2133 AA
601001 CK
TOMŠIČA 6 66000 KUPtH
fi
Primorski dnevnik
Posuiiua pidčana v guiDvim ~
Abb. postale i gruppo Cena 400 lir
Leto XXXVII. St. 57 (10.879)
TRST, nedelja, 8. marca 1981
v GovciTer/GoreniTTreLušf^od tlfntemhrf km*'Hn^i& 1915> "iegov p^edh?d^k PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SINDIKALNEM SHODU V MONTECATINIJU
Utrjena enotnost boju za razvoj
C ivdikat je izšel iz tridnevne
^ žive, kritične in samokritične razprave v Montecatiniju nedvomno okrepljen. Škodoželjne napovedi, ki jih je bilo v zadnjih tednih beležiti v delu italijanskega tiska in političnih krogov, o krizi enotne sindikalne zveze in o verjetnem razkolu, so se izkazale za plod zgrešenih analiz ali pa pobožnih želja. Množična skupščina sindikalnih kadrov in tovarniških delegatov je nasprotno dokazala, da ostaja italijansko sindikalno gibanje, kljub gospodarski, družbeni in politični krizi — ki ni njegova, a v kateri je prisiljeno delovati — trden temelj za ohranitev in utrditev demokratičnega reda in za preobrazbo k pravičnejšim družbenim odnosom.
Lama, Carniti in Benvenuto (pa tudi samo uvodno poročilo, ki ga je podal Del Piano v imenu enotne zveze CGIL, CISL, VIL) so morali sicer priznati, da so nekatere pretekle izbire porodile nezadovoljive, ali celo škodljive učinke, kot na primer težnja k izenačevanju, oziroma zbliževanju ravni delovnih prejemkov. Toda v preteklem desetletju je bila taka izbira, spričo edžungle plač*, za katero ne nosijo prvenstvene odgovornosti e-notni sindikati ampak vladna oblast (ki je po svojem interesu priznavala nerazumljive privilegije določenim kategorijam iz visoke birokracije ali v javnih podjetjih), bržkone pravilna, vsekakor pa dolž-nostna.
Ko je enotna sindikalna zveza, zlasti po strateški usmeritvi, ki jo je izbrala na skupščini v rimski četrti EUR pred tremi leti, sprejela (ob pomanjkanju ustreznega vladnega načrtovanja) odgovorno Unijo boja za ^razvoj' zaposlenosti in preporod Juga, in je zaradi tega omilila zgolj prejemkovne zahtevke na ta račun, ni mogla vedeti, da bo državna oblast nesposobna kakršne koli načrtovane gospodarske politike, da bi zavrla inflacijo. Enako najbrž velja za sporazum iz leta 1977 z delodajalci o zamrznitvi draginjske doklade pri obračunavanju odpravnin.
Toda izkazalo se je, da pri stopnji inflacije, ki dosega 20-odstotno naraščanje draginje na leto, odpovejo tudi pametna vodila. Draginj-ska doklada z enako vrednostjo točke za vse je imela namen zmanjševati prevelike razlike v plačah raznih kategorij, toda ob skokovitem naraščanju inflacije predstavlja že polovico vseh prejemkov in dejansko ščiti le najnižje kategorije pred posledicami draginje in dejansko ponižuje profesionalnost. Po drugi strani tudi ni bilo lahko predvidevati učinkov skokovite inflacije na zamrznjenje draginjske doklade pri odpravninah. Zato je bila določena avtokritika sindikatov potrebna, toda izzvenela je bolj kot odmev na mnogo bolj upravičeno kritiko na negibnost, nena-črtnost in neodločnost preteklih Vlad, saj so bili bolj žrtve kot krivci zaskrbljujočih razr,er, ki so *e iz tega porodile.
Ne gre torej za krizo sindikatov, ampak za krizo gospodarskih, družbenih in političnih razmerij v državi. Odsotnost vladne oblasti pri načrtovanju urbanistične, stanovanjske in gospodarske politike, zaviranje družbenih reform, pomanjkanje pravične davčne politike, odlaganje rešitev za pereča, že davno dozorela vprašanja socialnega sožitja (ki ga Slovenci o zamejstvu čutimo na lastni kozi glede uzakonitve pravic iz čl o vstave), označujejo buren razvoj zadnjih desetletij, ki je preoblikoval italijansko družbo ob množičnih notranjih preseljevanjih in pre-slojitvah. Ob tem je hkrati z demokratično rastjo širokih množic naraščalo družbeno nezadovoljstvo, ki se ni odrazilo le v pojavih večjega kriminalnega in novega političnega nasilja, ampak se je naravno preneslo tudi na delovna
V	teh novih družbenih razmerah *e je seveda znašel tudi sindikat v težavah. Postavil se je med vsemi najodločneje v bran terorizmu, kar so mu prav v zadnjih dneh Priznale tudi najvišje policijske o-blasti, soočati pa se je moral s Pojavi nezadovoljstva v lastni ba-** in v slojih delovnih ljudi, zlasti med od inflacije najbolj prizadetimi strokovnimi kadri, pa tudi s konkurenco cehovskih «avtonomnih» stanovskih združenj, ki uspevajo že posebej v javnih upravah in v ztoritvenih službah in so uživala *er še vedno uživajo precejšnjo popustljivost javne oblasti do izsilje-Vanj omejenih privilegiranih skupin.
V	Montecatiniju se je 1.200 sin dikalistov odkrito soočilo s to stvarnostjo, ki nalaga tudi njim potre-°° Po analizi pomanjkljivosti in se-t’eda tudi napak pri dosedanjem delu ter po potrebnih prilagoditvah *memic za bodoče. Neprikrita ne Varnost je bila, da se prepustijo to-
ku cehovskih pritiskov za privile-giranje zgolj «pogodbene» vloge sindikata v tekmi za čimvečje plače. Velik uspeh tridnevnega zasedanja pa je ravno sklep, da mora enotna sindikalna zveza CGIL - CISL -Ul L sicer začeti odločen boj za odpravo zlih posledic inflacije na prejemkih delovnih ljudi, pri čemer pa se ne odpoveduje vlogi subjekta pri oblikovanju pravičnejše družbe za vse.
Po živahni razpravi, ki je sama po sebi uspeh, saj dokazuje visoko stopnjo demokratičnosti mimo političnih svetovnih nazorov a-li pripadnosti eni izmed treh organizacij, odraža sklepni dokument utrjeno enotnost zveze in <tnapa-dalno» strategijo sindikata, ki stremi hkrati k nadomestitvi izgub na življenjski ravni delovnih ljudi in upokojencev kot posledica inflacije, ter k novim korakom naprej za izhod iz gospodarske krize in za reševanje dramatičnega vprašanja brezposelnosti, ki prizadeva predvsem mladino.
Zatorej po eni strani zahteva po ublažitvi posledic inflacije na odpravninah, razčlenitev strukture plač s priznanjem strokovnosti, po drugi strani pa nadaljevanje trdega soočanja z vlado glede davčne razbremenitve delovnih prejemkov, odločna zahteva po gospodarskem načrtovanju, s preverjanjem La Malfovega triletnega načrta in sek-torialnih načrtov za ozdravljenje posameznih panog, ki naj jim bo okvir, predlog o postopnem krajšanju delovnega časa, ki naj ob novem zagonu proizvodnje odpira nova delovna mesta. Sindikalna skupščina ni niti odklonila, kljub nekaterim pritiskom v tej smeri, prispevka delovnih ljudi za obnovo Juga po potresu v obliki 9-odstot-nega dodatka k davkom na dohodke. Potrdila je le zahtevo po jamstvih glede vladnega določnega načrta in časovne izvedljivosti predlaganih ukrepov.
Za zadostitev potrebi po čimveč-ji demokratičnosti pri temeljnih izbirah, bo v prihodnjih tednih razpravljala o platformi iz Monteca-tinija najširša delavska baza v tovarnah in uradih po vsej državi. Nato pridejo na vrsto delodajalci in vlada, ki jih bodo sindikati postavili pred preizkušnjo, ali so pripravljeni prispevati k izhodu iz krize z enako odgovornostjo.
LUCIJAN VOLK
PO KONCU 26. KONGRESA KP SZ
Oster napad Pravde na «evrokomuniste»
Posredne kritike italijanski partiji Intervju Pajette v glasilu KPI Unita
MOSKVA — Pravda zopet napada »evrckomuniste*. V svojem včerajšnjem komentarju piše glasilo KP SZ, da «evrokomunizem upada* in da so ga »raztrgali* na govorniški tribuni zadnjega partijskega kongresa. Vsekakor pa naj bi bilo to gibanje le sad »lažne teorije*, ki jo širi »reakcionarna propaganda*.
Komentar je podpisal Juri žukov, ki velja za enega najuglednejših komentatorjev moskovskega dnevnika. V članku sicer ni izrecno omenjena italijanska komunistična partija in
prav tako ni govora o dogajanjih v zveri s posegom Giancarla Pajette. Vendar pa Pravda navaja «ganljivi solidarnostni poslanici*, ki naj bi jih kongresu naslovili sekciji KPI iz Firenc in iz Casua-rie pri Pescari.
Po mnenju Žukova je »evrokomu-nizems samo eno tolikih sredstev, ki se jih poslužuje »buržujska propaganda*, da zmanjša polet revolucionarnega gibanja v svetu*. Pri tem Pravda poudarja, da so tezo, po kateri «bi se zmanjšalo število glasov in bi upadel vpliv* partij, če bi le-te »potrdile zvestobo mark-sizmu-leninizmu*, na moskovskem kongresu »raztrgali* portugalski komunistični voditelj Alvaro Cun-hal, Grk Florakis in drugi. Sicer pa, ugotavlja še glasilo sovjetske partije, so sami člani tujih delegacij v pogovoru z novinarji na 26. kongresu KP SZ poudarili, da je prišla z govorniškega odra do izraza enotnost in da so bili prisiljeni celo «buržujski listi* priznati upadanje »evrokomunizma*.
Ta ponoven napad še enkrat potrjuje, da sprejem, ki ga je (oziroma ga ni) bila deležna delegacija KPI ni bil ne naključen ne improviziran. O tem vprašanju objavlja današnje glasilo KPI intervju voditelja delegacije KPI v Moskvi Giancarla Pjetta. V njem Pajetta ponavlja, kar je že povedal v Moskvi, in sicer da obstajajo razlike v stališčih med italijansko in sovjetskp partijo. Pajetta sicer meni, da ni treba dramatizirati moskovskih dogajanj, vendar je poudaril, da je italijanska delegacija «obžalova)a nevljudnost* ter je dodal, da ni jasno, kakšne cilje so hoteli doseči sovjetski komunisti s tem, da so italijanskim «odrekli besedo na kongresu*.
Sicer pa je Pajetta poudaril, da so člani italijanske delegacije »z velikim zanimanjem* poslušali poročilo Brežnjeva, katerega pozitivno ocenjujejo. Tako Pajetta ocenjuje, da je bil Brežnjav o odnosih
s Kitajsko »zelo trd, vendar pa trezen. Član vodstva KPI nadalje poudarja, da je bil Brežnjev eden redkih govornikov, ki se je dotaknil gibanja neuvrščenih in da ni zaloputnil vrat Ameriki ter ni pozabil na sožitje v Evropi. »Nekateri opazovalci so tako že govorili o povratku k »bipolarizmu* Moskva -Washington. Upam, da se motijo*, je še dejal Pajetta.
