86. finih. I UrtlW, f Mi*. K.ijFflHiP. L. lcto. »Slovenski Narod" VOlja po pottt: za Avstro-Ogreko: cdo leto ikupaj naprej . K 28 — pol leta M n . • . 14 — cetrt lete „ » • • • 7-— na mesec . » . . . 2-50 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži z& odgovor dopisnica ali znamka. VprarnLstro (spodaj, dvorišče levo). KnaflOTm ulica šL 5, telefon iL 85. za Nemčijo: cdo Icto naprej . . . . K 33*— za Amerlko in vse druge dežele: I ćelo leto naprej . . . . K 38.— Iifeafa vsak tea itador tsrtiMtl ■•*•!!• ta praalkft. Inserati se računajo po porablienem prostoru in sicer: 1 mm viiolc, ter 63 mm širok prostor: enkrat pa 8 vin., drakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., pArte in zahvale Qmh prostor) 10 vio. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročtla brez istodobne vposlatve naročnine ae ne ozira. „Jfarodna tiskana" t*UUa At. SS. U^ravniŠtvu naj se pošiljajo naročiine, reklamacije, inserati L t dn to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" vetja ▼ LJvfclJanl dostavljen ni dom ali če se hodl ponj : ćelo leto naprej . . . . K 26*40 pol lete ......, 13-20 —— PoMMMna itovilka *tlfa 10 Tinarjev. I četrt leta „ . . ^ . . 6*60 na mesec .. ..... 2*20 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ui**al*tvo: SttaOova ulica ftL 9 (v pritličju levo,) telefon St 34. Haše uradilo po A. Dunaj, 13. aprila. (Koresp. urad.) tradno se razgiasa: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠĆE. Ničesar poineinbnega poročsti. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Topovski boj na Kraški planoti in v Vipavski dolini te pri razgied-pem vremenu živahen. Namestnik načelnika generalneta štaba pl. H 6 f e r. fml. niiiTiFi/n HrSnnn nflriiniil DUB IliaOOO PuiOlIio. Đerolin, 13. aprila. (Kor. urad.) \Voliiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina general-feldmarš. prestolonasled-pika Ruprehta Bavarskega. Na severnem krilu boinega polja pri Arrasu smo obrezuspešili začetne uspehe močnfh angissklh napadov na Acgres m Givencliv en Gobelle s protisunkom. Od ceste Arras - GavrVc do Scarpe dvakrai napacfoioče sovražne divizije smo z izgubami zavrnili. Jugo - vzhodno od Arrasa se je pone-srecilo več napadov, tuđi konjeni-ških napadov. Ob cestah iz Peronna v Cam-brai hi Le Chatetet manjši boji pri Gouzeaucourtu ia Hargicourtu. Ogen;, ki je Ježa! od včeraj na St. Quentinu in na tužnih sosednih crtah, trafa. Pripravljal fe rrancos? e napade, ki so se danes pričeli na obeh brezovih Somme. Napadi so se ponesrecill. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Silni artlljerfi^ki boi <>b Aisni !n v zapadni Champagnl traja z menja-jočo se silo. Na mnogih kraiih naprel tfr?a-ik)če izvidne oddelke srno zavrnili. Pri tem smo vjfeli 100 Francozov. Armadna fronta general-f eldm arš a Ia vojvode Alfo r e h t a Wiirtemberškega. Položai ie neizpremenien. Na vzhodnem in makećonskem bofisču noben'h posebnih dogodkov. Na zapadu so izdubiti nasprot-nlki 15 letal, na vzhodu 2 letali. Prvi greneralni k\rartirni moister D. Ludendorff. Odmor na zapadu. Iz voja^kega razmotri van ja; Veliki angleški napad pri Arrasu je zadela ista usoda, kakor bitko ob Sommi; ena ali druga vas, ena ali druga pozicija sicer menja svojega lastnika, odločilne končne zma-ge pa na tem prostoru po človeškem preudarku ni mo?roče več izvojevati. Z nakopićenjem mas težke artiljerije v pretnočje, se jim je sicer posrećilo, da so pritisnili Nemce približno 5 km jdoboko nazaj; moč šunka angleške infanterije, oslabljena že ob navalu na prvo nemško crto, ni zadostovala za prebitje zaledne nemške obramb-ne crte. Napad na nove nemške pozicije se more izvršiti sele, ko dospe težka artiljerija: med tem Časom pa more obramba storiti potrebne proti-ukrepe. Bitka se razvija do tipične pozicijske bitke: do viska dospeli artiljerijski prioravi sledijo juriši infanterije v irjasah. Ako je sovražnik malce potisnjen nazaj. nastopi mal odmor, ki služi pripravi za napad na novo pozicijo, nakar se^ nadaljuje stara igra menjanja si!. I a metoda ne more doseći nikakih odločilnili re-zultatov. Napad mora končno po iz-črpanju Jurišajočih čet opešati. O iziđu prebitne bitke odločajo prvi bojni dne\i. — Artiljerijska* priprava za bitko, ki se ir^a fzboievr.'i r.a i..o-storu Soissons - Relms. se je priče Ja dne 6. aprila. Na ozemlju med ebema bojiSčema, to je na prostoru Bapau-me - Soissons, se je prodiranje so-vražnika ustavilo, deloma pred nemškirm črtami, deloma vsled teh-rične prireditve prostora \~mes in dovoza težke artiljerije, kani Angle-ži in Francozi «e boje se vedno nem-škejrp presenečenia. Ženeva. 13. februana. Ctemen-ceau piše: Bitka pri Arrasu je podobna lanski bitki ob Sommi: kar se ni doseglo v treh dneh. se ne bo doseglo tuđi v treh mesecih. Berofin, 13. aprila. Iz Zeneve pq-ročaio: Glasom porocila »Dailv Mai-la^ z ansrleškc fronte se udeležiije bitke pri Arr3cu skorai vsa an^Ie-ška armada. Vodstvo bitke je v ro-kah maršala Haiga in generalov Home in Allebv. NEMŠKO VECERNO POROClLa Berolin, 13. aprila. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča dne 13. aprila zvečer: Pri Arrasu nobenih bojev. M o č a n o g e n j 1 e pri BuIIecourtu. Na fronti ob Aisni, zlasti severno od Reimsa. traja artiljerijska bitka. Pri Auberivu (Champagne) se je pone- srečil iraneoski napad. Na vzhodu nićesar pomemb-n e g a. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 11. aprila popoldne. Artiljerijsko delovanje traja v okolici Somme in Oise. Boji patrulj na raz-nik točkah fronte. Južno od Oise se je ponesrečil v našem ognju poskus Nemcev proti majhni naši postojanki vzhodno od Coucyja. Pri Maissons de Champagne čez noč živahen boj ročnih granat. Severno od Arran-courta so dobile patrulje več vjetih. V okolici Ban de Sapta so prizadeja-li Francozi, ki so vdrli v nemške crte severno od La Pontenella, sovražni-ku izgube. 12. aprila popoldne. Med So;nmo in Oiso je trajal artiljerijski boj po uoči z gotovo .silo, zlasti v okolici Urvillersa. Južno od Oise so napadle franeoske čete vzhodno od crte Coucv - la Ville - Quincy-Bassee. Po živahnem boju smo pre-gnali Nemce do jugovzhodnega roba gozda Coucy. Več važnih oporišč je prišlo kljub odporu Nemcev v naše roke. Nemci so pustili mnogo mrt-vili na bojišču in vjetih v naših ro-k^h. Severovzhodno od Soissonsa delovanje artiljerije in praske patrulj, zlasii v odseku Laf^aux. Severno od Afcne so vdrli francuski izvidni od-delki na več točkah v nemške crte ter se vrnili s kakimi 40 vjetimi, med njimi z enim častnikom. Vzhodno od Sapigneula smo po živrahnem napadu pregnali Nemce iz nekaterih kosov jarkov, ki so jih imeli od 4. t m. za-sedene. Francoska crta je s tem zo-pet vzpostavljena. V Champagni smo z ognjem zavrnili dva nemška ne-nadna napada v odsekih Ville sur Tourbe in Butte du Mesnil. V Wo-evru so prizadejali Francozi tekom vpadov v nemške crte severovzhod-no od Remen aiiVilla sovražniku ob-čutne izgube. Boji patrulj jugozapadno od Leintreva. 12. aprila zvečer. O poteku dneva ni porocati ničesar, kakor gotovo delovanje obeh artiljerij. zlasti južno od Oise in v pokrajini severno od Aisne. Dež in sneg na veli-kem delu fronte. 11. aprila. Orijentska armada. Sovražna artiljerija je bila v ndseku Bitolj in Crna precej živahna. RUSKO URADNO POROClLO. 10. aprila. Zapadna fron-t a. Obojestranski ogenj izvidnikov in delovanje letalcev. — R o m u n -ska fronta. Obojestranski ogenj in izvidno delovanje. 11. aprila. Zapadna fronta. V noči na 10. t. m. je prepodila velika sovražna sila naše postojanke v okolici Velke Porskaje (18 vrst severno od Pojiščja) ter zasedla naj-sprednje jarke, ml pa smo sovražni-ka z artiljerijskim ognjem pregnali. V okolici Tereškovjeca v smeri na Sokal je vdrl sovražnik po artiljerijski pripravi, ki je na več krajih raz-dejala naše žične mreže, v strelske jarke naših straž, ni se pa mogel tam držati ter jih je moral zapustiti, ko je naše ranjence pomoril z bajoneti. — Romunska fronta. Obojestranski ogenj in de]o izvidnikov. V okolici Oalaca je zbil neki franeoski leta-Iec nemški zrakoplov, ki je goreč pa-del v mesto. 10. aprila. Mezopotam-ska fronta. V smeri na Pendžvin so naše čete, ko so pregnale Turke iz njihovih pozicij v okolici vaši Nir-van, 20 vrst jugozapadno od Banov, napredovale. V smeri na Hanikin so zasedle naše čete Kisil Rabat, 30 vrst jugozapadno od Hanikina. 11. aprila. Mezopotam-skafronta. V okolici Rajata,, južno od Ušnusa se naše čete trdovrat-no bore s Turki. Na ostali fronti obojestranski ogenj in podvzetja izvidnikov. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 12. aprila. Normalno delovanje artiljerije na vsej fronti. Snoči se Je posrećilo sovražniku vzhodno Vr-tojbe po ljuti pripravi s strani artiljerije in minometov vdreti v eden naših izpostavljenih jarkov, ali naša ojačenja, ki so prihitela, so vrgla so-vražnika nazaj, pustil je več vjetni-kov, orožja in vojnega materijala v naših rokah. Franeoske Čete v Italiji. Švicarska brzojavna informacija naznanja iz Milana, da so dospele v Italijo franeoske čete, kakor je razvidno iz dnevnega povelja nekega franeoskega poveljnika. se nahaja del teh franeoskih čet v pristanišču Taranto in jih je zadnje dni inšpiciral italijanski kralj povodom obiska v vojnem pristanišču. Te franeoske čete so pripadale doslej Sarrailovi ar-madi in so dospele pred pratkim po morju v Italijo. Italijanski vojni troski. Lugano, 12. aprila. Meseca fe* bruarja so narastll vojni izdatki itali-janskega zakladnega urada na do-slej največjo visino 1597 milijonovlir. Vojni program Amerike Bern, 12. aprila. (Koresp. urad.) ^Petit Parisien« poroča iz Ne\v Yor-ka: Vlada je izdelala ta - le vojni prognam: Vojne ladje se posta vi jo skupaj z zavezniki k skupnemu de-lovanju. Zedinjene države dobavlja-jo zaveznikom municijo ter jim dajo tri milijarde dolarjev predujma. Pre-skrba zaveznikov z živili se zagoto-vi. Izvežba se en milijon mož prvo leto in en milijon drugo leto. V Ev-ropo pa se čete ne smejo poslati, predno ni kontingent enega milijona mož izvežban in predno ni zagotov-Ijeiia organizacija za njih preskrbo na; bojiščih. Agentura Radio poroča iz New Yorka, da je določil kongres 5 milijcmov dolarjev za gradbo 75 zra-koplovov. Ti bodo 54 metrov dolgi ter bodo imeli premer 10 metrov in bodo imeli s seboj brezžične naprave. Dogovor med gentlemanf. Lugano, 12. aprila. (Kor. urad.) »Petit Parisien,« javlja iz Washing-tona: Vlada je odredila zaplembo 14 avstrijskih Iadij, da bi njih morebit-^ na razstrelitev ne poškodovala so-: sednih stvari. Oficijelna zveza ZedH njenih držav z evropskim! silami jel neverjetna. Razmerje med temi dr-*. žavami se označuje kot dogovori* med gentlemani. Amerikansko bro^; dovje prevzame najbrž varstvo vz-»J hodnega brega atlantskega morja od! Nove Škotske do Kanala Panama^ dočim bo več hitrih križark oprava Ijalo na atlantskih voznih potih poli-*! cijsko službo nad sovražnimi lad«! jami. Tajna pogodba med ameriškiml državami? Amsterdam, 13. aprila. Pariški] listi poročajo, da obstoja med Se-i. verno Ameriko, Brazilijo in Argen^; tinijo tajna pogodba, kateri so pri-*, stopile tuđi Bolivija, Chile in Peru. Vse te države so se obvezale, dat bodo podpirale Severno Ameriko s četami, municijo in živili. Prelom: med Brazilijo in Nemčijo ie bil rzviv sen na podlagi te pogodbe. ARGENTINUA PRIZNA VA UPRA-. VIČENOST VOJNE Z NEMČIJO. Bern, 12. aprila. (Kor. ur.) Argentinska vlada se omejuje v svojem odgovoru na r.oto Zedinjenih držav severoameriških, v kateri naznanja ta vojno stanje z Nemčijo. na to, dai potrjuje prejem te note in izjavlja, da priznava argentinska vlada z ozi-rom na vzroke, ki so dali povod za vojno napoved, upravičenost tegai sklepa, v kolikor se tiče kršenja na^ čel nevtralnosti. LISTEK. Usoda. Povest iz sedanjosti. L Solnce sije. Njegovi žarki pada-jo na beli sneg, ki se tako blišči, da se mora oko oborožiti s temnimi očali, ča se hoče kaj videti. Lepo je to. Beli sneg se kaj dobro ujema s sinjo barvo jasnega neba in jasno razdeljuje crta na obzorju nebo in zemljo. Nekako praznično, svečano leži planina okoli nas okopana v toplih soinčnih žarkih. Proti jugu se vzdigujejo mogoč-zie skalnate stene rdeče in modro se svetlikajoč, velikanski kažipot na planini. To je Zglava. Iztočno od nje so še drugi vrbovi, kakor kofl, kofl itd., vse strme skale, ki se s svojo temno barvo prijetno Iočijo od bele-ga snega na planini. Proti vzhodu pade pogled na dolino, kjer teče po- tok Z. proti vaši H. in še naprej. Na severu opaziš velik stožčast hrib ves pokrit s snegom. To je visok Kjev vrh, poleg njega pa stoji---------- Nas in sovražnika loči mala gorska planjava na zahodni strani planine. Na planini sami vidiš samo pai streh od barak, drugo je vse pod snegom, tu in tam vidiš tuđi din, ki se dvigmje iz sne?a. znamenje, da je tam nekje topla peč, ali kuhinja. Popoldne je. Slavko leži pod mogočno skalo, kjer je sneg že skop-nel s strmega brega in se greje na toplem solneu. Prideljen je mali čelici, ki je pripravljena za slučaj, če zasuje plaz kako barako. Navadno odmetavajo njegovi Ijudje sneg z različnth potov. Tako tuđi danes. Globoko pod skalo, kler leži Slavko, vidiš, kako vojaki odmetavajo sneg in delajo stezo na hrib. On pa leži mirno in premišljuje. Kaj misli? Nekaj čudnega mu roji po glavi. Včeraj je dobil med drugo pošto tuđi karto od gospe Sch. To je so- proga nekega trgovca iz Ljubljane. Ni mu pisala mnogo. Pošilja mu samo par pozdravov. Toda ta karta mu ne gre iz glave. Vedno in vedno mora misliti na to gospo Sch. Slavko je, ko je bil se v civilu, pomagal v tej prodajalni in tako spo-znal to gospo. Zelo je simpatične zunanjosti. Bila je vedno prijazna ž njim in na Slavkota je napravila vtis. Skoro bi rckel, da jo ljubi-------. Slavko se ustrašil te misli, toda ravno to mu je potrdilo misel, da jo res ljubi. Erika! kako krasno je to ime! In — ali je to ljubezen brez upa-nja? Slavko je premišljeval. Ona je bila proti njemu vedno prijazna skoro preveč prijazna. Kako si naj to razlaga? Njen mož je v ruskem vjetni-štvu, kot nadporocnik. In ona je pisala Slavkotu. Ali---------- Ne, ne! Ona je stara kakih pet-indvajset let, Slavko sele devet najst. To ni še tako velika razlika. Toda ona ima že dva otroka. Aha! Skoro s studom je mislil na to. Dva otroka! Srečen smehljaj se posveti na njegovem dosedaj temnem obrazu. Spomnil se je na Zlatico. To je Slav-kotova zaročenka. Njegov duh poleti daleč proČ, daleč v belo mesto Ljubljano. Tam stoji hiša z vrtom. Slavko sedi v vrtni lopici ter pogleduje na balkon v prvem nadstropju. Tam sloni lepa mladenka. Slavko napiše listek, zavije vanj kamen in ga vrže na balkon. Deklica zgine in SJitvko zastonj caka. O ne zastonj! Žvečer, ko se stemni, pade s balkona lepa rdeča roža, in ko se ozre Slavko navzgor vidi, kako je ravno izginila Zlatica v sobo. O Zlatica! Predno je prišel Slavko drugič v fronto je bil doma v Ljubljani in bil je par dni tuđi z Zlato skupaj. Kako srečni so bili ti dnevi! Erika in Zlatica! Zadnja je lepa, vitka mladenka. Slavko jo ljubi z vsem mladeniškim ognjem. Torej proč Erika, proč, kaj motiš mlado srce. Slavko bo z Zlatico srečen in ne s teboj. Buuumjuju - buum! Slavko se ozre. Kakor star avto-mobil na cesti, tako je hreščalo, škripalo in piskalo po zraku. Lahen sme^ hljaj poleti čez Slavkotov obraz. Na drugi strani planine je udarila v tla težka sovražna granata in eksplodirala. Škode ni napravila nič. Sedaj ne kaže več zunaj ostati. Slavko vstane in odide z ljudmi domov v barako. Po poti premišljuje o smrti. Razno mu priđe na misel. Toda sedaj še ne srne umreti, živeti mora za Zlati^ co, da bo ona enkrat srečna in vesela. II. ••-• ^ Ne daleč od rezervnih postojanK se nahaja majhna baraka. Dobro je maskirana in zavarovana pred so-vražnim očesom. Tuđi proti lavinam je zavarovana, kajti stoji na takem mestu, da ne more plaz do nje. Stran 2. .SLOVCNSiu NAicuu*, OM 14. aprili is#I7. 