajseto stoletje!
š Osebno odlikovanje. Častni kanonik vlč. g. S i m o n G a b e r c, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, je dobil dovoljenje od knezoškofijskega konzi-storija, da smo štirikrat v letu pridigati v muceti vernemu ljudstvu v spodbudo.
š Samoumor. Dne 4. maja se je v Mariboru ustrelil protestant Arpad Toth. Samomorilec je bil mlinarski pomočnik v umetnem mlinu Francovem v Melju. Oče ga je po popoldanski juži-ni zaradi ponočevanja in nerednega življenja okregal, a sin je šel v drugo sobo in se je počil v sence. Bil je pri priči mrtev
š Slovenska kmečka zveza je imela
na Vnebohod Gospodov, dne 5. majnika odborovo sejo, v kateri se je volil 1. podpredsednikom dr. Korošec, 2. dr. .Tankovič, 3. Terglav; blagajnikom Pi-šek in tajnikom Žebot. Vršila se je tudi podrobna debata o političnem položaju. Konštatiralo se je, da je vse zlobna in nesramna laž, kar se je v liberalnih listih pisalo o pogajanjih slovenskih deželnih poslancev glede obstrukcije. Vršilo se dosedaj ni še sploh nobeno pogajanje.
š Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju. Veliko delo se je dovršilo v Ptuju na praznik Gospodovega vne-bohoda: ustanovila se je Kmečka hranilnica in posojilnica za ptujski okraj. Že dalje časa smo opazovali, da ptujska slovenska hranilnica ni prijazna pristašem S. K. Z., sprejemala je sicer rada njih denar, dajala jim tudi dra-gevolje posojila, a dobiček je porabljala večinoma v njim sovražne namene; Krščanska slovenska društva niso našla milosti v njenih očeh. Trpeli so nas le, ljubili nas tam niso. Saj je posojilnica sama popolnoma v rokah Plojeve stranke. Večkrat so se slišale razne pritožbe — in ravno ta večletna nezadovoljnost s slovensko ptujsko posojilnico je rodila veliko misel: ustanovimo si svojo posojilnico, za svoje pristaše, za vsoje ljudstvo! Čemu bi podpirali gospode, ki nas ne marajo? Svoji k svojim! veljaj tudi tukaj! Načrt je bil izpeljan v četrtek, dne 5. t. m.; popoldne ob 3. uri so se zbrali v minoritskem samostanu možje-zaupniki iz celega ptujskega okraja, ki so po prepričevalnih besedah gospoda poslanca Ozmeca in gosp. nadrevizorja Pušenjaka z navdušenjem položili temelj novemu prepo-trebnemu podjetju, slovenski kmečki posojilnici in hranilnici v Ptuju. Da se je pa ta-le krasna misel uresničila tako hitro, to je zasluga dičnega našega poslanca g. Ozmeca, ki je s tem pokazal najlepše, da ljubi svoj narod in mu hoče pomagati v njegovih stiskah. On bo tudi nadalje glavni steber novega denarnega zavoda. Kmečka posojilnica bo imela svoje uradne prostore v minoritskem samo stanu, ki je dragevolje v ta namen prepustil dve sobi. Srčna hvala čč. gospodom za ta velikodušni čin! V načelstvo kakor tudi v nadzorstvo so pa izvoljeni možje, kojih trez-nost, blagi namen in delavnost jamčijo dovolj, da bo nova posojilnica izvrstno prospevala in blagonosno delovala v prid slovenski kmečki stvari.
š Poročil se je na Vranskem učitelj gosp. Ivan Jakše z gospodično Bebi Kolšck, učiteljico istotam. Na mnoea leta!	6
š štirje Horvati sedijo zdaj v Ptuju v preiskovalnem zaporu: bratje Horvat, ki so ubili Ivana Letonja, in Horvat, od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, ki je umoril v prepiru svojega tovariša.
š Ptujski dr. Fervemc kaže vedno bolj svoje liberalne rogove. V začetku, ko je otvoril svojo odvetniško pisarno, je bil popolnoma nevtralen. Zdaj pa, ko se je nekoliko ogrel, že pridno sodeluje pri liberalnih shodih in drugih prireditvah, nastopa celo kot slavnostni govornik. Dobro, da si zapomnimo!
š Uboj. Zadnjo nedeljo sta se na Polenšaku sprla dva fanta od Sv. Lovrenca; v prepiru je eden ranil z nožem drugega tako nevarno, da je kmalu nato umrl.
rt
Dnevne novice.
'+ Reorganizacija jugoslovanske delegacije. Včeraj je imel »Slovenski klub« pod predsedstvom dr. Iv. Šuster-šiča sejo, v kateri je sklenil, predlagati »Zvezi južnih Slavena«, naj se vrši skupni sestanek vseh jugoslovanskih drž. poslancev pod predsedstvom staroste. Na tem sestanku naj se izvrši odkrit razgovor v zadevi skupne parlamentarne organizacije, da se pojasni obojestransko stališče in po možnosti razpršijo nesporazumljenja. »Zveza južnih Slavena« je sprejela predlog »Slovenskega kluba« in skupni sestanek se vrši prihodnji četrtek, dne 12. t. m. ob treh popoldne.
-j- Volitev odbora Katol. - polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Za predsednika jc bil soglasno zopet izvoljen z velikanskim navdušenjem dosedanji predsednik gosp. dr. Janko Brejc. Pač lepo zadoščenje za grde napade od strani liberalcev, kojih peščica se je na občnem zboru v očigled nad 300 zbranim zaupnikom iz cele slovenske Koroške ni upala odpreti ust, da bo potem prav po liberalni maniri udrihala na nepristojnih mestih. V odbor so bili izvoljeni gg.: Poslanec Fr. Grafenauer, prošt Gr. Ein-spieler, župana J. Kogelnik in P. Mi-klavčič, msgr. V. Podgorc, kanonik Dobrove, Albin Ehrlich, Janez Vošper-nik, Miha Turk; kot namestniki gg. Gr. Pak, Andrej Wutti in župan Vidman, kot pregledovalca računov gg. Josip Zeichen in J. Koželj.
+ Orel se je ustanovil pretečeno nedeljo v Stari Loki. V enoumem govoru so se razložila načela in namen telovadnega odseka. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Hafner, načelnik, Fran Porenta, podnačelnik; Roman Kramar-šič. tajnik; Jakob Hribernik, blagajnik; odbornika Andrej Šifrer in Fran Pokora. Telovadcev je pristopilo 29, podpornih članov 9. Za tukajšnje razmere nenavadno veliko število. Na zdar!
+ Občinske volitve v Beli Krajini. C. kr. deželna vlada je potrdila volitve za občino Talčji vrh. Za župana je bil izvoljen posestnik v vasi Otovec Suho-repec. Za Črnomelj je potrjen prvi in drugi razred. V tretjem so potrjeni trije odborniki, en mandat je razveljavljen in bo nova volitev, pri kateri bo treba voliti le enega odbornika.
-f O tržaških delavcih. Minuli teden se je pred tukajšnjim obrtnim sodiščem vršila tožba članov N. D. O. proti Mag. Zen za odškodnino. Juristi pri N. D. O. so delavcem sestavili tako tožbo, da so napačno tožili in vsled tega tudi propadli. Kot priča je bil tudi dr. Brnčič, ki je bil ta dan ves srečen, ker se mu ni bilo treba »truditi« s slovensko govorico, ampak je pričal kar v laščini! Škoda da Fel. Venezian ne živi več! Tajnik N. D. O. je pa pokazal svetu narodnost, ki se jo je navadil pri 20. septembra krvavonaanšetarjih, zato je pa pričal večinoma v nemškem jeziku! Seveda »Edinost« na to molči kot grob!
—	Kolesarski odsek S. K. S. Z. v Gorici se je ustanovil na Vnebohod popoldne v S. K. S. Z. Pristopilo je lepo število mladeničev in mož, ki se zanimajo za kolesarski šport. Odsek ima svoj delokrog po celi deželi. Član je lahko vsak kolesar, ki je obenem član kake naše organizacije. Opozarjamo društva, naj to naznanijo svojim članom, ki so kolesarji, da pristopijo.
Mladenlški tečaj za cerkniško okro-Ije Orla se bo vršil o Binkoštih, in sicer v nedeljo, 15. maja tehnični pouk v Cerknici, v ponedeljek, 16. maja pa izlet Orlov celega okrožja na Križno goro pri Ložu, združen z javnim ljudskim shodom. — Že danes opozarjamo vso okolico na to prireditev, s pripombo, da se vrši ob vsakem vremenu. Natančnejši program še objavimo.
—	Na progi Jesenice-Trbiž bosta s 1. junijem zopet pričela voziti sezijska vlaka št. 1720 in 1721. V rokah imamo tozadevno odredbo železniškega ministra. Železniško osobje, kar ga je vsled tega več treba, je že zopet upostavlje-no. Zaslugo za to imajo izključno poslanci S. L. S., predvsem g. Povše in naš vrli Pogačnik, ki je z vso močjo svoje vztrajnosti in ugleda obelelaval finančnega in železniškega ministra toliko časa, da sta se podala. Kaj pomeni proti temu interpelacija kakega Hribarja, ki jo pošlje na Dunaj, da jo potem lahko prinese »Narod«. Našim poslancem pa. iskrena hvala! — Niso se nam uresničile naše želje v tisti meri kakor smo jih gojili, ker mi Doline! rabimo imenovana vlaka ne le poletu ampak tudi pozimi, pa upamo, da ne bo nepremagljivih ovir tudi to doseči Saj vozijo mimo nas vlaki, ki bi jih ranogo lažje pogrešali, kot imenovana dva. Zanašamo se na naše poslance, da nam pomagajo šc dalje v tej zadevi,
J — Nesreče na Dolenjskem. Urh
Srebernjak, posestnik v Lakencu, župnija Trebelno, se je pogovarjal 3. t. m. z Jožetom Zaje. Med pogovorom je pa Zaje postal tako dobro razpoložen, da je iz same prijaznosti prijel Sreber-njaka, mu nastavil nogo in ga vrgel na tla. Pri tem padcu se je pa Srebernjaku zlomila leva noga nad stopalom. — Istega dne se je ponesrečil Frančišek Može, posestnikov sin iz Srebernič pri Novem mestu. Vozil je deske. Nazaj grede se je vsedel na prazen voz, kjer se mu je pa zmaknilo, da je padel pod voz in dobil dve veliki rani na glavi. — Zidar Janez Jerala, ki je delal pri zgradbi nove cerkve v Šmarjeti, je šel na večer pred Vnebohodom z dela domov. Med potjo mu je pa noga zdrsnila, da je padel in zlomil si levo nogo v goleni. Res nesrečen dan.
—	V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji je bilo meseca aprila sprejetih 154 bolnikov. Od marca jih je bilo ostalo 77, skupaj 231. Tekom meseca je bilo odpuščenih iz bolnišnice 90 ozdravljenih, 40 zboljšanih, 8 ne-ozdravljenih, 5 jih je pa umrlo, in sicer 2 za jetiko, 2 za naduho, 1 pa vsled pretresa možganov.
—	Poročil se je dne 5. t. m. g. Vinko Robljek, nadučitelj v Podkraju z gdč. Nežiko Rovšelc iz Kresnic. Bilo vedno srečno!
—	Vič-Glince. »Bogomila« vabi k predavanju v ponedeljek, 9. t. m. zvečer po šmarnični pobožnosti. Predaval bo gosp. profesor dr. Jerše.
—	Umrla je v Velikih Žabljah gospa Marija Makovec, soproga Ivana Ma-kovca, uslužbenca južne železnice v Nabrežini.
—	Prvi čebelarski tečaj za Istro se je vršil v Pazinu od 1. do 4. t. m. na državnem vzornem gospodarstvu. Tečaj je vodil najboljši strokovnjak čebelarstva v Istri g. Lovro Tomašič, učitelj v Novakih. Udeležilo se ga je 36 mladeničev in mož iz raznih krajev Istre, ki so z veliko pazljivostjo sledili teoretičnemu in praktičhemu predavanju. Na svršetku ustanovilo se je čebelarsko društvo. Želimo obilno sadu od koristnega podvzetja!
—	Zapiranje trgovin. Od 1. t. m. naprej je stopila v veljavo postava, ki določa, da se morajo trgovine, kjer se prodajajo jestvine in druga živila, zapirati ob 9. uri zvečer, vse druge prodajalne pa vsaj ob 8. uri. Ta postavna določba pa ne obsega samo trgovine, ampak tudi vse prodajalne produktivnih obrti. Odslej bodo torej morali zapirati ob 9. uri zvečer svoje prodajalne mesarji, mlinarji, slaščičarji, peki itd. Krojači, šivilje in čevljarji, ki imajo javne prodajalne, bodo iste že ob osmih zvečer morali zapreti. Postava tudi določa, da se pred 5. uro zjutraj nobena trgovina ne sme odpirati.
—	Poročil se je v sredo gosp. dr. Miroslav M u h a, c. kr. sodnik v Pulju z gospodično Adelo Kocjančičevo. Bilo srečno!
—	Mednarodna razstava v Benetkah. Obisk mednarodne umetniške razstave v Benetkah je velikansk. V Benetke prihajajo gledat to znamenito razstavo tujci iz vseh delov sveta. Časopisje vseh narodov je polno hvale o tej razstavi. Slovenci si ogledajo razstavo o Binkoštih ob priliki izleta »Ljubljane« v Benetke.
—	Razpisane učiteljske službe. V šolskem okraju Krško so do 25. maja t. 1. v stalno nameščenje razpisane sledeče učiteljske službe: nadučiteljsko mesto na štirirazrednici na Raki, nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Št. Jurju pod fKumom, voditeljsko mesto na enorazrednici v Svibnem, po dve učni mesti na petrazrednici v Cirkljah in na trirazredniei v št. Rupertu, po eno učno mesto na petrazrednici v Le-skcvcu, na štirirazrednicah v št. Jerneju in Št. Janžu in na trirazrednicah v Šmarjeti in Tržišču. Pripominja se, da se bo po eno učno mesto v Leskovcu, Št. Janžu, Št. Rupertu in Cirkljah oddalo le moškim prosilcem.
—	Iz Tržiča. Prvi majnik je proslavilo Slov. izobraževalno društvo z dobro obiskano veselico, katero so priredili naši vrli Orli v dvorani gospe Pernetove. Tamburali so, peli in proizvajali čarobno burko »Repoštev«, ki je izvabila vsem gledalcem mnogo smeha. Saj so se pa tudi potrudili naši Orli, da so vrlo dobro rešili svoje vloge. — .Sv. Florijana praznik se je kaj slovesno praznoval. Počivalo je delo po tovarnah. Slovesne procesije se je udeležilo nebroj ljudstva, tukajšnje šole in požarna hramba. Popoldne je gasilno društvo imelo svoje vaje in sicer so poizkusili gasiti cerkev v slučaju požara, katerega nas Bog obvaruj. Prihodnje leto bo 100 let, odkar je pogorel Tržič. — Društvo sv. Jožefa napravi ob ugodnem vremenu jutri v nedejo romarski izlet na. Brezje. Ondi bo sv. maša z govorom. Telovadni odseli odkoraka, iz
Brezij k radovljiškim Orlom na prijateljski sestanek. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas.
—	Demonstracije ob odhodu pado-vanskih izletnikov. Iz Trsta poročajo: Sinoči ob 11. uri so padovanski izletniki odpotovali s parnikom Metkovič. Pomol sv. Karla je policija zaprla, zato so se demonstrantje zbrali ob nabrežju Sanita ter ponovno vzklikali: Viva Trie-ste! Viva Padova! Ko je parnik odplul, so pričeli nekateri demonstrantje pso-vati redarje, vsled česar je bilo aretiranih 10 oseb, med temi dva P a d o-v a n c a, ki nista odpotovala. Blizu Lloydove palače se je bilo zbralo tudi par sto Dalmatincev, ki so reagirali na vzklike laških demonstrantov, in slišati je bilo tudi več vzklikov proti Italiji. Okolu 300 laških demonstrantov se je potem podalo po mestu, a pred kavarno Chiozza jih je policija okolu pol ene ponoči razgnala. Druge nesreče ni bilo.
