Vestnik. Cesarja Franca Jožefa I. ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Ivan P e t r i č , učitelj v Rudniku, 240 gld. Priporocena knjiga. Visoki c. kr. deželni šolski svet kranjski je opozoril glasom razpisa z dne 21. vinotoka t. 1. štev. 2448 vse e. kr. okrajne šolske svete, da isti vplivajo, da se kupi za vse učiteljske in šolarske knjižnice J. Dimnikova slavnostna knjiga: ,,Zlati jubilej preljubega cesarja Franca Jožefa I." Založil J. Giontini v Ljubljani. Cena posamezno 30 kr., 100 izvodov 20 gld. Ta slavnostna knjiga je tudi zelo pripravna za obdarovanje otrok povodom praznovanja cesarjeve 501etnice; zato jo slavnim šolskim vodstvora in krajnim šolskim svetora kar najtopleje priporooamo. ,?Mora je polna"! Pod tem zaglavjem se je ,,Edinost" v 224. številki v podobi dolgega uvodnega članka razburila nad nami, ker srao se zavzeli za stradajoče primorsko učiteljstvo. No, mi imarno čisto vest, da smo storili svojo dolžnost, naj »Edinost" zasukava naše besede, kakor ji drago, rečemo le, da bi nam bilo jako žal, če bi te dolžnosti ne izpolnili tako, kakor smo jo. Da smo ravnali prav, nam je najboljši dokaz današnji uvodni članek iz učiteljskih krogov s Primorskega in pa krepke besede, ki jih je zapisala« Doraovina" v 45. številki z dne 11. t. m. o učiteljskih plačah na Goriškem. Ta, učitelj- stvu vedno prijazni in naklonjeni list piše: ,,Učiteljske plače na G-oriškem so vnebokričeee. Svoj čas smo se potegnili za izboljšanje plač na Kranjskem, danes moramo povzdigniti glas za te, ker kažejo v umazani luci zanikerno gospodarstvo merodajnih faktorjev na Goriškem. Da se y Avstriji sploh ne najde podobnega zanemarjenega učiteljskcga stanu kakor je na Groriškcm, je gotoTo, gotovo je pa tudi, da mora ta dežela tc svoje turške razmere v XIX. stoletju izbol.jšati! Ucitelji vendar niso — sužnji!!" —Istina je: Meraje polna! — In prav nič se ne bomo čudili priraorskemu uoiteljstvu, če vsled teh ,,turških razmer" proglasi parolo: proč od Trsta in Oorice — t Ljubljano! Uinrla je velika vojvodinja Marija Antonija Toskanska v 84. letu svoje starosti. Bila je mati Ivana Ortha, nadvojvode Ivana. l)va nova slovanska učna zavoda. Z Dunaja se poroča, da državni proračun za 1. 1899. določa prvi donesek za ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu in prvi obrok 100.000 gld. za ustanovitev češke tehnike na Moravskem. Proti Lucheniju, morivcu naše cesarice, se je pričela obravnava v Genfu dne 10. t. m. Pred sodiščem se je obnašal jako veselo, in ko je državni pravnik opisoval njegovo zverinsko veselje nad groznira zlodejstvom, je dejal Lucheni: ,,Prav ima". Izpovedal je, da je nameraval umoriti vojvodo Orleanskega in bi naše cesarice ne uraoril, če bi imel tedaj v žepu 50 frankov. Peljal bi se v Italijo tn ondi zabodel italijanskega kralja. To bodo sedaj že drugi storili, če bi on mogel, bi storil zločin še enkrat. Luchenija so obsodili v dosmrtno ječo. Po obsodbi je zavpil: ,,Zivela anarhija! Smrt aristokraciji!" Poostreno mu bode s tein, da bode 6 raesecev zaprt v celici šest metrov pod zemljo. Ležal bode na slami, dva dneva bode dobil sarao suh kruh in vodo in dva dneva navadno jetniško hrano. Za izpremerabo mu določijo črez nekaj časa delo v delavnici, potera se pa zopet z nova začne poostrena kazen. ;. Luchenijeva ječa je 20 stopnic globoko v zeralji ter niraa nikakega okenca. Samo v zgornjem delu težkih železnih vrat je nekaj lukenj, skozi katere prihaja zrak v ječo. Razen spletene slame, katera bo služila raorivcu podnevi za stol, ponoči za postelj, ni nobene stvari notri. V tej ječi bode prebil Lucheni prvih šest mesecev; smel bo le vsakih 14 dni za eno uro na zrak. Pismena Tprašanja pri izpitu učne usposobljenosti na ženskem učiteljišču t Grorici: Iz pedagogike: Uber Jugendlecttire, a) Wert und Gefahren derselben. b) Grundsatze, \velche