8b. Štev. London, 11. aprila- (Kor. urad.) Iz Buenos Airesa poročajo: Dasi-ravno namerava argentinska vlada za sedaj vzdržati nevtralnost tako dolgro, da bodo argentinske lastne pravice k r -šene, je izdala izjavo, v kateri izraza svoje sogla-šanje s politiko Zedinje-nih držav. BOLIVIJA PROTI NEMČUI. Basel, 13. aprila. Bazelski listi poročajo: Angliji prijazna »Nova Korespondenca« poroča iz Rio de Ja-neira, da o sledila Bolivija vzgledu Brazilije ter napovedala Nemčiji vojno. Med 50.000 Nemci države Rio Grande vlada veliko vznemirjenje in napetost. TUĐI COSTARICA HOĆE POMA- GATL Frankfurt, 13. aprila. »Frankfurter Ztg.« poroca iz Pariza: Glasom brzojavk iz Buenos Airesa mobilizira Urugvaj ter je država zaprla svoje meje proti Braziliji. da prepreci, da bi 5000 v državi Rio grande do Su! živečlh Nemcev prestopilo mejo. Costarica podpira vojno napoved Zedinjenih držav Nemčiji ter je pripravlje-aa.četreba,pomagati URUGVAJ NEVTRALEN. Bern, 13. aprila. (Kor. urad.) »Temps< poroča iz Monte videa: Urugvajska vlada je proglasila svojo nevtralnost v ameriško - nemško - ku-banskem sporu. ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKA. Bern, 13. aprila. (Kor. urad.) Agentura Radio poroča iz Ne\v Yor-ka: Iz Mehike prihajajo vznemirja-joče vesti. Predsednika Carranzo imajo na sumu, da je v tajni zvezi z Nemčijo. Oficijozni krogi so v velikih skrbeh. Ženeva, 13. aprila. (Kor. urad.) *Herald« poroča: Gubernator v Tek-sasu je odredil interniranje mehikan-skih državljanov. Benu 13. aprila. (Koresp. urad.) »Temps« poroča iz Ne\v Yorka: Dva ameriška torpedna rušilca sta vple-nOa v Tihem oceanu ladjo. ki je vozila municijo za generala Villo. VPRAŠANJE KITAJSKE INTERVENCIJE. Stockholni, 13. aprila. Japonske-rmi ministrskemu predsedniku blizu stojeći list Homiuri piše: Pristop Ki-tajske k ententi bo imel izredno velik pomen glede pospešitve konca vojne, zaradi česar bostorilaJa-ponska vse potrebne korake, da pregovori K i t a j s k o, da čim prej napove Nemčiji vojno. ŠPANSKA SE PRIPRAVLJA. Frankfurt, 13. aprila. »Frkft. Ztg.« poroča iz Madrida: Včeraj se je vršil pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, ki se je bavi! s dalekosežnim! vprašanji. 29.ono mož španskih čet je bilo do sedaj iz Afrike poklicanih nazaj na Špansko. ŠVICA NEVTRALNA. Bern, 13. aprila. (Kor. urad.) Po-TOČilo švicarske brzojavne agenture: Zvezni svet je obnovil povodom vojne napovedi Zedinjenih držav Nemčiji pri vojskujočih se državah svojo prejšnjo izjavo glede striktne ne-vtralnosti. Mirovno vpra Janje. Kakor znano, se je izreke! zu-nanji minister grof Czerain za »klicanje mirovne konfereoce, ki naj bi brez ozira na dogodke na bojiščih razpravljala o mirovnih pogojih. Proti mirovni konferenci se oglasa sedaj zopet — profesor (o nemikih profesori ih kot politikih so nemški listi že izrekli marsikatero krepko besedo), in sicer tokrat go-spod dr. Robert Sieger, ki docira sicer geografijo na graški univerzi. V »Grazer Tagblattu« je napisal čla-nek, v katerem svari naše diplomate, da naj se ne dajo speljati na led mi-rovnega kongresa, ker bi na takem kongresu mogle vojaško zmagovite centralne države doživeti diplomati-čen poraz. Zato mora naša diplomacija prisiliti sovražnike k separatnim pogujanjem, pri čemer bo morala povscm drugače uveljaviti to, kar je označil Bethmann - Mollweg kot »vojno karto«. Mi menimo, da je taka vpraSa-nja najbolj prepusčati odgovornim državnikom, ki svojih načrtov in idej ne spravljalo v svet brez tehtnega preudarka in posvet rvanja z najviš-j:mi faktorji. Kadar bo gospod Sieger zunanji minister in grof Czernin profesor geografije, bo pa gotovo vsak pameten človek grofu Czerni-nu isto nasvetoval, kar nasvetuje danes prof. Siegerju: Ne sutor ultra crep'dam! Siockhofm, 13. aprila. Tu se bo vrši'a mirovna konferenca. Voditelj nemških sociialistov Scheidemann in voditelj avstrijske nemške socijalne demokracije dr. Viktor Adler sta prispcla v Stockholm. Lugano, 13. aprila. »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: Dravski komite je sestavil komisijo za zunanje zadeve, ki je dobila nalog, da rrične s pogajanji z nemškimi sccijai'sti. Slockhofm, 13. aprila. Ruski socijalisti se bodo te dni posvetovali s francoskmii. angleškimi in švedskim! socijalisti o mirovnem vprašanju. ljuski mirovni cil.ii naj se na tem kongresu natančno določijo. — Revolucionarna delavska stranka zahteva. da se izpustita zaradi propagiranja mirovne ideje zaprta bivša minisir-ska predsednika Stirmer in Trepov, zahteva pa obsodbo Protopopova in carske dvojice. Lugano, 13. aprila. »Štampa« poroča, da vlada v merodajnth rimskih krčkih mnenje, da so mirovna poga-janja blizu. Kodanj, 13. aprila. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poroča iz Stockholma: Švedska socijalista Branting in Evden sta dospela včeraj na povratku iz Petrograda v Ha-parando. Izjavila sta, da vlada v Rusiji močno gibanje za mir. Dunaiski župan za mir. Dunaj, 13. aprila. V občinskem svetu je izjavil župan dr. Weiss-kirchner: Delavec ali meščan, vsi smo edini, da damo vse za svobodo in življenje naši ljubljeni domovini. Složni pa smo tuđi v tem, da ponudimo roko sovražnikom, čim le - ti priznajo naše nedotakljive pravice. Smatral sem za svojo dolžnost, da se zunanjemu ministru za njegovo izjavo in stališče v mirovnem vpra-sanju zahvalim v imenu vsega du-najskega prebivalstva. Župan je končno zahteval skorajšno sklicanje državnega zbora ter se je izrekel za razširjenje dunajske občinske volilne pravice. Petrograd, 13. aprila. Z ozirom na vesti, da se bodo sastali v Koda-uju zastopniki neraške in ruske socijalne demokracije, izjavlja odbor đelavskih in vojaških zastopnikov, ki obsega delegate vseh ruskih soci-jalističnih strank, da niti on niti voditelji socijal. strank nimajo niti pojma o taki konferencL Položaj na Ruskem. Petrograd, 11. aprila. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura. Danes se je začel v Tavriški palači kongfes zastopnikov okrožnih sve-tov ter delavskih in vojaških delega-tov. Poslanec Ceidze je imel govor, v katerem je med drugim rekel: Pri-šel je trenutek, ko morajo narodi sami resiti vprašanje, ali naj bo vojna ali mir. Lahko rečemo, da se pridružujemo vsem tištim, ki zahte-vajo, naj se vse vlade takoj odpove-do vsem zavojevanjem in začno ta-koj s premembo svojih pogodb. De-lovati moramo v tem smislu, ker naj naše delovanje provzroča, da mine vojna, ' Spor! v delavsko - vofaškem odboru. Bern, 13. aprila. (Kor. ur.) Pariško časopisje poroča iz Petragrada: Socijal. glasilo ne zanika, da se je pojavu* zadnje dni razkol med stran -kami skrajne levice. Delavci očitalo vojakom, da nimajo čustva za proletarijat. Vojaki zopet so nezadovoljni, ker delavci nezadostno skrbe za državno obrambs in ker zanemarja-jo interese vojakov in kmetov. Petrograd, 11. aprila. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura. Svet zastopnikov baltiškega brodov-ja je poslal svetu delavskih in voja-skih delegatov izjavo, v kateri graja (ielavce, ki zahtevajo osemurni de-lavnik In imajo še druge neizpolnjive rerjatve, ter zahteva. naj vse delav-nice in tovarne delajo s polnim naporom sil. Zaeno predlaga odbor svojo pomoč za izvrši te v takega sklepa. Rusko delavstvo. Petroirrad, 11. aprila. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: V smodnišnici Ohta se nadaljuje delo s polno intenzivnostjo, ker smatra vsak delavec razpravljanje o kaki omejitvi dela za zločin. Stranka ruskih kadefov. Rotterdam. 12. aprila. (Kor. ur.) »Dr 1v News« poroča iz Petrograda o položaju stranke kadetov: Med-tem ko so delavci in vojaki rvrevzeli ogromni riziko revolucijonarnega prevrata, je stranka mimo gledala, Raditega ne more biti več nedvomna zastopnica v Rusiji. Duma je sicer položaj obvladala, toda ustva-rilo ga je ljudstvo na ulici. Odbor delavskih in vojaških delegatov je reprezentant ljudstva. Zato kadeti nimajo več vodilne vloge ter morajo skušati, da obvarujejo vsaj navidez svojo moč s tem. da delajo koncesije vla-dajočemu razpoloženju. Kot zastopniki srednjega stanu poznajo ne-varno^ti, ki groze od Inozemstva, bolje kakor delavci. Zato morajo v interesu naroda doprinaŠati žrtve. Olas revolucije je v trenutku silnejši kakor njihov klic r>o evoluciji. Petrofrrad, 13. aprila. Stranka kadetov ie spremenila svoje ime v »stranka narodne svobode«. RuskF vojni cfifl. Berolfiu 13. aprila. Wolffov urad ra^grlasa: Glasom brzoiavnesra po- pravka« naj se izjava provizorične ruske vlade z dne 10. aprila pravilo-ma glasi: »Obramba naše narodne dedščineza vsako ceno in dobojevanje dežele od sovražni-kov€ in n e, kakor je bilo na podlagi došlega franeoskega besedila prevedeno: »Obramba naše prave narodne domovine za vsako ceno«. Nove aprovizačne težkoče« flaparanda« 13. aprila, (Kor. ur.) Kakor javljajo ruski listi, se aprovi- začne težkoče v Petrogradu navzlic uvedbi krušnih kart opasno množe. Mirovno posojflo. Petrograd, 12. aprila. (Kor. ur.) Vladna naredba pooblašča finančne-ga ministra izdati davka prosto, s petimi odstotki obrestovano posojilo pod imenom »mirovno posojilo«. Ni povedano- koliko naj znese. Bivši car. Kodanj, 13. aprila. (Kor. urad) Glasom brzojavke iz Petrograda ni Še nič odločenega glede privatnega premoženja bivšega carja. Glavnica, ki jo ima bivši car na razpolaganje, ne bo zaklenjena. Za pokritje stro-škov za carsko rodbino bo določena nova civilna lista. Japonska — grožnja za Rusijo. Stockholm, 12. aprila. Tukajšnji ruski krogi trde, da je dobila Japonska za slučaj, da bi nameravala Rusija skleniti separatni mir, od Angli-je proste roke, da si zasigura svoja Rusiji dana posojila in da srne Japonska v tem slučaju zasesti gotove kraje na dalnjem vztoku, zlasti Vla-divostok in izliv Amurja. Dogodki na morju. Dunaj, 13. aprila. (Koresp. urad.) Dne 13. aprila pred dnevom Je napadlo več naših pomorskih letal s težkimi bombaml hidravlično napravo Codfeoro ob izlivu Pada ter so letala večkrat zadela, Vsa letala so se vrniia v dobrem stanju. Brodovno poveljništvo. USPEH NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV V MESECU MARCU. Berolin, 13. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad javlja: Glasom doŠHh poroČil, je bilo potopljenih še 61.000 ton sovražnih in nevtralnih trgov-skih ladij. 2e zdaj se kaže. da so vojne odredbe centralnin držav v mesecu marcu potopile 435 trgov-skih ladij z 861.000 tonamL Izmed plena pomožne križarke »M6we«, je temu števtlu še 11 ladij z 49.000 tonami prištetL Drugi uspehi te ladje so bili že prej navedeni. Končni uspeh, dosežen y mesecu marcu, se bo dal pregledati sele v zadnji tretji-ni meseca aprila, a bo najbrž še ne-kaj večji, nego je zgoraj povedano. Z ozirom na fantastične, v sovražnem kakor v nevtralnem časoDisju priob-čene trditve o izgubah naših podmorskih čolnov, pribijamo izrecno; V prvi dveh mesecih zatvoritve mor-ja je bilo izgubljenih šest podmorskih čolnov, število torej. ki je je prirastek v istem času večkrat pre-segel in ki v razmerju s skupnim številom naših podmorskih čolnov sploh ne priđe v poštev. Sef admiral, štaba mornarice. Berolin. 13. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Z ladjami, ki so bile meseca marca potopljene, ter obsegajo 861.000 ton, se zmanjša, če ne upoštevatno koncem meseca potopljenih ladij, svetovna tonaža za okroglih 1.640.000 ton. Najmanj 1 mi-lijon ton odpade na angleško bro- dovje. Dežela, ki živi od »A do Vs od inozemstva, porabi zaloge, o ka-terih je Llovd Oeorge povedal z res-nimi besedami, da so zelo majhne, mnogo hitreje, kakor dežela, ki se vzdržava sama. Morda se še da vzdržati na videz vztrajanje. Cez par mesecev pa bo voditeljem angleške politike predložen račun za slepost, s katero so decembra 1916 odldonili nemško mirovno ponudbo. Kodanj, 13. aprila. (Kor. urad.) Dansko zunanje ministrstvo poroča; Danska pamika »Saxo« in »Nancy« sta bila na potu na Angleško potopljena. Na parniku »Nancv« so pogi-nili 3 pomorščaki. Do sedaj je bilo izgubljenih med vojno 107 danskih ladij., NEMŠKI PODMORSKI COLNI V TIHEM OCEANU. Bern, 13. aprila. (Koresp. urad.) Brezžično poročila iz San Franciska pravi, da poročajo iz blizine San Franciska o navzočnosti nemških podmorskih čolnov v Tihem oceanu. Mornariške oblasti so storile potrebno, da preprečijo presenetenja. Razne vojne vesti. Posvetovanja angleških in francosklh mmistrov. Pariz, 12. aprila. (Koresp. urad.) Agence Havas. Ministrska predsednika Ribot in Lloyd George sta se sešla v Folkestonu in sta imela dol-go posvetovanje. Francoski vojni minister Painlevć je bil v ponedeljek v Londonu in se je tam posvetoval z Llovd Georgejem ter z ministri Derbvjem, Carsonom in generalom Robertsonom. Izkazalo se je novič popolno soglasje v načrtih oboh vlad glede vojaških operacij na vseh frontah. Na povratku je vojni minister Painlevć obiskal belgijskega kralja v Calaisu. Reforma zbornice lordov. Ženeva, 13. aprila. Glasom londonskih poročil pariških listov je bila angleškemu kabinetu in vladam do-minijev izročena predloga glede re^ form zbornice lordov, ki naj se iz-premeni v državni zbor. Dedna pravica na članstvo v te] zbornici se odpravi. Angleško moštvo, Rotterdam, 11. aprila. Angleški kabinet razmotriva zvišanje službene starosti do 45. leta, da dobi po^ trebnih 500.000 mož. Đrezmesni dnevf na Francoskem. Pariz, 12. aprila. (Kor. urad.) >Petit Parisien« poroča: Ministrstvo za ljudsko prehrano razrnotriva uvedbo dveh brezmesnih dni od začetka juni ja naprej. Da bi se brezin esn i dnevi uvedli prej jef zaradi majhnih množin zelen jave ne^ umestno. Drobne vesti iz Italfle. »Messaggero« poroča, da v več italijanskih mestih je bilo aretiranih 42 oseb, med njhni ženske in trije inozemci, ker so osumljeni špijonaže in atentatov na vojaške naprave. — Župani milanske province so zborova! i v svrho, da bj odpravili težkočei v prehrani. Sprejeli so dnevni red, v katerem obžaljujejo, da vlada V, dveh vojnih letih in z dvema žetvama ni nič storila za preskrbo civil-nega prebivalstva. V provincfjalnem svetu v Komu se je konstatiralo, da se potrebuje normalno riža 20.000 metrskih stotov na mesec ali vlada je dala riža 15.050 m. st. za 5 mesecev. Več občfti je brez moke tu kruha. V tej b arak i je takozvani »Voja-ški dom«, kakor se ustanavljajo sedaj na povelje presvitlega cesarja po vseh frontah. Naj bo katerikoli čas, vedno je ta baraka polna vojakov najrazličnejših oddelkov. Tuđi Slavko zaliaja vedno sem In tuđi danes je tu. Tam sedi v kotu za mizo, pred seboj skodelico čaja !n knjigo, ka?ti v »Vojaskem domu« je tnnogo knjiqr in časopisov vojakom na razpolago. Slavko ne čita. Danes je truden. fcajti bilo je čez dan mnogo dela in sedaj zvečer je prišel sem, da se malo razveseli in zmoti. kajti nekaj ga teži, kar pa sam ne ve kaj je. Zapre knjigo in opazuje ljudi okoli sebe. Prav v drugem kotu, poleg okna, sedi mozak in igra na harmo-sniko. Prisel je sem gor s planine. Pil je že malo preveč čaja z rumom ozi-roma ruma s čajem krščenega in se-ciaj igra in poje, da je veselje. Obraz mu je rdeč od pitja in petja. glas mu je hripav. Okoli njega stoji mnogo takfh. ki so prišli iz prvih postojank. Čudno jih je pogledati. Ogmjene imajo mantelje za sneg. Ti manteljf so iz belega platna in se ogrnejo tako kakor pelerina ob dežju. Tuđi na kapi imajo kos belega platna, tako, da je res težko opaziti moža, ki Jiodi po Vojaki okoli harmonike posluša-jo z odprtimi ustmi hreščeč instru-lnent in zdaj pa zdaj eden ponovi melodijo. Seveda, dolgo časa že nišo čuH nikake glasbe in sedaj se morajo še!e nanjo privaditi. Ob mizah, ki so v sobi, sede vojaki, ki igrafo ali berejo. Tam sedi star možakar, ki pridno čita v strgani knjigi in včasih zaničljivo pogleda proti razgrajočim Ijudem okoli harmonike. Poleg njega sedi vojak, ki ima zelo dobro razvfte znake svojega pokolenja. Zid je, iz katerega se vsi norčujejo, posebno iz njegove nemškožidovske govorice. Pravkar je privezal hudomušen tovariš njegovo nogo prav nalahko na klop. Pri drugi mizi ga nekdo pokliče. 