—	Umrl je v Kranjski gori dne 6. t. m. Simon Žerjav, eden izmed dveh najstarejših mož v fari, star 93 let. Drugi dva meseca starejši Janez Mobič v Gozdu pa še živi.
—	Moža ubila. Iz Celovca se poroča, da je 411etna posestnica Osošic v Gvaličah pri Porečah ubila v noči od sobote na nedeljo svojega moža in vrgla truplo skozi okno. Žena in mož, ki je prišel nekoliko vinjen domov, sta se prepirala, pri čemer se je žerlska tako razburila, da je bila toliko časa po svojem možu, dokler se ni zgrudil na tla. Morilko, ki gotovo ni pri pravi pameti, so izročili deželnemu sodišču.
—	Goljufije v Opatiji. V Št. Peter pri Novem mestu pristojni posestnikov sin A n d r e j S p o r e r je v družbi neke Neže Vertovac poneveril pri raznih ljudeh v Opatiji okolu 400 K, nato pa pobegnil.
—	Nemško nasilje. Mestni svet dunajski je sklenil, da se za voznike motorjev in za izvoščeke na mestnih cestnih železnicah sme nastaviti samo Nemce.
—	Iz Mokronoga. Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.! Glede na dopis iz Mokronoga v Vašem cenjenem listu z dne 28. aprila 1910, št. 95, prosimo sklicujoč se na § 19. tisk» zakona, da objavite sledeči stvarni popravek: Ni res, da imajo Sokoli med službo božjo svoje kavelske vaje, kar so storili pretečeno nedeljo na vrtu za cerkvijo. Res je marveč, da Sokoli med službo božjo ne telovadijo, res je, da društve-niki v nedeljo, dne 24. aprila 1910, sploh niso telovadili, pač pa je telovadil naraščaj na vrtu za cerkvijo, a, to od %1. ure do %2. ure popoldne, torej pred popoldansko službo božjo. Naraščaj je ob 3/i2. uri po i zreč ne m ukazu staroste pod poveljem načelnika odkorakal; dečki so se preoblekli in šli točno ob 2. uri skoraj polnoštevilno v cerkev. -- Telovadno društvo »Sokol« v _ Mokronogu. — Franc Žlajpah, načelnik. — Besedo ima naš dopisnik.
—	Razpisani ustanovi. Domobransko ministrstvo razpisuje z odlokom z dne 23. sušca t. 1., štev. 629/XIII., dve ustanovi grofa Deblina (češki oddelek) za vstop pričetkom prihodnjega šolskega leta v vojaško vzgojevališče. Prosilci morajo dokazati, da nimajo v to potrebnih sredstev ter da so češkega, odnosno moravskega plemstva. Prošnje s potrebnimi dokazili so vlagati do 15. t. m. pri c. kr. namestništvu v Pragi. Podrobnosti so na razpolago pri mestnem vojaškem uradu.
—	Bela vrana. V lovišču Stranje pri Kamniku ustrelil je dne 5. t. m. lovec F. S. b e 1 o v r a n o. Peroti in rep so umazano bele, glava in kljun pa črna. Vrana je naprodaj.
—	Iz Reke. Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Reki naznanja, da se je na poziv v slovenskih časopisov prvi odzval z darilom izbranih knjig za društveno knjižnico g. Anton Simčič, deželni uradnik v Ljubljani. Društvo se mu tem potom javno zahvaljuje s prošnjo in pozivom, da se tudi drugi Slovenci spomnijo obmejnih bratov. Društvo lepo napreduje in člani rastejo od dne do dne. Kmalu ne. bo Slovenca na Reki, ki ne bi bil v organizaciji. Kličemo Vam še enkrat, rojaki: podprite nas!
—	Padovanski izletniki v Kopru. Iz Kopra, 6. maja: Danes so bili tu padovanski izletniki, ki so si ogledali razstavo in druge znamenitosti mesta. Ko so izletniki odhajali k parniku, da bi se ob 1. uri popoldne odpeljali v Trst, so jih spremili do pomola visokošolci, učiteljiščniki, gimnazijci in tudi nekaj koprske sodrge v raztrganih in — go-spodskih hlačah. Ko so bili gostje na parniku, so začeli Koprčani kričati: Evviva. 1'Italia! Abbasso 1'Austria! — Gostje so se držali mirno; omejali so se na klice: Evviva Capodistria italiana! Ko so pa Koprčani zazrli na pomolu znanega Slovenca, so začeli peti neko
pesem o barbarih. Tedaj so pa tudi nekateri Padovanci pozabili na ono mejo dostojnosti, katere bi že zbog najprimi-tivnega takta ne smeli prestopiti kot gostje v tuji deželi. Med klice: Evviva Capodistria italiana! se je pomešalo iz vrst Padovancev tudi nekaj klicev: Abbasso 1'Austria! V čast izletnikom moramo pristaviti, da je bilo čuti le nekaj takih vzklikov; mislimo pa, da jo bilo tudi to preveč. Kaj bi bilo, ko bi n. pr. mi prišli v Italijo, pa bi kričali »Doli z Italijo!« — Vobče so porabili naši vročekrvni neodrešenci prihod Padovancev v to, cla so zopet enkrat dali duška svojim irredentističnim čustvom. Odhod se jo razvil v pravo irrc-dentistično manifestacijo.
1 Izlet, ki ga je priredila dne 1. maja požarna bramba s Hrušice k Sv. Jo-štu nad Kranjem, je bil, kakor pravijo udeleženci, jako ljubek in prijeten. Po sveti maši jc odšla požarna bramba od Sv. Jošta v Kranj, kjer je imela skupno kosilo, odtod pa na Brezje. Vsi so bili kaj zadovoljni, in taki skupni izleti dobro požive duha skupnosti in edinosti.
—	Istrsko vino. V Istri, zlasti na Buseščini je še mnogo belega in črnega vina pri kmetih na prodaj. Kdor ga želi kupiti, kakršnokoli mero nad 56 litrov, naj se obrne na poslanca Fr. Flego na Počekaju, pošta in postaja Buzet (Pin-guente), ki ali sam proda vino, ali pa posreduje radevolje pri prodaji vina od kmetov.
—	Wrightov letalni stroj je na
ogled v Celovcu na dvorišču šolskega poslopja v Benediktinskem trgu. Prve poskušnje z njim namerava še pred binkoštnimi prazniki napraviti inženir Sablatnik na vojaškem vežbališču pri Št. Juriju pri Celovcu.
V smrt na vešalih je bil pred gra-škimi porotniki včeraj obsojen rudar Janaz Brodnjak, ki je po nekem pretepu, ko je iskal napadalce, dobil na cesti 35 let starega hlapca Franca Scho-berja ter ga umoril. Predno je dobil Schoberja, je kričal, da bi rad 20 ljudi umoril.
Umrl je č. g. Frančišek D u p e 1-nik, župnik pri Sv. Frančišku. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
—	Pisar ustrelil notarja. 26. m. m.
je naprosil notar Mijo Repajič v Mar-tincih mimoidočega občinskega redarja, da bi njegovemu hlapcu pomagal plug naložiti na voz. Redar je snel nabito puško in jo izročil 151etnemu notarjevemu pisarju, da bi jo ta čas držal, ter ga še opozoril, naj puško mirno drži. A lahkomiselni dečak je le odpel petelina in puška se je sprožila. Isti hip se je z glasnim krikom zgrudil notar in ostal mrtev na mestu; kroglja ga je zadela v prsi.
SMrasfiii logaški paizkuienl umor.
Danes je izpuščen iz preiskovalnega zapora tržaški trgovec Fran Hladnik, ki sc je, kakor smo poročali, sam javil preiskovalnemu sodniku, naj se zasliši, češ, da uvidi potrebno natančne preiskave v zadevi poizkušenega umora s pošiljanjem strupenih pilul svoji materi. Ni dvoma, da je Hladnik v zadevi skrivnostnega zastrupljenja na. gospej Ilammerlitzovi nedolžen Kaj bi tajili. Odvalil se nam je kamen š srca, ko smo doznali, cla. je izpuščen iz preiskovalnega zapora Iliadnik, saj je bilo nekaj groznega, ko smo morali poročati, cla je lastni sin v zaporu osumljen, da je poslal zastrupljene pilule svoji materi. Javnosti se gotovo odvali tudi kamen s srca, ko dozna, da je Fr. Hladnik nedolžen, ker iz preiskovalnega zapora take osumljence, ki dokažejo, da niso krivi dejanja, zaradi katerega se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Trdno smo prepričani, da pravica kmalu zasledi pravega pošiljatelja strupenih pilul gospej Ilammerlitzovi. Vsa javnost sc bo oddahnila, ko se to zgodi. Znamo, cla je skrivnostna zadeva v energičnih rokah in zato smo prepričani, da se to kmalu zgodi .Prav nič nismo nestrpni, ker znamo, da se taki skrivnostno zapleteni zločini, kakor je ravno poizkušeni umor na Hara-meiiitzovi gospej, ne morejo zjasniti čez noč.
Znamo, Ilammerlitzovi gospej, tej skrbni in skromni ženi, ni všeč, da je danes v središču javnosti, da so časopisje peča z njeno osebo več kakor ji je ljubo. Skrbna, dobra mati, ki živi le svoji rodbini in svojim otrokom, je pretrpela veliko, dasi izkuša svojo notranjo bolest zakriti. Na njenem obrazu se pozna, da skrivaj joka, dasi v družbi zelo, zelo zakriva svojo bolest, in se šali z ljubkima svojima hčerkama, kakor včeraj tam nekje v ljubljanski ju-stični palači, kjer jo je izvohal naš poročevalec. Bolest je nosila junaška ma-
ti molče, ni tožila, a le smilila se nam je, ko se je razgovarjala s svojim soprogom in bridko vzkliknila: »Oj, ko bi bila znala, koliko bo sitnosti in potov, bila bi vse skupaj vrgla v ogenj in nič bi ne bilo.« Naš poročevalec je imel včeraj tudi priliko, da je kratko govoril z gospodom Hammerlitzom. Kakor znano, je gospod Hammerlitz vpokojen finančni respicijent. Pripovedoval je, da je stvar njega zelo zadela. Rad ima svojo soprogo. Mislil si je, da bo imel mirno življenje zdaj, ko se mu po dolgoletni službi v finančni straži omogoči, da bo živel trajno le svoji rodbini in svojim priljubljenim študijam. Pripovedoval je Vašemu poročevalcu, da ga zelo boli, ker se časopisje tako bavi z njegovo rodbino. »Mislil sem, da bom mirno živel, a zclaj pride to. Nič drugega, kakor zavist je napravila to spletko, ker nam ne privoščijo, cla bi mirno živeli na svoja stara leta.« In pripovedoval je gospod Hammerlitz, kako da je popravljal hišo in pokazal svoji žuljavi roki. Gospod Hammerlitz je, kakor pravimo, lep mož. Visoke, kakor sveča ravne, krepke postave. Ne prisodil bi mu, da ima 48 let. Lepa, dolga brada, lepi črni lasje, lepih oči. — »Hudo mi je,« je rekel, »ker gleda, doma vse na nas, da vse govori o nas.«
Iz preiskovalnega zapora izpuščeni gospod Hladnik je tudi lep človek, visoke, vitke postave, zarjavelega obraza, bistrih oči, naglih, hitrih kretenj, ljubezniv. Nosi lepo modro-črno obleko. Njegova žena je, kakor smo že poročali, Tolazzijeve rodbine.
Ljubljanske novice.
ij Pretlprodajo vstopnic za prvi veliki koncert »Ljubljane«, ki se vrši v sredo 11. t. m. zvečer, je prevzela trafika »Uniona« ter se clobe ondi vstopnice od jutri dalje.
lj »Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo za Trnovo in Kra-kovo« se najtopleje zahvaljuje preč. g. Viktorju 'Kochlerju, župniku na Igu za veledušen dar 10 K za društveno knjižnico povodom svojega odhoda iz Trnovega. Bog vzbudi društvu mnogo takih dobrotnikov!
lj Odlikovanje. Cesar je podelil provincijalni prednici avstro - ogrske uršulinske province, Tereziji H e i -d r i c h v Ljubljani, zlat zaslužni križec s krono.
lj Za ključarja šentpeterske cerkve je imenovan in potrjen od škofijskega ordinarijata podpredsednik trgovske in obrtne zbornice g. Ivan K r e g a r.
lj Dve sv, maši na Rožniku. Ženski oddelek S. K. S. Z. ima jutri v nedeljo, ob 8. uri zjutraj skupno sveto mašo na Rožniku. Člani S. K. S. Z. se vabijo k številni udeležbi. — Ob 9. uri pa priredi osobje tvrdke Tonnies tudi na Rožniku sveto mašo in se vabijo vsi prijatelji.
lj Musica sacra. Jutri, šesto nedeljo po Veliki noči, se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa »Rosa mystica«, zl. P. Griesba-cher, Alleluja z dvema verzikloma, zl. Ant. Foerster, pri ofertoriju: »Salve Mater«, zl. Don Pothier.
lj Umrla je danes v Trnovem Jera Dober let, sestra g. Doberleta.
lj Vojaška godba pri delavčevem pogrebu. Vojaška godba spremila je včeraj k pogrebu Fran Gorjupa, delavca tobačne tovarne. Bil je svoj čas vojak v vojski pod maršalom Ra-deckijem na Laškem.
lj Obsojen Sokol. Danes dopoldne se je moral zagovarjati zaradi razžalje-nja časti pred okrajnim sodiščem J. Cescutti, trgovski pomočnik, član ljubljanskega Sokola. V gostilni »Pri Lipi« je bil namreč pred dnevi »nekoliko vinjen«, kot je sam izpovedal, v družbi nekega prijatelja. Sokolska olika pa je itak znana. Začela sta klicati »čuki« in peti znano narodno pesem, ki sicer sama na sebi ni nič hudega. Pri tem pa je Cescutti namigaval na sosednjo družbo, v kateri je bil J. Hoče-vai\ uradnik »Vzajemnega podpornega društva«, ki je Orel. To rjovenje se je ponovno ponavljalo in bilo skrajno izzivajoče in žaleče za omenjeno družbo. Ker Cescutti po sokolski navadi ni hotel dati g. Hočevarju zadoščenja, ga je ta tožil in Cescutti je bil obsojen na 10 K ali 4 ur zapora. Taka je napredna sokolska olika!
lj Obrtniški vestnik. Iz obrtniških krogov smo prejeli naslednje poročilo: Na zadnji razstavi obrtniških vajencev v Ljubljani smo opazili lep napredek. Izdelki nekaterih vajencev so bili res čedni in vzorni. Slabo pa so bili zastopani zidarji, tesarji in kamnoseki. Morda je vzrok ta, ker stavbeni obrtniki izvršujejo svoje obrti bolj v poletnem času, ko se več ne poučuje v va-jenških šolah- Nekateri stavbeniki pa tudi nimajo učnih pogodb z vajenci. Zato bi morda bilo najbolje, ako bi se vajenci stavbenih obrtnikov pridclili
obrtni šoli, koder sc vrši pouk z;i te obrtnike v zimskem času. Tak pouk bi bil na korist tudi mojstrom samim.
lj Blagajnik »Narodne delavske organizacijo« pred sodiščem. Albert Mo-ravec, trgovski uslužbenec v Ljubljani, je bil blagajničar »Narodne delavske organizacije« v Ljubljani in je poneve-ril 479 K 16 vin. društvenega denarja, nadalje pa, kakor sam pripoznava, si je tudi prisvojil 50 K članarine tako, da prizadeta škoda znaša 479 K 16 vin. Obdolženec navaja za vzrok poneverjenja, da je moral plačati neke nujne dolgove ter da si je denar samo izposodil. Temu zagovoru pa sodišče ni moglo verjeti, kajti on bi bil lahko načelništvo društva prosil za posojilo, ne pa, da si je denar sam prilastil. !Ko je Moravec uvidel, da ne more prvotne svote povrniti, poneveril jc nadaljne zneske, misleč, da bo imel pri kvartanju srečo, a se je bridko varal. Kaznovan je bil s štiritedensko ječo.