Okrogla miza ob 25-letnici SKGZ v Gorici
Zastopniki dežele Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Gorice in Nove Gorice so včeraj popoldan v deželnem avditoriju v Gorici na okrogli miri teritorialnega odbora SKGZ o sodelovanju ob odprti meji poudarili nujnost izvajanja osimskega sporazuma in njegovega duha, in sicer v njegovem gospodarskem delu in v tistem, ki zadeva zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Poročilo na goriški strani
....................................................................iiiiiiinimii,.....................................uniinimiMitiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimii................................
KLJUB IZDATNEJŠI AMERIŠKI POMOČI
IAGRIIEN BOJ V SAL UDORU: GVERILCI ZA VZELI SAN L0RENZ0
Predsednik Duarte odklanja dodatne pošiljke vojaških svetovalcev ZDA
SAN SALVADOR — Gverilci »Fronte Farabundo Marti za narodno o-svoboditev* so sprožili silovit napad prati središču San Lorenzo v pokrajini San Vicente, kakih 50 km jugovzhodno od glavnega mesta. Po pisanju lista »El mundo* je nekaj stotin gverilcev zavzelo San Lorenzo, pobilo nekaj ljudi, ki so bili osumljeni sodelovanja z vladno vojsko, ki je prodrla v mesto pred dvema tednoma.
Nekaj močnih patrulj, ki so odšle iz bližnjega kraja San Sebastian, da bi preverile, kaj se je zgodilo, se ni vrnilo. Zdi se, da so padle v kako zasedo gverilcev.
Poročajo tudi o drugih spopadih, posebno v bližini San Antonia de los Ranchos v pokrajini Chalate-nango, kjer so bili zelo hudi boji v teku ofenzive gverilcev v januarju letos.
V zadnjih urah je vsaj 25 ljudi izgubilo življenje v raznih krajih ir jih je treba prišteti k 3.500 žrtvam državljanske vojne v Salvadorju po oceni »Pravne pomoči* nadškofije v prestolnici, ki so umrle v prvih dveh mesecih letos.
STOPNJEVANJE NAPETOSTI MED AFGANISTANOM IN PAKISTANOM
Dramatičen zaplet ugrabitve letala
ISLAMABAD — Zaplet v zvezi z ugrabljenim pakistanskim letalom, ki so ga gusarji preusmerili na letališče v Kabul, postaja iz ure v uro bolj dramatičen. Gusarji so, kot znano, zahtevali izpustitev na svobodo 90 »političnih* jetnikov v Pakistanu, pakistanske oblasti pa so bile le delno pripravljene sprejeti njihove zahteve. Predstavnik pakistanskega obrambnega ministrstva je namreč včeraj izjavil, da ne bodo izpustili na svobodo oseb, ki so obtožene »težkih zločinov*. Pakistan je medtem zaprosil za posredovanje generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima in je posredno obtožil kabulske oblasti sodelovanja z ugrabitelji.
Doslej je pakistanskim oblastem uspelo doseči le, da so ugrabitelji včeraj izpustili še štiri ženske, dve hostess in dve potnici.
Da je ozadje dogodka predvsem politično, priča tudi dejstvo, da sovjetska tiskovna agencija TASS obtožuje pakistanske oblasti, da so krive smrti potnika, ki so ga pred dnpvi ubili gusarji (letalo so ugrabili že v ponedeljek), ker niso sprejeli zahtev p izpustitvi 90 jetnikov. Moskva istočasno obtožuje Pakistan, da izkorišča sedanji dogodek za netenje sovraštva do Afganistana.
Na sliki (telefoto AP): pakistanska potnica zapušča letalo.
VARŠAVA - »MKZ Solidarnosti* za območje mesta Lodz je proglasil za prihodnji torek opozorilno stavko ene ure, od 10. do 11. ure. V primeru, če odgovorni ne bi sprejeli zahtev sindikata, se bo začela prihodnji, četrtek, začenši od 7. ure zjutraj stavka z zasedbo 20 podjetij na področju, nakar se jim bo pridružilo naslednjega dne še drugih 40. Če ne bi prišlo do sporazuma, bodo sindikati proglasili 16. marca splošno stavko v celi pokrajini.
Sklepe j° sindikat »Solidarnost* sprejel zaradi odpusta z dela 15 uslužbencev, ki vsi pripadajo sindikatu «Solidamost» v mestni bolnišnici notranjega ministrstva. Štirje od odpuščenih'so tudi člani notranje komisije podjetja v sklopu novega sindikata. Vodstvo »Solidarnosti* zahteva, naj odpuščene
...................................................lin.m...iHlimtiniMiiMiimmtii|iimiiiiimiinmimiiMiiiiiH>mHi<im<lnnniintium,iiiinniimmiimi.....................umu
Najlažje je živeti v ozračju tople grede
ZDA pa v tem trenutku krepijo svojo vojaško politično intervencijo v Salvadorju. V to državico prihajajo drug za drugim vojaški svetovalci, ki naj bi jih bilo že 54. Predsednik Reagan pravi, da bodo ostali v vojašnicah, toda iz drugih virov je slišati, da ti svetovalci vodijo operacije proti gverilcem.
Vojaška pomoč ZDA Salvadorju v znesku 25 milijonov dolarjev bo obsegala med drugim tudi 4 helikopterje «huey uh-LH», ki so oboroženi s strojnicami, tovarnjake, puške »M 16», minometalce, muni-cijo in radijske oddajnike.
Predsednik civilno vojaške hunte Napoleon Duarte je izjavil, da Salvador ne potrebuje dodatnega števila ameriških vojaških strokovnjakov. V resnici obstaja določena nevarnost, da bi vojaški krogi izvedli državni udar ter se dokončno polastili oblasti. Zdi pa se, da je sam ameriški predsednik Reagan razumel nevarnosti take usmeritve ter je naglasil, da bi morebitni vojaški udar v Salvadorju povzročil veliko zaskrbljenost v ZDA.
Raegan in njegovi sodelavci seveda na vse kriplje obtožujejo Sovjetsko zvezo, Kubo in »mednarodni komunizem*, da netijo državljansko vojno v Salvadorju. V glavnem je to geslo izvito iz trte. v Srednji in Južni Ameriki obstaja prav gotovo ugodno vzdušje za revolt proti ameriški kolonialni politiki in njenim multinacionalnim družbam, ki izkoriščajo kot pijavke gospodarstvo Latinske Amerike, res pa je tudi, da obstajajo določene interventistične težnje, toda bistvo vprašanja je vedno v nuji korenitih sprememb življenja delovnega človeka na tamkajšnji polobli.
RIM — Včeraj popoldne se je vrnila v Rim italijanska parlamentarna delegacija (KD, KPI, PSI, PDUP in PR), ki je v prejšnjih dneh bila v Libanonu in kjer se je razgovarjala z najvišjimi predstavniki PLO (Jaser Arafat in drugi) ter libanonskim. predsednikom republike Sarkisom.
Na srečanju z italijanskimi parlamentarci je Jaser Arafat izjavil med drugim, da sta bila italijanski predsednik Sandro Pertini in francoski predsednik De Gaulle v boju proti Nemcem prav tako terorista, kot je on.
Jaser Arafat je zavrnil vsakršno možnost referenduma, dokler ne bo obstajala neodvisna palestinska država, katere glavno mesto mora biti Jeruzalem.
BEOGRAD — Načelnik generalštaba jugoslovanske ljudske armade admiral Branko Mamula se je vrnil s prijateljskega obiska v Italiji, kjer je bil gost načelnika generalštaba italijanskih oboroženih sil admirala Torrisija. Mamula se je je med svojim obiskom raztovarjal z najvišjimi predstavniki italijanskih oboroženih sil.
Aretacije
neofašistov
RIM — Rimski preiskovalni sodnik Michele Guardata je baje včeraj izdal več zapornih nalogov v zvezi s preiskavo o dejavnosti skupine neofašistov, ki se je vežba-la v Libanonu in je bila baje vpletena tudi v bolonjski atentat. Kot kaže. so včeraj že aretirali tri osebe, vse v Rimu. Našli so baje tudi veliko količino orožja, vendar zaenkrat še ni znana nobena podrobnost, saj je preiskovalna tajnost tokrat neprodorna. Včeraj so v rimskem zaporu tudi zaslišali tržaškega neofašista Čira Laia in tudi o tem ni bilo mogoče izvedeti ničesar.
V zvezi z aretacijo Čira Laia pa je tržaško vodstvo mladinske neofašistične organizacije Fronte della gioventu izdalo poročilo, ki ga je podpisal znani Almerigo Grilz, ki pravi, da je nesmiselno sploh govoriti o možnosti, da bi bil Lai vpleten v bolonjski atentat, katerega je obsodil. Grilz dodaja, je v Italiji v teku široka akcija proti desnici in obtožuje Libanonca Yiada, da je terorist ter izraža začudenje, da mu lahko sploh italijanski sodniki verjamejo. Ciro Lai pa je seveda nedolžen....
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiminiiiiimiiiiumiiintfiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiinimiiiitiiiiiiitimiiiiiimitMiiMi
NA POLJSKEM SE POLITIČNI POLOŽAJ ZAOSTRUJE
V LODZU NAPOVEDANA OPOZORILNA STAVKA
Iztrgati se od časa do časa iz zadušnih tržaških razmer je poživljajoče. Razgledaš se po svetu, vidiš, kako se drugod krešejo ideje, spreminjajo razmere, menjavajo odnosi med ljudmi. Zato pa je toliko bolj tragično, ko se vrneš, odpreš časopise, ki so obležali na mizi, in vidiš, da se ponavljajo v njih iste fraze, vedno ista topoglava nezmožnost pogledati stvarnosti v obraz.
Tako na primer proglaša odbornik Gambassini, eden od vodij Liste za Trst, v svojem komentarju na novico, da so neznanci podtaknili bombo na prefekturi (v protest seveda proti odklonitvi proste cone), da so razmere v mestu edrama-tične», da jih ljudje opazujejo <z veliko zaskrbljenostjo» in da *vlada ni ničesar razumela o naših tragičnih problemih». Z druge strani ugotavlja odbornik Seri, da mora vlada obravnavati krizo trža-
škega gospodarstva s posebno pozornostjo, kajti sicer preti nevarnost, da bo v gospodarsko in socialno obubožani Trst prekipela mlada življenjska sila iz sosednje republike.