2id vstane hitro in uslužno :n — klop se zvrne in ž njo vsi, ki so na niej sedelL Bučen smeh prasne sedaj okoli drugih miz in zastonj zatrjuje naš Zid, da ni on temu vzrok. Pri sosednji mizi so se zbrali razni igralci. Štirje vojaki, tam pri oknu igrajo karte in sem ter tia se začufe udarec karte po mizi. Poleg njih ferata druga dva fero »Volk in ovca«. Tuđi druge Igre, kakor »Šah«. »Tombola«, »Zvon in kladivo« itd. se vidi tu. Pri oknu od kantine pa je ve-čm dren ta prtrivanje, kajtl tu se dobi vroč čaj z rumom skoro na pol zastonj. To vse opazuje Slavko, toda ne more se raztresti. Vedno težje misli s?a mučijo, misli na dom in na Zlati-co, njegovo ljubo zaročenko. Včasih ga nagovori kak znanec, toda on le kratko odgovarja. Tedaj se pa odpro vrata, v sobo plane vojak in zakriči. »Lavina!« Slavko skoči kviSku, se prerine skozi dren in teče k svojim ijudem. Tu najde brzojavko. Kratka je, toda mnogo pove. »Lavina. Severni breg gore M. Baraka kompanijske komande je zasuta.« Hitro jo prebere. Na gori M. so naše prve postojanke* Slavkotovi ljudje so že pripravljeni za odhod. Samo 16 jih je, a vsi so mladi in čvrsti. Mantelje za sneg imajo ocrnjene in vsak ima lopato. Eden izmed njih ima 5 bakelj. Eno izmed teh prižgre Slavko fn potem odidejo vsi, poveljnik z baklo naprej. Tako so korakali proti kraju nesreće. Vsak je imel pripasano dol-go rdečo vrvfco, takozvano lavinjsko vrvico, ki se vleče še dolgro za mo-žem. Ta vrvica služi zato, če koga zasuje plaz, da se ve kje in treba Je kopati le za vrvio. da se sa najde. III. Težka je bila pot in vsi upehani so dospeli na goro M. Tu je že bilo par vojakov, ki so odmetavali sneg, ki je zletel Čez barako. Slavko porazdeli svoje ljudi in pričelo se je mrzlično hitro delovanje, kajti v baraki je ostalo pet ljudi. Kmalu so odkopali eno okno, katerega so hitro odprli in Slavko je bil prvi v baraki. Bakljo je pustil zunaj, ker se je kadila in posvetil je z električno svetilko, ki jo je nosil vedno s seboj. Kar je videl je bilo strašno. Na eni strani barake je bila streha udrta prav do tal in pod razvalinami sta ležala dva vojaka. Eden je bil mrtev, kajti tram ga je udaril po glavi, drugi pa je živel kar je pričalo njegovo jecanje. Drugi trije so ležali nezavestni na nasprotnem koncu barake. Videlo se je, da so strašno delali predno so padli v ne zavest »Ali je saniteta že tu?c vpraša sedaj Slavko. »Ni še,« je bfl odgovor. »Petrič, teci brzo ponjo m red nai se požurijo. Najbrže jo srečaš že na potu.« je rekel sedaj Slavko poleg stojećemu prostaku. Ta je hitro odšel. Moral je po isti potl nazaj, kl jo Je preje hoćSL Slavko in njegovi ljudje pa so tačas poskušali oživljati ponesrečene vojake, medtem, ko so drugi odmetavali sneg od vseh okenj in od vrat. Kmalu se jim posreći enega toliko oživeti, da je mogel govoriti. Slavko ga je izpraševal. »Kje je poveljnik stotnije?« »Ne vem. Ko je prišla lavina, ga ni bilo v baraki, šel je ravno ven.« Slavko da hitro povelje na| pri-žgo še dve baklji in naj iščejo. Tuđi sam je šel na delo. Vzel je gorsko palico in je lazil okoli kraja nesreće. Tačas je prišla tuđi saniteta. Vsi so bili reŠeni razun moža z razbito gavo in nadporočnika, katerega še nišo našli. Proti jutru je opazil sled, ki je vodila od barake proč. Šel je za njo, kajti najbrži je bil to nadporočnik, ki je šel tukaj. Prišel je do stene in ni mogel naprej, kajti tuđi tu je zletel sneg navzdol in ta je bil tako trd, da brez cepina nf bilo moči naprej. Hotel se je obrniti in poklicati ljudi toda----------- Napačno je stopit in zletel po skalnati steni navzdol. Njegovi ljudje so to videli in so ga šli iskat po dolglh ovinkih, toda prepozno, bil je že mrtev. Tako je postal žrtev svojecra pokliča, _________ Mira 86. Itev. •SLOVfettSKJ MAKSJU~9 amm 14. april« 1917. Stran 3. Kazne političie nstL I = Cesar ki oesartai t Budta- peitL Cesar io oesarica sta včenj 13. aprila ob 2. popoldne dospeia t Budimpeita. Min. predsednlk grof Tlsza se Jima j« peljal do Potuna na-sproti in )t Imcl spotoma dolgo kon-feronco s cesarjem. Na poti s kolodvora v budimpeštanski grad H mnoiica cesarsko dvoji co borno po* jdravljaJa. 2 Nov] voini minjster general Rudoif Stčger - Steiner vcn Stein-statten je eden najodličnejših avstrij-skih generalov. Rojen je 1. 1861. v Perneggn na Štajerskem, Po izvrst-no absolviranfh vojaških študfjah je b3 nameščen kot generaJštabni oficir v raznih važnih službah. L. 1903. je postal poikovnik generalnega štaba, 1. 1909. je bil imenovan za poveljnika 5fr brigade v Gorici in generalmajor. Kot feldmaršallajtnant je prevzel ra-povednišrvo 4. (brnske) diviz., s ka-tero je ob fzbruhu vojne odšel na se-verno boi'Sče. Tam si je stekel velike aasfage fri odlikovanja. Po izbruim vojne z Italijo je prevzel fml. Steiner*. Stoger poveljstvo nekega srmadnega zbora ob Soči. Tu si je stekel mnogo slave; cesar ga je imenovat za generala infanterije ter za taj ne ga svet-nika, pod eh*! mu je vojaški zaslužni križ 2. razre Ja in red Žele me krone L razreda. General Steiner - Stoger si te za ča*a svojega delovanja v go-riŠko - gorentskem kotu stekel tuđi mnogo «ash%g za interese tair'caj*-rjega prebivalstva. ki mu je izrazilo opetovano rvojo hvale^nost m. đr, tuđi s tem. da ga. ?e občina Behinjska Bistrica imenovala za častnega ob-Cana. Splošna sodba o novera voj-nem minjstru je. da je skoz in skoz modemi mo? in eden izmed tistih najsposobnejšfh crc-ieralov pri kate-rih izberi ima cesar Karei tako sreČ-no roko. = Iz gospodske zbornice. Z imenovanjem grofa Clam - Martinica za mfnistrskega prcdsednika je postalo lzprazn?eno mesto načelnika desnice v gospodski zbornici. Kandidat ie princ Friderik Schwarzenberc:. Za spoznan je pomena te kandidature bodi omenjeno. da je bil princ Schvvar-zenberg vod ja tište večine čeških velepo^estnikov. ki ?e nastopila proti znani rcsoiuciil grofa C!sm - Marti-nica. = Dunafski ohčfcisV! svet. Sedaj Jmato krfčanski socijalci v ćunaj-skem obcinskem svetu oeromuo ve-Ćlno. te d!ie časa uh skrbi, bodo-li mogrf! obraniti to večfno, kajti vsled vofne se *e na«e!I?o ra Dunaju silno mnogo Židov in ti seveda ne bodo ^fa*ovaR za kršćanske socijalce. Ždaj pa ^o se oglasili s^cija-n! demo-kratje fti nred^ajo radikalno demokratizirani? občhrskesra volilnega rfeda. Socfjahii demokratje imajo v 3ffcdanw> obč. ?-veta samo sedem ra-3*opfrfkt>v, kar je z orirom ra števfln Amafefrc«* d#lavstva prava sroro-AtetBo^. Prodlnig Sficf^lnih demo^ tnrtcv meri us to. na! se odpravi vo-Sle^' po razredOi m uvede splošna, trmka. m đfc-ekrna roliina pravica ter Ita} se prt^rra todi fen^Varn aktivna fti pasivna volifna rravic?. Kršč>n*k: ^ncftalci nlso bit! na ta predlog pri-praT^Jefii m vse Jca?e. da jim je skraj-»5 iieprijeteti. Socflalm demokratje so žtrpana pobrali. rtr>f takoi skliče načelnik? straiik na posvetovanje r<*vidno izrekei za r3r?HHenie r/ođTacre volfTne pravice. r«a kar fe bHo d^Tr.Čeno, da se stvar f»rod pn5ebnerrm odseku. rez Os^^i držarni 7sor. Ogrska ocKmcifa se pripravlja na naihuiši b'Tf proff ministrskemu predsednikn firrcfM Tfsri. ffw je kar nag*oma po-s*al (^rite^rri zbor domov. Opozicfia se rerfi, da absolu^no več ne sodelnie 5 Tiszo fn da ea hoče za vsaVo ceno s^rmoGrlaviti. Opozicija ^ća r»ns-?beTi oklic na dežefo m priredi 27. t. m. shad. Rakaterem začne >>oj za ^ploš-«o, en?Vo in t&ino voT|1tto pravica. =Oficijelno hnenovan'e monar-bf|€. Av5trH5hi in ogrski ministrsk? T?Tedsednik sta razglasila, da. se naSa država of'ciielno Imenuje savstrif-sko - ogTska monarhija« in sicer se c^slitvanske dežele imeTiuieJo »Av-strija«, ne več »v državnem zbotu zastoDan« kraljevina in dežele«, tramlftvanske deiele pa je bodo Ic dalje imenovale »defcete ogrske svete lrrofie« tfovnfw s prikiopllenfefn Grwlce k v|. dero^i prefe*fwri Poročali smo, da hoč« ftaltjartsfra vlada Oorfco In dnt- I '. W& flBM^MMd flUP^ Rffft0GVl& lljfl^ i teng« poroča k tam: »OdreieacU pa nišo zadovoljiti % to namero itall-janske vlade, marveč se odloćno upirajo prikJopitvi coriškeca zasede-nega osemUa k videnski provind. Imenom vseh občin, katere je zased-la Italija, |e podai narodni odbor v Gorici kot glavnetn kraju avstnjske obmefne pokrajine brzojavno mini-strskemu predsedniku spomenico, v kateri izraza prošnjo, da naj nikar ne razpolaga z usodo »osvobojene« dežele brez odobrenja prebivalstva in obialjuje, da je že napovedana priklopitev videmski provinci. Po-slanec duca di Cesaro je podal na vlado interpelacijo. $ katero hoće resiti »pravico Gorice in voljo objin-skih zastopov v deželi. Iz rimska >Tribune< je razvidno, da italijansfea vlada se }e izognila plebiscita najbrže v strahu, da ljudska volja bi se ne skladala popolnoma z aspiradjami irredentizma. = Proti triaškemu halijansle-ron đržavneniu p^Jancu dr. Gisser-ja. Dr. Gasser je aržavni poslanec italijanske liberalna stranke v Tritn. Ko je izbruhnila vojna, je dr, Oasser ostal doma m se drži povsem v ozadjn. Ves čas vojne se ni nikjer ude!ežil nobenega iavnega dclnva-nja, svojega mandata pa ni odložil. Sedaj se tržaška javnost mnogo peča tndi s poslancem dr. Gasserjem. kateremn se prav jasno kaže, da ali naj kaj dc!a kot poslanec ali pa od-stop!. Najbrže se zgodi slednje. — fz korespoiKfecce med voinlm nsfni5tr«tToni in vtenemWt?ra društvom na Koroikenk Nemski listi po-rocaio iz Celovca. da se fe vršilo tarn v ^ostilni »Stadt Triest* (?) zbo-rovanje vsenemške^a društva na Koroškem, na katerem je poročal predsednik železniški adjunkt K. Gottlfch, da se je vsenemško društvo obrnilo glede izpopolnitve nem§kega šolstva v Trstu na vojno m!nistrstvo, mprnariško sekcijo, na prezidij mi-ni^trskega sveta in na armadno poveljstvo jugozapadne fronte in da ie dobilo od vojnega ministrstva odgovor, ki ??lede na potrebo ustanovitve navtičnih šol z nemškim učnim jezikom v Trstu zagotavlia. da ha vojno rninistrstvo. mornariška »ekcfji, v v?.rc-tvo svojih lastnih interesov obraćalo posebna pozornost ii?tano-vitvi takih šol v Trstu. Zborovalci so to z zadovoljstvom vzeli na znanje, = Cesar Viljem. Wo?ffov urad poreća: Inozemsko časoris?e prina-ša zadnji čas pcrocila o obolenja ce-sana Vlljema. Te vesti so popolnoma neosnovane. = Po?It3čni ra^^ovorL Kakor poroča »Fremdenblattc je dospel 13. t. m. nemški državni podtajnik v. Sturrn na Dunaj ter je ime! z zuna-nilm ministrom grofom Czernincm politične razgovore. — Pooštrena cenzura na Pm-skem. Kakor poročajo r.emški listi, ie bila z ozirom na vsTcd ruske revolu-cife navijene no-tranje politične disk1'«;! je v časopis ju cenznra pooštrena. = 17 mttjard kron. Dr. Kazda piše v >Venkovu«: Reuter poroča, da is airerikansica vlada zahrevala od k opere sa 680 mflijarov funtov Šter-lingov za armado in mornarico. To je 17 miljard kron. Ta svota vzbuja sponilne na preteklost. V letih 1872. do 18Ps. so narasle evropejske ar-made Ozvzemši Anglijo) od 6 milijo-nov 142.0O0 mož na 10,480.000 mož. V* isti dobi je porabila vsa cvropej-ska brambna sila 17 miljard. ToreJ v 17. 'etih za vse arrrade komaj toliko, koHkor zahteva Amerika za svojo armado samo do konca vojne! Letni ''zdatki vseh evropejskih držav so. znašaii 1S87/88 poldrugo miljardo goldinarjev. Zadnje avstrijsko vojno posojilo je dalo 4.^64^10.000 kron v gotovini, torei za n:iljardo več kakor so zns^ali vojaški izdatki vseh ev-ropejsl:»> držav 1. JSP7! Armad? sr, zahtevale 1. 1S>7. skoraj 2?" vscli državnih izdatkov. Nemčija je n. pr. izdala od proračuna 6?jf>,f>l 5.509 7a*. arrrsado in mornarico 479,601.14f) mark in na vojn? državne dolove IS.312.00O skupaj torej 497,913.649 mark ali 71*3% vseh državnih izdatkov. Takrat so pravili finančniki: Ako računamo delovno vrednost \ zdraveffa mlađega mo/a, ki je pri w jakih odtegnjen produktivnemu delu. povprečno Ie s 400 fl na leta. potem izjrub^ Evropa z vzdrževartjem stalne arrra^e 3 mrHjonov mož najmani 1 ?no miliionov ff. Tn vpra?evali so se: Ali je mognče po tei poti naprei? SchSffle je temu nasproti pot?darjil: Ako bi Nemčfja podlegla Franciji, potem bi to pomenilo podvojitev da^kov. to «e pravi vsak Nemcc bi moral plačVf 7 fl na leto več. Nj manjkalo jrfasov, V| so napovtdovali •n^o^no obuhožanje Pvrope. ako se bo oborozevani> nadaljevr!^. Vsi so se mnt:H — Evrora je vzdržala bremena, ki daleč. daleč nadkrfljuje vse, I kar ie bilo htćai tHtniniit sa obo- prvem proti dvemm »retatoaui v Ri- ml V Rimu je priče! pred vojno sod-nijo veleizđajniški proces proti §ti-rim pnblicistom in prelatoma Oerla-ehu in Ambrigettiju. Javnost je pri procesa izključena. Trajal bo najbrže 14 dni. Za priče so poklicani kardinali Vanutelii. Blsletti. Vico, dalje gro! Pecci. nećak Leva XIII., konteradml-ral Della Chiesa, brat sedanjega pa-peža, več poslancev, visokih uradni-kov in publicistov. ~ Govori ruskih ministrov. Pod tem naslovom priobčujejo >M. N. N.« govore zun. min. Miljukova, promet-nega min, Nekrasova in poljedelske-£a min. šingarjeva na kadetskem kongresu. Miljukov je izvajal: Še Ie sedaj se zavedam. kako velikansko vlogo v življenju Rusije je poklicana igrati stranka narodne svobode (kadetska). Ne Ie Rr.ja5kih delegratov. ća ni prKlo do ararhife. Oiede odnosa;?v med tem odborom in provizorično vlado ni treba bit? v sVrheh. Da bi bita oblast meć ta dva faktorja razdeljena o tem ni govora. Obstoječe diference m<*d odborom in vlado nišo ivkdar resre in se dajo vedno poravnati. Vsekakor provizorična vlada ne mo-re upravljati Pnsfie brez podpore de-la^^1<'eJra odbora. Vlada, je v trenntku boli avtokratična, kakor ood strmoglavljeno Hfpastijo in mora torej nesporno imeti ob strarti kontrolirujoči io orgran. — Poliede'ski minister § f n jj a r j e v fe razpravtla! o apro-vizačnem vp^ašanju ter je poudarial, ^a j? nrevz^f od ^tareira režima nado dfdščfno. Pottdarjal je, da irr'a Pt^-ija o^rn^nne znlore žita in ćrug'h 7-ivil. Minister je pozivljal preblva!-*;tvo, da n?i organizira transport pri-delkov r,3 kolodvore in se z1asfi po-trudf, da br> v^ttv č?m ob?5imei^?. — Jarponslfa ?n ententa. Krlr», 1?. anrila. ^K^lni^che Ziv:.* priobčuje Trrrdro inter?saritcn rarTovor z ne-V?rn iapon^kfm profesorj^m o bo^"'-čem sta!?5čn Japonske. Profesor ie '"riavfT. d? Jar^nska prav d^bro ve. dn Anriiia vamfe svoie hrodovje za .Tanonsko, če bi ta enVrat zahtevala cvofe mesto v azijskeni solncu. Amerika fr 5topi1n *r strahn r»red Japon-^Vo v vofno 7. NTerrtčfjo. O tainih po-^o^bah med Arorffjo !t» Amer!ko ie TaTT-nsV^ nafančnn podrčena. Anjr!!-^a ic sed?i r>rev7rla doi'nost Dostaviti «e s svofo pomorsko m voja?vo silo n» strati AmerfVe, £<» nride rfo ^dioč^inecra bof^ 73 nadvlado v Tf-bern oceanu. Nernč'fa ho ta boi sko-f^*dmo T??da^a. Do t?krat homo mi Taponc? fe ćolrrn zo^et prifttelii z VernJHo in Nemoia bo dobila od nas «M ,.jr,nrja pr.vrnirno vse. ]:.ir smo ii ".forili žkoć? na Kf*aisVcrn. Toliko in se vj»č ?e za nas vredna nevtralnost VemČije. ^ f$$ \j ?ffjNjfj'i ffpTef Cesar fopet v svojem Tr?tu. Pod tem naslovom pfše trzaja *^di#rio?t*: Redki ^0 tr^rotki v ?e-darjpTTj divljenju trfafkera mesta. ć* mj posije blacrodrieT! ?3rrk ^reć-no bodočnrrst za sedanie nezgode rbetatočepra »olrtca: a t^aj, ko prodre t?»k farek temne oblake grozeče nevamosti. tedai vzkipf v srčni radosti duša tržaškesra prebivalstva in iskrena frvaJežnost vre \% njegovih src k Vsevfiinfemu za tak sročen tre-nuek. V torek, dne 10. aprila je Trst zopet mmref pozdrav!fati v svofl %rc-đ\ svojeira erosnoda. svrtfcssra viadar-ia. Prva **ot trtađe^a na^eiara vladar-ia. kn jf za^ed?! nr^rtn! svoffh slavnih prađeftov. je bfla tedaj setn đoH U wam ttmr kol knrfka tkala tr^— brairi n#omajBl Svi ofcop sinov našega naroda njegovo slavno dedšei-bo, in Trst je tedaj prekipevaJ radosti in navdušenja. In sedaj, komaj po štirih mesecih. £a je privedla njegova vladarska pot zopet k nam. Nepričakovano je prišel. 