lj Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja, da se vrši redni občni zbor zadruge v nedeljo, dne 8. maja t. 1., dopoldne ob pol 10. uri v hotelu »Ilirija«, Kolodvorske ulice, z običajnim dnevnim redom.
lj Gosp. Adolf Dobrovolny, bivši član slovenskega gledališča, je sedaj ravnatelj češkega gledališča na Kraljevih Vinohradih.
lj Nova patent ura »pendula« z električno budilno in signalno pripravo. V izložbenem oknu g. Milko Krape-ža, urarja in trgovca v Ljubljani na Jurčičevem trgu, je občinstvu na ogled »Patent Zorn Ravnikar« nova električna budilna in signalna ura »pendula«, katera je jako praktična in zanesljiva za vsako stanovanje, posebno pa za hotele, šole, zavode, samostane, tovarne itd. Urejena je tako, da lahko deluje v različnem času na enem samem ali na večji številki električnih zvoncev, in sicer v hotelih za tujce po raznih hotelskih sobah, za tovarne, šole, zavode itd., pa da daje signale za delo in pouk. Sistem kakor tudi izdelava teh ur za navedeno rabo, je bila od različnih tu- in inozemskih strokovnjakov pohvaljena kot najboljša in praktična do sedanjosti.
lj Koncert vojaške godbe bo jutri zvečer v hotelu »Union«.
lj Radi oddaje stavbno kiparskih del za zgradbo državne obrtne šole y. Ljubljani vršila se bo dne 12. maja t. I., ob desetih dopoldne javna pismena ponudbena razprava pi mestnem magistratu v pisarni stavbnega urada.
lj Nesreča na ulici. Ko so šli včeraj popoldne otroci iz šole, so se posestniku Blažu Mišu iz Gorjuš, občina Dol v kamniškem okraju, na Emonski cesti splašili konji in podrli Sletnega Mirkota Segata, kateremu je šlo kolo čez glavo ter ga smrtnonevarno poškodovalo. Tudi Miš je padel z voza in za-dobil pri tem na glavi znatno telesno poškodbo. Konja sta nato dirjala do Turjaškega trga, kjer ju je stražnik ustavil in oddal v nek hlev. Poškodovanega dečka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, MiŠa pa, ker je bil na sumu, da se je nesreča zaradi njegove krivde zgodila, je policija aretovala in začasno priprla. Mož je pri uradu napovedal trikrat napačno ime, kar bode pri sodišču njegov položaj še otežkočilo.
lj Dva ponarejena komada po 5 K so pred kratkim konfiskovali na tukajšnji glavni pošti. Denarja sta precej dobro izdelana.
lj Na oklicih so: železniški sprevodnik Frančišek Sovine z šiviljo Marijo Sušnik; Ignacij Lavrič, posestnikov sin s posestnico Marijo Kregar rojeno Babnik.
lj Domobranska godba prvič nastopi jutri pri prisegi domobranskega pešpolka št. 27 na dvorišču domobranske vojašnice.
lj Stražnika sl je privoščil. Miha Vojska, 43 let stari delavec iz Doba, brez stalnega bivališča, je notoričen pijanec ter duševna in moralična propa-lica, za človeško družbo skrajna nadlež-nost. Dne 15. aprila t. 1. se je kar na lepem brez povoda lotil službo oprav-ljajočcga stražnika in ga jel zmerjati s »smrkovcem in ušivim policajem«. Stražnik ga je zlepa opominjal, ko pa vse ni nič izdalo, ga je aretoval. Vojska se mu je pa s tem zoperstavil, da ga je jel suvati v prsa in ga skušal vreči na tla. Obdolženec, ki le deloma dejanje priznava, bo zato sedel tri mesece v težki ječi.
lj Motena zabava. V noči 27. marca so Predovičevi hlapci doma na dvorišču na Ambroževem trgu tako na glas prepevali in kalili nočni mir, da jih je moral v bližini službujoči stražnik opominjati, da naj prenehajo z upitjem. Dočlm so se ostali hlapci odzvali temu pozivu in odišli v hlev. je začel hlapec Franc Marenče nad stražnikom kričati, tla nitij a ua dvorišču ničesar opraviti.
Ko pa mu je ta položil roko na ramo in mu napovedal aretacijo, se je vrgel MaronČe na tla na hrbet in začel z rokami suvati in z nogama brcati tako, da je stražniku spodnesel nogo in je le-ta čezenj padel. Ko je stražnik vstal, priskočil je na pomoč tovarišu Janez Krvišek in potegnil stražnika v stran, šele, ko so drugi ljudje pomagali stražniku, mu je bilo možno odpeljati Ma-renčeta na stražnico. Marenče pravi, da je le vsled pijanosti padel, Krivšek pa navaja, da je hotel tovariša pobrati. Ta prazni izgovor pa jima ni pomagal, kajti obsojena sta bila vsak na štiri tedne težke ječe.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je nabral g. Jožef Korbič v majhnih zneskih po 20 vinarjev 19 K 20 vinarjev. — G. Fr Stare, pleskarski mojster v Rožnih ulicah, št. 31, je daroval v isti namen 2 K 80 vinarjev. Bog plačaj!
lj S kolesom podrl je včeraj v Kopitarjevi ulici nek kolesar llletnega Pavla Ješovca, ne cla bi ga bil poškodoval. — Na Vodnikovem trgu pa je nek sOdarski pomočnik s kolesom podrl delavčevo ženo Marijo Polajnarje-vo, katera se je pri padcu poškodovala.
lj Tatvina kolesa. Sinoči je bilo izpred hiše št. 1 na Cojzovi cesti ukradeno snažilcu oken Ivanu Šusteršiču kolo, vredno 80 K. Kolo je črno pleska-no in prostega teka. Tat je še neznan.
lj Vjel je kontrolor gosp. Rudolf Zora t ti malo papigo, katero dobi lastnik pri oskrbništvu v justični palači.
lj Izgubljeno In najdeno. Učenka Ana Rutarjeva je izgubila 7 K vreden Ščipalnik. — Sluga Ivan Slapničar je našel prstan.
Izpred sodila.
Surovi sin. Jože Jeriha, posestnika sin v Prcžganjem, je bil Silno jezen na svojega očeta, ker mu ni maral dote izplačati. Dne 28. marca t. 1. je prišel ponoči domu. Takoj je jel razgrajati in se jeziti nad očetom, ki je že v postelji ležal. Da bi se ognil prepiru, je oče vstal in šel proti durirn. Sin pa je očeta sunil s pestjo v gorenje čelusti in mu zadal krvne podplutbe ter mu izbil zob »se-kavec«. Jože Jeriha dejanja nc taji; sedel bo tri mesece v ječi.
Svoj stan si je hotel poboljšati. Anton Dežman iz Lancovega je bil pekovski vajenec, potem pa navadni delavec. Da bi si zboljšal svoje stanje, hotel je postati železniški delavec in je v to svrho potreboval potrdila, da je zidar. Imel je pa neko staro delavsko knjigo, katero je na ta način popravil, da je ponaredil številko rojstnega leta in izbrisal besedo »delavec« ter zapisal »zidar«. Ravno tako je ponaredil letnice pri vstopu in izstopu iz službe. Na podlagi tako popravljene stare knjižice, katero je nesel njegov oče k županstvu, je mislil, da bo dobil v tem smislu napravljeno novo delavsko knjižico, a tu se mu je prišlo na sled in se ga je sodišču ovadilo zaradi goljufije. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
S sekiro ga napadel. Na večer dne 28. novembra m. 1. sta domača fanta, 23 let stari Janez Peterlin in njegov brat France v Depali vasi razgrajala pred hišo posestnika Pavovca. Posestnik Valentin Čolnar ter hlapca Štefan Redenšek in Andrej Kurent so razgrajača prepodili. Brata Peterlin sta zbežala domu, Čolnar je pa še nekoliko počakal pred njunim stanovanjem. Kar naenkrat skoči Janez Peterlin oborožen s sekiro ter udari z ojstrino po Čolnarju s tako silo, da mu je presekal čelno kost in čeljusti. Obdolženec, kateri je bil že dvakrat zaradi tepeža kaznovan, priznava svoje dejanje. Sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe.
Nasilen berač. Martin Jenko, 63 let stari delavec v Godešiču, je znan berač in postopač ter je bil zaradi raznih hudodelstev in prestopkov že večkrat kaznovan. Dne 24. api'ila je zopet beračil po Škofji Loki. Tamošnji stražnik ga je ustavil zaradi tega, a Jenko se je zadri nad njim, češ »da se ne pusti od policajev rihtat«. Aretaciji se je s silo uprl, ga sunil v prsa, z nogo pa v trebuh. Za kazen mu je sodišče naložilo šest mesecev težke ječe.
Razne stvari.
Grof Zeppelin na Dunaju. Grof
ZGppelin se pripelje s svojim zrakoplovom na Dunaj dne 6. junija.
Dom za zapuščene ženske. Gospa II. M. Russel v Londonu je zapustila pet milijonov kron, da se osnuje dom za one žene, ki so jih zapustili možje, ali ki so morale zapustiti svoje može.
Grozna eksplozija. Iz Birmingha-ma se poroča, da. se je 4. t. m. zgodila grozna nesreča v rudniku Dalos, last družbe Coal in Cok. Nesreča, ki je zahtevala več sto žrtev, se je zgodila okoli 1. ure popoldne, Do 3, ure popoldne so
izkopali okoli 300 trupel. Vsa dela v
rudniku so ustavili.
Brat proti bratu z orožjem. Iz Pa-
zina se poroča 3. t. m., da je Franc For-nasar ranil v prepiru svojega brata Jožefa s srpom na roki. Zadnji je potegnil iz žepa revolver proti bratu, ta pa je pobegnil. Nato je Jožef Fornasar streljal proti nekemu balkonu, na katerem je bila neka gospa z otroci, vendar ni nikogar zadel. Ustrelil pa je tudi v nekega človeka na cesti in ga smrtno ranil. Napadalca so zaprli.
Znake za časnikarske poročevalce je dovOlilo dunajsko policijsko predsedstvo. Š tem bo na eni strani omogočeno poročevalcem neovirano gibanje, na drugi strani pa bo izključeno, da bi kdo se izdajal za poročevalca, ne da bi bil v to opravičen. Tudi praški časnikarji že dolgo prosijo za dovolitev ta* kih znakov.
Čuden slučaj. V Karlovcu bi bil imel velikonočno službo božjo opraviti v saborski cerkvi sam patriarh. Začetek je bil določen na 9. uro, a ker je patriarhu nenadoma postalo slabo, so opravilo odložili na 10. uro dopoldne* To je bila velika sreča, kajti ob tri četrt na deset se utrga v cerkvi 10 stotov težak veliki svetilnik in pade na tla, kjer se razbije. Ko bi se bila služba božja pričela ob 9. uri, bi bila strašna nesreča neizogibna, ker bi bila ravno pod svetilnikom stala vsa šolska in druga, mladina.
Princ Jurij zopet straši v politični
javnosti. Kakor se je že poročalo, se princ ne namerava več vrniti v Kragu-jevac; sedaj se čuje, da namerava pričeti odprt boj proti radikalcem, ki so sedaj na vladi in ki so ga tudi poslali v Kragujevac. Baje se je takoj vršil v tej zadevi ministrski svet, kjer se je sklepalo o možnem uporu princa proti nadaljni službi v Kragujevču. Sklepi niso znani.
IZ AMERIKE.
Umrla rojaka v Ameriki. V Cleve-landu je v nedeljo zjutraj, 17. aprila, umrl vsem znani rojak Alojzij Bukovec, star 45 let. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 17 leti, in zadnjih osem let je vodil gostilniško obrt. Doma je bil iz Soteske pri Loški vasi pri Toplicah. — V petek zjutraj, 15. aprila, je pa umrl v Clevelandu v bolnišnici St. Clair rojak Alojzij Sojar, star 26 let, V. Ameriko je prišel pred tremi leti ter jc bil neoženjen. Doma je bil izpod Gore pri Sv. Jakobu pri Ljubljani.
— V Ameriki se je ponesrečil. Vi Trestte, Pa., se je v premogovem rovu dne 16. aprila popoldne ponesrečil rojak Jernej šubic. Šel je zdrav in vesel na delo, a ob 8. uri zvečer so ga prinesli domov z zlomljeno nogo. Poškodovan je precej tudi po hrbtu in glavi. Prepeljati so ga morali v bolnico.
Znanost ln umetnost.
Kranjska v podobah. Pod naslovom
»Lepa naša domovina« je pričel izdajati znani izvrstni slikar slovenski g. Srečko Magolič v Ljubljani serijo podob v barvotisku o Kranjski z opisom v slovenskem, nemškem, češkem in italijanskem jeziku. Prvi zvezek obsega res prekrasne slike v barvah: Ljubljana (S. Magolič ml.), Kamniške planine (S. Magolič st.), Bled (S. Magolič st ), Vint-gar (L. Grilc), Bohinjsko jezero (S. Magolič st.), Belopeška jezera (L. Grilc), Postojna (S. Magolič st,), Prcdjamski grad (S. Magolič st.), Slike so reprodukcije krasnih slik, ki so jih izdelali priznani čopiči Magolieev in L. Grilca. Z ozirom na vse to je cena zvezku 1 K 50 vin., po pošti 10 vin. več, prodajalcem 20 odstotkov popusta, res silno nizka. Priporočamo to izdajo vsem, ki ljubijo lepoto našo domovine, da jo imajo vsi v svojih domovih. Lahko se iz zvezka stavijo tudi lepe slike na steno posamezno ali po več skupaj. Posebno naj bi tudi nobeno društvo ne pogrešalo te izdaje, ker povzdiguje domovinsko ljubav, ta izdaja naj bi bila povsod, kjer se zbirajo in stanujejo Slovenci. Tudi našim županom jo najtopleje priporočamo v naročbo ter širjenje med občani. Naroča se pri Srečko Magoliču v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 9.
* Novi akordi, zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo, urejuje dr. Gojmir Krek, priobčuje v tretji številki svojega IX. letnika naslednje skladbe: Vj. Rosenberg Ružič: »Scherzo«, za klavir; Vasilij Mirk: »Kateri kerub . . (Ut,va), solospev s spremljevanjeni klavirja; Emil Adamič: »Najslajša služba« (Fr. Levstik), čveterospev; Jos. Pavčič: »Stara pesem«, za klavir; Ljudmile Lendovšek: »Kaj mi mar je domovina« (Boris Miran), solospev s spremljevanjeni klavirja; Evgen Bunc »Sokolska koračnica«, klavir. Na glasbeno knji ževni prilogi: »Davorin .Tenko in himna Naprej zastava Slave«, pregled koncertov ia muzikaMb novosti.
KONCERT »LJUBLJANE«, . v gredo, U. maja. ■M""