bei der padagogischen Leitung derselben zu beobachten sind im Hinblicke auf die einschlagigen Ministerial -Verordnungen. Ta naloga se je ocenila obenem kdt nemški spis. Iz slovenščine: Crtice o minolera šolskem letu. Realije: Iz zeraljepisja: Prvine zemljepisnega poukavnazprnempouku. Iz zgodovine: Rudolf I. Habsburški. (Zivotopisna črtica). Za tiste, ki delajo izpit iz neraščine kot učnega jezika, nemški: Rudolf I. von Habsburg. (Ein Lebensbild). Iz prirodopisja: Vrtnica. (Praktiški pouk v šoli). Matematika: 1.) Občina si udolži 10000 K po ^^(^ da si uravna hudournik. S tem delom si pridobi 1845 ha travnika, katerega da v najera po 65 K na leto; koliko dolguje oboina še črez 4 leta, ako daje vsako leto čisti dobiček na račun dolga in v drugem letu 1000 K povrh? 2.) Koliko se plača danes za 8 obligacij po 200 K nominalne vrednosti po kurzu 20274 K z obresti po ^l^jo od 1. vinotoka tega leta? 3.) Koliko korcev (opek) se potrebuje za streho 12*65 m dolgo, 98 m široko, krito na štiri strani, ako je vrhnjak x/s širokosti višji od kapa in ako se potrebuje za 1 m2 38 korcev? Za obce Ijudske šole z nemškim in slovenskim učnira jezikora so aprobirani gospodje: Germ Fran, Germovšek Mihael, Petras Henrik, Pristovšek Fran, Rape Andrej, Recelj Alojzij, Svetlič Josip, Šijanec Ignacij, Šumer Henrik, Zemljič Maksimilijan; gospodični: Gorjanec Matilda, Koderman Josipina in sestre: Iglič Veronika, Kunst Bonaventura in Leitgeb Kerubina; z nemškim učnim jezikom gospoda: Primosch Matija, Wittinc Ivan in gospodičina Wolff pl. Wolffenberg Lidija (slednja z odliko!; s slovenskim učnim jezikoni pa gospodična Vidmajer Matilda. Špecijalni izpit za nemški uoni jezik na ljudskih šolah je prebila gospodična Mosettig Marija. 8 Krasa. (Deželni solski nadzornik dalraatinski g. Mihael Zavadlal.) Razveselila nas je vest, da je naš rojak g. M. Zavadlal, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Dubrovniku, imenovan deželnim šolskim nadzornikom za Dalmacijo. G. Zavadlal se je porodil v Klancu pri Gorjanskem v komenskem okraju. Leta 1876. je končal latinske šole v Gorici z odliko. Po končanih študijah na univerzi se je posvetil profesuri. Potern je bil profesor na celjskem gimaziju in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Še sedaj je tam pri učiteljstvu v blagem sporninu. Štajerski učitelji so se s težkim srcem od njega poslovili. — Sedaj je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za Dalmacijo, in mi se srčno veselirno tega imenovanja. Novi deželni šolski nadzornik je še mlad mož ter vešč slovenskemu, hrvaškerau, italijanskeniu in nemškemu jeziku. Upamo, da prej ali slej nastopi službo deželnega šolskega nadzornika za Primorsko, zakaj on ima vse take lastnosti, sposobnosti in uglednosti, ki morajo dičiti deželnega šolskega nadzornika za našo pokrajino. Za sposobnosti izpit se je pred izpitno komisijo v Mariboru oglasilo 9 kandidatov in 9 kandidatinj; ena kandidatinja je delala izpit iz francoščine. Pismeni izpiti so se vršili od 7. do 10. listopada. Teme so bile: 1. Izpedagogike, obenera za neraški jezik: ,,Das Beispiel als Erziebungsmittel." 2. Iz realij: u) Der Blutkreislauf des Menschen. Skizzierung und logische Ordnung des Lehrstoffes flir die Oberstufe einer gehobenen Volksschule. (Slovenci slovenski). b) Die Kohlensaure. (Methodische Behandlung). r) Erfindung der Buchdruckerkunst. Disposition des GeschicKtsbildes und Skizzierung des Lehrstoffes (Oberstufe). 