1a ga nismo mogli sprejeti tako, kot nam veleva srce. a prepričan sme biti. da nam je bil njegov prihod, dasiravno tisoči in tisoči nišo vedeli zanj, ono, kar je blažilni balzam na težko rano. Videli smo v njegovem ponovnem prihodu, da je ostala tuđi mogočne-mu viadarju v srcu ona Ijubezen do našega mesta, ki ga je navdujala že tedaj, ko se je se kot nadepoln mla-denič brezskrbno setal ob divni obali naše sinje Adrije, vidirno, da ga tuđi kot mo?a na najvzvišcnej?em. najod-govornejšem mestu vabi semkaj doli k ram veliko zanimanje za usodo našega mesta, za čigar posest se bije že skoro dve leti nailjutejši boj v njega najbližji blizini. Hotel je videti, kako mu njegove zveste čete ne-omahljivo brai?ijo tišti njegov Trst. odkoder zre njegova država v široki svet, hotel je izreci zahvalo njim, a hctel je tuđi pokazati svojo posebno naklonjenost nam, našemu mestn Trstu, podajajoč nam s svojo osebno navzočnostfo naicrotovejše iamstvo, da !« njegova najtrdnejša volja, da ohrani ta Ivser v svoji cesarski kro-ni sebi, državi in nam. S svojim po-setotn nam je zopet zagotovil kar naj?isrejf. ds srne Trst od svojega gospoda in vladarja pričakovati tuđi v bodočnost! tište hlaire raklonjeno-5ti, ki mu Je potrebna, da se zopet dvfcme na mesto prveg-a emporija na.^e države ter poraste in vzevete v oni veličini, k? mti gre po niegovi veljavi za vso Sir no našo državo. Tržs^ko prebiva!stvo ^re v p^^ov-nem posetu svojega vladarja na^trd-nei^e rasroto-vilo svoje srečrje bo-dočno^tl. Kratek je biT čas. k: sa je prebi! raŠ vladar med nam\ klical? Z* je njegova dolžnost drugam: ali rudi v tem kratkem času so Je zoj>et lahko pret>r*s^T, ^n mu ie Trst ne-omajno zvest in da Ie od njega, nfe-crr-ve rniiost^e f ak^^^rc^H r»H£akti-ie ^rnHve svo*e sreče. Na*? bi Te Že nrišel kmahi tistf čas, ko bo mo^el Trst pozđravHat! svojega vladarja. onrpčen po h^^ertem mint, fn čim preie *+ nanram cesariu in h?"hsr»iir-V:i hi?.?: posvedočena ob vsaki pri-^*k;. Tn zvestoha ne more rn ne sme ostati renoptačana. Odifkovatila. Pristav primorske fir»arične proktirature dr. K. f4. Czermak - EichenfeTd je odlikovan z zlatlm r.z&užmm križem s krrmo na traku hrabrostne svetinje v priznanfe izbornega službovanja v vojni. Odlikovan je s srebrnim zaslužnim krijem s krono na traku hrah-rostne svetfnje v priznanje izbome-?a službovanja pred sovražnikom nadparnik finančne straže Fran Vid-mar. Odlikovan ie z feleznim zat'už-nim križem četv^vodja Blaz-ij T a -b a j iz ?tar?dreža v^i Gorici, desetnik Fran Skok iz Brezovice z bronasto hrabrostno svetinjo. Junačke !mirt! je padel g. Anton D r e h e r, eroletni prostovoljec, sin rnanega trfa^kega pivovamarja A. Dreherja. Star je hfl 17 let. Pogreba «e Fran Bizjak iz Ri-hemberga, rojen 1. 1S90., ki je služil nri lovskem hataljo«ru št. 20, že od bitke pri Kolomeii. Ako bi kateri nje«rr,v tovari kaj vedel o nicir, naj ?Doro-?i Ivann Bizjaku. Barackenla-ger Steinkiamrn, Nieder - Oster-relcb. Barake 59. I§če se Izidor Lnvinski, oficirski slnea 5. baterije cesarskih strelcev. Kdor vć za ricj^ov naslov, naj spo-reči Luciji Pahor iz Mavhni, zdaj v Zabran p. Mirna na Dolenjskem. Opozarjanio na ohčni zbor »Centralne po?ojifofce, reirisfrovane zaćrnue z omeleiio zavezo« v Gorl-c?. 7.7%časno v LjhJbHan?, ki se vrši v ceirtek, dne !Q. aprila ob 10. dopol-dn^ v uradnih frostorih, Pra^akcva ulica ?t. 3/II. po že objavljenem dnevnem redu. Županefvo Skrbila naznania. da ie premesrilo obćinski urad iz Seza-ve v Dolenje La^e, p. Ribnica. Spo-roča tud? svojim ebčanom. da v do-mači opčini do 20. pr. m. so Ie 3 hiše pon^cri?- Fikfn št. ?, Craitoj št. 18 >n Dugulin št. 36. Želi vsem skoraj-?nic sv!derje v domačem kraju. — Župai A da m i č. Županstvo Devin, okraj Tržič naznanja svojim ohčinariem, da se n aha ja sedaf s svofim urad om v Sv. Knin St 177 pri Trsta. »Nem^fra 'rrafevna imena« v Pr!m*>rfff. O Pr:rnorixi s** danđ^r»nsri! rrmc^Tf> pf^e in 7 izve^tne strani se mn hoče no vsej sili dati nernško li-ec. Zprod^vinr> rnrc^-arjo nek2teri v ^vcpfe namene, druel fifovnre o veli- '-m nmmmm n#m aiđUb tat x Primorju, trctfl gledajo v bođočnotfi in ta mora biti ob Adriji neraška. ▼ to politično vrvenje se je spustil tudl učeni realčni profesor Hans Bernt 1 Trstu in napisal je v »Grazer Tag« blattu« članek o »nemških krajevnih imenih« v Primorju. Le poslušajto, kaj vse je nemsko: Plužne (Plusinah Soča, Baca, Koritnica (KoritnichK Sovodnje (Savoden), Podgora (Po^ dogor), Prvačina (Probatsch), Selce (Selz), Pristava v Gorici (Pristarf. PredeL Klanec, Lipica, vse to f$ nemško ali nerrščlni prilagođenofvo mnenju gosp. Bemta seveda. Ng Goriškem je res Kronberg, Donv berg, Reifenberg, to so kraji, kateU rim so piemenitaši po običajih svojijBi Časov dali imena, prebivalstvo pa j0 bilo vedno in je slovensko. ObČir# Dornberg in Rihemberg imata fraJ^ čije z jako lepimi slpvenskimi imon^; v Dornbergu Tabor, Zalošče na pry mer, v Rihembergii Cvetrož, Prese?P-je, Brje itd. Kakor povsodi med Slc^ venci, tako so tuđi na Primorskeni po u rad ih napravili nemška imena iz slovenskih, navndno so kar pref-vedena, poleg nemških so kovali vri primorskih uradih priđno tud! itaSi* jonska imera za čfste slovenski kraje. Saj jih nahaiamo seda] povs^ di po vseh poročilih iz prlmorsktfi dežei, ali ta kr?fevna imena ne prv čaio o nfkakem nemštvu In nikakam italnanstvu, man'cč o germanizaciji ir» itaJijanizaciii Primorca, kateri po* sknsi pa r»!sn uspeli. V teh kratffi z uradno poti'jčenfm imenom živi slovensk! rod ki zahteva, da po koflh čar.i vojni iz»Pas5?om«, amnaV iz Svet^pra Ba?.a ?M Pasa (5*. Pas) se je izoMf-koval Semnas. knkor iz Svetefra P^ tra ^§t. Peter) Šempetef. Umrli fe gospodična Kristmaf Sartori, c. kr. darčnn tiradnlca ^ Aic!ov?čml. v starostf 24 Tet. Smrt med hesund. V Gradcu tt umri jJTOsp. Fran Grfgnasch^ vpokojeni davčni ttpraviteH ?« Gon riče. Dalmatfnsfa zagonctlća. Zadrstf »Narodni List« piše: V Dalmactf fe olje pod zaporo; po mestfli In selifi si ^a zete kakor mano te nebeJsfe Aprcnvizacija je zadnjlč dala občtn^ stvn nekoliko oTJa po preteku skortf poj leta. In venđar je olje r Dalmjfe čiji in izvaža se tndi. Te drrf $0 n«R| trsrovci ponudili neki firmi na Dun& ju na prodaj štiri vagrme olja. Vem<4 da je oblast to izveđela, aJf ne ventfc ali je ono zaporno olje zaplenfla m naročila, da se pora2;deli nteđ 0^ činstvo. — Potniki, kl prihajajo 0 Dunaja. pravijo. da je taro dosti rt# iz naie^a morja po jrostflnah in đelf-katesnih izložbah. Mi v Zadra Iđ sploh po Dalmaciji, ttrđi po nov! afc-čiji v prilog riblštvu. komaj da okusimo malo ribe po pretekti ene^i meseca . . . Kđo nam raxre£! to kw ponetko, ako je istina, da je izvo« rib iz Dalmacije resno zabranjen. Kdo ve kai kje se nahaja Andrej Krasfeli iz Rut pri Voičah, roj. 186J (13.610). in Tvar? GabrScik z Vrsnega v občini Libušnje. roj. 1893 (13.60*?); slednjegra išče Marija GabrSčik. Ista išče tud! Frana Kraglja, sina AndTan jevega, z Vrsnega, roj. 1898 (13.608J. Kjc se nahaja Alojzij Fon s Trnove^ nad Kobaridom, roj. 1895, vojak 58. jrSšpoTka (13.636). Kdor bi kaj ved^ naj sporoči podružnid Rđečega kri-i za. pri odboru za begunce z juga rtđ Dunaju T. Landskrongasse l/II., kjer so vprasali po njih svojef. Trežba *$ navesti številke v oklepajlh. Dnevne vesti. — Teden vofašktti vdov in J!ro< v Lfcabijan!, ki so mu bile uvod y :^motnem oziru izborno uspele konk certne prireditve v kavarni >Unio?v* o velikonočnih praznikih, se zaključi s koncerti, ki se bodo danes hi juttl za-Čenši ob 4. popoldne in ob 8. »vcn cer vrSili v kavarnah »Evropa«, »Kasino« in »Union«. Ker na dobiti večjega orkestra, ne vojaškega, ne civilnega, bodo koncertirale tnan^e skupine godbenikov. in sicer v ka* varnah »Evropa« m »Kasino« me-njaje »Ciganska gođba« m »Goclba na Jok«, v kavanu »Union« pa »So-ska godba«. Vstopnhna znaša tu kakor tam vsakfkrat po 2 K za oseba — Danes in jutri nabirajo od soprogd gospoda deželnega predsednlka gospe Marije grofice Atteras, v to naprošene gospodične po ljubljanskih cestah, trgih in ulicah, kakor tudl po javnih lokalih prostovoljne daroVB za dunajski c. kr. avstrijski zaklad za vojaske vdove in sirote. Hval^žno se v pušico sprejme vsak, tuđi še tako skromen dar. — Po magistratnih slugah uradoin in zavod nm kakor tuđi zasebnim strankam dostavljene Jb Strm 4. .£LOVl£NSKI NAKOU-, Oae 14. april« Il>i7. ML llflv* iništvu c. kr. avstrlj. zaklada za vt>-jaške vdove in sirote bo zaeno s prostovolino odmerjeno članarino oddatf istim zbiraicem, ko pridejo čez par dni ponje. Kat članarina se mare prigrlasiti poljuben zuesek. pri-nrerno pa je, ako znaša vsaj 4 krone na leto. Kdor društvu ne želi pristo-plti kot član, naj na priglasnici be-sede: »prlstopam kot član«, nado-mesti z izrazom: »darujem« in naj na njej označi darovani znesek. Svoj dar naj zaeno s prig!asnico. ki jo je na pravkar opisani način preobrazil v položnico. oddn magistratnemu slugi, ka priđe po oboje. — Prošnje za oprostitev od čr-novofrie službe. Vsied odredbe do-vr ' vkega ministrstva je vse take pr- ■- ođslej vladati !e na ta način. da se pri u radu (v Ljubljani pri mest-neni vojaskem u/adu v Mestnem domu^ izpolri posebno tiskovino, kakr-šna služi v prvi vrsti v namene ravno vršeče se kontrole oprcsčencev. Kdor ie opro?*cn. oziroma b;! opro-$čen m prosi za podaljsar'e oorostit-ve. se mora i tak med 10. in 22. aprilom javiti r»ri *ej kontroli, če ne, iz-£tib? pravica :n tr?ora dne 30. aprila v vojake. Taki tore* izjavilo svoto urosrno pri kontrolni z>fla$!tvi. Ce nišo sarnos«Tvnr» oproščen*. rnarveč kot uslužbenc'. mora iti službodaja-lec z njim v Mestni dom. ker mora sluzbodaiafec. kateri fe pravzaprnv tfsr. Vi prosi za nađaljnio onrostitov nshižhenca, zapisnik z bstno roko sop^doisatf. — Osebe. ki sedaj nanovo, t. i. prvikrat prosiio za črnovoino oprostitev, se sicer nrl kontroli oprrsCencev nimajo zakasni, ker do-slei spfoh ^e nišo ooroščeni. Vendar te na odredilo domobransko ministr-stvo. da ri kontroli or>ro>čer.cev. Torej mora.To tuđi taki prosile«, oziroma tuđi n»ih službodajalci priti v Mestni dom in podati tsm svojo prošnjo na zap'snfk fer zanfcnik prdp^ati. Pri-logr seveda take -prošnje odslej ne morejo več imeti. — Na to se občin-stve onozarja. da ne bo več pisalo dolgih kof kovan ih prnšeni. katere bi mu moral macistrat fc vrrcar". — TzpiačHo enkratnih podpor voJa^Mni vpokojencem in invalidom. Na podlagi Najvišjega poobla-stifa z dne 17, marca 1917. se izpla-Čato \~sfed izrednih razmer. nastalih potoni vome. za *eto lo!f3. naknadno enkratne poefrore v nastopnem pre#lecfci, navedenim oseram: vpo-kojencem. osebam, ki uživajo fnva-licfno penzflo, bivšim pripadrikom armade, vojne mornarice, cfeželnih bramb. vštevsi žrebčamo branžo, čme vojske, vofaške policijske straže rn OTOŽniŠtva, ki už!vaio milostno preskrbovaJnino, potem vdovam hi srrotam teh slednje imenovanih vrst. Do pod pore nimalo pravice: a) osebe od petega činovnesra razreda na-vzgor. potem od osmega do v§tev-^ega Sestega činovnega razreda one, ki dobivajo podporo za stanarino, darje osebe desetegra in enajstega či-no\Tie^a razreda in oficirski in vo-ja5koura vdove in sirote, ki nišo dobivale tekom I. 1916. nikake rreskrbovalnine. ali ki ne žive. Podpore se izplačajo na onih mestib, kier se iznlačuiejo tek oče voiaske oskrbovalnine. Podpore ob-težijo mobilizacijski kredit, postavko: enk*-atne dra^rinjske podrore. — Vo!a§lco poveUstvo proti ova-duhom. Voiaško novelistvo poroča: Zadnji čas ie znatno nar2stlo ^tevilo repodoisanih ovadeb, ki vsak dan dohaiajo voja??kemu povelistvu in vsebujeio pritožbe o nazdevnih ne-rednostih vseh vr^t. Vo^aško povelj-stvo Ie hotelo odpraviti nerednosti Volikor !e mo?:oče. zato je vpoŠteva-Tn r>vadbe. ako se rrf pokazalo ?e na t>rvi hip, da so brez vsake podlace. V naiveč slučajih se je pokazalo, da so ovadbe neutemeljene in nišo izvirale \z patrictfčne vneme, marveč iz osebn'h najveČ ne neoporečnih vzro-Kov. Voja?ko poveljstvo radi tega v bođoce sploh načeloma ne bo reše-valo nepodpi^anirj ovadeb. To velja z'asti o ovađbah. pisanih popačeno ali s strojem, katere so že na prvi pogled sufffliive. V shičajih. ako se dokaže očiten namen obrekovanja, bo vojaško poveljstvo odredilo poiz-vedbo in kazensko zasledovanje ovaduha. Ovadbe, katerih resničnost ntanffom stanovanja, se bodo slejko- prej temeljito preiskale. — Vofaftka ptan. Pozdrave po-Siljajo sem prostovoljni strelci. Fran Kristan, Lovro Macoratti, Atojzij Vim^ek in Anton Zajec. — Glasbeno dramatičn! večer v dežeinem s^edaiišča. I. večer v torek 17. aprila ob 8. uri zvečer. Sodeluje-jo: V koncertnem delu: gospa Cilka Otahalova, bivša operna in konecrt-na pevka češkega narodnega gledali-šća v Pragi, ćvorne opere vStuttgar-tu in slovenske opere v Ljubljani, ga. Marija PerŠlova, bivša operna in koncertna pevka mestnega gledali-sča v Pcznanju in slovenskr onere v Ljubljani. — Moški zbor. Q. Lavoslav Pahor, glasbem vodja koncertnega dela. — V drami. Dame in gospodje; Gospa Zofija Zvonar je va, bivša prvakinja dvorne-ga gledališa v Sofiji in kralj, hrvat, gledalisča v Zagrebu kot gost. g. Mi-lan Skrbinšek. g. Anton I anilo, reži-serja slovenskega gledalibča v Ljuo-Uani, g. A. Juvan, g. J. Gorski. Spo-red. 1. del: L. Hudovernik: »V čelici«, bas (alt) solo; Rihard Skraup: >Ljubav*, pesem, poje gospa Manja Peršiova. Slovenske narodne pesmi. Harmonizira! L. Pahor. »Soča voda je šurnela«. »Kaj pa ti pobič«. »Je pa davi slanca pala<. »Kako bom ljubila«. »Oj ta mlinar . (koroška). *K dav* odšev*. Po.ie niciki zbor. L. Me-yerber; »Ples senc«, iz opere »Dino-rah -, A. Maiilart: Arija Iz opere »Pu-ičavnikov zvonček«:, poje gospa Cilka Otahaiova. — II. del: Slovenske narodne pesmi.»Šopek šestih voja-Moja kosa je križavna« (koroška). zapisal Fr. Kramar. »Moj ojka ima konjička dva«. »Ćukova ženi-tev, harrnoniziral L. Pahor. — A. Dvofak: ^Prorok Ijubezni«, ^Tola^-ba*. J. Pelz: ^Idila«, valček (češkn), dvosnev. Pojo: sopran gospa Cilka Otahalova. alt gospa jM. Peršlova gospa M. Peršlova in gdč. M. Malič. — III. del: »Maska satana«. Groteska v enem dejanju. Splsal Pavel Czf-mer. Preložil Josip Šest. Režiser xM. Skrbinšek. Igra se vrši v ra\Tiatelie-vi pisami .— Vstopnina: Sedeži v lo-žah: I. nadstropje loža št. 10. 9 in 8 po 5 K. v ostalih po 4 K. sedeži v pritličnih ložah po 3 K 50 v. sedeži v ložah II. nadstropja po 3 K, rezervirani sedeži po 3 K in 2 K 50 v, par-terni sedeži po 3 K 50 v, 3 K, 2 K 50 vin. in 2 K. balkon po 3 K. 2 K 50 v in 2 K, galerijski sedeži oo 1 K. — Sedeži v Drednrodaji pri blagajni de-želnega gledalisča. — Umr! je v Lfublian! v \isoki starosti srospod Anton vitez Oari-b o 1 d i. ki je bil svoj Čas irvoljen v drža\Ti! zbor kot kandidat za sloven-skega držaATie^a nosl2nc?. — Novi natis prve števUKe »L|ub!i2iTske?ta Zvona < bo razposlan naroenikom, ki so se naknadno oglasili, v ponedeljek. Sprejemajo se tuđi Še nov: naroČniki. — Javna ljudska knjižnica Go-spodarskega naprednega društva za šemiakobski okraj izposoja nailepše slovenske, hrvaške in nemške knjige vsak torek, četrtek in soboto od pol 6. do doI 9. zvečer. ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopol-dne v knjižnični sobi Vožarski pot 2 t. i. koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovške ceste. Vstop v knjižnico Ima v«akdo, na razpolago popolni tiskani imeniki kniig. — Knjižnica kupuje knj?ge vsake vrste, hvaležno pa sprejema tuđi darovane. — Oranje z motornim p!ugom. Včerai ponoldne je vojaštvo prišlo orat na od mestne občine najeti travnik ob Cesti na Rožnik z motornim plugom, ki jim je pa takoj pri začetku zagazil v zemljo do osi (pesti) in ga z največjim naporom nikamor n^so mo^: spraviti. Glednjoče občin-stvo se je glede oranja z motornim plugom po naš*;h krajih zelo pesimistično izjavljalo, češ, da je zemlja ali rrehribovita. ali pa premehka. Mogoćc se ra scmtcrtja le posreći. — Kupči;*ske kroge onozarjanio, da stopi cesarski ukaz z dne 2*. marca 1917. drž. zafc. št. 131, tičoč se rreskrbovanja prebivalstva s po irebščinami (določih proti navijairu cen) dne 15. aori-a 1917 v veliavo. Opozoriti je zlasti na 5 14, ki ukazuje pocčuenje cen, in na > 2S. tičoč se oglasov v časopisih. Glede po-očitenja cen Je izvršiti pravoča^no priprave. — Poštni promet z Zeđ^fenlir-! severoaineriskiml državami je u^tavljen. — Izdala "ovih đelrfc Ljitbljnn-ske kreditite banice. Občni zbor Ljubljanske kreditne barake, ki se ie \rši! dne 2Q. marc^ 1917, ;e sklenil. zvi^ati delniško glavnico od 8,000.000 kron na 10,000.000 kron. Upravni svet banke ie določi' za izvršitev *e transakcije čas od T. do 30. aprila 1917. Lastniki starih delnic imajo pravico, subskribfrati na 4 stare de1-nice 1 novo za kurz 430 K. Delnice, danjth dclnićarjev, nndi banka novim bubskribcntom sa kurz 455 K. Nataiicni pogoji so razvidni iz dana^ bijesa inserata v našem listu, na ka* jerega opozarjamo p. n. interesenta Z ozirom na važno staliiče, ki je za-viiema Ljubljanska kreditna banka v našem narodno - gospodarskem življenju, bi bilo želeti, da si domači ka-piiaiii>ti zagotove čim večje števito deinic tega cvetočega zavoda. — Obrtno gibanje meseca marca v Ljubljani. Meseca marca je pri mestnem nia^istratu priglasilo 12, Oclgflasilo pa 17 strank svoje obrti. P/iglasili so: Karei Fischer, Reslje-va cesta 1, trgovina z mešanim bia-£om. Martin Raznožnik, Siomškova lilica 7, tr^ovska agentura, ivan isu-steršic, Ilovica 43. trgovina z dežel-nimi pridelki in prašiči. Marija Vin-dllar. Stari trg 15, prodaja kramar-skeiia, drobnsga in galantcrijskesa blaga. Fraiičlška Cerne, Stari trg 20, prodaja kramarskesa, drobnega in galanterijskega blaga. Alojzija Pado-van, Zvonarska ulica 9f trgjvjna s sadjem in zelenjavo. Josip Šlibar, ŠolskI drevored 8, trgovska agentura in komisijska trgovina, Alojzij Tinta, Vodnikov trg, prodaja ga!an-terijskega in drobnega blaga. Blan-dina Saunig, Sv. Jakoba trg 9, trgovina z mešanim blagom, izvzemjši v § 38 5 o. r. omenjeno blago. Ru-do!f Willmann, Slomškova ulica 3. trprovina % železnino, kovinskimi iz-dLiki in tehnfčnimi predmeti. Josip Mcdved, Presernova ulica 9. trgov-ska agentura in komisijska trgovina. Huffon Uhlir. Sodna ulica 5, zaloga !n prodaja nmetniškib razglednic in kir»ov. — Ođglasili so: Avgust 5kof, Rimska cesta 5, čevljarski obrt. Fran Seunig. Marijin trg 2, trpovska arentura. Vid Bratos. Stari trg 4. trgovina s p^rnštvom, kovčegi in na-rejeno obleko. Primož Cassermann, ŽJciovska ulica 3. krojaški obrt. Jn-sip Mait7en, Cesta na južno železni-co 7—9. trgovina s produkti iz mine-rnlnega olja in Čistilnimi snovml na debela Hngon Ublir. Sodna ulica 5. zaloga in prodaja umetn^skib raz-glectnic in kinov. Pavlina Reckna^fei. Mestni trg 3, trgovina z timetm"mi cvetlfcami in modistovski obrt. An-?e!a Ruprecht, Rimska cesta 7, mo-distovski obrt. Andrej Kokalj, Mari ie Terezi^'e cesta 13. mizarski obrt. Fran Thoman, Valvazorjev trg 1. przlatarski ohrt. MarHa Curk in Kp-rolira Kodelia. THinajska cesta 15. prodnia sađja. Krnielia omnz. Semir Karolina, Dunavska cesta 15. pecenie in prd o!:ra;ni erlr* var je .ir^ival vs!ed svoje delavnrft; ?n tcm?Ijitcrra r?z!im?vanja MmcčV'I'-iriterer;ov ravno v teh hndih časil; 5>ilosne simpatije. Ves okraj ga bo ze]o po^rešal in obranM v np.^epŠern spomfni! fforr^nk!?*«$, in n^slfnefš? vsef! nimsfflh de! s~ z?V?!*JČi, kar b* skoro vzeli z obžalovanjem na znanje. Vedno in vedno bolj moramo obČTi-dovati neorfmcrljivo igralsko umet-rost Olafa Fonnsa. Zadnii del tega ciklnsa ima za vsebino »Tiomunkufo-vo por?r e!i«. Z velikimi obeti pričeto delo se dostojno, da veličastno za* kl;uč!. Skratilo zanimlv je viiek vtega umetniškega igranja, ko si stojita na-sproti kot neizprosna sovražnika sta-rajoČi se homunkulus. ki že Čuti in sluti bližaioč se mu no^in. in pa mladi, v svoii svezi sili naravnost grozni homunkufus. To je prizor, ki mti v učinkovitosti in pretresljivosti daleko ni para. Slike iz narave. ki se nam kažejo. harmorirajo ž vsebino ter so ponolnoma nrilagndene borbi, ki se vrši med tema dvema čudovitima bitjema. Predstave, danes ia v poo«* đ#Dek od 4. ore, Jstrt, v nedello od a ur« dalje. V torek krasna drama z Oiafotn l'onnsorn: »Osveta lemljei. Kino Ideal. 2reban|e razredne loterije (5. razred. 2. dan). Po 5000 K dobe: 11.098, 35.335. Po 2000 K dobe: 208, 246, 1651. 4424, 11.734, 14.081, 27.687, 29.479, 36.396, 38.575, 42.041, 45.356, 50.725, 57.825, 67.713, 80.790, 83.799, 91.263. 95.111, 99.335, 102.822, 1O7.897. 1 (»8.791. Po-1000 K dobe: 2160, 4737, 8031, 9790, 10.165, 13.338. 14.871, 17.273, 17.277, 19.194, 19.700, 21.692, 25.475, 28.(^0. 28.395. 28.542, 28.719, 28.972, 29.362, 31.364, 32.019, 32.237. 35.337, 37.256. 38.400, 41.927, 48.154, 49.940, 59.107. 60.094, 62.734, 66.069, 75.062, 79.080, 80.316. 81.062, 88.149, -89.750. 90.415, 91.017. 95.126. 103.233, 10.".561. 106.S97, 107.206, 107.470. 107.920. 108.368, 110.027, 111.785. 112.379. 4- Iz seje mestnega aprovizač-nega odseka dne 13. aprila 1917. Ka- kor je bilo poročano, dobe oni okra-iu ki doslej še nišo prišli na vrsto, ajdovo moko prihodnii krušni teden. Računalo se je pri tem na za-^otovljene dobave raznih ml'nov. Dva izmed mlinov pa še do danes ništa dobavila ajdove moke. AkvO se dobava nakazane moke pravocar.no ne izvrSi, razdeli mestna aprovizaci ja j e š p r e n j mesto ajdove moke. — Povpraševanie po p r e m o -sr u je vedno večje in aprovizacija nikakor ne more ustreči števiinim naročilom. Če bodo le razpoložljive zalome dopuštale, se nakane vsem že priRlasenim najpotrebnejsim stran-kam za enkrat po 50 in 100 ko-moč nujno potrebna. C. kr. deželno vlado se prosi, da prepust* nsdro^no prodajo netroleja mestni a-nroviza-ciji. — Trgovci se opozarjajo. da ni ^obene^a zadrška, prodati tuđi otro-kom sladkor, Če se Izkažejo s sfad-kornimi kartan?i. Mno^^ dm^in se more poslufevati le otrok. da jim "»rineso iz tr^ovin vsakdanje potreb--čfne. + Oddala špeha It. cerkve sv. ^ožefa. V ponedeljek. dne 16. aprila 1917 se bo zopet oddajal v cerkvi sv. Jožefa špeh in sicer na vsako nekovsko izkaznico 1 kg a 9 kron. Na vrsto priđe to pot TV. okrai, to so stranke, ki dobivajo kruh pri ^rčku, Zalarju, Konsumu v Zvezdl, /^abnikarjevi in Bedenu. Stranke se izrecno opozarjajo, da naj ne nosijo s seboj močnih kart, ker se bo špeh oddajal edinole na pekovske izkaznice in to samo za stranke, kakor gori novedano. Razven teh pridejo na vrsto samo še one stranke, ki so dobile zadniič posebne listke, ker nišo mo^rle vsled pomanjkanja špeha priti na vrsto. Oddaja špeha se začne točno ob 10. uri. Na pekovske nakaznl-ce. ki veljajo samo za 1 osebo, se špeha ne bo oddajalo. -f PresKrba z živi!! zas!^urana. ;^tnaj. !3. aprila. (Kor., urad.) Dne ??. in 13. t. m so se pod predsed-stvom 7jo\'đ Czernina posvetovali ■*^stopiii!;i monarhiie in NcmČije o a^rovlTalnih vpra^anjih. Ta posve-tovania sj da!n z a n e s 1 j i v o ga* ranciio. da so potrebščine mo-1 ^rhije m Nemčfje do prihodnie leti-ne z obsroječimi zalogami popol-n o m a mokrite. ->- Seme /godnle repe je pošlo !n ?ato Zavod za promet z žitom naro-čll, ki mu ^e vedno dohajajo, žal. ne more Izpo'nlevati. Razne strni. * Dva visoka eerkvena dosto-lanstveuika umrla v Monakovem. Dne 12. aprila je umri v Monakovem bavarski nadškof !■: irdlnal dr. von Bettinger; v noći od 12. na 13. april pa je umri papeški nuncij na bavarskem dvoru Aversa. ♦ Žena Prlhodnjlosti. Nemški profesor dr. Henrik Klsch je izdal knjigo »Die sexuelk» Untr«u« dar fram, v kateri dokazuje te ap mx vodobnt raanerc pravzaprmv nare* dile. konec ženski zvestobi, pravi pa, da bo po \"ojni bri-hodnjosti čista rodbinska sreCa afo-ne!a na bre^pogrojni tvestobi 2ena» * Ustavfieno postoMnJo proti vodtlnliu osebam »Zlrnostensto banhe«. Dunajskl časopisi so prijavili vest. da bo pred domobranskim divizijskim sodi Scem na Dunaju ob-ravnava proti višjemti ravnatelitt .^ivnostenske banke« dr. Prelssu in proti nekaterim drugim vodUnhn uradnikom tega «avoda. Vest }• vzbudila seveda veliko senzacijo te je šla po vseh listih. Zdaj pa javtjajo češki listi, da je na podlagi izvršene preiskave ustavljeno vsako posto-nanje proti omenjenlm vodilnim osebam »2ivnostenske banke«, ker se je izkazala popolna neutemeljenost vseh obdolžitev. Tuđi že odrejena zanlemha imetja je že razveljav-Jjena. * Izreden grob. Blim trdnjave Montmedv leži vas Marville. V tej vaši so nemški vojaki na5ii v mali cerkvi iz človeških lobanj in kosti ^rob, v katerem je shranjenih 40.000 človeških lobanj. Nekatere teh lobanj so morda ćelo 2000 let stare, najmJaiše pa vsaj 400 let. Okolica vaši Marville je bila izza davnih ča-bov toriščs velikih bitk. Že Julij Cezar je dal tod zgrađiti utrdbe ln še dan danes izkopljejo na poljih lobanje in rimske denan'e. Tuđi ob času Ijudskega preseljavanja, potera V 30letni vojni in kasneje. so bili tu hu-di boii in je padlo tnnogro Dudi. Pred več stoletij so Ijudje izkopane lobanje zbrali !n v cerkvi napravali grob žanje. Čez leta po sedanji vojni bodo lahko še mnojsfo lobanj položtt! v ta grob. * Vo*ae centrale fn" Ifudska korist. Lahko se danes reče, da se vojne centrale nišo v nobenem ozi-ru obnesle. Poslovanja teh centra! je tako. da vlada proti njim največje ogorčenje. Vzlic temu pa itastajajo vedno nove centrale. Nebote se vsa-kdo \T>raŠa: Čemu pa imamo tolike ministrstev z neštevflnfmi iiFađnfk?, kafti Dravzaprav spadalo vse ag^en-de teh centr?! v področte posamlč-nih ministrstev in povrh imamo le novo piinistrstvo. namreč c. kr. urad za prehrano. Ne ene&a vzroka ni, da kompetentna ministrstva take ajrende o.Ć sebe odiivajo fn jlh Tbfo^ Č^io ad boe z'nbnim trkovskhn dru-?bam, k? se Imennjeto vojne centra1 e. Pri teb centralan je rnenđ2L r veljaven zakon, takrvsvarA rKr!err^lei«;tnr!€rs!?eset^«, kf đoioem t»at«nčnf>, knlfko oxf?kodnine 7-aprfi dr. Krsmra. r« Je «a vodftetfa centrale za %oirH hwef! segal In iznoslovaK da je bila doma^ ča učiteljica odslovljena. Morala je iti v malo provincijalno mesto in je dobivala od vojvodovega tasta, mar-Sala Sebastianria precejšnjo meseč-no rento. V noči na 17. avgusta je bila vojvodinia v svoji palači v Parraj umorjena. Bila je po strašnem boju — da se je vrŠil, so pričali vsi snaki zadavljena. Splošne se je sodilo in pFeiskava je tud! dognala, da Je vojvoda sam umoril svojo ženo. A vendar ra nišo zaprli, nego sa pustili v njegovi palači pod površnim nadsor^ stvom. Sa} je bil vojvoda, član «>*• sposke zbornice, eden prvih kavalir«-}0V, in kridjav ?auimik! Kmalu a* if 36. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 14. aprila 1917, Stran 5 razvedelo, da se je vojvoda zastrupil in da le umri. Toda še sodnih funkci- •onarjev nišo pustili do njega, nego jim le povedali. da je že pokopan. Splošno se je seveda trdilo in verje- Io. da je vojvoda s pomoČio dvora nobegnil na Angleško ter se tako re- I šii obsodbe. Nevolja proti kralju je I bila že itak velika; obravnava pri I kateri je sedaj umrla starka izpove I dala, kako neskončno zaljubljen )e I bil vojvoda v bivšo domačo učitelji- co. je razvnela vse strasti proti kabi- I netni justici in mnogo pomagala, da I je revolucija hitro zmagala in prepo- I di!a kralja. Obravnava sama ni bila kdar končana. Pri bdeznih žensk. ki trpe več ;: manj na zaprtju teiesa. svctuje- o, da se poslužijo naravne Franz- Tosef grenčice. ki je dobro sredstvo - roti zapeki. Tajni svetnik prof. San^ ^ni pl. Lichtenfels Je Franz - Josef „-enčico uporabljal pri bolnikih na \r. kliniki v \Viirzburgu in udejstvil, čd učinkuje hitro zanesljivo in la- Darila. i Gospod Ivan ToreHi je naklonil j -)0vodom smrti svojega nepozabnega jeta Marina Torellija »Posredoval-r.'ci za goriške begnnce v Ljubljani« -nesek 300 K. Plemenitemu zaščit-niku svojih sorojakov izreka tem potoni »Posredovalnica za goriške becrunce v Ljubljani* svojo najtop-lejšo zahvalo. • • • Upravništvu naših listov so poslali: Za^ Ciril - Metodovo družbo: Franc Jerko. iz Cerknice. 2^ K. me- prijatelja Franjo Oerbića, ravnatelja »Glasbene Matice«. Za Boroevićev sklad: Družba v Višnji gori 35 K 20 vin., zložila ob pri1;k! koncertiranja slavroznanesa kvarteta iz Ljubliane na inicijativo g. P. Gillvja. Za aprovizaciio niestnih reve-žev: Gdč. Fi!i Supančičeva zn K. mesto cvetk na krsto gospe Helene i Franke. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: V deželni b o 1 n i š n i c i. Dne 4. aprila: Neža Danič, žena | rfsbarskejra deb.vca, 46 !et. Dne 5. aprila: Josip Andolšek, ■ šo!ski učenee. 12 let. — Tvana Lo-hak, posestnikova žena, 30 let. ! Dne fi. aprila: Lovrenc Kopač, delavec. 66 let. Dne 8. aprila: Vfncenc Piber, strojar, 54 let. — Fran Volk, užitkaiv 67 let. LzdajatefJ fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasftrina in ttek »Narodne tfskarne«. tospodićna M vstopila •* t. matalka prodajalka v manufakturno alt galanterijsko trgovina. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. Natakar srednje starosti, voj. prost, £g£e službe zn Te^tavrarJio ali karamo. — Naslov Josip Pal&6, Poste pest, Ti-borlje I-, Stsfarska. 1225 ; liiiM Mm . «e takoj kupi. Mora imeti adicjo in izda jati čeke (bloVe\ 1709 Ponudbe pod „ReuOS CeSCaOlt1' na upravn »S'or. Naroda«. Dobro izurjeca Kuppini !iee SltiŽb?, zasebno a!i t I 1229 hotelu. — Ndalov pove uprav-ništvo »S!ovenskega Naroda«. ----------------------------------------------------------------......—.-----_ i Ronsif flotif o ^M\ UciiDf liuiliOiiOiilil kdor kupi 6 zid. poslopij z o ek> knta ; Ob okra ni cesti ležeča, pol ure od \ kolodvora večjtjja trga in '4 ure oa t premogokopa « Udaljena, z vrtom trar- j nikom, hosto 2 oraiov, ko;a se radi i rodbinskih razmer prodana S> Stajersk. | V teh rosforjih so se izdelov^le: vsakovrstne peči, ?amot opeka in porcelanski izdelki, kater h ie več sto modelov, mlinsko poslopje z orravo, se zraven proda. Poslorja ^o vpo- ■ rabna tuđi zi treovino. cekariio cnst Ino ali ♦ mesarijo. Cena 25 000 krnn Pla'-lrr r^coji ugodni. — Ponudbe pod „StevUka 1232" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1232 ' 1 * ' Ili I z o ^! sospodlnle po možnosti na kakem ve^ietn posest-tu nadežel . lieo SSJnOStojBS vdOTaV. Tuđi t trgovinstvu dobro izuneoa. Ceniene ponudbe pod „OoSpOdlaf* / 1230u na upravništvo »Slov. Naroda«. tm~ Spretne ~W ^i^Ill^ ili il%%Slil^ se sprejmejo takoj v trajno dolo. Kjf, pove upravo. »S!ov. Nar.« 1223 Poštena in ssanesljiva m i* | • m se isppef^r.O tako! proti ciobri plači. — PojasTi^a ^ (I« b* \t priazno^t' v fs^ovta! F.^iSac ^eucvarf Sv. Petra Cesia 2Š. 1223 tM^MUflAl ie sredstvo za po-rrarni'dOl mlajenie las , ki rdeče, svetle in sive hse in hrado za trajno temno pobarva 1 stcklemca s po^tn. vred K 2'70. Rye!yol ___ ie rožnava voda, ki 2ivo pordeiTi bleda lica Učinek 1 ie čudovit 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Zf^slov za Đsroolla; I2i Sralid. Ensol - Drcssris. ?rso, itev. 638, Moravsko. STANOVANJE iiet za takol ali xa avgvstov termin, mirna in stalna stranka, z dvema sobama in kuhinjo, event. z eno veliko sobo in kuhinjo. Ponudbe pod „Stalna stranka 1233u na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1233 |9~ Dobro obranjen, visok FOTELJ nasl&njač, se kupi. 1234 Ponudbe na npravrr^tvo »Slovenskega Naroda« pod „Fotei] 1234". Šeiiva st kušati dolge ure 3 doptsovanjem. v svrho 003x0iše sreče. Sva mlada, simpatična strojnica, ja časa vojne japostena v tcvarni na Stcjerzkem- Prvi 3 nefeaj premošenja, drugi i^učcn fcljučavntčar. — Ž&li ss neomadtžGvana prztek'ost in ne%aj premoysnja. 7a;nosi častna stvar / Ponudbe s sliko pod šifro „ tasini dom. po vojni! }25fu na upravništio 1lSlcvensk's9a /tareda". 1231 '*" prazno stanovanje 3 sob s pripadki za 1 junij 1.1. ali pa tuđi od 1. juli ja in avgusta naprej. Pismene ponudbe pod Junlj/avgilSt 1222'* na upravn. »Slov. Nar.« 1222 se aprelmo v Ljubljani ali v okolici mesta, ali pa sluibO b!ŠĐlC0 v kaki večji hiši. — Naslov pove upravniŽtvo »Sloveoske^a Naroda«. 1196 Ulje« les se kapi ¥ TiaU množini. Plača se dobro. los* Ponudbe na IVAN 00fiINf Laverca p. L{ubl)anU Tiskaraa ▼ KrSkem nnznanja tužno vest, da je nje đolgoletni, marljivi in vestci vodja, gospod ^n^ <^^ ^ S) I T\7^ri TCo^pii I po kratki in mučni bolezni v 47. letu starosti, nahajajoč se v I vojažki službi v Rottenmannu dne 11. t. m. preminul. 