Solospevi prvega velikega koncerta »Ljubljane« so zgolj znamenite skladbe deloma tujih deloma domaČih skladateljev. Operna pevka gospica Gerbi-čeva, ki nastopi pri nas doma prvič na koncertnem odru, bo pela mogočno, pa tudi zelo težko arijo iz Smetanove opere »Libuše« ter tri krajše pesmice Chopina, kateri nam je znan po svojih pro-slulih klavirskih delih. Kako vedo drugod ceniti fino premišljeno, res temperamentno predavanje gospice Gerbiče-ve, o tem pričajo izbrane kritike, katerih nekatere priobčimo. Omenjamo le, da se vse strinjajo v tem, da je organ (visok sopran) g. Gerbičeve prožen in gibek ter lepo uglajen poleg tega jak. A vrednost njenega petja leži prvotno v skozi in skozi umetniškem zanosu njenega predavanja. Špecielno za Chopinov ruvato slovi g. Gerbičeva, tako da imamo ocl nje pričakovati izreden vžitek. S svojim slavnoznanim krasnim, širokim altom nas razveseli v Michlovi pesmi »Človeka nikar« in Sattnerjevi »Zaostali ptič« gospica Per-šlova Vrline njene so nam_ zadostno znane, notorično je, da bo ob skrbnem študiranju v pravih rokah zaslovel ta alt preko naših mej, čim se poda gdč. Peršlova naprej, naprej v širno polje umetnosti. Michlovo delo je še malo znano, a pisano je kot nalašč za gdčno Peršlovo. Sigurno bo vtis te točke impozanten, nič manj pa ne utegne vplivati Sattnerjeva skladba, v svoji nežnosti skrbno prilagodena besedilu Gregorčičevemu. Prvič stopi doma na koncertni oder naš, doslej le v ožjem krogu znani izumitelj L. Bajde. Ne-brojnokrat že smo se radovali njegovega tcnora, zato tem rajše čitamo njegovo ime med solisti v resnem, serijoz-nem koncertu. Podal nam bo ljubko Dvofakovo pesem »O naši lasce« ter iskreno občuteno pesem Procliazkovo »Tak si lepa«. Slednja utegne po svoji sicer priprosti, pa tudi prosti sestavi in po svojih krepkih motivih zanimati. Seveda, če čujemo o Dvorakovi pesmi, vemo, da ime garantira za vrednost. Tako smo podali program, ki vsebuje toliko zanimivosti, da bo vsak prišel na svoj račun. Da se je »Ljubljana« povzpela v tako kratkem času njenega prenovljenja do serijoznega koncerta, je vesel, svečan dogodek v naši organizaciji, nov dokaz našega resnega stremljenja po prosveti in kulturi. Kdor ima smisel za njo, kdor čuti v sebi dolžnost, da podpira to požrtvovalno, delavno četo naših pevcev, ne more, ne sme ostati 11. t. m. doma.
Telefonska in brzojavna poročila,
KAKO JE UMRL ANGLEŠKI KRALJ.
Dunaj, 7. maja. O zadnjih urah angleškega kralja Edvarda VII. se poroča: Silne bolečine, ki so krčevito stiskale kraljevo grlo, so trajale neprestano od poldneva do večera, srce je vedno slabše delovalo, že popoldne so *e zdravniki bali, da prodre kri v možgane. Zadnje ure so mogli zdravniki vzdržati kralja pri življenju le s pomočjo kisika. Zadnje ure je kralj preživel v nezavesti, okolu 10. ure se je nekoliko zavedel, potem pa je postal zo-^et nezavesten. Umrl je, kakor se glasi uradna izjava, mirno brez bolečin ob 11. uri 45 minut, zvečer. Kraljeva rodbina je bila ves čas zbrana okolu bolnikove postelje. Pred kraljevo palačo je stalo na tisoče ljudi, ki so dobili poro-filo o kraljevi smrti ob 12. tiri 15 minut. Vest o kraljevi smrti so razširile po Londonu posebne izdaje z uradnim bu-letinom. Čuje se, da kralj ni hotel sprejeti nadškofa, ki ga je hotel pred smrtjo obiskati, pač pa je nadškofa sprejela kraljica. Obe zbornici se takoj snideta, da prisežeta zvestobo novemu kralju Juriju. Ceremonije bodo trajale tri dni, nakar bodeta zbornici odgodeni do 26. maja.
Pariz, 7. maja. Francosko bo pri pogrebu angleškega kralja zastopal bivši predsednik republike Loubet na čelu posebne deputacije.
Dunaj, 7. maja. Cesar se je danes pripeljal k angleškemu poslaniku ter mu izrekel sožalje svoje in cesarske rodbine ob smrti angleškega kralja.
OFICIJELNE OTVORITVE DUNAJSKE
LOVSKE RAZSTAVE NI BILO.
Dunaj, 7. maja. Vsled želje cesarjeve radi smrti angleškega kralja danes ni bilo oficijelne otvoritve lovske razstave. Osebe, ki bi bile danes pri oficijelni otvoritvi predstavljene, bodo predstavljene cesarju v torek, a tudi v torek si cesar podrobno še ne bo ogledal razstave. To stori, ko se vrne iz Budimpešte. Vodstvo razstave je sklenilo, da odpre razstavo danes ob 3. uri po. Poldno za obisk občinstvu..' " '*rv
SMRTNA KOSA.
Gorje, 7. maja. Umrla je tukaj M a-rijaPoklukar Kaconka. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
KHUEN PRI PRESTOLONASLEDNIKU.
Budimpešta, 7. maja. »Pester Journal« pravi, da jc velikega pomena avdi-jenca Khuenova pri prestolonasledniku, katerega je Khuen informiral o stanju volivne reforme, za katero se prestolonaslednik zelo zanima in o diferencah med kabinetom in Tiszo.
HOFRICHTER.
Dunaj, 7. maja. Preiskava proti Hofrichterju je končana.
VREME.
Dunaj, 7. maja. Vremenska opazovalnica naznanja slabo vreme.
GIMNAZIJEC OGLEDUH.
Lvov, 7. maja. Sodišče je obsodilo 21 let starega gimnazijca Dobrzenskega radi vohunstva v šestmesečno ječo.
AMERIŠKI DIJAKI NA DUNAJU.
New York, 7. maja. Dijaki filadel-fijske univerze so sklenili prirediti izlet ameriških dijakov na Dunaj.
BOJI Z ALBANCI.
Carigrad, 7. maja. Poroča se, da so bili včeraj z upornimi Albanci manjši boji, v katerih so bili uporniki poraženi.
POTRES UNIČIL MESTA V AMERIKI.
London, 7. maja. Nove vesti pravijo, cla ni uničena samo Cartagena, ampak vsa mesta ob železniški progi Cartegana-Puerto Limos.
ŽIVINOZDRAVNIKI IN ŽIVINOREJSKI NADZORNIK.
V »Slov. Narodu« imamo zadnji čas često priliko čitati notice iz živino-zdravniških krogov, katerih namen je v prvi vrsti povdarjati, da mesto živinorejskega nadzornika spada živino-zdravniku. Ne odrekamo živinozdrav-nikom upravičenosti do sodelovanja pri pospeševanju živinoreje, toda njihov poklic to ni. Mi ločimo namreč med pojmi živinozdravnika in živinorejca. Prva in bistvena naloga v poklicu živinozdravnika je živino zdraviti, živi-nozdravnik funkcionira tukaj kot zgolj tehnični veščak. Ali pa zadostuje za uspešno živinorejo samo tehnično znanje o živinoreji. Nikakor ne! Živinoreja ne obstaja sama zase, ampak je vedno panoga kmetijskega gospodarstva. Kot taka mora vedno stati v soglasju s celim gospodarstvom — gospodarski duh mora vladati nad njo in ji kazati pota in smeri. Z drugimi besedami: v pojmu živinorejca kot takem je obenem vedno tudi že zapopaden pojem kmetijskega gospodarja. Živinorejsko-tehniško in kmetijsko-gospodarsko znanje skupaj napravi šele pravega živinorejca. Od živinorejskega nadzornika moramo saj to pričakovati, kar od navadnega umnega živinorejca nujno zahtevamo. Jasno je, torej, da mora funkcionar, katerega naloga jc, iz sedanje na-Še živine napraviti kolikor mogoče dobičkanosno panogo našega kmetijstva, poznati celo kmetijstvo vseskozi. Le na podlagi tega poznanja se bode mogel zatopiti v kmetijske razmere vsacega posameznega kraja in potem dati ondotni živinoreji prave smeri.Iz navedenega pa je tudi razvidno, da je deželni odbor edino pravilno ravnal. Če ni vse tako, kakor bi si želel »Narodov« dopisnik, ni pač deželni odbor kriv, ampak razmere.
Izvleiek iz voznega reda
C. KR. AVSTRIJSKE DRŽAVNE ŽE-LEZNICE.
Direktni vozni kurzi v poletni službi 1910.
Od 1. maja t. 1. bodo v tržaškem daljnem prometu iz postaje Trst c. kr. drž. žel. odhajali, oziroma tja prihajali sledeči direktni vozovi:
Pri vlaku štev. 708 odhod ob 7. uri 30 minut zjutraj: na Dunaj j. k., I., II., III. r. čez Ljubno; v Line restavracijski voz; Prago I., II., II. r.; Berolin I.,
II.,	III. i*., čez Beljak, Badgasteiu, Sol-nograd, Line, Prago, Všetat, Pfivor, Tešin, Draždane in čez Solnograd, Miihldorf, Ladshut, Hof, Lipsko, Bit-terfeld; Kolin I., II., III. r. čez Solnograd, Rosenheim, Monakovo, Augs-burg, Ansbach, Wurzburg, Aschaffen-burg, Darmstadt, Moguncijo, .Koblene Od. 1. julija še en restavracijski voz v relaciji Trst, Monakovo čez Solnograd, Rosenheim.
Pri vlaku št. 2 odhod ob 5. uri popoldne: na Dunaj z. k. L, II., III. r. čez Amstetten; Monakovo spalen voz in voz
III.	razreda čez Solnograd. Rosenheim;
Inomost I., II. razred čez Badgastein; Vlissingen I., II. razred čez Solnograd, Rosenheim, Monakovo, Ingolstadt, Ansbach, Aschaffenburg, Frankobrod o. M., Wiesbaden, Kolin, Dtisseldorf, Crefeld, Goch.
Pri vlaku št. 502 odhod ob 8. uri 55 minut zvečer: v Line spalen voz; Prago I., II., III. r., Berolin I., II., III. r. čez Selctal, Line, Prago, Draždane in čez Solnograd, Muhldorf, Landshut, Rezno, Hof, Lipsko, Bitterfeld; Monakovo I., II., III. r. čez Solnograd, Rosenheim.
Pri vlaku št. 501 prihod ob 8. uri 40 minut zjutraj: iz Berolina I., II., III. r. čez Draždane, Prago, Line, Selci al, Celovec in čez Ilalle, Probstzella, No-rimberg, Ingolstadt, Monakovo, Miihldorf, Solnograd, Badgastein, Beljak; iz Prage L, II., III. r., Linca spalen voz, Monakovega I., II., III. r. čez Muhldorf, Solnograd.
Pri vlaku št. 1 prihod ob 11. uri 17 minut zjutraj: iz Dunaja z. k. I., II., III. r. čez Amstetten; iz Vlissingen I.,
II.	r. čez Goch, Crefeld, Dtisseldorf, Kolin, Wiesbaden, Frankobrod o. M., Monakovo, Rosenheim, Solnograd, Aschaffenburg, Ansbach, Augsburg, Badgastein, Beljak; iz Monakovega spalen voz in voz III. r. čez Rosenheim, Solnograd; iz Inomosta I., II. r. čez Badgastein.
Pri vlaku št. 507 prihod ob 7. uri 58 minut zvečer: iz Berolina I., II., III. r. čez Halle, Probstzella, Norimberg, Augsburg, Monakovo, Muhldorf, Solnograd, Badgastein, Beljak in čez Draždane, Tešili, Všetat, Pfivor, Prago, Line, Solnograd; iz Prage I., II., III. r. čez Line, Selctal, Celovec; iz Linca restavracijski voz; iz Dunaja j. k. I., II.,
III.	r. čez Ljubljano; iz Kolina I., II., III. r. čez Koblene, Moguncijo, Darmstadt, Aschaffenburg, VVurzburg, Augsburg, Monakovo, Rosenheim, Solnograd, Badgastein, Beljak.
Od 1. julija še en restavracijski voz Monakovo-Trst.
Naravna Franc Jožef-ova grenčica je preizkušeno zdravilno sredstvo za močne, dobro rejene osebe, ki so nagnjene h protinn, pri katerih se gre zato, da se s pospešitvijo prebave uredi presnav-ljanje in odstrani na zanesljiv in lahek način valovanje krvi. »Franc Jožef-ova" grenčica se je vsled prijetne lastnosti, da celo v malih količinah in brez vsakih nadležnih postranskih pojavov zanesljivo učinkuje, izvrstno obnesla. Priporočajo jo prve zdravniške svetovne avtoritete in se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.	10
šmarnice za leto 1910. Podrobnosti glede letošnjih šmarnic so označene v današnjem oglasu »Katoliške Buk-varne«. Ponekod se bodo brale lani izdane šmarnice o potovanju v sveto deželo, ki se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. Cena broš. 80 h, kart. 1 K 20 h. Zbirka pravih biserov za ljudstvo. Zanimiva in poučna je zlasti pripovedna slika: »Iz bolezni alkoholnega norca«, dalje obsega sledeče povesti: »Oče in sin«, »Berač s stopnjic pri sv. Roku«, »Kovač iz Antwerpna«, »Vojakov rejenec«, »Pokora«, »V snegu«.
Dobi se v »K a t o 1 i š k i Bu kvaril i« v Ljubljani.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, to je preparat, katerega zdravniki večkrat priporočajo.
«Cirine» prekosi vse na trpežnosti in
8.|1S 08. Gosp. F. Wacbtl, Horosedel, Češko. Vaše „Cirine" priznam za voščilo za tla kot najboljše, ker uporabljam iste te vet let. Ako ravno so bila prejšnja voSčila dobra, vendar prekaša .Cirlne" vse na trpežnosti In lesku. Dobi se povsod. Ena stekl. 3 K, pol. stekl. K 170 558 Edlnl Izd. J. Lorenz » Co. Heb (Češko).
se kot naravna
lamiznavoda rllT^ffvevrsle in Kot zdravilna voda
'foper ležkože organskega dihanja in zoper, bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Eahvala.
1356
prostovoljno gasilno društvo v Sorovnici se naj-(opleje zahvaljuje za nakazam zneske, katere je prejelo kot podporo za nabavo gasil, orodja in sicer: J<metski posojilnici na Vrhniki za darovanih 100 Sraiki bank v Sradcu za darovanih 80 jK. JDunajski bančni družbi na JDunaju Za darovanih 30 kranjski hranilnici v £jubljani za darovanih 100
^prostovoljno gasil, društvo v ^Borovnici,
dne 7. maja 1910.
Duan Švigali	JRnton JDrašlet
tainik in blagajnik.	naiilnik.
+
1359
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena sestra, svakinja, teta in prateta
Jera Doberlet
po kratki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v soboto, dne 7. maja ob 9. uri dopoldne blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb bo v ponedeljek 9. maja ob pot 3. uri popoldne iz hiše žalosti Karunove ulice St. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete inaSe zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi.
Rajnico priporočamo v pobožno molitev.
V Ljubljani, dne 7. maja 1910.
Žalujoči sorodniki.
THZIKI?: OAdlNJbi..,^
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 7. maja.
Pšenica za maj 1910 . Pšenica za okt. 1910
11-46 1025
Rž za maj ..........8'10
Oves za maj........6 82
Oves za oktober 1910.....651
Koruza za maj 1910......5 79
Koruza za julij 1910......5'93
Efektiv: mlačneje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736-0 mm.
D CJ 3	Cas opazovanja	Stanje barometra v nun	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	s-a_ P-
čj 9. zveč.		732 1	11 1	sr. jzah.	jasno	
7	7. zjutr.	732-6	10-0	si. svzh.	pol obl.	00
	2. pop.	731-5	18 7	p. m. zah.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 119°. norm. 12 8°.
I
maiBDUiiuiittdBnBa BnaiUBRBallaiMii
2735
Zaščitna znamka »Sidro«
Llniment. Capslcl comp.
§
42-1
Nadomestek za SldrQ-Paln*ExpeUer
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-zujoče in odvodno mazilo pri prehlajenja itd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. Mera lekarna pri ..zlatem levu" v Pragi
Ellzabetna cesta štev. 5 nova.