3. Računstvo: u) Ein Messerschmied liefert einem Kaufraann 120 Bestecke a 84 h und bezieht v^gn demselben 30 kg Stahl a 1 K 12 h; den Restbetrag bezahlt ibtn der Kaufmann baar gegen 4°/o Sconto; wie gross ist diese Baarzahlung? (Slovenisch). b) 8 hl kosten 528 K; wie viel kosten 55/s hl? (Schlussrechnung). c) Wie viel kostet die Pflasterung eines Hofes von der Form eines Trapezes rait den Parallelseiten 28'5 m und 23 7 m, die 12*4 m von einander absteben, wenn 1 m Pflaster mit 4 3 K bezahlt wird? (Alle Aufgaben sind methodisch zu behandeln). Nalogc za pisineni usposobljenostni izpit pred ljubljansko izpraševalno komisijo. A) za raešeanske šole, I. skupino, z neraškirn učnim jezikorn: Iz pedagogike: 1.) Was hat Johann Ignaz von Felbiger als Schulorganisator iti Oesterreich gethan, und welche osterreichischen Schulmanner haben in seinem Sinne gewirkt ? 2.) An Beispielen aus den drei Lehrgegensianden der gewahlten Fachgruppe ist die formalbildende Kraft des Unterrichtes zu zeigen. — Der Ausfiihrung eines jeden Themas ist eine Disposition voranzustellen. Iz neraškega jezika: Die Entwicklung des deutschen Dramas von Gottsched bis zu Schiller und Goethe (inclusive). Iz zeraljepisja: 1.) Worin liegt die Ursache des Wechsels der Jahreszeiten ? 2.) Eine Wanderung auf der Grenze zwischen den im Reichsrathe vertretenen Konigreichen und Landern und den Landern der ungarischen Krone, (die Grenzlinie ist m die stumme Karte mit Tinte einzuzeichnen). 3.) Welchen Gang werden Sie bei der Betrachtung der Bodengestalt Asiens in der 1. Biirgerschulclasse einhalten. Iz zgodovine: 1.) Ubersichtliche Darstellung der Beziehungen der Babenberger zu den roraisch-deutschen Kaisern. 2.) Welcher Lehrgang ist fiir den Geschichtsunterricht in der Biirgerschule vorgeschrieben? Welche vorziige und welche Nachtheile hat derselbe? B) za obče ljudske šole. Iz pedagogike, a) za nemški učni jezik: 1.) Anschauung, Denken und Sprechen sind in ihrem Zusammenhange in allgemeinen Utnrissen zu zeigen. 2.) Die drei Hauptzeiten sind in methodischer Behandlung fiir die 2. Classe (2. Schuljahr) auszufiihren. b) za slovenski učni jezik: 1.) Kakšen mora biti slovnicni pouk, da bode nazoren ? 2.) Sklanja moških samostalnikov (obrazec jelen). Metodična obravnava. Za račuastvo: 1.) Jemand leiht 480 K zu 41/«0/«) und 4 Jahre spater noch 450 K zu 5°/o aus; nach weiteren 6^/2 Jahren kiindigt er beide Kapitalien und leiht dieselben sammt der mittlerweile aufgelaufenen Zinsen zu einem und demselben Zinsfusse aus. a) Wenn er nach 240 Tagen an Kapital und Zinsen 1346'49 K erhiilt, zu wie viel Procent hatte er das Kapital ausgeliehen; b) auf wie lange Zeit hatte er das Kapital ausleiben raiissen, damit er an Kapital und Zinsen 1368"2 K erhalten hatte? 2.) Es werden 82 q Zucker a 68 K 36 h gekauft; der Kaufer hat 170 K 70 h Spesen und will beim Verkaufe 350 K gewinnen; wie theuer muss er 1 kg verkaufen? Diese Aufgabe ist methodisch in der Form eines Stundenbildes zu losen, hiebei sind die Fragen, welche sich auf die Auffindung der Rechnungsoperationen beziehen, praecis, alles andere in Schlagworten anzugeben. 3.) Trikotnik v raounstvu. (Metodična obravnava). Iz realij: 1.) Kako je prišla Kranjska pod Habsburžane? Kdaj, na kateri stopnji in kako je obravnavati to vprašanje na ljudski šoli? 2.) Baker. Metodična obravnava v 3. šolskem letu. 3.) Beim Verdiinsten vvird Warrae verbraucht. (Methodische Aufgabe). ,,Der Siiden". Pred nekimi dnevi smo prejeli 6. številko edinega glasila v nemškem jeziku za koristi hrvaškega in slovenskega naroda, izhajajočega na Dunaju. Tudi ta številka ima prilogo. Vsebina je zopet jako zaniraiva in bogata. List ,,Der Siiden" so, kakor znano, ustanovili gg. državni poslanci hrvaškega in slovenskega naroda ter zastopa odločno koristi iraenovanih dveh narodov. A mimo tega se bori ta časopis dosledno za slovansko vzajernnost, ki nara jamci, da se bodo naši narodni idejali prej ali slej vendar izpolnili. List BDer Sliden" iraa pa tudi nalogo, da na temelju resnice in prava seznanja tuji svet z naširai odnošaji in težnjarni ter da pobija neresnico, katero o nas vedno razširjajo neprijateljski natn časopisi židovsko-nernški, raadjarski itd. Odkriva pa tudi