9 Pogreb rainke^a je bil v p.tk 13. t. m. v Kottenp. annu. I Naj iru bode obranjen bla^ spomin ! I V LJUBLJANI, doe 13. aprila 1917. S i Anton Peseb. S_____________________________________________________________________ ■ sbUBIhI s^K^&j bJS^b^ fls£aH& $^KL- ^KtKvfllHr ^sB^^fSSt* ***JŽ^tfw^SsBj sJliBSb £js^&l f^sflsH svK^B Cbb^bb^b^b^H sV^9sV Samo že tri dnl: v soboto 14., v nedel|o 15. la v ponedeljek, dne 16. aprila: ¥sliki Ibsenov film: Isdelala Nordijska filmska družba. \ ^r ^Bfl ^* Kfsl ^r n ^fe^^H ^^H ^B^I ^B^Bn MB H^B^ ^B^V ^« B^Bh ^B^B^bV ^H Igrokaz v štirih dejanjih. Po pesnitvi HENRIKA iBSENA. v glavni viogi Viktor Siostrom. Okolu tega pretresljivega in v svoji resni veličaatnoati resnlćao povzdiguioČega dei'anja se blesti in se sveti, šumi in divia morje, ki raznovrstne podobe svoje vzvišene lepote neprenehoma razgrinja pred nami. Dejanje iz blokade Angleške proti Danski in Norveški 1809—18l4.: Prvi dro predstavi vsak dan sta prlstopoJ tndl adadbiL Predstave ob delavaltilh ob 4., pol 6r, 7«, pol 9. nrl %wo6%rf v nedsljab in prazalblh ob pol 11. nrl dopoldne, ob 3., |Utfli| 6., pol 8. In 9. nrl zvečer. Prtznano najmije cene! Popravila po šelji. Sliodni salon = %»bli>"">> = Marija M'tel -----------Židovska tthca šf. 8 —-——frz-------r^r—s odprto sliladišče nusprott šiev. 7 . vdprto skladisce nasproh stev. 7 priporoča cenjenim datnam in t/ospieam srojo bogato izbero nojokusneje nakitenih slamnikov, vediio novih dunajskih nsodeloi\ praznih oblik prvucrslnih tovaru in tiajmodernejšega nakita. Velika izbera stilenih klobukoc. Žal ni klobuki čedno v zalogi. —^^— ZfZttnftnja naročila obratom poste. —■>——^^"™^™ ■kBih flB^BiBa V^BhBb Bm*^Bx ^B^B^B (^^HLj «^E■<•** Ifl^PJs^^nL'4Mfe' 3MBm hKhK ^ ^^^^^^■^B^BS "^^lfc^ * ifr'A ^^^B^bhJV^B^Bb B^B^bV IbIBhH ^.^^B^Bl^B^BVSt GI^^bV ^B^BHBi^l B^B^Bh ^B^B^kM. ^^B^B^BBB^B^B^B .^■b^B b^b^b^bbbWB* ^Bb^SI a^b^H tK^Mk BHHb i^^b^bJii^u tfPHI Ibb^E' »^ ^b^b^bi "Zji^Bt ft^k^HL ^fl^^^SZ^^B b^^b^b ^b^b^B ^bhbha h^^B ■^■^HBfl b^b^H ^b^b^b\ b^b^b^P^^b^b^bb I Delniška glavnica: K8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA, Rezerve: okrog K 1,000.000v-. ] SPBEJEMA: Vlogo na knjlilce in jih obrestuje po čistih 4°v,. V Vloge na tokoil In tlro račnn proti najugodnejšerau I obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na mora- 1 torij. Rentni davek plača banka iz svojega. EUPUJE Dl PB0DAJ1: Devize, valute, vrednostne papirje itd. io srećke c. kr, razredne loterije. Brzojavni naslova JADRANSKA. Centrala: Trst. Podmtnlee : Dubrovnik Dunaj Kotor ■•tkovlć Opatija Splj#t ilbcnik Zad«r ESKOHTDUI: Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozetnska mesta. BAJB PBEDUJME: na blago, ležeče v javnih skladišnih. nBfSBlA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. 10 Telefon št. 257/ VRH Vi .»LpVPBKI KAKOC, «at 14. april« »17. 86. Stev. Staafe Tlog kaaMai iNMOn ltli B lM,ttt.Tlt TS. Oavatoa K 40,000.000--. rSSS Češka Indastrljalna banka rt!. FHundnole foMJMh Mu. :: LfflMmle Hm. :: Kredite a mnobite nakiipe. I Viafcorata« kamene trauakdja. — — _ Nakazila vojnim njetnlkom. Vojnopoitne dopisnice. K 3-50 za 1000; 100 vojaSkih ali Ijubezenskih K 5^—; nmctniSkih raiglednlc K 6 razpoSilja po povzctju 2969 atoklaiar-fa** satofja razfUtfale atnaaf XYI/1S, Hi ■■■—uaatJl §7. Ako ne ugaja, denar nazaj. Tvrdka ■erfeatallestraktvarka, Hellanatala (Palzala) S»od. Štajersko kupuje vsako množino koitaijnemb Pogoj: 2 m dolg, cepljea 10 do 30 cm ▼ prerezu. Lele se takojšnje ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka. 935 ---------------------------------------------------------------------------------------- l thiporoča cenj. damam tu in na \*f? deieii na Sunaju osebno izbrane ^ ^c^ % novosit Xfl *JlCM tjt- krasnih klobukov - t^|^ ^ irA)^ C^ d* fin*7* okusa ja rfame /n defcice. ^J^ J^ -V)\)0t ^V\*' SS" JborauUa se sPrejemajo. I ^^ 1^» žaJni tfobuki vedno v salogt. *2£4Rt I Solidno blago — fttti« c*n*. I Podplati se ohranijo, {e te ni nove ali malo po« noiene Cevlje prHrdiJo nabHIcl lx nanja. Za aa par % ftaMIlčld aaaa 232 za otroke za dama !n dadka za gaapaea 20—3S_________?Lt5?__________40-4§ E 110 S 1*M ■ 1-M Dobe se v zalogi ievljev nPfiKOM PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg, nasproti $v. Jakoba mostu. Priporočam svoje priznano najboljše in najpopolnejJe Pfaff šivalne stroje Vri i majo tih in lahek kroglični tek kakor tuđi paraatf pril]«k- l|eaa ia lakka 1150 Puch vozna kolesa s trpežno pnevmatiko kot pred vojno. IMM l##^l# specijalna trgovina s šhralnimi ISn« WOIi stroji, voz. kolesi in pos. deli Ljubljana, Sodna ulica štev. 7» iraven justiine palače. I Put 1 viztiji li \mm peru« li iiiiiit tmilihi. | 1 VoilttM pltBMBa garaiNlla. 11 [gr, dai»lno zdravtllsće Topnsko, I Sezona od 1. maja do 30. septembra. I I»ulkaai]a revmatičoih in drugih nastalih prehlajeoj ndov in mišičja, I nevralgije, posebno ischias in ženske bolezni. I Farsa tepali 1 in ogljikovo-kisle kopelji, masaža ia elektroterapija. I TVpUaa wmšm 50° C I Maiiaaktlrllttl vrelce? t veliki meri znanstTeno dokarana. I Vfodno mUo patertla. I tatondika pMtaU prtfa Eartoroe-lap^i, pošta, bnojav, javna I lekaraa. 1127 I Bfttasa iatalliJM, koncerti, tombole, glasba. I Radi »«Tala gostoT je potrebno, da se sobe za avgust in septetnber I naroče oaprej. I PMapakta Ia šrm§a ptlaaalla iala feramplataa I Ravnateljstvo kr. deželnega zdraviliiča. Kupujem in proiajam: I bodi« ptMUtm, aUUudmm, i«- < Umm, tane«, porcalaa, »roi]*, < pMI«k«p ilir tfaaar, ^l«h vm, j har )• ■»!■»■] M tot «t«r«. i Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiSe, zemljiJfa itd. Albert Derganc j Mv««takMeMll«BtraBlstarlaar Ljubljana, Franflškanska ulica 10. , Preiv C Dsfiol P«i»! Gorid. |. DdljCl Gorici. Ljubljana, Stari trg St 28. lefta ii lemka dvokolesa s star* pmmnUho, iivalni ftro ji9 gramofoni, •toMrlćM tapae zroillka že \ kompietne od 2 L j V salosi vedno par fiso€« ! Najbolji* »atorijft. Plamena urtitMla aa taka] lm^rta.* ! Najnižjc eene. ! i 1 Solidno blago. M. Schabert preje Bilina & Kasch, LJaMfau, Židovska oL 5. pri poro ia veliko zalogo tlftlMl« fal gtaaa-rakavle, »aiaa klaaja za gospode in dame. raznovrstne Ila# pai !■■!§, ntaa iala in Mataii]al9 ktrarfltaa prainata. 413 Moderna predtiskarija. IitfeSavaafa praoblećenih^initov. Prodajalka veŠča slov. in nem. jezika, izurjena ▼ manufakturni in špecerijski stroki, 2el! službe tako] ali poznaje. 119a Naslov pove upravn, »Slov. Naroda«. Na prodaj sta ""^0 dre hlšl poleg za toge Mengeške pivovarne aa JaTOr-nika pri Jeaaaleaa, ttormifsko. Prva stoji na cesti in se v njt izvršuje gostilniSka obrt, druga nekoliko vigje proti železnici. V drugi hiši je več delavskih stanovanj in spada k njej njiva in vrt. Cena jako ugodna. Pojasnila daje Adtla Baloh na Jasanlcah. 1004 PATENTI vseh dežela Jzposluje inženir 542 I PML+ 4*kW£W sWB,WMJ9LWLJGkm oblastveno avtor. \a zapriscženl patentni odvetnik I na Dunajn VI., Biariaihllfarstrassa *t- 37. I Perilo a rina mtn « zaloal. Perilo I za deteta v salogl« \Ui\m\i imstiitUk opni. Ustanovljeno 1866. Mosko, damsko In otrosko perilo f«^ lastnega izdelka ~VB dtleč znano ztrtdi iibonegi kroja, točnega dela. zmernib cei priporoća = G. J. HAMANN = dobawitelj perila ces. fn kralj. Viaokoati, 5aatni§kih uniformiranje zavodoVf aa- mostanof i. t di w LJUBLJANL Parilo po mori so izgotevlja najhHpojOa Istotam prva kranjska nnliiciii Mm tfiii Motorni obrat. lajvetit fOTHiie perila. Hajaovelfl Uni. Primana nalpastenejša poatrailia. Pntilin inje, uh ig kaieL --------------____ Itpalaa parilo i s Dr. lakmanaa idravitreno perila, Dr. BmataT Jifrofo voIamo parila. |E Parila TITBA. Ilili UM Md nam I Kmetska posoillnlco ljubljanske okolice v Ljubljani. obrcstnje hranilae vloge po Bstih ^m 1 / Q / brez odbitka rentnega davka. Rezervni aklad nad X 1,000.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. ^_____________ ^^^^C_^ ^—aT ^^^P^^a^^P^^a^^P^^t-^F ^^^F ^Lm^F *l^^^^a^^P^^a_-ar ^^^^^•'^^■^^^^^^^^^^^^»^^^^■^^■»^■•^■■■••^■■^■^■■■^»■paaaM^aaaaMaaB^Ba^aaaaaaaaaaaaaiB^BaBiBjaaaMBaaB^a^^ 86. štev. »SLOVENSKI NAROD", đne 14. aprila 1917. Strati 7. fz rUnIr Mi revoladir Prvi listi, ki so izšli po ruski revoluciji, prinašajo podrobnosti re-volucijskih dni in čudovito je, s kako lahkoto je revolucija opravila svoje delo. li listi prinašajo tuđi predzgo dovino revolucije v Petrogradu. 2e 14. februarja (po našem štet-ju 27. februarja) je bila čutiti v de-lavskih četrtih napetost. Ljudstvo je pričakovalo izki prve seje državne dume in govor novega ministrskega predsednika kneza Galicina. Tristo-tisoČ delavcev je praznovalo ter ča-kalo bodocih dogodkov. Tu in tam je prišlo tuđi do brezpomembnih demonstracij s petjem revolucijonar-nih pesmi. Do spopadov s policijo pa ni prišlo. Razburjenje se tuđi prihod-nji dan ni poleglo in vojaštvo je očit-no bodrilo civilno prebivalstvo, češ, da bo stalo na njih strani. Tako je bilo razpoloženje do 19. februarja (4. marca). Nezadovoljnost ie povećalo še dejstvo. da knez Oalicin ni razvil svojega programa. K temu je prišlo Se občutno pomanjkanje kruha. Dne 21. februarja (7. marca) je prišlo do tega, da je prebivalstvo začelo pleniti pekarne in prodajalne za kruh. Dne 22. februarja (7. mareal so zaprli Putilove tovarne pod pre-tvezo, da so nastali delavski nemiri, kar pa ni bilo res. Beda je narašča-la, ljudstva na cestah je bilo čedclje več. 2e drugi dan so se valile mase proti notranjemu mestu. Policije je mrgolelo po javnih prostorili, tuđi policije na konjih in orožnikov. Pa-trulje so hodile po mestu in dohodi k notranjemu mestu in mostovi so bili zaprti. Kljub temu so delavci na več krajih predrli kordone ter do-speli na glavne ceste. Opoldne se je bilo zbralo kakih 12.000 oseb pred Nikoiajevim kolodvorom in spomenikom Aleksandra III. Promet cest-ne železnice je bil ustavljen. Na trgu so razdeljevali rdeče zastave ter so razni govorniki govorili ljudstvu. Vse prizadevanje policije je ostalo brezuspešno. Ko pa se je približal oddelek kozakov. se je ljudstvo raz-šlo. Del množice je korakal skozi Ligovko, gosto obljudeno cesto, kjer žive revnejši sloji, del pa proti Nev-skemu prospektu. Na voglu Nevske-ga prospekta in Litejnskega prospekta so se pridružili tem masam delavci, ki so bili predrli stražniški kordon ob tamošnjem mostu. Ta most tvori zvezo med notranjim ćelom mesta in Vibcrško stranjo, naj-večjo delavsko četrtjo mesta. Straž-niki in kozaki so skušali zapreti Nevskij prospekt, toda zaman. Mno-žica je šla svojo pot. Policija je ra-hila orožje; mnogo oseb je bilo težko ranjenih. To je za hip pomagalo. iMnožica se je razkropila v stranske ulice, vendar pa je prisel večji del po ovinkih na Nevskij prospekt in pred mestno hišo. kjer se je vršil ljudski shod. Deputacija je zahtevala od reakcijonarnega velike2Ta župana l.eljanova. da govori ljudstvu, kar pa je ta kategorično odklonil, nakar so odšle mase na trg pred Kasanj-sko katedralo, na historični kraj vseh političnih demonstracij v Petrogradu, prepevaje revclucijonarne pesmi. Od daleč fe bilo videti kozake. Množica jih je pozdravila s klici: »Kruha hoćemo!«PoIicije je prišel na pomoč oddel. vofakov z nasaj. bajo-neti. Na poziv častnika, naj se raz-ideio, se je ljudstvo polagoma po-razgubilo. Isti dan zvecer pa je prišlo v zunanjih okrajih do silnih spopadov s policijo, pri čemer je bilo več straŽnikov in en višji policijski častnik ranjenih. Čete, ki so jih hoteli ta dan ravno poslati na fronto, je ljudstvo živahno pozdravljalo ter jim naročalo, da naj poneso vest o do-godkih v glavnem mestu na fronto. Medtem se je bila policija pripravila. Na stolpih Nikolajevega kolodvora in mestne hiše ter na strehah števil-nih hiš so postavili za ljudstvo ne-vidno strojne puške. Ojačene patru-Ije so hodile po mestu. Vsi trgi in vhodi v notranje mesto so bili zaprti od policije, orožnikov in kozakov. Vojaštvo je bilo rekvirirano. Kljub vsemu so dospele velike množice v notranje mesto. Vojaštvo je nasto-palo napram ljudstvu zelo prijazno, ne tako policija, ki je nastopala za-hrbtno in podlo. Policijski uradniki, preoblečeni v vojake, so streljali na ljudstvo iz zaseđe z revolverji, puškami in stromimi puškami. Nepo-pisna je bila besnost ljudstva, ko je za to izvedelo. Dne 26. febniaria (11. marca) so bile demonstracije že boHše organizirane. Posebni delavski komiteji so vodili demonstrante. Demonstracij so se udeležile socija-listfčne organizacije, kovinarji. .tis-knrji in drugi v sku.p'nah. Ta dan so izvolili delavci posebni «vet delav-skih voditeljev, kf fe vod i I vse ns-dc^nje gihsme. Isti ćnn uvečer je prišlo do krvavesra s^orađ? med vojastvom in mno7:co ter ie bilo 60 rc?b ubitih in ra?\:-?TiiTi. D^-orr-iivo je, ali so bili tega krivi vojaki ali po-fciL Karakter««« dogod* m » dogodil na Nikolajevem Kolodvora. Neki policijski častnik se je z golo sablo zagnal na delavca, ta mu je hotel sablo iztrgati, a se je lahko ranil. Policijski uradnik se je nato obmil proti kozakom, ki so se bili postavili za delavca, nakar ga je neki kozak s sablo pobil. Med temi dogodki na cesti se ]e v državni dumi sestal progresivni blok na posvetovanje ter sklenil to-Ie resolucijo: »Vlada, ki je omadeže-vala svoje roke z ljudsko krvjo, ne sme več stopiti pred dumo. Otima en-krat za vselej prekine svoje odno-šaje napram tej vladi.« Predsednik dume Rodzjanko je poslal carju brzojavko tele vsebine: Položaj je re-sen. V prestolici vlada anarhija. Vlada je brezmoerta. Transporti, preskr-ba z živili in kurivom je popolnoma dezorganizirana. Splošna nevolja na-rašča. Na cestah se tja v en dan streli'a. Ccte streljajo deloma druga na dn.T?o. Takoj je treba poveriti se-stavo kabineta osebi, kl vživa za-nnanie doT.?1e. Odlaganje nemoeočc. Vsako odlašanje pomeni smrt. Prosim boga, da ne zadene odgovornost v tei uri kronanega.^ Ljudstvo ni vedelo niti za rrei omenjeno resolucijo, niti za to brzoiavko. Splošno se je opažalo, da ta dan v centnirmi mesta ni bilo videti kozakov. Rili so v zunanMh okrn^n ter skitšali nrecro-vorif' ljudstvo da na i ne gre v no-tranie mesto. Tuđi tu so v vojake preoMečeni stražniki strcliali na mnoffco. Drugi dan, 21. februvarja (12. marca) je poslal Rodzjanko carju drugo brzojavko: »Položaj se je po-slabšal. Treba je takoj korakov, si-cer bo prepozno. Zadnja ura je tu, ki bo odloCila o usodi domovine in dinastije.« Isto jutro je bil šef petro-gradskega vojaškega okraja raz<^Ia-sil z lepaki, da boilo nemudoma vpo-klicani delavci ki se ne bodo takoj vrnili na delo. V mestu se je bilo ustanovilo več revolucijskih centru-mov med drucrimi en centrum v vo-jašnicah voliniskega rolka. Semjo-novski polk so poklicali, da obkoli vojašnice. Obleganje je trajalo cei dan. Obleganci so skušali pregovo-riti oblegovalce. da naj ss pridruži-jo revoluciji. Proti večeru je seni-jonovski polk odkorakal, nekaj delov pa se je pridružilo revolucionarnim četam. Krbavi dogodki so se odigrali ta dan na Litajnijskem prospektu, kjer je policija pod zaštito dra^on-cev strgala s strojnimi puškami na množico. Med tem, ko je opravljala policija tu svoje krvavo delo, je korakal na nasprotnem koncu ceste pieobraščenski polk telesne straže z đrugimi četami za godbo in z rde-čimi zastavami pred dumo, da se da na razpolapro članom eksekutivnega komiteja. Brzo se je raznesla po mestu novica. da so se čete pridružile rcvo'ucijonarjem. V številnih avto-mobilih so se vozili vojaki po mestu ter streljali v zrak, s cimer so hoteli pokazati, da ne bodo streljali na množico. Nato so se valile nepregledne množice, vojaki in ćeli oddelki, pred dumo. Na raznih to-čkah je nastopilo prebivalstvo sku-paj z vojaki. Zasedli so arzenaJ; general Matusov. ki se ie upi ral. je bil ubit. Vjete so iz pustili, jetniško pravo zažgali. Zažgali so preiskovalno ječo, temno etapno ječo »Litovski Sanok" in okraino sodišče. V policij-skem departementu in v mnogih policijskih revirjih so uničili vse dokumente. Oplenili so zalome orožja in oborozeno ljudstvo ie odkorakalo proti dumi. Dne 27. februvarja (12. marca) je dobil Rodzjanko znani ukaz car ja Nikolaja II. glede odgođitve dume. Kocke so bile nadle. Kmalu nato so se razdeljevali med Ijudsvom letaki, na katerih ?o bila tiskana imena čla-nov ekskutivnega komiteja. Ekscku-tiva sveta delavskih poslancev je izdala svoj prvi oklic. Med tem je pri-hajaJo vedno več čet, da se pridm-zijo revoluciji. Starostni svet dume je odgovoril na odgnditveni ukaz s temle sklepom: ^Državna dama zbaruje naprej. Poslane! m^rajo ostati na svojem mestu. Kakin 25.000 vojakov se je bilo do tega dneva že stavilo na razpola^o novf vladi. Dni-gi dan sta se vstaji pridružila dva sibirska polka, ki sta bila ravnokar dospela z železnico iz Moskve. Vsi dijaki vojaškamed'ciničre akademije so stopili v službo eksekutivnega komiteja državne dume. Tsti dan so se pridružile tuđi ss nadamje čete revrolucijonarjem, med nu'mi 4. jsrard-ni strelski polk iz Carskega Sela. Polki, ki jih ie stara vTada poklicala iz petro^radskih predmestij, so se tuđi brez nb^t^izvia DridružPi re-volucifcnarccrn. Še ta, đan so zased-le revolucijonarne čete prometno miriTctrstvo prednji dan ra je bil iz-rn-fl r^velinH: Pctronavlovskc trd-*i'i?ve želi,^. c?p h* sr porrrial z ekse- kutivnim korr.iteieTn dume. Oruei ^nn s^ rr^'-> frf*,-:-.