i§
Prvi pomladanski tedni so navadno oas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na,
To ki.ilioo zdravniki posebno priporočajo za popolno domačo zdravljenje, zlasti pa tudi za predzclravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in frančiškove kopeli. 38 19
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlb Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeatvinaml in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku In
Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11452—49
da služi
pri trdovratnem kašlju otrok in odraslih najboljše
Thymomel Scillae
Stotine zdravniških priznanj.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
t stcklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošlljatvl K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-šiljatvi 7K. lOstekletilcproti naprej pošiljatvi 20K.
Izdelovanje ln glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. t. kr. dvor. dobavlteiia
Praga-IIL, St. 203.
Dobiva se v vseli lekarnah. Pozor ta Ima sredstva, Irielova-teljt Ig varstvena znamko.
Pozor! Pozor!
Najboljši in najce~ nejši dobavni vir za
nove
1355 1
hrastove sode
vseh vrst in velikosti je prva hrvaška tovarna za sode v Novski, katera ima svoje lastne hrastove gozde. Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko, Koroško in Štajersko pri tvrdki
M. Rosner & Co.
v Ljubljani poleg pivovarne Union, prej Kosler.
Ceniki na razpolago!
KOMPANJONA
iščem, oziroma zalagatelja z 7.000—10.000 K. Dobre obresti od 8—10%. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca'*
1298 1
1234 6-1
Ijani se iz proste rolie proda.
Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka ul. 3.
immimmmmmmmaHmMmmmmmmmm
Proda se
NOVA HIŠA
z 1438 m2 sadnega vrta, 3 minute od Ljubljane za 8400 K. Potrebni kapital 4000 K. Ponudbe pod št. 8400 poste restante Moste.	1305 3-1
Proda se vili podobna
NOVA HISi
z 9 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico pralnico ter vrtom, 5 minut oddaljena od kolodvora in tovarne na Gorenjskem. Pripravna je za vinskega trgovca. Naslov pove uprava lista.	'	767 8—1
s 5 sobami, kopalno sobo, balkonom in pritiklinami se za avgust - termin odda. Sodna ulica št. 6, III. nadstropje. 1358
Hiša
v kateri se nahaja sedaj gostilna in prodajalna, se odda takoj v n jem.
Več se poizve pri	1243
Jlndc. Omanu v Yevčah, štev. 54. Za lesno trgovino se išče 1244
kontoarist
zmožen prejemanja mehkega lesa. Kje, pove upravništvo .Slovenca".
MALO POSESTVO PRODAJ:
hiša in drugo gospodarsko poslopje, vse lansko leto delano. V hiši je obrt: vino- in pivo-toč čez ulico. K temu spada 1 oral njive, 2 orala travnika, 2 orala hoste in vinograd: zraven postaje St. Janž. Več se izve pri Ivanu Vovk-u, Krmelj 31 Dolenjsko. 1302 3-1
jaiCBS .i ldli...... ,^ttsii*...„.jiiL.,l>tjpBu—
i Domače slovenske tvrdke i
lteftirrii«rs>BC—{J
Ljudska posojilnica MdK;
Posojilnica.
Miklošičeva cesta % — inserat.
V?QiamtiA podporno društvo, Kongresni tre 19 UdJCIUllU Glej inserat.
Raznetardke.
Jager Ton'i trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
Kolimanil FMant Za!oga 1)orcelana in stel{lf:nlne
Josip KošmerIprva !u9oslova»ska
izborne droži (kvas).
niča drož priporoča svoje
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy v,0Sbljani'
Mcncingcr T,d,r?ovina 8gp.ec> bias°m in
St 37. in 42.
delikatesaoii. Sv. Petra cesta
Obrtno pomožno društvo £"TnitrB
Pr*5cfmi Fi"P> slikar za napise, črke in grbe, rriblUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu1
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače
/ihPrt na)večia "loga čevljev domačega iziti Ubil jelka, Prešernove ulice.
Pozor
kolesarji!
Mesto K 110 — samo po K SO--, z »Torpedo" prostim tekom po K 95- - prodajani za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka „Styrian-Meteor-Graz". Modeli 1910 z 3-letnim jamstvom, sveže, močne pneumatike o K 5--,6--, 7'-; cevi po K 3-50, 4'-, 5--. rse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franno! Tovarniška zaloga vožnih koles In Šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23 - lit.
£
<5/liR6o ne Bi mislil
da se dajo <3eRatete na lotiRo načinov pripravljali, Roi daje navodilo RuRarsRa Rnjižica, Ri jo vsa~ Romur Brezplačno pošlje „<&rva RranjsRa tovarna testenin v cIlir. ■ — <Bistrici\ ==============
II
Sv. Petra cesta 20. 1353 Se sprejme takoj
šivilja za životna dela in šivilja za rokavna dela.
281J 24-1 hrlpavost, katar, zasle-
zenje, katar v grlu, oslovski ln dušljivl kašelj odpravijo zdravn. preizkušene ln priporočene
karamele za prsa s tremi jelkami.
Kaiser je ve
5500 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 ln 10 vin., škatljica 60 vin. dobivajo se v Ljubljani: Lekarna pri „Orlu", Rih. Sušnik, deželna lekarna pri „A\ariji Pomagaj« M. Leustek; Ubald pl. Trnkoczu, G. Piccoli, pri »Kroni" A. Bohinc; I. GiuriCIC, Metlika, R. Roblek, Radovljica, D. Pire, Idrija, H. Brilli, Litija, E. Burdlch, Sk. Loka, H. Roblek, TržiC, K. AndrijanlC in I. Bergmann, Novomesto, K. Savnik, Kranj, J, Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava, Mr. Pil. E. Koželj Jesenice.
V odvetniško pisarno se spreime tako!
strojepisec
Izurleni stenoarafi imajo prednost.
Ponudbe je nasloviti na Alojzija Kocmur-ja v pisarni dr. Pegan-a 1359 Ljubljana, Dunajska cesta. 3-1
Stev. 273.
>
Naznanilo,
Pričetkom prihodnjega Šolskega leta 1910'! 1 je nn c. kr. umetno -obrtni strokovni Soli v Ljubljani oddati več
državnih ustanov
v mesečnih zneskih od 20—40 K.
Izmed prosilcev, ki še niso učenci zavoda, se bodo v prvi vrsti vpoštevall taki, ki sc izkažeio z odhodnim izpričevalom obrtne nadaljevalne šole ln z učnim izpričevalom svojega obrta in ki žele obiskovati zimske kurze za stavbne obrtnike ali pa razne oddelke za um tna rokodelstva.
Prosilci za te ustanove naj vlože svoje ne-kolkovane prošnje najkasneje	1317 3—1
do 10. junija i.!.
pri podpisanem ravnateljstvu. V prošnjah je navesti, kateri oddelek želi prosilec obiskovati, oziroma, kateri oddelek ze obiskuje; prošnji je priložiti: 1. rojstni list; 2. domovinski list; 3. učno ali delavsko izpričevalo; 4. šolska izpričevala; 5. ubožni list.
Ustanove oddaja učiteljski zbor in sicer navadno za vso učno dobo.
Na prepozno došle prošnje se ne bode oziralo. V Ljubljani, 3. maja 1910.
Ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole.
Kupi se dobro ohranjeni • v o
Ponudbe pod »Fotograf« poštno ležeče v Ljubljani.	1345 l-l
Izvežbana
1344 1-1
KUHARICA
želi službe v kakem župnišču, v ali zunaj mesta. Poizve se v uprav-ništvu .Slovenca". ■ ■ «»"<»wm«i
Samostojen
se išče za mesarijo v večjem kraju na Dolenjskem. Pogoji po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 1343 l-l
Lena birmanska Jarilal
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. — Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkoin za obilni obisk.
Z velespoštovanjem
v
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Ceniki s koledarjem tudi po poŠti prosto.
1080
2 učenca
za liCno pletarska obrt se tako) sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. Kdor ima veselje do te obrti naj se cenj. stariši istega blagovolijo obrniti na naslov: HdOlf Starec, izde-lovatelj in trgovec žičnih pletenin D Beljaku na KoroSkem. 1151 4-1
V Velesovem na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 10—1
e v	l •
s hlevom, šupo in vrtom v najem event. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju, uradniku banke „Slavije" v Ljubljani.
©
r