grozne krivice, ki se nam in Hrvatom gode. Od 11 as je odvisno, da zagotovirao obstanek temu neustrašenemu sobojevniku na publicistiškempolju ter da raupodamotudisredst'va za ojačenje in potrebni razvoj. Na Slovenskem je še v ranogih imovitih rodbinah, v kavarnah, gostilnicah itd. neraških, Slovencem in Slovanom sploh protivnih listov. Odstranirao ta židovsko-nemški otrov in naročimo se na list »Der Suden". Ta list izhaja 1. in 15. vsakega meseca*) z obilno in zanimivo vsebino. Ker se mogo še številke od meseca vel. srpana prejeti, znaša naročnina do konca leta samo en goldinar. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju I. Plankengasse 4. Jubilejska slavnost. Odredba naučnega rainistrstva določa glede jubilejske slavnosti dne 2. grudna t. 1. na vseh šolah, izvzemši visoke šole, sledeče: 1.) Jubilejska Glej zadnjo številko našega lista! Uredn. slavnost se mora vršiti v dan 2. grudna; ta dan je pouka prost dan. 2.) Jubilejska slavnost obstoji iz svečane službe božje in šolske slavnosti. 3.) Svečane službe božje se morajo udeležiti vsi učitelji in šolska raladina. Kjer so krajevne razmere neugodne, se sme nižja skupina oprostiti te slavnosti. 4.) Po končani službi božji se zbero vsi uoitelji in šolska raladina v šoli k šolski slavnosti. Kjer so razmere take, da bi nedostajalo prostorov, se sme nižja skupina tudi te slavnosti oprostiti. 5.) Pri šolski slavnosti razloži na primeren način otrokom šolski vodja (voditeljica), oziroraa kak ud uciteljskega zbora poseben pomen dneva in vladanja cesarja. Slavnost se konča s tern, da zapojo otroci prvo kitico cesarske pesmi. Vse druge prireditve, deklamacije in petje naj z ozirom na globoko žalost zaradi smrti cesarice izostanejo. 6.) Kjer so krajevne razmere take, da bi nikakor ne bilo raogoče v dan 2. grudna obhajati cerkvene slovesnosti, se sme ta slovesnost preložiti na kak drug pripraven dan, šolska slavnost se pa mora 2. grudna vršiti. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti uoiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka svota, ki jo odjemavec izplača, zabileži v prid konviktu. 1. JOS. PetriČ — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z  ! napisom: ,,Učiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni tig. ¦ 3. Miličeva tiskarna - ™}°e& uradnih spisov i. t. d. - v  Ljubljani, Stan trg. *• Narodna tiskama v Ljubljani, Kongresni trg. 5- Seberjeva tiskama v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. g GriČar & MGiač trgovina z narejenimi oblekami za danae in _ l gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran Ksa^V. SoUVan, trgovina z inanufakturnim blagom v  : : Ljubljan], Mestni trg. 8. J. C Maver — trgovina z manufakturnim blagom v Ljub— '. _ ljani, Kongresni trg. 9 J A Skaberiie — trgovina z manufakturnim blagom v Ljub_I '. . ljani, Mestni trg. 10- Fran Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 11 AntOIl KrGlČi za^°?a moških in ženskih klobukov v Wolfovih -—1 ulicah v Ljubljani. 12. J. oOKllCj trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 13. KavČiČ & Liileg — »Pri zlatorogu* - trgovina s spece-  H. rijskim blagoin v rresernovih ulicah v Ljubljani. JeCflič & Leskovic trgovina s specerijskim blagom na Jur 2 ! čičevem trgu v Ljubljani. 15- F. P Vidic & Comt) Tovarna lončenih peči in glinastih iz__! '. i-L delkov, opekarna, zaloga stavbinskega blaga v Presernovih ulicah v Ljubljani. lt) FillD Faidicfa Inizar 'n trgovina s pohištvom v Prešernovih " - X l ulicah št. 50 (nasproti novi pošti) v Ljubljani. Banka Slaviia" v Pra^' ~~ ?lavno zastopstvo za slovenske U. J dežele v Ljubljani — vzajemno zavaro- valno društvo, daje od učiteljskih zavarovanj provizijo ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev." Zaredno učiteljstTO prosimo, da po geslu wSyoji k STOJim!" podpira y prvi vrsti te tvrdke. 14.