- *- Qf T-i si;ran eksekutivne^i LJbL:a u ...Se ■B 9B WO fWWTMKQOBmTm Mi^HH brex boja actainfiteto, raestno telefonsko centralo in prostore petro- . gradske brzojavne agenture. I Krpa^ Naznanllo. Slavnemu občtnstvu vljudao na-znanjam, da ie pri meni več paro* bfiliantmh uhanov in prstanov na raz-polago po nizkih cenah. 1195 Se najtopleje priporoJam Frančlilfa Tnrlan roi K«bllea, na Pott v Roi«30 dolino iter. S« tfcydUar Najbolje za ZOQ^ 10c Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Popravila in preobleke :: toCno in ceno. :: Rajeen«fi« dežnike in solnčnike domaćega izdeftca priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov LjubSfana Pred Skofijo 19 — Prešernova nlica 4. Kdor svojih kurj h cčes ne odpravi, napravi si vsako pot za trpljenje in slabi z boleČ no tuđi vso truplo. /nsa/ Plaster Cdprava kurjih očes brez boležin je ?a v-akp^a prizadetega res blago-deina. Ne more se dovoli nujno svariti pred rezanjem kurjih očes. Lahko se pre^loboko vreže, ne da se tn opazi, na nogo priđe vedno prah io urrazanost, ta *s-li v rano in nešteto s smrtjo končanih zastrupijenj krvi je tako nastalo. Kurja očeša dajo se brez noža lahiko, sigurno in hitro odpravi ti s FeJlerjevim turistovskim fJajštrom z zd. »FNe« (flaj;ter zoper kurja očeša, cena 1 krono. v škatljtcah 2 kroni) ali s Fellerjevo turistovsko tiokturo z in. »Eisa« (tekova tinktura zoper kurja očeša, cena 2 K). Zavojnina in post-nina 2 K 30 »eč. Tisočero turistov orežnikov, pismoneš, voiakov, kmeto-valcev in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor rudi vseh, ki so je rabili, priporoča to sredstvo kot najhitrejše in sigurno učmkujoče za radikalno odpravo kurjih očes. Medtem ko većina sredstev zoper kurja očeša, tako tuđi rezanje, piljenje itd. samo zgornji del kurjih očes odpravi, jedro pa posti, tako da kurja očeša hitro zopet narastejo, od* praviti preje imenovana preparata kurja očeša temeljito z jedrom. Naroči se oba pteparata, kakor tuđi prašek soper pot in potenje oog (cena 1 kartonu 1 krona 6 kartonov 8K 30 v) od E. V. Feller, ickamav Stubica, Elsa-trg št 238 ' ' j , Ve6 tesarfev proti dobremu plači 1 u, stanovanja in hrani v hišt Zgtasiti se je pri AatM« ■tola«r9 Jerusra aliea itev. 13 w HmfcljaaL____________________907 J^arel Linljart == urar ===== fiibljau, Marije lerczijc cesta št. 7. laltf* vseh vrst iepnih vf nr ■a BiBaJo s pohitnt bit] om, stea- skUi ta knltlalsklh nr, bnđilk. Vlklfast« tom mr%. ure v sapestaicah % rmdi;ewim kasalnlkont zU fer«i nle^a, taloga srsbrnih in nlkliattlh ur „Onte- ga" po aafBlillh cenah. 131 Popravila se Izvr&ujejo najbolje« :: Vsakovrstne :: slamnike priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obilo naroči te v. Cene primerno nizke, postrežba kakor je v tem času najbolje mogoča. F**^ Cerar tovama slaauIkOT w Stoba pošta in ŽH. postaja Domžale pri UuUjani. i --------------------------------------------- H ■ • ■• vajena trgovine z meš. Prnna \mn -^ ^ ^° llUUUlUIAU >pnt»eBtil. Najraiši • v kako filualko ali v manjšo trgovino kot samostojna. — Lahko vloži kavcijo. -- Nas!ov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 1206 •*se hisa i vrlom v Ro£ni dolini St- 197 (Vila Antonija.). Poizve se istotam od 12. ure do 3. ure popoldne. 1194 Sprajsneta se takoj, saneslflva prozaika in elenla za galanterijo In trzfilio- i2H Pooudbe nod r,fialantorlia 1214" na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. v Ljubljani, na Bregu se proda. Pojasnila da, Fnnc Jonk6| v Ljubljani, Gradišće štev. 3. L nadstropje, 106! od 1 do 2 uri podpoldae. TURUL-CEVI.JI j so naloeneJU, dobra in leno izdelanl, po tovarnfški oea! prodala t fiubljani HENR. SEUflK prdernova ni. 53.1 L__________________________________________J Planine, fclafiriB, JtSSS}«, S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. pozor! Baterije pokori Vido Bratovž Ljubljana, Stari trg Stev. 4. En gro*. Eb groš. pozor! Baterije pozor: žarnice Svctiljke Čebulček I detolfna, travna, vrtna In hvaleina c^eillfina I aemona na dobolo In drobno priporoča Sever S Urbanič, Vol/ova ul. 12. MODNI SALON Rozi Fabčič Ljubljana, Rimska cesta štev. 6* Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo nalnoveiših sl^mmkO¥B IV V zalogi novi ialni klobuki. "91 Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. I_________________________________________________J Odiemalcem mrskega (arailee-ialii nazoaojanif da ustrezam sedaj tuđi večjim naročilom. Iz enega zavitka si pripravimo I liter nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstoe solate, če rudi nima oljne maščobe. Cena je K 1*30 za zavitek, po pošti K 1 50; kdor želi rekomandirano poSiljatev, naj doda Se 25 vin PcŠtna narobila ia denarne poŠiljatve sprejema Mat. Do£mmn» Ljubljana, ■•pHaiieva nlloa 6. 1211 Nadrobila prodaja za Ljubijano je pri Mariji ŠptnkOg EopitarfOVa nllMf katera oddaje tuđi že napravljen nadomestek za takojšnjo uporabo. — SI e dni i se po po-ti ne pošilja. Stran 8. .SIAJVCNSM NAKUU-, mtc 14. aprila I»l7. »6. sicv. fi^^M^^^ ^p^ rdečino na obrazu imdeč nos, ogrd.pri- k B^B sJEbbI ^^^PmJihJ **'» ^be in OM*0110 ^o2° TSe "»pakt P potti ođpravi zajam. staropreiskuSena - dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popoinoma neškodliivo. PoizkuSnja K 150, veliki lonček K4-. Sr. A. Uza biserno mieko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenka K 4*—. Diskretno razpošilja Br. A. Ili, kosa*, labor. taaaj DL, Laklerer- gaaae IL ?aloge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. »Adrna«. v Mariboru: Lekarni »Pri AngeJju varhu«, »Pri Manji pomočnici« in drop. Wolfrtm. 890 —■ ■ -i .~- - ■ Prosim, oglejte si predležeče I oblike nog in ne bodete prišli I težko do prepnčunja, da oblika I čevlja ne sme biti pohubna, I emveč obliki noge popolnoma I prilagođena. CIoveške noge nišo I vse enako oblikovane, vsaka I noea ima svoje posebnosti in I te posebnosti upoStevati je dolž- f nost vsakega izkušen veSCaka ■?■■■ «■■ ■ anaaa*iaawMBaaaBE=^i--..■■■■ 61 ^oskusite pri Frflfl ^75Hlft!Pril1 sPccfanstT1 za ortopedičns in anatomična 1 lail iJ^aillllCl JU obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 4. IT Nad 50 let obstoječa ~W parna barvarija in kemično snažen^cobick I *«>«- 124 ^^= apretura sukna ^^= Llnblfana, flntiinRftr Olllice' Selenburgava ul. 6. MillUIl U Uli Barska ulica 46. Postreiba vesina in točna. Nafniije cene. Srbečlco, hraste, izpuščaje, ožne bolezni, stare rane < d;;ravi hitro o si 'Urn<» iantarsko mazilo. \e urraže in ne diŠi. Mali Io^Čelc 3 K, velik* lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom ■ K temu spadaj, jantar-ko rr?lo 4 K. Iideluje I Gori) isanđor, lekarnar, Nagy Koros 30. ^UlCHTS /UBER DER. /GEROlM \SALBE lik ISeziia za kolesa! Priporočam cenjeuemu občinatvu gvojo zalogo svetovno znanih Humber - koles dalje vse kolesarsfce potrebSSine ^ mehanKno delavnica Fran Flor}aačič Ljubljana, Selenburgova ulica 6. «n I Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporoča svojo bogato zalogo v i voznih ke!e$. Mi Ml I ^ ^ ^ za rodbiao n obrt. j ■Teze aenf kurzf za iEzraie ? lii$] Pisalni stroji „ADLER", pictilai stroji vsch velikostf vajenca s primerno bolsko izobrazbo mi i min muM ci nfimni otroških vozičkov tu oaTa^me do aa|Ha«|i« ~~ time. ML Pakić v LfutolfanL ni ia i Dirzttjei. m* «*2«b> k ■•ao> Šablona ■ 1t monograml, pri* nerna za namizne prte, servl* ote, žepno robeo In vooh vrst parilo tt dobiva prt TONI JAGER Ijnbljana, Ziiovska nlica ste?. 5. Jos. Rojiia modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja&ke in uradniške 1 uniforme: po meri v najkrajšem času. L. MiKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 r":poroča -vo^o vei'k'j izber dežnikov; in solnčnikov. Popravila se izvr'hrejo tofno »n solidno Kostanjeve in bukove hlode kupi vsakomnoiino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. ^^ TehniSna pisama ^^ sa Isvriltav vMfco vrtim na^rtov, prorate~ vllkami dokazano, po veliki većini slovansko. — H gorenjim ste vi'kam pripomirrjamo. da ne kažejo povsem praveca razrrerja med prebival-stvom, ker ie znano, kako ^o šteti Ralijanf leta 1910., kjer so imeli moč v rokah, ko iim je Šio ^a to. dokazati ft kar največjim Števflom itali-jansko rooč v na%lh primorskih de-;;e1ali. V Trstu in Oorid* fe bila potrebna revizija luiđskegra Štetja ?n pokazala ie, koliko tisocev so zapisali TtatfiarH za $va!e. V Trstu je bilo siovemVera prebivalstva okoli 70.000. v Gorici 10.000. pa še to pot ffh )e manjkalo nagnan i 2fW0. Ako bi bTfo takrat rnoiroće šesta viti čisto na-tančefi narođnostni popis v Primor-tu. pot^m bi bilo razmen? za Ttalii*-ne Še đnsti ne-i^ocHeiše. Hva!e vred-nn pa ie, đa ruinaS?. -Sfrefffetirs Mf-*ft£rt>?3tt*' talta potasnfla o narod-rtrKtnih rajrmerab ob AđriH. kl naj-hofi^e oob^afo itaPjaTiske aspiraefle po ntfch bregoviti, so pa ob enem dobro pođnčna tttđi za našo avstrii-Tko i?>^rno5^t, kl ]e poznala Primorfe tb. ftaliiansko. dasi Je slovansko. Darila. Z$ revno sof5*co mladhio. IX. iz-\usz claroT. Rdčmfnul Schischkar m sopro?r», ravn. tejmk v p.. 20 K; Te-rcxina ^ikttscb 20 K: Henrik Mau-f«r 30 K; Aut. C«c!e£. me^t. Vrat^het, 30 K: đr. Kar«l Oa0e 20 K: prof. đr. J 4*^1 pL Viaksita ^S K; J. Tax 6c Sin 9b lt: Za^nmm *v*za 200 K; Evr. feegs^t, m*3T. katc>»©t. 10 K; Kare! p*. KasC pođpofltovnac v p„ 10 K; Jos. Pohani, ra^Tiartelt 10 K: Evgren Jare, prof. in drž. po&lanec s soprogro. 25 kfOC: Otoo p!. Dalela. vte&ni svet-A. 20 K: Marica ŠtHedj 10 K: ATb. vroa pl- L»scharu L dr* pravdnfk. t, 5 If: Ap/tcm Tooefc, kaverna Eatt>-ra. 20 K: §*«fan Na^r. ?n K; S. } ^atifli - Ortbar. stfatma »alocra toba-k^- 10 K; Ferdinand Gruška. trsro- 1 Vac 50 K: I"WR Ben^r. rffcy\^ štaV j »tepa fđravnita, 90 K; Aiof^iG B»- J ber 5 F: Fvan Titave«. r«\-natelj. 2fi K: voiaUca o!f1f»t 25?4 K 70 vtn.: Heferra rrf. Scboepp« 20 K: Terere Šuman 5 K: c kr. prfv. vm]emm xa-varrr-amica v Gradcu 100 K: Ljub-Tran5li šo-sfn ktrraton"! 150 K CT. rok^; i \\cc, 6 kron; Pave4 Dolhar, ključar. St. Pol-ten, 2 K; Franc Kokole. Lo$r pri Va-čah, 10 K; Karei Habe, Zadlo« pri IdriH. * K: Vladimir Tonvc, Trebnj«, 10 K; Anton Marinšek. nradni slujja, Ljubljana, 2 K 60 vin.; Franc Kump, dimnikar. Celovec, S K; Fnderik Kutin, invalid. 6 K 52 vin.; občinski urad Rake. ?00 X: Ar^nst Be*le, občinski predstojnik. Rakek, 20 K: A. Domicelj. tvrdka. Rakek, 40 K; Marija BeJle. rvrdka. Unexr. 10 K: čroo-vo|ni§ki ^tabni bataljun št. 48. Mari-Mr. 72 K: Jsner Smrečn-'k, pa-rrtfk, I.nibliana. 2 K: Anton Oradtšek, piz-nik. Ljubljana. 2 K; Franc Puterle, paznik. LjuMjara. 2 K: Janez Ausec, čevljar. Mala Stanja. 2 K; Tsrnacii Čof. Račića pri LftfJ*. 5 K: Rvdolf | Potoč^^k, nadporočnik, 50 K: Ma-tevž Rsv.^elj. Lin^enj pri Cerknici. 5 K: Jo5rp Miklavčič. ni^arni^ki nred?to:*i?V. Novo mesto. 5 K: Ivan Hierr. uradnik a\rstro - ogTrke ^aT^- | ke v LirM^r.ni, ?0 K; Lenr>o!d Maleč- i 1-rar. ladanje selo. 1 K; Lcopo!d ! Khm. Čmf r^ok pri KoČevju, 4 K: dr. Artist Jak'in visii zdra' nf7:. 10 kror*: AIojtIj MiTie^čič. ob*Mn*ki predstofriik. Lokvica. 14 K: Anton .Taksa, Jnvalid. Vel. L??če. 2 K 06 v; I.adislav Maeolič. Ljt»Mi»ani, 2 K. h wm Mm nptBi 9 MATTONis f AHALrr/ĆNOj ,* KAKV'OČi t i M ! »JtotJc \ i *<* I Srbečisa9 krssfe9 izDuščafi in lišaji so zla, katerih zdravljen e zahteva veliko prtvidnoit. Ab^oiutno zaneshivo sredstvo ko mazilo (Huffett), zn iermene ; : in konjsko opravo (Riempn u. Geschirr- \ ; fen). Vseh teh 7 natančnh recentov \ \ kakor ea posredovanje naprave Vam ] pošiJjam za oixko ceno K 510. Ker so { ti predmeti postali posebno dragi, Vam I priprrcčam da si iib naročite bodisi za \ \ hišno j?o^^or!arst?o. kakor za prodajo. ker oudi 70% r^flužka. D.i se pnhra-nijo poštpi stro^ki, Spričevala, izvrstno povpraSevanje in zaoeslfivost. Pn fitajii Tfftiaajm k#twI u tapt m lift. [ IT Sprsjme se učenica v trgovino z mekanim Nagom Fraae j Baiftok ▼ Sp*4L lariji. H65 1 !?ta11 kiitnlii In in smrekovo lubje Iraiaje po ■ajviSjik tnah Aleks. RosenberSt Srađeo« Anaeastrass*- SS« tamtaa aaravaa bala vina od K 3*60 1 ..MM| la r*9im vtaa od K 3-SO / »P1*! različne specijalne vrste butel^skih vin, kakor tuđi vermut desertno vino io originalan tokare dobavi a, dokler i> kaj zaloge, posestnik vinskih kletu HUBIRT SPITZ Slostemeubar^, reldgasse 44. (Ttlafon iHltr. 2«.) Tsorot sa mm raapo&iliafo. Najiepši spomin na padle in umrle = A^ft. aA4**a*£a»^mft2 Povečave in umetnišlce izvr^be portretov v 5^# |9Olir6ilt vsaki velikosti po ugodnih pogojib, zajam- ffno naravno posnete po v/orcu spreiema R.sarska in taitniska 5clafcica Jtr9. £k3v. ChamraJa, Dunaj, Vnrmscrg. 43. Ceniki na razpolago. 1207 i Potnlki 1» saftopnški so poviocf sprejemafo. ——^^-^ Prostovoljna dražba. ▼ ponedaljek, 16« aprila t I. ab 9. ari dopaliaia in erentoetoo prhrr - dm, aa ka vršila na Marije Terezije cesti štev. 16, I. nadstropje prostovoljna prodaja ra^-čnih lovskik prađmetav, sobne aarava, par vasav, kaajaka apravo, ablaka, razaia arngik strari. U37 Kupci se k tcj prodaji vabijo. .Glorio' uojni iijnlntl čeuljl. Derby čerlji na jermene iz dobrega bokskalf gornjega usĐia s črnimi leaenimi podplati, najboljši fabrikat Trvoial, elagaatal ia kaatadnl. Za otroke Za dam« Za gospode vefikost 25—34 vvMkost 35—40 *t«ko*t 4\-~H -^obbbb^ m aiso k M-aa ai at-to Velikosti vsch vrst v zalogi. Pri naročitih je navesti veikoatno Stevflko oo>-roma natančno dolžino stopala. Premcu a do voljena. Pošilja po povsatjn Olorla - zaloga 6ewfj«w iaoi ]akob KSnig, Dnnaj 111/222, Blfltengassc 9. IKljub nesnosni draginii in pomanjkanja blaga pripo#ođa tndka I O. Bernatovič Uubliana, Glavni trg itew. 5—6 I arofo veliko salogo I konfekcije za gospode in dame po priamarao adzklh aaaat, o katerih se slavme oMtaurtve I blagovoll praprićatL ms I Slav občinstvu si dovoljnjem namasiti, da bodem počeoat s 15. aprilom I | cdpiral trgovino ob 8. zjutraj do pol 1. opoldne hi od 2. pop. do 7. zvečer I j BB|BaB^H|BaaKBBaj^g|9B2iBBaa^^flHBaaaaaaaaaaaaaBaaHaaaaaaaaa Ugoden priložnostni nakup. Sl&une^Eianl parKIiotel Hollner no BIcda (BarecSsko) s popolno opravo, a pravico do jezer«, z mnvgimi Bfi-) v&mi, travniki m gosđom priđe 24. aprila 1.1. na javno dražbo I ki »e vrsi #b t- «H dopoldae aa lica aaeeta v partlaotelai | MaHaer na Bleda. j Hotel x vao opravo je cenjen na 224.215 K, od katerih ođpađe ; na opravo »amo 52.900 K. Najniiji ponudek za hotel X opravo znafe ; K 112.108, vadij 22.500 K. ' Dalje ae proda hiša x vrtom v cenilni vrednoati 42.218 K z naj- nižjim ponudkom K 21.109 (vadij 4222 K). Parcele njiv, travnikov, pažnikov in gozdov, ki se poBamesoo izdraže, so eenjene na 39.500 KL Najoižji ponudek snaia 26.400 K, vadij 3950 K. SelOtaUl peseit ie cenjena na 305.903 K, najnižji ponudek znaia 159.730 K in potrebni vadij 30.600 K. i Intereaentje ^i na} pravoćasno preskrhe potrebne potovalne listina in prehodne liste (Pasaierseheine), ki se dobe pri pristojni oblasti Paasieracheingmppe v Ljubljani za pot na Bled. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. aprila 1917. *88 šte?. Zajamčen uspeh. T!soCe ^JS? **stm B *JL f *X •» , 1 G {> t& J* 3T «§* * dobite ob rabi med. 398 hr 4i atfrft aTPfliP 71 nr^i obfcstveno preiskano, par. neškodljivo za Uf. Jf. HIAđ MUnt 2« prsi vsako starost uneslilv uspeli. Rabi se z^ranje. Edina krema za prsi, ki jo vslcd čudovitega učinka orodajajo kkamarji, dvomc parfumerije itd. PoizVusna puSica K 4*—, velika pusica, za-đostna t? uspeh K 9*—. Psrpr*!'janje strofo diskretno. Kes. 4r. A. Rix, laboratorij, &«■*£ IX., Laklersrgaasa « E. Za!«V<> t L;utt.art: gr*f. Ka«c In „Mr?«*\ 2«J««c v M«rit«r»: let*r. SrNiMrgai. ftar. poni. in par', »cifran. Damske ^lamnil^e ne}§a tvrđka in izposojevaiu^a iTla^lrJeT In harmQP.!|eT :-a jugu Avstrije. — Veii^anska zalcga ?sef a ?lastoeaega orođ]«, strna in isazibalii. F^??n! ZaJotaik ^vornih in komornih tvornic: B5?en-dorfer9 ftolzl ft Hcitzniinn, FOnter, Ehrbar, Gebriider Stingl, Rnd. Stelzhamm^r, Czapka, Lauber^r i Gloss. HofroaHB ?fl Roffcerg l'amenkaaski harmoniji). Wrok! o€ K !§•— naprej. Nafbo^ate}ia fzbira v vseh modernih slogih in TesnHi barvah 0«r1cfte st klavirje z anglcško poaav1ja;o^o n^^haniko. 50 letaa postavno obvezna earancffa. Ifat«»nlaa najniža. laai#«a na - agođncjša. ^glafevaafe t«r popravna strokovno in c^no | Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Kklfutao I« fsz za Kranjsko v založi, svarim ^red nakupom :i& I Otroško oillte n olie ^ loIsdgiiRo.; Hig:s£?6na p«ri!D in druge ^ttrebšiiae za Dftvero^ač&s. | SaV^ Po4??!|a na islbiro tud! na de.^eio. ~9m d^laiiiliii jL^^f |^^ vseh vrst za urade, ^P~i^ ^^^k dru§tva- tr?ovce itd ^ ^_ ^JP P»*« '■ Uietofatelj ^*§^-«^ kafćal»fili štaspiUj U'Ju'J^, Dvors-'i tu itev. 1. | Franc Furlan bl]o6avislčarst¥0 19 i> ■ % zaloga štedllniko¥ ^ senahajftt 125 ' $ ^mbrožev trg itev. 9. 5 I 1. inom 'i ijuliljii. Donalska cesta 11 Velika zaloga stfMaatae, porcela-aa, svetllk, zrcal, šlp, !iozar cev, vrčkov Ud. Oostilniška in kavamar-ska namizna posoda po if asn!žSih cenah.! ______pitMTUc— t»a. parno barvarstvo ter kemično čišćenje io snaženje oblek. Apretura sukna. OS RFICH Mwti oBiiii • Ozka Dilta it. 4. I SprejemaliSče Selenbargova ulica i\. 3. Postrežba točna. Solidne cene. aIVr' T^^fijp,^ SflBrf^3aiBK^» *jap^BaBBBuBDBBaBBBBBaaaaBBBaBaBaBBBBaBBBBBBaBaBBBBaai 1 *f" ^ ^ ^ ^-rfll-^ dobivate v j Ljubljana Si?. Palm cesta 28. i IstotJim •reče, kremt za devlfo, tesJatna mila, praiai ji- aški U t C na dsbalo in drobno. V*^- V^:-- "■' ------ IMMII ju I lilgaaaai^aal Kostanjev les •41a dol«a>sii, 10 om ctebelos« n*pn«j w debHll hi floia^ alfi kupi po najviijf cenl twpdtiai . m J. Pogatalk, L|abl|ana7 Mar. Terezije oaste 13. BaBaBaaBaBBBaaBHBaaBaBBBBBBBBaBHBBBHHHBBBBBBBBB^aaaaaBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaaaaaP79BDBBBBBBBBaaBBBaaaaa^ |Srbe2icov hraste, izpušSaJel I odpravi kar najhitrejSe „Dr. Fle»cha rujavo maiHo". I I Mati lonček K 1 60, veliki K 3—, družinsk* porcija SSŠ I I K 9*—. Z dodatkom, kako se uporablja. se naro£* pri I ! Or. E, Pieschs Kronen-Apotfieka, Raab (SyOr). OgfaNa>> I To«arna poh št^a J. J. Naglas Ljubljana, Kongresni trg St. 12. m HalvBcia zaSooa oohistva llll| I UdJU faUlil 1)11 |J1IIIIIII IU sa spalae ta 'edlliis sobe, salone ia gotposke sebe. Preprofje, zastor«!, mođrocl aa vntet UmBiH modroel, otreiU vodAU itd. IH Mm Bljnal lianf. ia in fimela 1 MTfjtlft ! BRATA EBERL trkoslikaria. lakirana, stafboa Prodajalnicai Miklošičeva ulica ŠL 6. nasproti hotela ,»UftlMM. Uijan > h BiiilitM rtRtoft.'. Mi Delavnioai Igriška ulica Stev. 0. Električna sila. v Brez konkure&<«! F. L Popper čevlji ■#09 pritttai BW ta aajatftjfe * a^^Ba^^^^^^B^^aT aal^^^^a^^^BBka1 ^p^^^bbb^ flaaaT ■aajffasn. asarvoa) aaa^ ^h JULIJI STOR, Ljnbljana ricjcJawva suca aw •• •ersMrsU fevlji za turiste, kMMtM , M^p » ttHkc te U-*-tm*-ft •trasae 2., ođd. *t. 20. 1197 Koštanjev les do 2 m dolg, cepljen 10—30 cm v prereza kapuje VINKO VABlt, vele- triec, talec, Junoitajersko. Le ponudbc z navedbo skrajne ccne, mno-1 zine in roka dobave naf se vpoSilja! To'no i plačilo. — Kulantno poslovanje. Knpnlem I tuđi mehak les, bukove in hrastove hlode I ali deske. 524 Slamnate šolne za dom ta slamnate padplatc za v revlie sem začel izđelovati na debelo Jnjibprfporoča-n, kot nadoiaestllo za drago uao jeno obutev, posebno | za delo ▼ sob ah. 235 Peskualte, ne bode Vam ial. tovaraa slamnlkov v Stobn, posta Doatžale pri Lfubijani. ■^B a^v 8B ^bk Bdt H 9r^^~ tfZ ^R, ^H Ibk ^Ha^r ■mm ■■ B^F ^Bm. K PC JV 3M U SS BP ^mOr nafboljSe kakovosti po 8, 10, 12, 14 In 16 kron; lasne podloge Rrepp ali Python In lasne mre-lice v vseb bar vab; „NEBU" fearva za laao In brado od Dr. Đralloa rjava, temnorUva ali (crna po 2 In 4 K Itd., vse še so-lidno, zapetllivo blago priporoća štetan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor: Zaradi rpolUloanJa ▼ TO{aiko «lnibovnn;e {e lokal odpri samo za prodalo blaga ia sleer r«ski dan samo od 9 ao 2I ln v neđelfo od 9 do 11 uro ćopoldan. Ivan Bizovičar vmetm in trgovski vrtnar Ljubl'ana m Kolezijska ulica št. 16 prinoroča svojo bogato opremljeno vTtnarstvo ter okusno fzđelane vence, šopke in trikove. :: Izposojevanie ■ ob mrtvasktb odrib \ dreveane cTetlice, ?kakor tuđi najfi-Deli© dekoracif ske j cretllce za dvorane s in balkone, s Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa naročita se izvršujejo točno in solidno. Bnoi&Tke: I. BUotI ear, __ r. TTtnar, Llnblfaiia. :: Prodam več mladih iitlit kpstanjev ia npres. 1 ^ ^- Dostavite* tak«j I <%,.%.% // Bre« poml«l«k« «o Vi^- ^ JOS. PETELINCA < šivalni stroji najlepia in čas najprimernejša priložnostna darila. Ti stroji znamke nGritzner* in „Afrana* so najboljši sedanjost^ šivajo, vežejo, (šiikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice ter imajo ltlotao faraneilo, kre^Hlcea, brostamen tok tor biaernl nbod. — Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezplačen. Cim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri: W&* JOS« PETEUNC *^B LJDBLJAlfA, sw. Potra aaslp 7, — blizu frančtškanskega mostu, levo, ob vodi, 3. hiša. J/iodm salon F. J^arbonč == Ljubljana, Jrfeftni trg štev. 7. = priporoča svojo veliko talago dunajskth moda lov slamniJ^ov, lančanih m pravnih obhl^, "- svtlnaHh ^lobu^pv, cveilic, pereš *• £ d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. /tajniijs conc/ Đob*Q blago/ ;-; fooravila točno in ceno. .-; Liudie s slabotnimi živci. Ni je skoro bolezni, ki bi bolj zmanjSevala veselje do 2ivlenja in njegovo moč, pa tuđi ne, proti kateri je tako pomoč sigurna in ozdravljenje gotovo, kot je slabost živcev. Toda ozdravi se le, ako to trpljenje v bistvu poznamo Neznan: e je krivo, da ravno na tem polju tako cvete mazaštvo, in da se doseže le navidezne uspehe mesto zmage. Pravilno leien]e živfne slabosti v vseh njenih taznovrstmh oblikah je naloga, o kateri 2> 50 let praktično delujoči, izkušeni prijatelj ljudstva govori na jako poljuden način v prav zanimivi razpravi. Zantevajte to poučno razpr.ro, ki Vas ne stane vinarja, in spoznali boste, da je mogoče življensko radost # zopet uživati. PiSite takoj po donisnrei. — Naslov: C. Pasternack, Berlin S. C. Niehaelkirchplatz 13^ Abt. 456 ln plaćam xa kg svetloplave barvo 24 K, sa laso drugih barv, a broš oihrollh pUžam za kg ZO K. Za Učeiaao laso itrt ta oiItoIo Harro za kg It K. Ostriženo ženske laso **¥*** *» piačas %* i k9 daii** kot so cm 100 a. Fr izerji! ? Koilerii I ? Bri vci! ? Kupim vaako množino izpađkov ženskih la« ter plaćam za kg 7 K, za posebno dolge 0 —10 K za kg, v stanju kakor izpadejo, tore] neizčiščene in neizglajene. Za kratko Uglađeno laso (Stnmpfoa) plaćam; aa 15—20 cm dolge, v različnih bar vab, tuđi neoprane kg 10 K „ 20—25 „ w n , n 12 « „ 25—30 BW^ff » u » »*^» Za stare, nerabne lasne konfekcije, kakor obleđele kite, Čelne frizure, kođre in razlifcne franže za kg 10 K. Ragtlicski laani krep, angora volno, lase vse vrste kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Lasna in frizerska Industrija Josip Vacekp đoslej Praga I, Niklas ulica 13. Od 1. maja 1917 se nahaja moj detaljni oddelek Praga II, Vaclav. trg 42, Hvšzda. Pri tej priložnosti opozarjam na svojo proda jal no in zalogo las, kit, lasnih mrežic vseh vrst z ali brez gumija, lasne podložke in turbane za moderne frizure. Specijaliteta; Izdelovanje lasulj za promenado, gledališta ln punČike. Gospodom frlzerjem in trgovcem pošljem na zahtevo cenik gratis in franko. Hrat trešnje in lesem «W* so v gozdu naprodai« Pojasnila BlelwelSO¥S OMtS S0f 2 nadstr. đesao, od 4.-5. H67 HENRIK WEISZ9 Nagysallo, Kom. Bars, Ogrsko. Ustan. 1910. Postavno protokollrana. Dobavlja po povzetju spodaj označene čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ne morem postreČi. Par Ženskih čevljev K 35.—, K 40 — K 45.—, K 50.— iri K 55.—, par čevliev za strapace (bakanče) K 50.—, K 60.— in K 70.— par možkeh čevljev K 45.—, K 50.—, K 55,— in K 60.—. Otroški čevlji vsake velikosti in zelo poceni. Doza kreme za čevlje 1 kron a Urednikom aktivnim vseh katefforijf profesorjem ia učiteljem katerib neobremenjena služuina znaša najmanje K 2300*— na letot dalje penzijonistom ki imajo vsaj K 1400— pokojnine, đovollni« posoiila na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, ozir. po« kojnino Da prvem mestu ia proti pri-mernemu poroŠtvu pod najugodnejŠimi pogoji na 5—25'etno amortiz. dobo hSLAVIJA** ▼zajemno xavarovalaa banka v Pragl. Sprejmejo se tuđi potniki za življensko zavarovanje s stalno ptačo in provizijo. Podrobna pojasnila daje brezplačno „Oeneralal zastop banice „Slavlje1 ▼ Llmbllaal. Gonokiein. * Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnentti katarju i. t. d. i GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor, svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuž, docent dr. J. Odstrčil i.td. Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotischen Hilfevereins v o m „Roten Kreuze" na Dunaju, Šef MU. dr. F. Barach piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezultatih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v Uncu piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel iz-vrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen. Dobi se po vseh večjih le-karnah. — Skatljica K 6"—. Zahtevajte literaturo in prospekt! Ljubljana: Lekarna Trnk6xey. | Zagreb: Lekaraa „SalTator*1. S. Mit- { telbacb, JeUčičev trg. Split: Lekaraa „K Sospei 8ia|sko|Mt J. Budan. 2130 Proizvaja: FarmakoloSko-kemični laboratorij „HERA", Pra gi-Vršofice 552. Dobavlteli voinega mlnlslnlva te Votno - idravitrenega lđrvtonla. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■i oeMUk. Bia.mc. ».ooo.ooo h—... » StHtarJeva ulica itevi 2. ■*»*"■«—* »"-—»»«^»«o^«o ■»••■■ Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, CelovcM, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, ln Celju. vloge na knjiiice in tekoCi raiun A /o I aprevitacijske kredite. ======== proM crnu—nm ah........i» po ^ /v# I —^— »iipoioi« »ow mi«iiowyi Btogovni oddelek. =—= Stran 12, .SLOVENSKI NAftOD*. dne 14. aprila Itl7. 8&ft*r. Ljubljanska kreditna banka. • * ** Zvišanje delniške glavnice od K 8,000.000*— na K 10,000.000-— i izdajo 5000 komadov novih delnic em. 1917 Ljubljanske kreditne banke a K 400'— nominale v skupnem znesku K 2,000.000*-. PROSPEKT. - • - V tretjem vo]nem letn sicer Se ni pađla odloŽitev svetome vojne, venđar pa vsa znamenja kažejo na to, đa je ▼ đogleđnem Časa priČakovati miru. Poaornost se obrača sedaj na razmere, ki bodo nastale po končani vojski in se zavodi kakor tuđi previdni poedinci pripravljajo za ta Čas produktivnega dela. Splosno prevladuje prepričan je, da bodo zvišane cene surovin in vseh produktov zahtevale pri novih investicijah. po vojski maogo višje Kapitala kakor preje, vsled česar bodo morali denarni zavodi razpolagati z večjimi sredstvi. LJnblJansBca krOditBS bUtlUI razteza svoje delovanje po celem avstrijskem juga, nje delokrog obsega vse baučne posle, najveČjo pozornost pa posveča kreditnemu poslovanju in pospešuje s tem v izdatni meri razvoj domačega narodnega gospodarstva. Potreba po novih posojilih, ki jo je pričakovati po vojski in nadalje stalno naraščanje vlog pri banki, ki so znasale koncem leta 1916 K 25,821.833*50, to je za K 11,202.992*60 veČ kakor leta 1914, sta nas privedla do prepričanja, da je že sedaj potrebno okrepiti lastaa sredstva banke % izdajo novih delnic. V tem ukrepu nas je utrdil nadalje razvoj našega zavoda v zadnjih letib, posebno pa v letu 1916, katero moremo glede doseženega uspeha označiti kot rekordno delo. Doseženi Čisti dobiček tega leta per K 1,071.862-65 je najvišji, katerega je banka izkazala v Času svojega 161etnega obstoja. Promet v kreditnih poslih in v kupČijt z vrednostnimi papirji je dosegel najvišje stevilkej enako tuđi — kakor že omenjeno — stanje vlog. Ta ugodni Uflpeh ie omogočil izplačilo 77„ne dividende in prav izdatno dotacijo rezervnih fondov. Notranja vrednost delnic naše banke je znašala koncem leta 1916 K 472-__ za komad in so te akcije postale predmet živahnega zanimanja. Upoštevaje nasvet upravnega sveta, je sklenil XVTL redni obČni zbor delničarjev dne 29. marca 1917, vporabiti tozadevno do voljenje c. kr. deželne vlafU^z* diie 2» ja$XGfr 1912 in zvišati delnižko glavnico ■ - * * od K 8,000.000"— na K 10,000.000-- z izdajo 5000 novih delnic a K 400— nominale. Povabllo k snbskripcl]L Na pođUgi navedeoega vabimo p. n. gospode delnicarje kakor tadi vte droge interesente k upisovanjii pod slede&mi pogoji: l.) UplMrnalo tmjn fiLstN. aprila ttlT. Pri I4«M|aMkl fcionlial Mri v l|rtl|nni bi njenih podrnfaricih v Splitu, Crforcu, Trstu, Sarajevo, Gorici (t. ć. Ljubljani) in Celjn. Pri Svn)n)a)tnBnhl vnnun v •Tpsnjl In njemli podrnsnicali* Pri ftniti pnnMfntovi Mntkl v Prnji in njenih podminicah. " '"^^* * nnK^_^^A n^^^^^h^b^^^^n^BS ^K^B^^^AH^B^an^ft^ns oni 4F^^^^^^h^htt^^^ ^^h ^kX^^^kXnV ^^^k^n^^MJ^^^£^^^nW • -' ; * — IM nWWH nn^P^nT^B^^n^HM n^n^n^n^nsn^n^nSn^nm ^m ^■nVn^nTV^n^n^nH Bn Hnn^nmnnl vSK^K^nrnnn^nnnn^ninnu s ■. ^ h s+jl. M m 0^ a> v n> IHb w n>|ajnnnnnjn> vna>nw^vv> ^ ^nmnnnnnB wob ■■■ ^pj^phv^h> ^^*^^^m^^^^^^^^^^^^~ ' ■ '' Th* ffB^^_u^A«.n^A ^m - m- -m—* ^n^nnm^ni nv a^nnnnnT^ntni^ £^ m |m*i , ,f^ .EalaBL —• ~ M^^tm. n^H^^^^nmn.^n1n^^n^n^nl ^Hn^n^n^^n^n^n^n^nv n^n^n^n^n^n^n^n\ ^bf ^n^ln^n^n^nln^n^n^^n^nk B^l ^nann^n^niHn^l ^^n^^la^n^rn^n^n^n^n^^^n^^^nB ) mrviojni oni nanannwin^nnjn> a^pw^ i^hibv — ^jm prao vtem ^ot^^^p v^b^ v^hbk PO) kmi K 4tt"— za komad, ▼ lazoMrjn WM 4 ntnPO oMnJn« t n^nnjb 3w) •stalo 4oMt» t kolikor no lotn t>&t rtnjjfjjijl no tcf^jo dobomo noni^ Hn^li,, Z »pfflo 1917. nudimo mtilm ontokribooriom n# knm i K 4SIa— za komad in si pridrii upravni sret pravico do reparticije teh delnic. 4) MM kavoftjO) je polositi pri prijavi K SM-— osiroma K 25»'— sa vsako novo del-nicov MlnjMk B !•#•— najposneje 4» II. aW|a t 1. Vplača se pa lahlco tadi polni znesek no enkrat 5) Nove demice imajo kapam ltlT in so deldrae na dobičku poslovnega leta 1917, vsled eoanr nsorajo gg. aobakribenti vplačati s dolocenimi obroki tadi 5% obresti od subskripcijskega ksnm od 1. januorja 1917 noprej do dneva platila. V svrbo tsvriUtve opeJjsko pravice naj sepredlošijo pri označenih savodth plalSi starih delnic. Korsni dobiček delnic nove emisije pripada po odbitka stroškov in pristojbin ažijskemu ^^^s^^snnan^nonnaB a^Cl-^ftv *-___*__ j^^nj^^^^^^oaj ^v^n^KaaB^lnn D^n^B^Ba^A Note daiaice bodo — aaako Ukor đoseduje — kotirane na ćunajski in praški borzi in ae bodo isoBOe gg. sabtknboatoai koKcm. let« 1917 proti miitvi Magajniških potrdU o iivrienih UPRAVNI SVET. dam.