jj Pristna vina iz najboljših vinskih goric toči na ^ — novo preurejena, sedaj res izborna	1346 1=1-1
restavracija „Zelen hrib"
z lepim senčnatim vrtom. - Izborna kuhinja. - Sila zmerne cene. - Kava in mleko vedno na razpolago. - Pride naj se vsakdo prepričat, saj ne bo nikomur žal.
Priporoča se v obilen obisk udani Ivan Miklauc
ŠIB*.
Kegljavci, na razpolago je kegljišče! BEBEBBsagsaa 1 1 maasammsss sesa ssamac
§ Elektroradlograf inrivii
$ Hotel „pri Maliču",
d zraven glavne pošte ^muiiu &
8 Spored od sobote 7. maja do torka 10. maja 1910. i
0	1. Gradovi ob Henu (originalno po naravi). (%
%)	— - Otrok s skočimožkom (drama). — /g
M	3. Kneževa prisega (uprizoril Maks Lin- >3
0	der). - 4. Zimska idila (krasna projekcija (g
&	po naravi) — 5. Amor v motornem Col- 0
&	nu (drama, tvrdke Vitograf). — 6. Urarjev ZJ klobuk (jako smešno).	$
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. uri zvečer. Q
fij 7. Proti večnemu snegu (zanimivo po na- S
& ravi). — 8. Kletka (drama, dolga projekcija). ^
0	— 9. Oba sestanka (smešno).	(%
p) Vsak torek In petek od 6. do 10. sodeiule si. S U »Slovenska Fllh.rmonlla«.	C?
Priporoča se udano ravnate|j8tvo> |
Šodarski pomočnik
oženjen, dobro izurjen v svoji stroki, vešč tudi nekoliko kletarstva, govori slovensko in nemško, išče trajno delo; gre tudi na deželo. Ponudbe pod: „Sodarski pomočnik" poste restante Spodnja Šiška.
Na propaj je radi opustitve gostilne po nizki ceni dobro ohranjen	1342
avtomat
ki je veljal nov 1600 K. Kdor ga želi kupiti, naj si ga pride ogledat k Jan. Ferbe* žarju, Pri cerkvi št. 7, pošta Videm-Dobrepolje.
S
se sprejme takoj _ . _ . _
Pri Ant. Petek
1357	slikarski mojster, Sv. Petra nasip 37.
Prodajalka
1350 vajena tudi loterije želi službe kot
loteristinja ali blagajničarka.
Naslov pove uprava tega lista pod št 1350.
Lokal!
na zelo prometnem prostoru, sedaj branjarija, se odda za avgustov termin. Vprašanja: Sv. Petra nasip štev. 41.
2 dobro izurjeni kuharici iščete na račun
najraje v mestu ali pa tudi v okolici mesta. Ponudbe naj se pošljejo pod R. K. poštno ležeče glavna pošta Ljubljana. 1352
100 do 120 lepih
hrastov
se proda. :: Kje, pove npravnKtvo.
Razpisuje se služba 1299 2-1
II. cerkvenika
pri mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Plača 720 kron, darila in prosto stanovanje. Prednost imajo samcu Nastopiti je s 1. junijem 1910. Jan. Barle, mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Pod na)vljjlin pokroviteljstvom N). ces. In kral). Apostolskega Veličanstva cesarja FBAN JOSIPA I.
prva mednarodna
razstava Dnnai i
maj—oktober.
Lov in njega obrat, industrija in obrt, umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Bazstava konj — rastava kuncev in pe-rotnine — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar - tekmovanje 1229 goiobov-pismonoS Itd. 10—1
Luna park, kinematografi, lovski dtoraml Itd.
Radovljiške novice.
r Nova tretja hranilnica in posojil nlca v Radovljici. Cisto kratko sporočamo za sedaj javnosti veselo vest, da se je ta teden izpolnila dolgoletna vroča želja pristašev S. L. S., dobiti v Radovljici hranilnico in posojilnico, ki bodi začetek in temelj njihove lastne gospodarske organizacije. — V ponedeljek, 2. majnika, zbrali so se zavedni možje S. L. S. iz mesta in bližnje okolice in poslali so v Ljubljano prošnjo za ustanovitev nove »Kmečke hranilnice in posojilnice«, s sedežem v Radovljici. Nova hranilnica odgovarja po svojem sestavu načelom S. L. S. Kdor hranilnico podpira in jo vzdržuje, tisti imej tudi pri vodstvu hranilnice odločujoči volivni glas. Nova hranilnica in posojilnica ne bode služila koristim posameznih oseb, nc bode dajala velikih dividend svojim zadružnikom, pač pa skrbela s vojim čistim dobičkom koristiti skupnim splošnim ljudskim potrebam. Njeno korist uživali b odo kmetje, pa tudi meščani, ki bodo v lepi medsebojni slogi delili si vodstvo nove hranilnice.
r Kmečka hranilnica in posojilnica — In liberalci. Največ zaslug, da se je v sedanjem času tako hitro ustanovila v mestu nova hranilnica, imajo brez-dvoma naši liberalci, naš napredni mestni občinski zastop. Novi denarni zavod je sad brezobzirne napredne gospodarske politike. Res so si pristaši S. L. S. že leta in leta želeli novega denarnega zavoda, vendar iz raznih ozirov do dveh v mestu poslujočih hranilnic z ustanovitvijo odlašali leta in leta. Tako bi se bilo godilo tudi v prihodnje, ko bi v mestu odločujoč napredni občinski mestni zastop imel le količkaj gospodarske razsodnosti in ozirov do somišljenikov S. L. .S. Teh pa niso poznali ampak so s svojo brezobzirnostjo nasprotno stranko naravnost izzivali k temu odločilnemu koraku. Ves boj v zadnjem času vrtil se je okrog mestne hranilnice. Nečuveno je tu postopala napredna stranka. V teku pol leta, odkar je potekla petletna doba starih odbornikov, se napredni občinski zastop, ki je v večini, ni nikdar spustil v razgovor z nasprotno stranko, nikdar vprašal jo za mnenje, vprašali niso niti koliko mest v upravnem odboru želi S. L. S., niti katerih oseb kandidatov. Pač pa so sami čisto samovoljno prepustili S. L. S. tri mesta, zase pa pridržali šest mest — in še za ta tri mesta S. L. S. so sami izbrali kandidate in jih volili. Ali tako postopa stranka, kateri je res pri srcu denarni zavod, pri katerem naj složno delujejo vse stranke? — Napredna stranka v občinskem zastopu pridržala si je zase vodstvo mestne hranilnice, in to tista stranka, katero mora vladni cesarski komisar poučevati šele štatute mestne hranilnice, kakor smo zadnjo soboto dokazali s spisom c. kr. glavarstva. Ali je ta stranka vredna zaupanja somišljenikov S. L. S.? — Zato pa so tudi vsi trije od liberalcev izvoljeni somišljeniki S. L. S. zahvalili se za čast in odklonili izvolitev. — Napredni občinski zastop pa ni bil samo brezobziren do nasprotne stranke, brezobziren celo do lastnih naprednih somišljenikov. Ko je naš g. župan 6. decembra 1909. predlagal izpremembo statutov, tedaj je on sam hvalil stari upravni odbor mestne hranilnice, da uživa splošno zaupanje in zato on sam želi, da stari odbor ostane tudi za naprej in se pozneje samo izpopolni. Vsi navzoči so soglasno z vidnim zadovoljstvom in pohvalo vzeli na znanje to laskavo sodbo g. župana o upravnem odboru. V teku pol leta pa se je vse to pozabilo in pri občinski seji dne 28. aprila 1910. so vrgli iz odbora štiri zaslužne stare odbornike in med njimi tri pristaše svoje lastne napredne stranke. Iz odbora vrgli so tudi bivšega naprednega mestnega župana in ustanovitelja mestne hranilnice, g. Aleksija Robleka. Mesto njega so rajši volili zagrizenega oskrbnika tukajšnje graščine g. šušter-šiča, kateri bi po Statutih mestne hranilnice ne smel niti izvoljen biti. § 32. statutov mestne hranilnice čisto jasno pravi, »da tisti, ki ne bivajo staino v tem mestu, ne morejo biti člani odbora mestne hranilnice,« gosp. šušteršič pa sploh v Radovljici ne biva, ampak izven mesta v drugi občini, pod drugim županstvom. Z isto pravico, kakor so liberalci volili oskrbnika tukajšnje graščine, bi lahko volili tudi samega viso-korodnega grofa Duglera Thurna ki biva v Pliberku na Koroškem. Torej bode moral zopet nastopiti vladni cesarski komisar in tudi ta paragraf razložiti našemu naprednemu občinskemu svetu. Opozarjamo javno na označeni nerlostatek g. vladnega cesarskega komisarja in zahtevamo, aa glasom paragrafa 32. razveljavi izvolitev gospoda graščinskega oskrbnika, če tudi je ta nnšomu naprednemu občinskemu
stopu bolj pri srcu, kakor pa radovljiški meščan in za mestno hranilnico prezaslužni ustanovitelj gospod lekarnar Roblek!
r Zahvala. Podpisano predsedstvo radovljiškega okrožja Orel si potom prvega letošnjega okrožnega izleta z dne 1. maja v Kropo, šteje v dolžnost, zahvaliti se sl. kroparskemu občinstvu za prijazni sprejem, katerega se nismo nadejali. V prvi vrsti pa se moramo zahvaliti slavn. pevskemu zboru delavskega društva, ki jc nam napravil s krasnim petjem pod vodstvom neumornega gospoda nadučitelja Pleničarja prijazen užitek v Kropi, nadalje se zahvaljujemo župnemu upravitelju časti-temu gospodu Zgaga za sprejemni pozdrav in prijaznim gospodičnam za darovane šopke, kakor tudi častitemu gospodu župniku Oblaku za pozdravni govor. In tem potom vsem skupaj kličemo: Hvala! Na zdar! — Za predsedstvo radovljiškega okrožja Orel: Juri-slav Murnik, predsednik. Radovljica, dne 2. maja 1910.
skrbno, ker se lahko po okuženju znatno poveča.
Že 40 let se je Izkazalo meCilno vlaCno mazilo, tako-zvano praško domaČe mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi In pospeSaje zaceljenje. Ki" Razpošilja se vsak dan. "it-3
1 pušlca 70 vla. Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu-šlce, za K 7*- pa 10 pušic pošt- CTBfiiŽjSijiO
eice, za iv i — pa iu pusic post-	•«»» s«y,
niue prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. V^mM«^
Pozor na Ime Izdelka, iz- ^^Sf? delovatelja, ceno in var-stveno znamko. Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
B. FUHII, c. in br. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Malastrana, vogal Herodove ulico št. 203.
Zaloge v lekarnah avstro - Ogrske.