Gre za trditve, ki smo jih že stokrat slišali in ki dokazujejo samo senilno okostenelost predstavnikov dobršnega dela tržaškega prebivalstva. Očividno je njihov zorni kot nadvse omejen, tako da ne vidijo niti za ped na levo in na desno, ter se nikakor ne morejo izneveriti svojim ustaljenim miselnim obrazcem. Njihovi predlogi za rešitev tržaškega vprašanja so pravzaprav prošnje za miloščino, ki naj bi jo mesto dobilo od osrednje vlade zato, da ohrani svoj tnadvse italijanski» značaj. Nadaljujejo pač s politiko, ki jo je tržaška buržoazija znala imenitno vnovčiti v času fašizma, ko je državni kapital iz čisto političnih razlogov reševal pred propadom velike privatne
družbe, kot je bila Cosulich et compang. Da se Trst vedno bolj navaja živeti v zaščitenem in umetnem ozračju tople grede, so se dobro zavedali po drugi svetovni vojni Angleži, ki so opozarjali na nevarnosti takšne politike ter napovedovali, da bo trenutek soočanja s stvarnostjo težak. Taka opozorila so bila kot bob ob steno. Najrazličnejšim strankam je bilo preveč ugodno izrabljati umetne pogoje, v katerih je mesto živelo, za pridobivanje glasov: malokdo je pomislil, da bi bilo potrebno načrtovati novo ekonomsko politiko v iskanju sodelovanja z zaledjem, in pripravljati teren zanjo s spreminjanjem mentalitete ljudi. Rajši so brenkali na staro struno antislovenskih parol in čustev v utemeljenem prepričanju, da je to leitmotiv, ki v Trstu vedno najde prijazen odziv. Nihče ali skoraj nihče se ni potrudil, da bi nastopil proti nacionalni mržnji, da bi na
primer zahteval, naj se v šolah uvaja slovenščina ali vsaj približna informacija o slovenskem in jugoslovanskem svetu. Danes je položaj tak, da večina tržaškega prebivalstva o nas ničesar ne ve in da so vsi zgodovinski podatki, ki jih ima, povezani s pristranskimi informacijami o * fojbah*. Kaj je enostavnejšega v takih razmerah, kot mahati z bandero «slovenske nevarnosti* in v ljudeh vzbujati preplah?
V zadnji številki »Bore* objavlja ravnatelj tržaške radijske postaje, Guido Botteri, prikaz poglavitnih etap tržaške zgodovine po drugi svetovni vojni, ki ga zaključuje s tragičnim vprašanjem *Kak-šna je. bodočnost Trsta sedaj, ko je propadla možnost, ki so jo nakazali osimski sporazumi?» Človek bi želel dati odgovor, a ga ne najde.
JOŽE PIRJEVEC
ponovno sprejmejo na delo in naj se napravi konec gonji proti sindikatom.
Že predvčerajšnjim pa je bila izvedena opozorilna stavka dveh ur v Skzynsku (vojvodstvo Radom). Sindikati zahtevajo odstavitev ravnatelja neke tovarne in med drugim tudi namembo stavbe policijskih oblasti v društvene svrhe. Prav tako sindikati zahtevajo, naj se konča pregon članov novega sindikata. V tem primeru gr» za prvo stavko po imenovanju gen. Woicie-cha Jaruzelskega za ministrskega predsednika Poljske.
Teh nekaj bežnih vesti najbolje pojasnjuje vzdušje, ki v teh dneh vlada na Poljskem. Morda je najbolj zanimiva med vsemi prav tista vest iz Radoma, po kateri stavkajoči zahtevajo izgon policije iz njihove stavbe. To pomeni, da vladna oblast še ne more uspešno nadzorovati poteka dogodkov in da so na delu sile, ki skušajo spraviti Poljsko na kolena.
K vsem tem dogodkom je treba še dodati zaskrbljenosti, ki se porajajo ob proslavah 13. obletnice dogodkov v letu 1968. Oblasti pozivajo k umerjenosti, toda pojavljajo se tudi znaki o nekakšnih proti-manifestacijah.
Sicer pa poljska dogajanja označujejo v popolnosti dva pomembna dogodka: moskovsko srečanje med Kanio in Brežnjevom, ki je prineslo bolj zavzeto delovanje Poljske združene delavske partije na najrazličnejših področjih (notranja reorganizacija stranke, boj proti tujim vplivom itd.) in na drugem mestu, da zahodni finančni kapital še vedno verjame v sposobnost Poljske, da bo kos svojim finančnim obvezam. V teh okvirih se bije notrgnji in tudi zunanji boj nove Poljske.
IVREA — gest oseb je izgubilo življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila sinoči nedaleč od Ivree,
8. MAREC
V teh prvih marčnih dneh, ko narava kljub zimi. ki ji navadno noče biti konca, že kaž$ skromne znake svojega prebujanja, ko smo s pustom dali duška starodavni želji po našemljeni zunanjosti, zato da moremo odvreči masko, za katero skrivamo svojo notranjost, vsako leto znova oživijo razprave in polemike o primernosti takega ali drugačnega proslavljanja in praznovanja dneva žena. Plohe besed, ki jih ta dan posvetimo ženski in vsemu, kar je z njo nove-zano, pravijo dvomljivci, se še istega dne utopijo v kozarcu vina, spitega v bolj ali manj prijetni družbi. Že naslednji dan življenie steče po ustaljeni poti in ženska ga naprej živi tako, kot ga je živela pred in po vsakem osmem marcu.
Če so praznovanja res izgubila svoj nekdanji smisel, pa to še ne pomeni, da se je zmanjšal njihov simbolični pomen. Imamo praznik dela. spominjamo se pomembnih datumov, proslavljamo celo vrsto obletnic, pa ne mislimo, da smo z njimi opravili za vse leto. Postali so del naše kulture in miselnosti. tako kot nam vejica mimoze in stisk roke simbolizira dan, ko je ženska zavestno stopila ob bok moškemu tovarišu v boju za nove, pravičnejše odnose v družbi.
Na prelomu preteklega stoletja se je namreč zavedla, da vse dotedanje, sporadične meščanske zahteve po ženski enakopravnosti, niso mogle biti uspešne, ker so žensko vprašanje ločevale od ostalega družbenega dogajanja. Z nastankom modernega kapitalizma so se pomnožile vrste žensk — de-Ihvk, ki so se sicer ekonomsko osamosvojile od moškega, hkrati pa so postale sužnje svojega delodajalca. Spoznale so, da svojo osvoboditev in enakopravnost lahko dosežejo le v skupnem boju za pravičnejšo ureditev družbe. Mednarodno žensko gibanje je poslej stopalo vštric z delavskim gibanjem, saj so bile prav ženske najšibkejši in najboh izkoriščan del delavskega razreda.
Slovensko žensko gibanje se je v večji meri razraslo tik pred zadnjo vojno, okupacija pa zlasti primorskih žena ni presenetila. V okviru Osvobodilne fronte so ustanovile Slovensko protifašistično žensko zvezo, kjer so svoj boj za žensko enakopravnost povezale z bojem za narodnostno in družbeno osvoboditev. Delo na teremu, v zaledju in na frontah, predvsem pa na šolskem in prosvetnem področju, je v veliki meri slonelo na ženskih ramenih. 11. februarja 1944 je vodstvo OF z okrožnico odločilo, da morajo biti v vseh terenskih odborih OF zastopnice ženske zveze.
ženske so torej bojevale in še bojujejo dvojni boj: za pravičnejšo družbo in polno enakopravnost. Slovenska žena izza meje matične domovine pa bojuje še tretji boj: svojim otrokom želi zagotoviti polno pravico do lastne narodnosti in jezika. Beneške matere svojih otrok še ne morejo pošiljati v slovensko šolo, zato še vedno nosijo velik del odgovornosti za to, da bodo kljub temu ostali Slovenci. Pa tudi na Tržaškem in Goriškem je slovenska žena, mimo splošne ženske problematike, obremenjena z vsem, kar prinaša s seboj dejstvo, da živimo v državi, ki o petintridesetih letih svobode in demokracije ni uspela slovenski narodnostni skupnosti zagotoviti zaščite, kakršna ji po italijanski ustavi pripada.
Tudi najnaprednejše družbe žal še niso uspele zadovoljivo rešiti vprašanja, kako razbremeniti žensko razdvojenost, ki ji jo prinaša njena vloga matere po eni in delavke po drugi strani. V obdobjih gospodarskega zastoja, kakršnega prav zdaj doživljamo, so ženske tiste, ki so prve ob delo in kot po pravilu se vsakokrat pojavijo gesla o tem, kako ženska spada le k otrokom in v družino. Človeštva ne gre deliti v kategorije, saj biološka razlika še ne opravičuje razlikovanja družbenih vlog. Samo polna družbena vloga in materialna neodvisnost lahko ženski zagotovita resnično enakopravnost, ta pa bo mogoča šele tedaj, ko bo družba urejena na način, ki ne bo bremena družine in otrok enostavno in najceneje prepustil samo ženski.
Pot iz teh razmer si bomo torej morale najti same, osnovne politične pravice, ki so nam jih v zadnjem stoletju izborile naše babice in matere, nam■ jo odpirajo. V kratkem bomo imele priložnost, da.ob referendumu o odpravi zakona o splavu dokažemo svojo zrelost in odločenost, da nam v imenu človekoljubja ali neke abstraktne svobode ne bodo odvzeli pravice, ki je bila le s težavo pridobljena: da lahko ženska sama odloča o materinstvu.
Prav je zato, da se zbiramo ob osmem marcu, da ga tako ali drugače proslavljamo, saj je vsako srečanje med nami prilika za izmenjavo misli in izkušenj, tudi drobnih in vsakdanjih, ki pa vendarle spletajo mrežo življenjskih odnosov, v katerih ženske delamo in živimo.
VLASTA BERNARD
TRŽAŠKI DNEVNIK
8. marca 1981
MEDNARODNI DAN ŽENSK NI SAMO MIMOZA
Boj za enakopravnost in demokratični napredek glavna tema številnih proslav na našem ozemlju
Družbeni in zasebni problemi žensk v govorih in kulturnih prireditvah - Za premislek in zabavo so se odločile skoraj v vseh vaseh in delovnih kolektivih
Mednarodni dan žensk, veliko poklonov, veliko proslav, veliko besed, ki pa so še vedno muhe enodnevnice. Osmi marec je res praznik, oziroma dan, ko ima ženska »glavno besedo«, treba pa je tudi poudariti, da je to marsikje le enkratna priložnost za razmišljanje o odnosih med žensko in moškim, o težavah, ki jih ima ženska tako v družbi kot v družini, o njenem zaposlovanju, o ženski ustvarjalnosti. . .
Zato se ženske zavzemajo, da bi na ta dan z združenimi močmi poudarjale nerešene probleme, ki jih zaradi nazadnjaštva, gospodarske krize in tisočletnih predsodkov izrinjajo na rob družbe. Zato je na srečanjih v teh dneh slišati o nevarnosti, ki jo za samoodločanje žensk predstavlja referendum «gibanja za življenje«, mnogo je slišati o ženski ustvarjalnosti, o delovnih pogojih, o miru, o drugih družbenih in zasebnih vprašanjih.
Ženska je torej tokrat izjemoma v ospredju. Poglejmo, katere pobude so ženske izpeljale v preteklih dneh
in kaj so pripravile za današnji dan.
«0 ženski, o njenih vprašanjih in prizadevanjih za njeno enakopravnost je treba razmišljati vsak dan, ne le za 8. marec» je v svojem govoru naglasila Blažinova sinoči na občinski proslavi, ki jo je v osnovni šoli v Zgoniku priredila Zveza žena iz zgo-niške občine. «Borba za emancipacijo pomeni ovrednotenje njene vloge v družbi, omogočiti delovanje družinskih posvetovalnic, otroških jasli, imeti pravi odnos do splava itd.
Že pri vzgoji otrok in preko sredstev množičnega obveščanja je treba predstaviti žensko kot aktiven subjekt v družbi. Slovenska ženska pa je še v težjem položaju, saj mora poleg vsega dati svoj doprinos tudi za dosego globalne zakonske zaščite.«
Kulturni spored je bil izredno bogat in je navdušil res številno občinstvo. Po pozdravnih besedah A.
Guštinove se je predstavil lutkovni odsek KD «Valentin Vodnik« iz Doline, ki je pod vodstvom N. Švab predstavil šaljiv prizor o razmerju med petelinom in kokošmi, ki naj bi v resnici ponazarjal odnos med moškim in žensko. Učenci osnovne šole iz Saleža so se zelo lepo izkazali z recitacijami in petjem ob harmonikarski spremljavi I. Bitežnik. Odobravanje je požel tudi kvintet kljunastih flavt šole Glasbene matice. Občinstvu se je nato predstavila igralka SSG M. Sardočeva, ki je z njej lastno umetniško spretnostjo in toplino predstavila izbor o razvoju slovenske poezije od začetka do današnjih dni. Ženski mešani pevski zbor »Rdeča zvezda« iz Saleža, je pod vodstvom J. Simone-te in ob harmonikarski spremljavi R. Milica zapel na, koncu štiri borbene pesmi. Ob tej priliki se je zbor prvič predstavil v novo krojenih in elegantnih oblekah. ~'~7
V' četrtek pa je KD Primorec posvetilo večer mednarodnemu prazni-
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
NOVA GOSTILNA V MAVHINJAH
ku ženske. V Ljudskem domu je bila otvoritev razstave štirih, amaterskih slikark iz Trebč Svoja dela razstavljajo V. Padovan, Z. Loka-tos, R. Chicco - Dragoni in I. Bi-šop. Nekaj misli o amaterskem slikarstvu in razstavljenih slikah je podal profesor Milko Rener.
Dekleta dramske skupine treben-skega društva so predstavila prizor «Boston 1908», ki ga je režiral D Gorup. V kratki igri so doživeto prikazala dogodek, ki se je pripe til v bostonski tovarni Cotton 8. marca 1908 in po katerem proslavljamo na ta dan praznik žena
V takem in podobnem vzdušju sc potekale proslave ob 8. marcu že od četrtka dalje po vseh okoliških vaseh in v mestu. Družabni večer je priredila ZŽI iz Trebč v sodelovanju s KD Primorec ter članice ZŽI z Opčin. Tudi nocoj bo v ljudskem domu v Trebčah tradicionalni družabni večer. S krajšim kulturnim programom bodo nastopili otroci iz vrtca in osnovne šole «Pinko Tomažič« ter godba na Dihala «Viktor Parma« iz Trebč. Naj med številnimi prireditvami omenimo tudi razstavo slovenske umetnice B. Doljak, ki so jo sinoči od prii v društvenih prostorih Albin Sirk v Križu. Ženske iz Križa se bodo zbrale tudi danes: za 16. ure je v Križu napovedan sprevod, zatem pa bo v ljudskem domu tradicionalna prireditev.
Na praznovanje 8. marca vabijo danes ob 18. uri tudi ženske iz Mač-kolj, v Bazovici [. . bo ob 19.30 bogat kulturni večer z nastopom članov SSG, pevskih zborov in recitatorjev. Deželni federaciji CGIL in CISL skupno s sindikalnimi organizacijami SRS in SRH pa prirejajo «Srečanje italijanskih in jugoslovanskih delavk za mir». Srečanje bo danes ob 10. uri v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu. V štivanski papirnici pa bo javna skupščina delavcev in delavk. M. Kravos in S. Benedetti bosta v slovenščini in i-talijanščini govorila v Ljudskem domu na Pončani ob 16. uri p »Boju: proti silam, ki bi rade preganile pridobitve ženskega gib^jas^v _ j
Ob 11. uri bo- danes v7 MiljaE o-tvoritev razstave «Sreeanje pčezije in slikarstva«, pri kateri sodelujejo
S posebnim zadovoljstvom bele žimo prijetne dogodke, ko naši delovni in podjetni ljudje, posebno na podeželju, napredujejo in javnosti pokažejo, da se s požtrvovalnim delom dosegajo lepi uspehi. Tak uspeh je nedvomno odprtje nove, sodobne gostilne Urdih v Mavhinjah. Urdi-hovi so imeli namreč dolgo let znano gostilno v vasi. ki pa so se v sredo preselili kakih 100 m od stare stavbe in zgradili lepo, prostorno in moderno opremljeno gostilno.
Odprtje nove gostilne je bilo v sre do in se ga je udeležilo lepo število domačinov, ljudi iz sosednih vasi in drugih povabljencev, med katerimi smo opazili devinsko na-brežinskega župana Albina Škrka, Karla Guština načelnika gostinske sekcije pri SDGZ, katera sta jim zaželela veliko nadaljnjega uspeha.
Gostilno poleg matere Malčije vodita še naprej sin German z ženo Elzo, katerim želimo tudi mi mnogo uspeha. (M.M.)
KMEČKA ZVEZA
vabi
na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 15. marca 1981 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora.
2.	Predsedniško poročila.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Pozdravi in diskusija.
6.	Valitve.
7.	Razno.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
VABI NA 3. PREDAVANJE
POVtIAVA SLOVENSKIH DEŽEL I ITALIJANSKIMI V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE
iz cikla Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina
PREDAVA UNIV. PROF. DR. FERDO GESTRIN
V sredo, 11. marca, ob 18.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
K. Daneo, G. Bellini, E. Balbi, T. Fantini in N. Zilli. ZŽI prireja tudi vrsto srečanj v dolinski občinski telovadnici (ob 18. uri), v ricmanj-ski srenjski hiši (ob 19. uri), za Podlonjer in Sv. Ivan pa bo srečanje v ljudskem domu v Ul. Masac-cio 24 ob 15.30.
V ZVEZI Z DEŽELNO STAVKO
Člani SSŠ jutri ne stavkajo
Sindikat slovenske šole ne bo pristopil k deželni stavki, ki so jo konfederalni šolski sindikati skbeali za jutri, da bi uveljavili novo delovno pogodbo in da bi oblasti odobrile zakonski osnutek štev. 1112. Sindikat slovenske šole pripominja, da si je vedno prizadeval za enoten nastop z drugimi sindikati in njegovi predstavniki so se že večkrat sestali s tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, da bi jih opozorili na probleme slovenske šole.
pa ni prišlo do enakopravnega so delovanja in ob jutrišnji deželni 6tavki na šolah konfederalni sindikati niso imeli za potrebno, pripominja SSŠ, da pravočasno seznanijo slovenski sindikat s pripravami na stavko. Zaradi tega SSŠ ne pristopa k jutrišnji stavki.
Brez rezultatov razprava o družinskih posvetovalnicah
Tržaški občinski svet je na petkovi seji razpravljal o treh resolucijah, ki so jih o vprašanju družinskih posvetovalnic predložile KPI, KD in LpT. Resoluciji KPI in LpT sta bili zavrnjeni, glasovanje o resoluciji KD pa je dalo neodločen izid: po pravilniku bo morala skupščina o njej ponovno glasovati (ne pa razpravljati) na prihodnji seji, ki bo v petek.
SINOČI V DOMU «ALBERT S1RK» V KRIŽU
Razstava Bogomile Doljak v vzdušju praznika žensk
Nastop dramske skupine iz Trebč s prizo-rom «Boston 1908» - Razstavljena doslej najstarejša znana kriška skrinja (1831)
Agilno kriško kulturno društvo »Vesna« skrbi, da se v obnovljenem kulturnem domu «Albert Sirk» vedno kaj dogaja, predvsem pa, da se dogaja kaj pomembnega. Tak pomemben dogodek predstavlja tudi sinočnja otvoritev razstave Bogomile Doljakove. ki je bila povezana tudi s proslavo praznika žensk — 8. marca. Temu prazniku so bile namenjene uvodne besede tajnice društva Marte Verginela, ki je vlogo žensk v sodobni družbi smiselno povezala z umetniško kreativnostjo Bogomile Doljakove kot dokazom enakovrednosti žensk na vseh področjih človekovega udejstvovanja; temu prazniku je bil namenjen nastop dramske skupine iz Trebč s prizorom «Boston 1908» v režiji Draga Gorjupa, v katerem je oživljen zgodovinski izvor 8. marca; temu prazniku je bila navsezadnje posvečena razstava sama bodisi zaradi umetnice, bodisi zaradi razstavljenih predmetov (skrinj, barvnih prtičev, soh, krožnikov in skled) iz katerih diha prav ženska kot prvinski element življe-
Kljub tem večkratnim sestankom
OB ŠTEVILNI UDELEŽBI OBLASTI
V prostorih tržaškega sejmišča uradno odprli razstavo «Nauticamp»
Otvoritveni govor predsednika tržaškega sejma Toreselle - Svoje izdelke razstavlja preko 300 tovarn - Razs tava bo odprta do 15. t.m.
Že ob prvem dnevu razstave «Nau-ticamp 81» se je na sejmišču pri Montebelu zbralo veliko obiskovalcev, da bi si ogledalo zanimivo pahljačo vseh mogočih pripomočkov in artiklov za navtični turizem, kampiranje in caravanning. Pomen te razstave, ki je letos v Trstu že petič zapored, je prav v široki ponudbi, ki lahko zadovolji še tako izbirčnega kupca in ljubitelja morja in kar je najbolj važno — po izjemno ugodnih cenah, saj so razstavljeni čolni, šotori, oprema itd., dostopni tudi manj premožnim žepom.
Ob včerajšnji, uradni otvoritvi «Nauticampa 81» je predsednik tržaškega sejma piero Toresella v konferenčni dvorani sejmišča najprej pozdravil-vse prisotne politične, gospodarski! fiftiiVojdškŽ predstavnike, nato pa v kratkem nagovoru najprej poudaril, da »Nauticamp« potrjuje pravilnost izbire po specifičnih razstavah, ki morajo biti povezane z morjem in s tistimi gospodarskimi dejavnostmi, ki imajo neposredno zvezo s Trstom in njegovo industrijo. Že običaj je. da prav «Nauticamp» odpira sezono na tržaškem sejmišču
Predsednik tržaškega sejma Toresella je nato poudaril, da so prav v teh dneh stekla dela za restruktu-racijo «Palače narodov«, kjer bo odslej tudi nova konferenčna dvorana, opremljena z vsem potrebnim. Nujo po novi dvorani bo potrdila tudi sedanja razstava športnih plovil in opreme, saj bo v okviru le-te pomembno mednarodno zasedanje o pravnih vidikih navtičnega turizma, ki se ga bodo udeležili tudi avstrijski in jugoslovanski izvedenci. S tem bo tržaški sejem še bolj pridobil na moči in upravičeno zahteval, da ga tudi ustrezno ministrstvo v Rimu priznava za pomemben faktor v razvoju vsedržavnega gospodarstva. Toresella je nato poudaril še delež Navtičnega inštituta, ki letos prvič sodeluje na razstavi »Nauticamp« ter opredelil vsebino manifestacije, ki je med drugim tudi priložnost, da se evropski turistični delavci srečajo ter izmenjajo poglede na to dejavnost in načrtujejo pobude za prihodnost. Ob koncu pozdravnega govora so si gostje ogledali razstavišče, ki <-’aje zares popoln vpogled v področje morskega turiz-
ma. Na 15 tisoč m2 namreč razstavlja svoje izdelke več kot 300 tovarn iz Italije, Evrope in Severne Amerike. Obiskovalec si lahko v različnih paviljonih ogleda najrazličnejše športne čolne, kamperje, rulotke, šotore, opremo za ribolov, tudi podvodni, «morske» obleke, itd., vse to pa lahko tuši kupi.