UHmeriko in Kanado
zložna,
vo2nja cunard Line
cena in varna
H 544 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 3 maja, Ultonia, 17. maja, Carpatliia, 7. junija 1910 Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Oglasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork lll.razr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
na Štajerskem se morate podati, če se liočeteozdra-viti bolezni v goltancu, nosu, grlu, sapniku, bronhialnega in želodčnega katarja, bolezni na mehurju, ledvicah in srcu, naduhe, če ste malokrvni i. t. d.
Obiščite tam
Idealna terasna restavracija || 2 jlOfS-ffflfpl z razgledom, izborila ku- »J>»	HlUBbi
hinja z meščanskimi ce-nami. Natakarji v štajerski JR| jI _ ® £ C noši! Domače! Soltične, HiBlIMB snažne sobe od 1 K naprej. Predsezona od 15. junija in posezona po znižanih cenah. — Zahtevajte prospekte! 1014 6—1
P5
Slaščičarna P. KIRBISCH
Ljubljana, Kongresni trg št. 8
priporoča izvrstni, usafe dan sueif
a
ledeno kavo. (K ——__

r

—
Poskusite pa se boste prepričali, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo proti vsakovrstni golazni in mrčesju
Buhačeo prah
Ivana Plenkoviča iz Jelše, Dalmacija,
ki je bil nagrajen s prvimi odlikami na velikih svetovnih razstavah, kot: Grand prix Pariz 1900, častna diploma z zlato medaljo v Kielu 1894] diploma zlate svetinje na Dunaju 1894, diploma zlate svetinje v Trstu 189S| diploma velike svetinje v Pragi 1896, diploma z veliko svetinjo
.1
¥ modni trgovini Pgf 5£g|'|[ Milana, Stari trg 18
dobite
po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov, in čepic, dalje čepic za dame itd., itd., itd.
za župno cerkev Dvor (Koroško)
1338
3-1
pri podpisani tvrdki v Radovljici.
Izdelane po najnovejšesi sistemu s popolno novo, v Avstriji še nepoznano fino intonacijo in funkcijo.
Častite gospode duhovnike, organiste in glasbenike vljudno vabim na prostovoljni ogled in igranje na tem velezanimivem instrumentu v vsakem času. Nadalje se priporočam za izdelovanje novih, popravo in vglaševanje starih orgelj iu harmonijev i. t. d.	z odličnim spoštovanjem
pristni
ni.mi-i t m \ m 1,	1
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od najpriprosfeiše do naielesantneise vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste ln lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon St. 297. cvetlice. najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52
Turk in brata Roiina.
iteiirjeve
trpežne, apnenc
Sa^adne barve
postavno zavarovane
y 50 vrslart ol 24 v kg naprei.
Ze desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 1160 (3—1)
;mail-faqadne barve, S w0 'SPSis
potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptlSke, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk ;:a notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m- 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL KROHSTE1HER, Dunaj III, Haupistrasse 120.
JfciS" Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana*
Najcenejša
31.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži aa solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterosc. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	1 3348
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) tranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100— 1
Prodajalko
zmožno obeh deželnih jezikov, iz boljše hiše, pošteno, sprejme takoj trgovina z obleko in mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe 1330 na upravo lista. 3—1
|| 1294 3-1 J	/«t	-—-
Krasna domačna U
se proda i2 proste roke. Posestvo meri 64 oralov, vse arondirauo, polovico je gozda, iz kojega se da še mnogo denarja dobiti za les. Zemlja kakor poslopja so v najboljšem stanu, hlev obokan in beto-niran, hiša enonadstropna, voda v hlevu. Na tem posestvu sc redi lahko do 20 glav živine. Oddaljeno jc 30 minut od železniške postaje, 20 minut od farne cerkve in šole Žihpolje (Maria-Rain) na Koroškem in eno uro od Celovca. Proda se pod ugodnimi pogoji, da sc le ena tretjina cele kupnine takoj plača. Eventuelno sc tudi zameni. Dalje so
naprodaj 3 hiŠč V Kranjll, neraTrglTv koji je že mnogo let trgovina na najbolj prometnem kraju, pripravna za manjšo trgovino. Ta hiša se da eventuelno tudi v najem. Druga jc zunaj mesta ob državni cesti z lepim vrtom za zelenjavo, pripravna za kakega upokojenca. V obeh hišah jc vodovod. Tretja v stranski ulici, dvonadstropna z lepim vrtom in razgledom. Več o vsem tem se poizve pri
L. Rebolju, v Kranju, Glavni trg.
Izvrsten trapistovski sir
Imit. priznan kot najboljši na današnjem trgu, razpošilja 1 kg po K 1*70
Prvo zagrebačko mljekarstvo
1311 Zagreb, Duga ulica br. 13. 3—1
Kopalna banja
ki je dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe pod B. M. poštno ležeče, glavna pošta Ljubljana.	1322 1-1
in enega UČENCA sprejme Antovn Horvat, mizar v Breznici št 21. pošta Žirovnica, 1333	Gorenjsko.	i_i
Na prodaj sta takoj prostovoljno
= dve hiši =
na mnogoobljudenem kraju.	g57 3-1
Kje, se izve v upravništvu tega lista.
Lepo stanovanje
3 sobe z vsemi pritiklinami sc odda za avgustov termin. Razgled na Zvezdo. Vpraša se: Kongresni trg št. 5 prva vrata na levo. 1329 3—1
Tehnik (Slovenec)
strojniške stroke, ki potuje in je poznat po Kranjskem, Stajarskem, v Istri ter na Hrvatskem (v Zagrebu) in bi hotel prevzeti zastopstvo češke tovarne za centralno kurjavo, naj dopošlje svoje ponudbe z navedbo zahtev na upravo »Slovenca«.- pod znamko Kalorie.	1332 1-1
Tovarna mi je izročila po vremenski nezgodi v razprodajo rešeno blago, mnogo tisoč krasnih, težkih	1288 3—1
flanelastih odej
lepih, najnovejših vzorcev, modernih barv, obrobljene so s svilo in imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode, Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za posteljne preproge so zelo fine, gorke in močne, 190 cm dolge in 135 cm Široke. Pošiljam po povzetju: 4 komade fine flanel. odje . . 10 K 3 komade fin. obrob. flan. odeje 9 „ 2 komada najfin. obrob. flan. odej 9 , Vsak častiti bralec tega oglasa naj kar z zaupanjem naroči to. Naslov:
RUDOLF DUŠEK
tovarniška zaloga odej, NACH0D, ČEŠKO.
kakor: zlate in srebrne ure, verižice, obeski, prstani, uliiii, zapestnice iti.
Kupuje se staro zlato in srebro ter juveli ali se jemlje tudi v zameno.
Lastna delavnica za vsa popravila in nova tlela.
L ud. Černe
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec
liluHljana, Hiifm ulica št l
v Ljubljani, Sv. Petra ccsta štev. M.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvah naj se blagovoli priložiti natančen naslov.	1264 1
Sitarska in žimarska zadruga
v Stražišču pri Kranju
priporoča si. zavodom, občinstvu in gospo-::: dom tapetnikom vsakovrstno :::
V •	V «	•
Ceniki in vzorci so na razpolago
Zastopstvo za Ljubljano ima g. I. Cerne,
tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi-947 zarske zadruge v St. Vidu. 10—1
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	818 6-1
Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
Meblirana
najboljša prevleka za mehek pod
Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Log. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann, Novo mesto: I. Picek. Zagorje: Rili. E. Atichelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch.
1
0
Pozor, dobri kovači
ki so dovršili podkoosko šolo.
Odda se takoj za več let v najem jako dobro vpeljana
kovačnica
z vsem orodjem ter nekaj železa (tudi podkve). Orodje in železo sc proda. Delo zagotovljeno. - Kovačnica stoji na lepem kraju na križišču cest na Glincah pri Ljubljani. — Več pove Ivan Pirnat na Glincah št. 23.	1296 4-t
mesečna soba
s posebnim vliodom se ceno odda v Rožni ulici 25, II. nadstropje. 1320 2-1
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa n prvih tovarn Avstrije:
DGrkopp, S«yria (Puoli)i Waffenrad. v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna imšitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno.
: Adlcrjevi s
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
1 Birmanska darila!
m?
priporoča