Vprašanje lonjerskega vrtca
Slovenski občinski svetovalci obsojajo ravnateljevo ravnanje
Občinski svetovalci Filibert Bene-detič, Marta Ivašičv Aleš Lokar in Stojan Spetič so poslali tržaškemu županu pismo, v katerem izražajo ogorčenost zaradi zadržanja pristojnega didaktičnega ravnatelja, ki je prepovedal združenju staršev slovenskega otroškega vrtca v Lonjerju, da v šolskih prostorih priredi informativno srečanje s slovenskimi občinskimi svetovalci in slovenskimi člani svetoivanskega rajonskega sveta. Podpisniki, ki obveščajo župana, da bodo o težavah otroškega vrtca v Lonjerju zahtevali podrobnejša pojasnila v bližnji bodočnosti, ga prosijo, naj poseže «na pristojni ravni«, da se zaščitijo dostojanstvo in naloge občinskih svetovalcev
Izleti
VZPI-ANPI Sekcija v Križu, organizira od 21. do 24. maja avtobusni izlet v Beograd preko Bihača, Drvarja, Jajca in Sarajeva. Cena 160 tisoč lir. Vpisovanje pri tov. Zofi Sedmak, Križ, tel. 220251, kjer boste dobili tudi točen opis potovanja. Prosimo, da se zainteresirani čim prej prijavijo, ker je število prostorov omejeno.
Razna obvestila
Zveza žeusk Mačkolje vabi na praznik žena, ki bo danes, 8. marca, ob 18. uri v Srenjski hiši v Mač-koljah.
Bazoviške žene priredijo ob mednarodnem dnevu žena danes, 8. marca, ob 19.30 v Bazoviškem do-
mu «Kulturni večer«. Nastopajo člani SSG, z lepljenko »Bazovica«, mešani zbor Lipa in zbor osnovne šole Primož Trubar. Recitacije: Dve mandrijerki.
nja. Bogomila je prav za to razstavo in kot oddolžitev Križu izdelala nekaj novih predmetov, med katerimi soho ženskega Uka, ki jo je poimenovala «Vesna» kot se imenuje kriško kulturno društvo, sohi kriških žena, ki nosita ribe iz portiča itd.
Poseben mik razstave pa je doslej najstarejša poznana kriška skrinja, ki nosi letnico 1831. Sicer Pa je o skrinjah, slovenskih in primorskih, še posebej lepo spregovoril novogoriški etnolog Naš Križnar, sama umetnica (v stari kriški narodni noši) pa je na prikupen način spregovorila o svojem delu in o svojih pogledih na bogastvo narodnega blaga, skozi katerega se izpričuje naša narodna preteklost, ki pa mora biti tudi vodilo za naš današnji in jutrišnji dan. (jk)
Razstava je na ogled danes od 10. do 12. ter od 16. do 23. ure, čez teden pa bo odprta v večernih urah.
POPRAVEK
Tiskarska napaka je smiselno spremenila naslov k včerajšnjemu članku o lonjerskem vrtcu. Naslov bi se moral pravilno glasiti: »Težave lonjerskega vrtca opozarjajo na širši problem zaščite manjšine« (in ne mladine), kakor je vsekakor jasno razvidno iz članka samega.
Ob izgubi Emila Regenta izrekata družini Fischer in Batič svojcem občuteno sožalje.
Direkcija in uslužbenci podjetja Eltrade izrekajo globoko sožalje kolegici Mili Regent-Fischer ob nenadni izgubi dragega očeta Emila.
Ob smrti očeta Josipa Mavca izrekajo uslužbenci podjetja Interli-gnum in Dila iskreno sožalje hčerki Sonji.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ZDRAVKA PAROVELA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Posebna zahvala delovnim tovarišem, g. župniku,, godbi, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči žena Tatjana iit}klnčfeli* Mirjan, sestra in brat z družinama, družine Černeka in drago sorodstvo
Petrinje, Zabrežec, Boršt, 8. marca 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
IVANKE POČKAJ vd. KRIŽMANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Bazovica, 8. marca 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
SLOVENSKO > STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
IVAN CANKAR
HLAPCI
Režija MILE KORUN
Danes, 8. marca, ob 16. uri: abonma red C — prva nedelja pc premieri: abonma red G —■ druga nedelja po premieri.
Jutri, 9. marca, ob 16. uri: abonma red H — mladinski; abonma red I — mladinski. Ob 20.30: abonma red D — mladinski v sredo.
Ker so abonmaji združeni, propimo vse, razen abonentov re-ra D, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu v ponedeljek od 10. do 12. ure ali eno uro pred pričetkom predstave.
IVAN MRAK
PROCES
himnična trilogija
Režija MARIO URŠIČ
V	petek, 13. marca 1981, ob 20.30 PREMIERA.
V	soboto, 14. marca 1981, ob 20.30 ponovitev v CERKVI V BAZOVICI.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
ZORANA ZLOBCA
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegov zadnji dom, obema govornikoma in darovalcem cvetja.
Posebna zahvala dr. Miočevi in ostalemu osebju bolnice v Ankaranu in Izoli, ki so med njegovo kratko, a težko boleznijo storili vse, da bi mu vrnili zdravje.
Obenem se zahvaljujemo kolektivu delovne organizacije Adriacommerce za vsestransko pomoč.
Žena Stana, sestra Zorka, brata Emil in Zdravko
Koper, Opčine, Izola, 8. marca 1981
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
ADE HRVATIČ • CERVANI
Posebna zahvala pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Boljunec, Milje, 8. marca 1981
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega
VLADIMIRA LUXE
Posebna zahvala ravnateljstvu in delovnim kolegom Tržaške kreditne banke, športnemu društvu Primorje, društvu slovenskih lovcev Julijske krajine »Doberdob« in vsem tistim, ki so darovali v dobrodelne namene.
SVOJCI
Prosek, 8. marca 1981
Dne 5. marca nas je zapustil
ŠTEFAN LOVREČIČ
rojen 19. oktobra 1891 v Trnškab
l
Pogreb bo jutri, 9. marca, ob 8.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Naknadno bo javljen dan pokopa v Truškah.
Žalostno vest sporočajo sin Branko, Carol ter vsi nečaki in nečakinje
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Žalovanju se pridružujejo Ida, Fausto in družina Oblak. Trst, 8. marca 1981
Mirno nas je zapustila naša draga
MARIJA VALIČ por. CATT0NAR0
Pogreb bo v torek, 10. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočata mož Ervino in drago sorodstvo
Trst, 8. marca 1981
Dne 6. marca nas je nenadoma za vedno zapustil
UMBERTO I0RDAN0
(Berto)
Pogreb bo jutri, 9. marca, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Posebna zahvala dr. Paolu Pesiriju in vsemu osebju I. pnevmološkega oddelka bolnice Santorio.
Žalujoči: žena Fanni, sin Sandro, snaha Nadia, sestri Albina in Oliviera ter vsi sorodniki
Trst, 8. marca 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7)
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
EMIL REGENT (REGGENTE)
Pogreb; bo jutri, 9. marca, ub 13.15 iz mrtvašnice glavne-bolnišnice na pokopališče, pri Sv. Ani.
7	Žalujoča žena-Danica, hčerki Anica in
Mili z možema Rinom in Ivanom ter vnuki Erika, Aleš in Beti ter drugo sorodstvo
Trst, 8. marca 1981
Žalovanju se pridružuje Olga Ižanc.
Dne 6. marca nas je za vedno zapustil
JOSIP MAVEC
Pogreb bo jutri, 9. marca, ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena, hčerki, zet in vnuk Paolo
Trst, 8. marca 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
Ob težki izgubi očeta
JOSIPA MAVCA
izrekajo Sonji njeni delovni kolegi iskreno sožalje.
ZAHVALA	
Ob bridki izgubi ljubljenega sina, moža in očeta	
LUCIANA GUSTINČIČA	
se globoko ganjeni ob tolikih prijateljskih in tovariških sočustvovanjih iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.	
Užaloščeni	svojci
Trst, 8. marca 1981	
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALOJZA KRAUA
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trebče, 8. marca 1981
USTANOVLJENO JE BILO 18. MARCA 1970
KD Kraški dom praznuje letos 10. obletnico svojega obstoja
Obletnico bodo proslavili v četrtek in v soboto • Izdali bodo brošuro o kulturnem delovanju v zadnjem stoletju v repenlabrski občini
V	tem tednu bo KD Kraški dom Iz Repentabra praznovalo 10-letni-co svojega obstoja.' Za domačine in za vso repentabrsko občino bo to velik dogodek, ki ga bodo tudi primerno proslavili; v četrtek, 12. marca bodo v Domu Albina Bubniča, ob 20.30, odprli razstavo Ati-li.ia Kralja, ki ga bo predstavil Milko Bambič. Na prireditvi bo A-tilij Kralj prebral nekaj svojih pesmi v domačem narečju, nastopila pa bosta tudi domači pevski zbor Srečko Kumar in gojenci Glasbene šole iz Spžane.
V	soboto, 14. marca, pa bo v Domu Albina Bubniča, ob 19. uri, otvoritev razstave o 10-letnem delovanju društva ter predstavitev brošure o kulturnem delovanju v zadnjem stoletju v repentabrski občini; brošuro bo predstavil načel nik Odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor; nastopil bo tudi domači zbor Srečko Kumar. Ob 20,30 pa bo v dvorani gostilne Križman v Repnu kulturni spored: nastopili bodo gosti iz Tržiča na Gorenjskem, KD Pobratenje s citraši, domača šola Alojz Gradnik, rrdadinski krožek Kraški dom, dekliški trio Toneta Bedenčiča. pevski zbor Srečko Kumar, pevski zbor Fantje izpod Grmade ter solisti, harmonikarji in kitaristi, domači gojenci šole GM. Na prireditvi bo govorila Marinka Piščanc.
Društvo je bilo usta novi'eno 18. marca 1970. Tistega dne je bil v poslopju občinske kopalnice (v se-daniem Domu Albina Bubniča) u-Btanovni občni zbor Kraškega doma, ki so ga domačini ustanovili iz nujnosti, da se v repentabrski občini ustanovi prosvetno društvo, ki bi vodilo in usklajevalo že uspešno razvito kulturno in športno življenje.
Da je prišlo do ustanovitve sta ustanovitelje vzpodbujali tudi skrb
ZAHVALA
PD Fran Venturini in mladina od Domja in s Krmenke se zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k tako
LEPIMU PUSTOVANJU
za domačo mladino ter prepričanje, da nam demokratična ustava države, v kateri živimo in delujemo, jamči možnost za neoviran razvoj.
Te misli je med drugim iznesel v imenu pripravljalnega odbora Emil Guštin, ki je ob zaključku svojega izvajanja pozval prisotne, naj jim bo v spodbudo boj našega naroda in njegove žrtve, katerim se moramo zahvaliti, da smo tukaj in da lahko še naprej ohranjamo svojo bitnost. Na občnem zboru je bil nato izvoljen prvi odbor društva, ki je nato za predsednika izvolil Milka Križmana.
Prva prireditev novoustanovljenega društva je bila Prešernova proslava 12. februarja 1971, njegova
dejavnost pa se je začela kaj kmalu uspešno razvijati. Lahko pa bi prišla še bolj do izraza, ko bi društvo imelo ustrezne prostore ne le za sestanke ampak tudi za prireditve. Glavni steber društvene de javnosti je kmalu postal moški pevski zbor Srečko Kumar; društvo je prirejalo številne prireditve ob najrazličnejših priložnostih, v zadnjem obdobju pa so bila njegova prizadevanja usmerjena predvsem v tri smeri, in sicer v angažiranje najmlajših, mladincev in sta rejših članov. Ta prizadevanja so že obrodila nekaj sadov, seveda pa jih bo treba v prihodnje še okrepiti in obogatiti z novimi zamislimi in ukrepi.
iiiiiiiiiiiiiutuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiinfiiiitimiiniifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
NA PADRICAH
Stanko Grgič osemdesetletnik
Ob uspešno opravljeni 'diplo--m- na psihiatrični fakulteti v Trstu čestitajo
SAVINI RAUBAR
Boris, Jože, stric in teta Dora
Jutri praznuje naš mož, tast in nono
STANKO GRGIČ s Padrič SO. rojstni dan
Ob tem lepem jubileju mu iz srca čestitajo žena Milka, nevesta Silva, vnuk Igor in vu-kinji Tatjana ter Sonja.
Čestitkam se pridružujeta hčerka Milena in zet Oskar
Pri «T’guornjevih» v Padričah bodo jutri imeli veliko slavje: oče Stanko bo slavil osemdeseti rojstni dan.
Stanko Grgič se je rodil 9. marca 1901 na Padričah kot četrti sin sedmero otrok Antonije in Antona Grgiča. Ljudsko šolo je Stanko obiskoval v Bazovici, kamor je vsako jutro ob lepem ali slabem vremenu pešačil, kajti «šolabus* takrat ni vozil. Zadnji dve leti pa je o-biskoval gropajsko šolo. Po kon-' čani šoli se je Stanko zaposlil v mestu teh Več. let delat- čiri raznih tvrdkah in nato še pomagal na o-četpvj kmetiji. Še kot otrok, star je bil namreč 12 let, se je Stanko vključil v vaško prosvetno društvo in sicer v tamburaško in dramsko skupino PD Slovan, kjer se je u-dejstvoval, dokler niso fašistične oblasti prepovedale delovanja in zaprle vseh naših društev. Z veseljem se Stanko še dandanes spominja nastope in gostovanja po raznih slovenskih vaseh z «Županovo Micko*. «Mutastim muzikantom* in z drugimi deli. Leta 1928 se je Stanko oženil z Ljudmilo Tavčar iz Orleka, ki mu je v zakonu povila dva otroka.
V času NOB je vsa njegova dru žina pomagala in delovala v vr stah OF, na njegovem domu so zbirali hrano, oblačila, zdravila in marsikaj drugega za naše borce, kajti Stanko je bil v tistem času vojaški referent za to vas.
Kljub osmim križem je Stanko
še vedno zdrav in čil ter vedno dela na svoji kmetiji in je vedno prisoten na raznih kmečkih sestankih, kajti slavljenec je član «Zavarovalnice goveje živine*, «Pa-driške gozdne zadruge*, katere je tudi odbornik, «Kmečke zveze* in seveda še član domačega prosvetnega društva.
Jubilant .je od vsega začetka zvest čitatelj našega dnevnika ter se zato čestitkam svojcev pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživel zdrav in vesel še mnogo srečnih let.
M. M.
f Čestitke
Jutri praznuje rojstni dan SONJA BOGATEČ iz Križa. Vse najboljše ji želijo sin Igor, mož Iginio, Arde-nia, Gigi, mama Milena, sestra Neva, Sandro in Davorin.
V prihodnjih dneh bo oblekel vojaško suknjo SAŠA SMOTLAK. Da bi se v njej počutil vedno vesel ter nasmejan kot doma, so želje strica Stanka in tete Lidije. Enako mu želijo tudi teta Nadja, stric Giorgio in bratranec Mitja.
Danes praznuje rojstni dan FANI VTŽENTIN iz Nabrežine. Vsi, ki jo imamo radi, ji želimo obilo zdravja in sreče še vrsto let.
Jutri praznuje ZORA RAŽEM iz Bazovice rojstni dan. Vse najboljše ji želi njena hlapa.
Jutri bo slajdUCRISTJAN LEGIŠA 3. rojstni dan. Vse lepo mu želijo nona Ivanka, Evgen in Milan.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Odbor zveze vojnih invalidov NOV v Trstu
prirejata
praznovanje dneva žensk
dne 11. marca 1981 ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NšK, Ul. Petronio 4, Trst
Nastopa Harmonikaški ansambel Glasbene matice - Prosek pod vodstvom L. Kočevar.
Za družabnost bo poskrbel Mirko Maver.

Včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 8. marca
JANEZ
Sonce vzide ob 6.31 ir) zatone ob 18.01 — Dolžina dneva 11.30 — Lu-vzide 7.54 in zatone ob 20.37.
Jutri, PONEDELJEK, 9. marca FRANČIŠKA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 7,2 stopinje, S® 18. uri 9 stopinj, zračni tlak 1026,6 mb ustaljen, brezvetrje, vla-8a 70-odetotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperama morja 7 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
Rodili SO SE: Beatrice Rizzo Manganaro, Lara Capriulo, Elisa-|J®tta Alberti, Rolando Gabriele Tptnmasini, Stefano Pignataro, Igor ~*vidin, Monica Degrassi, Marco Orevatin, Roberta Sabbadin, Elisa rapassissa, Jenny Azzola, Elisa Mattagliano.
;UMRLI SO: 88 letna Silvia Ma-buicor vd. Gnezda, 68-letni Bruno Canarutto, 67-letna Antonia Zanon vd- Geromet, 65-letna Maria Sadi-vd. Mariani, 80-letni Massimo Racco, 89-letni Giuseppe Fedg, 63-®tni Pierino Gallarati, 74-letni Al-Celesnik, 77-letna Marcella °«nelutti, 68-letni Stellio Sala, 90-
ZA VAŠO POROKO...
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, UL Orianl 2 (Barriera)
letna Giovanna Dolenecz vd. Scha-cherl/ 84-letni Giorgio Radivo, 93-letna Elisa Bonifacio vd. Roberti, 83-letna Rosina Micol por. Sponza,
73-	letna Elena Balconi vd. Fontana, 82-letna Angela Dessanti por. Ferluga', 66-letni Giuseppe Mavec,
74-	letna Ines Andriani, 56-letni Um-berto Iordarko, 65-letna Giustina Svevo vd. Vatta, 73-letna Antonia Mihalič vd. Ierich, 83-letni Mario Miliani, 72-letni Giordano Mahnič, 88-letna Paola Rupnik vd.. Rinaldi, 83-letni Vladimiro Luxa, 72-letni Guido Dapretto, 73-letni Josef Ko-rodi, 81-letna Maria Brozich vd. Stulle, 76-letni Carlo Sitter, 85-let-na Emilia Trampuš vd. MacCari, 76-letni Gilberto Zilli, 76-letna Anna Kernjat. 81-letna Emilia Kapelj vd. Milji, 75-Jetni Giuseppe Perentin, 82-letna Maria Coslevaz vd Bartolje, 77-letna Anna Koželj vd. Furlani, 89-letni Stefano Lovrečič.
OKLICI: uradnik Gianfranco Pi-setta in bolničarka Sandra Coletta, uradnik Stefano Pregan in fotografska vajenka Tatiana Prezzi, frizer Giorgio Taucer in otroška vrtnarica Marcella Anelli, mehanik Doriano Mestroni in uradnica Lo-rella Soldini, železničar Giuliano Ghersini in uradnica Anneli Bar-bierato, lekarnar Evangeles Para-schos in profesorica Nadia Nanut, zdravnik Aniello Pappalardo in pravni zagovornik Rossella Mal-pgli. pomorščak Bruno Sbisa in gospodinja Fiorella Zacchigna, slu-
ga ' Mitja Macarol in internistka Nevin.. Messina, ladijski tehnik Sandro Ausilio in uradnica Fulvia Salich, delavec Fulvio Parovel in uradnica Ester Bubicich, šofer Gianni Mistaro in maserka Renata Gei, trgovec Angelo Spediacato in uradnica Marina Bacchelli, mehanik Roberto Vidach in uradnica Lucia Balestier, obrtnik Fabio Si-ronich in solnica Loredana Vižintin, mehanik Franco Asselti in prodajalka Silvia Ciacchi, uradnik Ser-gio Valli in uradnica Giuliana Chicco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. Dei Soncini 179, Ul. Re-voltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunee: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Gledališča
Kino
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68-441.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 58 89 35 57 49 56 21 12 43 67 48
65
25
67
2
33
36
18
29
46
9
46
8
48
37
24
87
73
44
72
	ENALOTTO
XXX	XXI 1X2
	KVOTE:
12 -	21.543.000.
11 -	467.300.
10 -	36.800.
X X 1
Slovensko stalno gledališče iz Trsta Po z enodejanko Dacie Maraini »ženski na podeželju* gostovalo jutri, 9. t.m., ob 19. uri v Sežani.
VERDI
V torek, 10. t.m., ob 20. uri (red A/B) bo na sporedu Bellinijeva o-pera «Mesečnica». Dirigent Oliviero de Fabritiis, režiser Filippo Crivellf.
Jutri, ob 18.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost kritik Lorenzo Arruga spregovoril o Belliniju, o «Mesečnici» in njenem pomenu v okviru italijanske melodrame.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri bo na sporedu »Karl Valentin Kabarett* v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju odrezek 3 - red: tretja nedelja.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo na sporedu izven abonmaja delo Rossa di San Seconda «Le esperienze di Giovanni Arce, filosofo*. Nastopa Mario Scaccia. Režija Lamberto Puggelli. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni. Zadnja predstava.
Od torka, 10. t.m., bo na sporedu Pirandellovo delo «11 piacere dell’o-nesta*. Nastopa Alberto Lionello. Režija Lamberto Puggelli. V abonmaju odrezek 6. Rezervacije pri o-srednii blagajni.
Koncerti
Absolutna novost Giulia Viozzija m Suita «Pulcinella» Strawinskega sta skladbi na programu današnjega koncerta v Avditoriju. Viozzijeva novost je Koncert za trobento, rog, tubo in godala. Skladatelj ga je napisal na prošnjo komornega orkestra gledališča Verdi in ga tudi njemu posvetil. Solisti so Elia Savino (trobenta), Luciano Veronese (rog) in Maurizio Bardini (tuba).
Pri blagajni v Pasaži Protti prodaja vstopnic.
Ariston 15.30—22.00 «Gloria • una notte d’estate*.
Eden 15.00—22.00 »Toro scatenato*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. V ponedeljek isti film ob 17.30.
Ritz 16.00—22.15 «Laguna blu*. B. Shields, Christopher Atkins. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V	ponedeljek isti film ob 18. uri. Excelsior 17.00 «La banchiera*. R.
Schneider. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.15 «Pomi d’ot-tone e manici di scopa*. Walt Disney.
Fenice 16.30 «Speed - driver*. F.
Testi, S. Berger. Barvni film. Aurora 16.00 «Poliziotto superpiu*.
V	ponedeljek isti film ob 16.30. Cristallo 16.30 «11 bisbetico domato*.
A. Celentario, O. Muti. Barvni film. Vittorio Veneto 15.30 «Fico d'india». Renato Pozzetto. V ponedeljek isti film ob 16.30.
Capitol 16.00 «Mi faccio la barca*. J. Dorelli. L. Antonelli. V ponedeljek isti film ob 16.30.
Moderno 15.00 «Non ti conosco piu amore*. M. Vitti, J. Dorelli, L. Proietti. V ponedeljek isti film ob 16.30.
Lumiere 14.30 «Speed Cross*. Fabio Testi. V ponedeljek «Cane di pa-glia», ob 16.00 uri.