♦ ♦
t
<3>
O *
Mestni trg nasproti rotovža
♦	NiHelnasta ura z verižico ..15'- in naprej %	Frsva srebrna ura . . . „ 7'50 „ „
i...... z verižico „ 375 „ „
♦	boljše vrste.......12'— „ „
♦	z dvojnim pokrovom . . . „ 15'— „ „ %	posebna fina.......20'— „ „
♦	14 Kar. zlata damska ura . . „ 25'— „ „ t...... moška ura . . „ 45'— „ „
i...... damska ura, boljša K 30, 40. 50 in naprej
|	„ „ „ mcšHa „ „ K 70,80. 100 „ „
♦	Vse v finih škatuljah za darila pripravno. £	Izborna zaloga zlatn.ne in srebrnine. 4> Centk zastonj in poštnine prosto.
na Mislem, tiolenisla železniška poslala Straža - Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išlas, nevralglji, kožnim in ženskim boleznim, Velike ko eli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno	zdraviliška uprava.
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R, Miklauc
Ljubljana, Milanova (Spitalsha) ulica
Obstoj tvrdke čez 40 leti
Ura i verižico u samo In 2'-.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: t prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50, 5 kosov K 9*—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—i
Dekleta
rr^ir s šivanju perila
se sprejmejo takoj pri M. fllešovec, Poljane. Istolam se sprejme brezplačno tudi nekaj učenk.	1224 (1)
m
s hišo, hlevom za 10 glav živine, ter njive s 40 mernikov posejanja ter velik del gozda se proda iz proste roke. — Več pove Janez DernovSek, 2lebe St. 10, poŠta Medvode.	1274 2-1
Hnfon Schuster
Ljubljana ^
® Stritarjeva ulica 7 <31
priporoča
novosti i konfekcije
za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in P~n vsakovrstne D preproge.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago. m Nizke cene. m
8
<31
\&r
A
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, '/2 ure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi bolehnosti posestnika s konji, živino, svinji, vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortimentov sadja, vinograda, gozda ln 5000 hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišami, 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, 40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup lt poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za kako večje obrtno podjetje. Dopise sprejme iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod I. K.	1031
192 52
Sfiambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv Petra cesta St. 6.
Ceniki iranko.
Solna kopeli m noge
Chiroarln
Tisočkrat preizkušen pri potenju nog, kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 3J vin., 6 zav. K 1'50, 3 zavoji proti poslatvi 1 R v znamkah
d drogeriji o Gradcu I./4.
1259 (1)
Dobi se povsod.
iacaoaoaoaataaaaaaacaaucanaaaoaaaaaa
Zasebniki,
Irpcl,
Krošnjarji,
u
naj ne ntniide ugodne prilike za naroCitev a
□
u
§
9
uo| Ho iauiuuii uguuiic p nune t a uarubiiov
ostankoo
naravnost iz tkalnice.
Posebna ponudba:
B
M
40 m lepegn sort. cefira za srajce - flanelc in ostaiik. 3
oksfordn..................K 16-— 13
40 m I a ostaiik. olcsforda, rumb. tkanineia	4
kanafasa ln lu ostank. modrega hlacia . K 17-— O 40 m I a vel. rumburške tkanine, I u okstorda	U
angl. ceflra, kreas. platna......K 19'— u
Vsi dolgi ostanki, izbrani, brez napake. Ako blaao nc upaia, ga vzamem nazaj, povrnem poštnino in Istotako denar, torej nlkak riziko. Kdor enkrat naroČi, naroČi zopet Vsakem« zavoju vzorcev priložim vzorce tkanine iu bombajevine. Dalje sc odda : t tucat I a belih robcev z atlas, rohom . . K
48/100 Široke brlsaCe samo......K
Brisatc za kozarce, komad......K
Beli namizni prti .........K
150*200 cm zajamčeno plptnene rjuhe brez
Siva, vsaka konkurenca izključena, samo K I z močnega platna, Istu velikost, samo . K Najbolj a in na)cene)Sa nakupovalnlca za kro-
Snjarje ln razprodajalce. Razpošilja se po povzetju, kompl. zavoj 5 kg poštnine prosto v vse krBje.
Prta iiermanm. razpošiijainica (Kanin m. BricK a
Hsrmanmiittc it. 1, Cciko.	u
aaoaaaaaaaaaoaacjtM
130
-•20
1-30
2-20 1-98
9S6
Priporoča se
Botrom in 6'otrcam oSfefie
Solidna postrežba Nizke cene.'
Ljniillana, Pred Skotilo 99
po vsafii ceni
Vedno najnouejia konfekcija za dame in deklice
I^ATAf*? PriPoročam Preč> duhovščini in Ork-j/v««! fi \jJL\Jl • slav. občinstvu svojo ogromno I U^ilFI
zalogo umetno izdelanih
spomenikov
jttBssz
iz erisegar. zelenega granita, labradorja in belega karar-sitaga, kraSkega in več drugih marmoriev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa uineflna cerkvena in sfav-feinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako mzM ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenab.
Z velespoštovanjem	710 (20-1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
Line i»o»: zlata Kolajna, najvišja odliiia.
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Hm Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
na nasecen par in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni strofi za vse indust. .n poljedelske obrale..
Dosedaj Izdelanih nad 650.000 F. S.
■IIIIIBBIIII
: Trgovina : z železnino
■ ■■Bimigoi
CENIK NA ZAHTEVO RADEVOLJE ZASTONJ IN POŠTNINE PROSTO!
delsk. strojev
10. HBSBBBBBHBHHBB
»I
1178 2-1
> zoper škodo
sprejema po najnižjih cenah
glavni miop ogrsko-irasicoske
W S
(obstoječa že 29 let)
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25
Škode se kulantno likvidtijejo in točno plačujejo. Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovale! za vse zavarovalne stroke.
m šivalni
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico ;
«
9
xj
S p. •o
o «
a
1 o -a 13
to
•O
BI
"B 2!
® E
T3 C s <
Ul ^
r*ta o
0
1 B
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. petra cesta 4
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.
; Za sloUoKrune ln pre&olele :
W W £
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
Odda se radi družinskih razmer stara dobro upeljana
špecerijska trgovina
na najboljšem prostoru. Pismena vprašanja pod »KOLONIAL« na administracijo tega lista.	1304 3-1
V novi hiši v Gradišču št. 15 se odda za avgustov termin več različnih
Pojasnila daje stavbeni polir na licu mesta.	12% 6—t
Proda se lepo
1319 3-1
srednje posestvo
z dobrimi poslopji, lepimi njivami itd. Vpraša naj se: pošta Blanca, ali pa v gostilni Ratej, Rajlienburg. Proda se zaradi odpotovanja takoj.
na Bregu štev. 14 se proda
pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje: dr. fosip Furlan, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. 1316
mie
obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe, poselska sobe in prostorne predsobe in z vsem drugim konfortom, vpeljano elektr. razsvetljavo ie takoj za oddati v Predilni ulici žt. 10. j^Catančneje stotam v parterju ali v vinski, kleti. 1321 3—1
lesarski pomočnik
dobi takoj trajno službo pri Alojziju Stušek na Boh. Bistrici.	1312 4-1
2048 1
B najboljšega
sistema,
mline m stiskalnice
za grozdje in sadje.
telewe blagajne,
stavben
drugo* žepnino ::
dobavlja po najnižjih ^ n, . cenah slovenska vele- tj^* ^HlipiCct trgovina z železnino » fiiubljam, jYUrij«
Joreziie cesta šle«. I.
Rabite za streho Vaših hiš
Cilavno zastopstvo za južne dežele
Rabite za streho
Cilavno zastopstvo za južne
A	A /O	» T% T TTfcTli l
/rA i'* /-SL <U M iN J! f Xi 3

Predno kje drugje kupite
posteljno perje za opremo
ali porabo sploh, izvolite se obrniti na
jos. Trauer, Plzen 607, Češko
zaloga posteljnega perja. 1249
Cenik se dopoulfe poštnine prosto.
Prevzema vsakovrstna popravila in uolaševanja iiajCBnejG.
Velika najtazno-vrstnaJSa Izbira. Ugodna zamenjava. 10 letno jamstvo.
3668
Avstrijske špecijalitete I. vr. so svet. znani
Kipi inž! iimai bonboni
Pristni samo s to varstveno znamko
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Boucližcs ii la Reine. Pepperminl-Lozen-G«s. V c vrste čokolade za mleko in za kuhan)e izborile kakovosti priporoča: Prva češka akcllska družba tovaru, za orlcnt. sladkor jn čokoladne lidelke Krai. Vinogradi, p. it. /nAHarit«. Glavna zaloga na Dunaju. Josip Katz VI. Tlieobaldciasse t.
D3
-i n
i/S 0» o
S-B.
3 W
»NO
S2.B 3 S Bi
tO _
a o
C" <"
"ln irh ,vn
1 H5 JU
jsCatboijse ^ J-Ciavirje in harmonije t^T
iz prvovrstnih tu in inozemskih tvornic Izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za«
S™ Alfonz Steznik
učitelj Glasb. Matice, in zapriseženi strokovnjak
dežel, sodišča
v Ljubljani
Gradiščeštll
Vljudno naznanjamo, da smo z današjim dnem prevz*eli od tvrdke Puc & drug v Ljubljani trgovino s pohištvom in tapetniškimi izdelki, katero bodemo
tali Ul oiilli1;! na Marije Terezije cesti
naprej vodili.
Slavno občinstvo zagotavljamo, da se bomo potrudili naše cenj. odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti in prosimo, da nam zaupanja, ki ga je imela naša prednica, ne odtegne.
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencin-motorji s surovim oljem.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo-in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke in opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune na zahtevanje.	703 6-i
strojno ključavničarstvo in podjetje za elekt. naprave
Ljubljana, Poljanska cesta št. 67. - Telefon št. 73,
Vljudno naznanjamo, da smo odstopili svojo trgovino s pohištvom in tapetniškimi izdelki z današnjim dnem
lini zidni mmm
na Glincah pri Ljubljani
katera bode zalogo s svojimi obče priznano dobrimi izdelki izpopolnila in trgovino naprej vodila.
Pri tej priliki S2 zahvaljujemo slavnemu občinstvu za izkazano nam zaupanje in priporočamo našo naslcdnico najtopleje.
Vsa u ta
: stroko : spašlaloca aleils šzor-Sajera so-: SšsSraa : in
Vsa 0 ta : stroko : spadajoča dsia izur-ŠSMjKSHI so-: SifJno : in točno.
ileio^ledoo, fofsgrafiCnih apa-ratoo, zaloga najbolljšili »rs! plsainflh strašen. Očala
zdraunišfteni predpisa. um i
Tvrdka Puc & flrag
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11
lil M Ijij
reg. zad. z omejeno zavezo
na Glincah pri Ljubljani.
^Croatta' touarna za portland cement delniško drustoo d zagrcbir
se priporoča po najnižji ceni za dobavo v polnih vagonih
prima portland cementa
Brzojavi: Croatia cement Zagreb.
Osrednja pisarna: Zagreb, Ilica 29.
izvrstne, predpise društva inženerjev in arhitektov znatno nadkriljujoče kakovosti
Telefon: Interurban 980.
Ea vočia in a starejša
v	•
razi loncemn nov
Hvg. Drelse v
pni
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago

Družbe
Izvrstno sredstvo proti vsokema
kataruinkašllu
Dobi se povsod.
sv. Cirila in Metoda (CM
za Istro
Prsni
Zavitek 20 vinarjev.
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždin na Iraškem, f
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist	TTmS5«»S» stavbni in umetni
v tej stroki lllililS 9 SHEM steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
co


asa
a
FRANC M€RF>AR
STAVBNO IN UM6TNO KL€PARSTVO
| aaaaa B aaaaaaaaaaaaooalaa ^
□□□□craoEjaaaaniaaaaa
aaa
Izvršuje vsa vodovodna in instalacijska ter vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Pokrivanje zvonikov ter izdelovanje del za cementno-lesene strehe itd. Napeljuje strelovode.
Slav. občinstvu ter čast. duhovščini se priporočam za cenj. naročila ter zagotavljam vedno strogo vestno postrežbo in znamujem z odlič-
nim spoštovanjem FRANC MERHAR,
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2.
991 6-1

LJ

Glognrski & Komp.
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17
priporočata
ipoHiopii
(pisalne stroje) model X. in XI.
<akor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
I
I!
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
Prospekte zastonj in poštnine prosto.

Najboljša in naisignmefSa prilika za štedenle!
Denarni promet do 31. dsG. 190!i čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575*98
Stanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron
Uildska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo

»lflHum TRB.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
4
i
o
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoCi račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkuiantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
^ FR.
paru opekarna in to-m§ uarna zarezane opeke i
u SREDNJIH ©HMELJNIH pri LJUBLJANI
Pisarna u Ljubljani, Resljeoa cesta šlev. 2
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
co L in IL vrste se jamči najobširne]e9
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Najcenejše
dežnike in
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip Vfd lar w Ljubljani
Molijo šl.19. Stari n SU Prešernova ulica St. 4.
3634
Popravila točno in ceno.
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv ==
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda, Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro ln alnminium v listib. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, žkatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opr me v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
LjuMJaita, Mestni trii št. 11
priporoča največjo zalogo Krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
HLOJZU VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veltkl stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in žapnišča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične i----prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča =
prva kranjska tovarna ol|natib barv, Slrnežev, lakov in steklarskega klefa.
== Prodaja najboljšega mizarskega
iz
BREMENU NEW-YORK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Vilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-^^SMSSSBM^^^' ;; :: helm der Grofie. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.-;
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-ju, v Modvoiskni unčah a. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colonibo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

'Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „immerjung", nidcčk. rujave in črne barve.
Bana takoj m trpežno, > kart. K 4--. V. Vitek-ov „Nucin", enojna steklejiica K 1-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Ldino pristni iz kem. laboratoriju
FB. VITEK & Co. PHflGiL
16«
titek-ov ..Imrnerjuno" Vitek-ov Jnunerjunn"
■1 ^'J1"*— ' T,	—rm. _	-m ■ m. -.-______
Pred uporabo.
Po nporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke In odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: ilnt. Kancu, T.Mencingerju, LJubljana.
obuke, cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča m 52-1
Ivan Soklič*
Založnik g. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja filek. železnica.
KJ
S
o-
f"
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjašjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
varna m. za cevije
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:

Znamka F. L. P.
830 52 1