Mignon 16.00 «Laura, pri mizi a d’a-more*. Režija D. Hamilton. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00-22.15 «Chi e Kel-lerman?*. V ponedeljek ob 15.30 «Condcminio erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.00 «1 vizi sono bagnati*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Porno holocaust* Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 15.00 «La febbre del sabato sera*. John Travolta. Barvni film.
SLOVENSKI KLUB v Trstu
ul. sv. Frančiška 20/11
v torek, 10. marca, ob 20.30 V VESELJE IN NA ČAST DEKLET IN ŽENA:
Pesmi ljubezni in pesmi Krasa
Prisrčno slovesen večer bodo v tem vsebinskem okviru ustvarili fantje in možje iz PONIKEV na Krasu: pesnik CIRIL ZLOBEC IN VAŠKI MOŠKI ZBOR
Zveza
slovenskih kulturnih društev
sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR
ki bo 23. marca 1981 ob 19.30 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/n (Gregorčičeva dvorana).
Dnevni red:
1.	sprememba pravil statuta
2.	razno
ZŽ1 - UDI IZ KRIŽA
priredi ob mednarodnem dnevu žena danes, 8. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu
KULTURNO
SREČANJE
OBČINSKO PODJETJE
ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA)
razpisuje javni natečaj za sprejem v službo
DVEH ELEKTRIKARJEV, EKIPNIH POMOČNIKOV, ZA ELEK-TRIČNI SERVIS
z vpisom v kat. »C 1» po delovnih pogodbah električnih občinskih podjetij.
Udeležijo se ga lahko vsi, ki so dne 8. mnrea 1981 izpolnili 18. leto starosti in še ne presegli 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvidevajo norme.
Interesenti lahko dvignejo razpis natečaja — kjer so med drugim navedeni vsi ostali pogoji — od 7.30 do 13.30 vsak dan pri Personalnem uradu podjetja, v Ul. Bellini št. l/d, n. nadstropje, soba št. 48 (tel. 68-744, int. 92),. kjer bodo dobili tudi vse želene informacije.
GENERALNI DIREKTOR
Trst, 8. marec 1981
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje čestita svojemu predsedniku
PAVLU ŠTRANJU
ki je z odliko diplomiral na filozofski fakulteti tržaške u-niverze
Dragemu profesorju IVANU ČERNIČU in njegovi FRANKI
želijo na skupni življenjski poti veliko sreče Irena, Jasna, Lidija, Neva, Patrizia, Stella in Vesna
č ni a S
Ob priliki slovenskega kulturnega praznika in desetletnice domačega KD «KRAŠKI DOM» Vas vljudno vabimo na otvoritev razstave slikarja ATILIJA KRALJA v četrtek, 12. t.m., ob 20.30 v domu «Albina Bubniča* v Repnu.
SODELUJEJO: — Milko Bambič s predstavitvijo Kraljevih del
—	slikar sam z branjem verzov iz svoje narečne pesniške zbirke ’’
—	gojenci glasbene šolg. iz Seža^n-,	.	.
—	domači pevski zbor »Srečko Kumar*
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tik'
foto-kino|
kontaktne leče
d
Ulica Buonarotti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77-29 96
CvcctoCo
Trg S.Giacomo 3 ^
*
'^0eLpolnodruQ/i
artikli))
bor
PRODAJNA GAlMlA1 KRAŠKE UMETNE , OBRTI
CESTA
NABREŽIIMA-ŠEMPOLAJ 100m PO ŽELEŽNIŠKEM PREHODU TEL. 200282

THE BRITISH SCHOOL V TRSTU
ULICA TORREBIANCA 25 - ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9. 1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji ■ Julijski krajini za
UNIVERSITY OF CAMBRIDGE
Center št. 6317 z? izpite v angleščini kot tuj jezik
OBVEŠČA:
L Potek roka za vpis v «First Certificate in Englishs, »Profi-ciency* in »Diploma*, junijski rok 1981. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote, 14. marca 1981, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za First Certificate (FCE) znaša 60.000 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša 70.000 lir.
4.	These examinations are open only to candidates whose mother tongue is not English.
FCE has got no official recognition.
CPE is recognised by nearlv ali British Universities as the equivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special tests of English for foreigners at this level (JBM Test, TOEFL etc.)
Za nadaljnje informacije:
v TRSTU: Mr. Peter Brown — Cambridge Locai Secretary British School — Ulica Torrebianca št. 25, telefon
69140 - 69453.
Slnžba javnega obveščanja British School v
Trsta
POTREBUJETE KREDIT?
"VEDNO NA USLUGO VAM JE

KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
VAŠA BANKA
TEI. 200186

PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
Za oblikovanje svojega stanovanja potrebujete:
•	praktično, solidno, izbrano,
•	kakovostno in poceni pohištvo
EDI MOllU
TRST
Ul. Baiamonti 3 — telefon: 820766 Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik sedežne garniture
BUSNELLI
m
GORIŠKI DNEVNIK
OKROGLA MIZA SKGZ NA TEMO: GORICA, ODPRTA MEJA IN OSIMSKI SPORAZUM
DEŽELNI ODBOR BO OD VLADE ZAHTEVAL HITER SPREJEM ZAŠČITNEGA ZAKONA
Številni ugledni predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in obeh Goric so se zavzeli za višje oblike obmejnega in splošnega gospodarskega sodelovanja
la zastavljena vprašanja in dani odgovi o gradnji HE Solkan, o skupni upravi voda Posočja in o finansiranju avtocest od Gorice in Trsta do Razdrtega.
«Deželni odbor, ki je med svoje programske obveznosti vključil rešitev vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine, bo okrepil svojo dejavnost, da vlada izdela in čimprej odobri ustrezen zakonski inštrument, je dejal deželni odbornik Sergio Coloni na o-krogli mizi, ki jo je teritorialni odbor SKGZ včeraj priredil v deželnem avditoriju v Gorici v počastitev 25-lptnice obstoja Zveze na Goriškem. «Že v izjavi na seji deželnega sveta aprila leta 1981 je predsednik odbora poudaril potrebo po rešitvi tega vprašanja, da se zajamči polno izvajanje civilnih in demokratičnih pravic slovenski manjšini, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini*, je še dodal Pittoni ter izrazil prepričanje, da bo v letu 1981 storjen na tem področju velik korak naprej.
Zborovanju v avditoriju so prisostvovali ugledni predstavniki slovenskega in italijanskega političnega ter gospodarskega življenja go-riške pokrajine, dežele Furlanije -Julijske krajine ter sosednje Nove Gorice in Slovenije. Tako so bili prisotni predsednik SKGZ Race. pokrajinski tajnik PSI Trcmbetta. namestnik pokrajinskega tajnika KPI Redivo, pokrajinski tajnik SSk Ter-pin, zastopnik PLI Fornasir, predsednik Goriške hranilnice Graziato, predsednik Kmečke banke Leban, predsednik občinske konference SZ DL iz Nove Gorice Lah, ki je bil na čelu številne delegacije družbenopolitičnih delavcev, deželna svetovalca Cocianni in Brancati. pokrajinska odbornika Ferletič in Bressan ter svetovalec Bratina, župan občine Doberdob Lavrenčič, podžupan iz Sovodeni Klemše, člani izvršnega odbora SKGZ in pred stavniki njenih članic, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj.
0 vprašanju Slovencev v Italiji je spregovoril tudi namestnik pred
sednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje CR Slovenije Drago Mirošič. »Pospešiti je potrebno sprejem zakona za zaščito Slovencev v Italiji, ker je za nas to vprašanje velikega pomena,* je dejal Mirošič. »Večkrat smo opozorili, da demokratična Italija za vse Slovence uredi zakonsko' ureditev njihovih pravic po mednarodnih sporazumih. Slovenska narodnostna skupnost v boju za priznanje teh pravic uživa polno podporo matične domovine in celotne Jugoslavije*, je še dejal Mirošič.
Sicer pa vprašanja naše narodnostne skupnosti niso bila ^dina. ki so jih odprli na včerajšnji okrogli mizi . a temo: «Gorica, odprta meja in osimski sporazum* in ki jo je vodil arh. Jože Cej. Na njej so
bila obravnavana tudi številna v protokolu k osimskemu sporazu
^nn/.o o ___•	: _ „„ T. .  1 :
skega sporazuma, saj je to območje odtegnil vplivu velikih sil ter prispeval k uresničevanju duha helsinške konference, Gorico je postavil za vzgled sožitja med večino in manjšino in sodelovanja z Novo Gorico ter poudaril odprto funkcijo Gorice v komunikacijah.
Drago Mirošič je dejal, da sta Gorici zaradi svojega sodelovanja lahko za vzgled, prav tako pa sta Italija- in Jugoslavija z osimskim sporazumom dala svetu vzgled, ka ko' lahko sodelujeta dve državi z različnima družbenima ureditvama. Predlagal je izdelavo študij o možnosti višjih oblik gospodarskega sodelovanja na obmejnem področju o kooperaciji in skupnih vlaganjih. Glede proste industrijske cone na Krasu pa je dejal, da je fiksirana
Danf.s v Doberdobu proslava 8. marca
Danes prirejajo kraške žene svoj praznik v prostorih kulturnega društva »Jezero* v Doberdobu. Od 16.30 dalje pa do 17.30 bodo razstavljale izdelke tečajnic kuharskega tečaja. Takoj potem pa bo imela govor o pomenu ženskega praznika predsednica ženskega odseka kulturnega društva Jezero Leda Jarc. Na prireditvi bo Stalno slovensko gledališče nastopilo z igro Ženski na podeželju. Podelili bodo diplome obiskovalkam kuharskega tečaja. Ob tej priložnosti bodo dekleta in žene s Poljan in iz Doberdoba oblekle nove obleke, ki so jih izdelale po ogledu starih kraških prazničnih noš, najdenih pri starejših občankah in na fotografijah. Ukrojila in sešila pa jih je Vilma Juren s Poljan.
Vsedržavno združenje za prijateljstvo, solidarnost in kulturno sodelovanje z Nikaraguo prireja v torek, 10. marca, (A) 20.30 v deželnem Avditoriju v Ul. Roma, večer posvečen Nikaragui, eno leto po zmagoviti revoluciji, ki je odpravila fašistično diktaturo v tej srednje ameriški državi.
vprašanja gospodarskega značaja in odnesi, ki zadevajo obe državi in ki jih je po besedah vseh govornikov potrebno postaviti na višjo osnovo. Tako je župan Gorice di Antonio Scarano zlasti govoril o večji konkretnosti na gospodarskem področju z doseganjem skupnih naložb in ustanavljanjem mešanih podjetij, za kar bo potrebno sprejeti spodbudne ukrepe. Glede proste industrijske -cone na Krasu je sodil, da ne spodbuja iL.uianskih podjetij. Predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj pa je, izhajajoč iz določil osimskega sporazuma, omenil sodelovanje med obema Goricama ter pri tem dejal, da bodo napotki in odločitve skupne komisije teh dveh občin morale najti večjo odmevnost pri opera terjih. Dodal je, da se vse preveč govori o prosti industrijski coni na Krasu in premalo o drugih možnostih. ki jih odpira osimski spo razum.
Deželni odbornik Coloni .je v u-vodu svojega govora izhajal iz evropske in svetovne razsežnosti osim-
Danes praznuje v Štandrežu svoj 85-letni rojstni dan
JANEZ NANUT
Še na mnoga leta mu voščijo žena in sinova z družinama
Jutri ne bo stavke v slovenskih šolah!
Jutri stavke v slovenskih šolah ne bo. To stališče je zavzel : Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica v zvezi z deželno stavko, ki so jo napovedali konfederalni šolski sindikati CGIL - CISL - UIL. Iz tiskovnega poročila SSŠ povzemamo, da se slovenski šolniki ne bodo u-deležili stavke in sicer iz istih razlogov, ki so jih navedli člani SSš v Trstu. Ti so že bili objavljeni v petek v našem listu.
Goriško tajništvo SSš se sicer strinja, da so vzroki, zaradi katerih je bila stavka napovedana, utemeljeni in važni ter da se v celoti tičejo tudi slovenske šole, vedar ima slovenska šola še niz drugih nerešenih problemov. Zato si Sindikat slovenske šole pridržuje pravico, da v skladu s statutom in cilji deželne sindikalne organizacije, napove stavko v bližnji bodočnosti, sporazumno s tržaškim tajništvom.
kSilil
^It2lSosko
»1 GLEDALIŠČE V TRSTU
V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRU ŠTEV IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
V torek, 10. marca 1981, ob 20. uri v gledališču VERDI.
IVAN CANKAR
HLAPCI
Režija MILE KORUN
Goriški abonma
Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Do prevoza z avtobusom imajo pravico samo abonenti. Vsi, ki stopijo na avtobus, morajo zato imeti s sabo abonmajsko izkaznico.
mu in da je za Jugoslavijo to edi na lokacija.
Predsednik deželne komisije za Osimo Arnaldo Pittoni je dejal, da je dežela dobila pooblastilo, naj izbere alternativno lokacijo za industrijsko cono. Čeprav je v osim skem sporazumu ta lokacija jasno določena. Da je trebfa tudi upošte vati politični položaj v Trstu Zato demokratične politične sile problem proučujejo v duhu osimskega sporazuma, da utrdijo prijateljstvo in sodelovanje med obema državama, kakor tudi odnose znotraj demokra ličnih sil. Ob tem je Pittoni dejal, da osjmski sporazum ni samo indu strijska cona ampak ttidi druge oblike sodelovanja.
Republiški svetovalec pri izvršnem svetu SR Slovenije Uroš Markič je iznajal iz skupne in na naj-
____ ______višjih nivojih poudarjene politične
odpira osimski spo- j volje, po napredovanju sodelovanja ’ ter pri tem zlasti osvetlil gospodarske asoekte osimskega sporazuma, ki ga je potreba kvalitetno ovrednotiti s proizvodnimi pobudami, z u-vedbo brezcarinskih list, s povečanjem sicer pičlega števila koope racij, ■ s sodelovanjem poslovnih bank itd. V sklepnem delu svoiega govora je Markič pritegnil izjavama Scarana in šušmel.ja o notrebi več5e intenzivnosti v medsebojnih stikih.
Prikaz «Primorske poje» v sredo v Gorici
Smo tik pred začetkom letošnje revije pevskih zborov Primorska poje, na kateri bo letos nastopilo rekordno število zborov na rekordnem številu koncertov. Teh bo dvanajst. Koncert v Gorici bo v soboto. 21. marca, na njem bodo, kot običajno, nastopili tako nekateri tukajšnji zbori kot tisti iz drugih krajev zamejstva ter iz jugoslovanskega dela Primorske.
Na sedežih naših prosvetnih društev, kjer delujejo tudi pevski zbori, vidimo na stenah slike teh zborov na raznih revijah Primorska poje. Uokvirjene povečane slike je tem zborom podarila Zveza slovenskih kulturnih društev. Slike z lanske revije bodo zastopnikom zborov podarjene v predavalnici v Ulici della Croce, na sedežu Z SKD, v sredo, 11. marca, ob 20. uri. Ob tej priliki bo tudi orisan letošnji program Primorske poje, zatem pa bo prijateljski pomenek o zborovskem petju pri nas.
Na ta večer vabi ZSKD zastopnike vseh zborov, ki so lani nastopali na Primorski poje. tistih ki nastopajo letos in seveda vse ljubitelje naše zborovske pesmi.
NA SKUPŠČINI VODOVODNEGA KONZORCIJA
V
/. Ceščutu in A. Jarcu podeljena priznanja CAFO
Kmalu obsežna dela za posodobite^ vodovodne in metanovodne mreže

T=J
pohištvo
serijsko in po meri
Ob
lakibi
STEVERJAN. Bukovl|e 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA Ul. Foscolo 24 — Tel 31087
Stilno iri moderne pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne gorniture — kuhinje — opreme ra kopolnice — pohištvo za urade — vrtne gorniture
SbRVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
V nadaljevanju seje so spregovorili pokrajinski predsednik Silvio Cumpeta, (prav je, da z normami zagotovimo Slovencem pravice, vendar je potrebno omogočiti razvoj in soočanje kultur), član izvršnega sveta občine Nova Gorica Lucijan Vuga (velik pomen bilateralnega sporazuma kot je osimski v multilateralnem sporazumu med EGS in Jugoslavijo), Silvino Poletto (italijanske dežele se samostojno povezujejo z jugoslovanskimi partnerji, za stike naše dežele pa mora skrbeti država).
Damjan Paulin (predsednik SSO) je zagovarjal sodelovanje s Slovenijo na osnovi že obstoječih industrijskih in trgovskih kapacitet, da ne bi prišlo do novih razlastitev zemlje. Opozoril jr na obveznost krščanske demokracije do globalne zaščite.
Predsednik teritorialnega odbora SKGZ dr. Mirko Primožič, ki je sklenil izvajanja udeležencev okrogle mize, pa je najprej dejal, da pričakujemo globalni zakon, potem pa dodal, da naša skupnost terja svoje pravice tudi od krajevnih uprav, kjer pa prihaja v zadnjem razdobju prav zaradi zaviralne vloge nadzornega odbora v Gorici in prefek-turnih posegov do odvzemanja že pridobljenih nacionalnih pravic.
.V drugem delu zasedanja so bi-
	
	KMEČKA BANKA
JfP?	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA-K0RZ0 VERDI 51
	TELEFON. 84206 • 84207 • 85383
	TELEFON MENJALNICE: 83909
	TELEX 460412 AGRBAN
11	VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
	RAZPOLAGAMO l VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
Na letni skupščini članov vzhod-nofurlanskega vodovodnega konzorcija, ki je bila v petek zvečer v Gradišču ob Soči, so podelili priznanja dolgoletnemu predsedniku konzorcija Giusep >u Marangonu in tudi članom skupščine v prejšnjem mandatu. Medtem ko so Marangonu podelili zlato kolajno so članom dali srebrno kolajno. Med počaščenimi sta bila tudi bivši sovodenjski župan Jožef češčut in bivši doberdeb-ski župan Andrej Jarc.
še prej je predsednik konzorcija Ferruccio Colombi na skupščini, na kateri so bili prisotni skoro vsi zastopniki občin, ki so v CAFO včlanjene, povedal, da imajo v načrtu precejšnja dela za ojačanje vodovodov in metanovoda. Deželna uprava je po Kraški gorski skupnosti dala eno milijardo lir za posodobitev vedovoda na goriškem Krasu, Dolenjam je prav tako dežela dala pol milijarde lir za posodobitev vodovoda in 230 milijonov Ur števerjanski občini, zato da bi tudi tu modernizirali vodovodno o-mrežje. Kar se tiče metanovodske mreže so dobili pol milijarde lir za drugo tranšo. S tem denarjem bodo položili metanovod v občinah Za-graj, Foljan, Romans in Mariano. Upajo, da bodo z deli končali še to leto. Kmalu pa dobijo eno milijardo lir za tretje tranšo.
Jutri v Gorici občni zbor ZSKP
V	mali dvorani Katoliškega doma bo jutri, v ponedeljek, 9. marca, ob 20. uri, redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete.
Kristina Brenkova med našimi šolarji
Kot smo že včeraj poročali pride jutri in o torek mladinska pisateljica Kristina Brenkova, na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev, na obisk k otrokom na Goriškem.
Jutri, v ponedeljek, bo Kristina Brenkova, ob 9. uri obiskala šola-rj v Doberdobu, ob 11. uri pa v Sovodnjah. Poskrbljeno je, s strani občinskih uprav, da bodo tudi o-troke iz drugih šol na področju občin pripeljali v ta dva kraja.
Popoldne, ob 16. uri, pa pride Kristina Brenkova v Dom Andreja Budala v štandrež, na sedež prosvetnega društva «Oton Župančič*.
V	torek. 10. marca, pa bo Kri-
stina Brenkova obiskala ob 9. uri otroke v šoli v Ulici del Brolo, ob 11. uri pa tiste v šoli v Ulici Vittorio Venelo. Popoldne, ob 13. uri, pa bo prišla v šolo v Šte-verjan.
Slovenske sekcije VZ P1-ANP1 na Goriškem čestitajo vsem naprednim ženskam, bivšim bor kam in aktivistkam NOB k 8. marcu, mednarodnemu prazniku žensk.
Odbor goriške sekcije VZPI-ANPI
V Števerjanu pokopali Andreja Podveršiča
Na števerjanskem pokopališču so pred dnevi pokopali domačina Andreja Podveršiča. Od njega se je pred odprtim grobom poslovil domačin F. Komic. Pokojni Andrej je komaj pred mesecem dni praznoval diamantno poroko z ženo Regino. Bil je v domači vasi zelo priljufcljzn, delati je moral najprej kot kolon, zatem pa je postal samostojni kmet. Bil je narodno zaveden, naprednega mišljenja, tako je vzgojil tudi otroke. Med narodnoosvobodilno borbo je sodeloval s partizanskim gibanjem, v njem je bila aktivno soudeležena vsa družina. Po vojni je delal v sklopu prosvetnega društvp »Briški grič*, kandidiral je tudi na Listi občinske enotnosti za občinske volitve. Naj mu bo lahka domača briška zemlja.
USPELA OSREDNJA PROSLAVA 8. MARCA
Praznik slovenskih žena posvečen letu prizadetih
Govor posvečen vprašanju prizadetih in problemom ženske v sodobni družbi V prijetnem kulturnem sporedu navdušili učenci šempetrske osnovne šole
Po vsem svetu se danes praznuje 8. marec, mednarodni dan žena. V teh dneh proslavljajo svoj praznik tudi slovenske žene na Goriškem s prirejanjem številnih srečanj in raznih manifestacij. Osrednja proslava praznika žena, ki jo je priredil ženski iniciativni odbor, je bila v petek zvečer v prostorih ZSKD v Ulici della Croce.
Številno občinstvo, ženske in dekleta, je do zadnjega kotička napolnilo predavalnico v pritličju, da bi sledilo bogatemu napovedanemu programu. Letošnjo proslavo so slovenske žene posvetile vprašanju prizadetih, saj je 1981. leto mednarodno leto prizadetih. Temu vprašanju je b;l pretežno posvečen tudi priložnostni govor, ki ga je prebrala Nataša Peterin. Govornica se je dotaknila tudi drugih vprašanj, s katerimi se sooča ženska v današnji družbi in med drugim ugotovila, da je danes ženska kljub določeni stopnji emancipacije, ki ji omogoča dostop do zaposlitve, še vedno zapostavljena v okviru družine, kjer je še vedno sama vklenjena v domače delo in
iiitniiitimiiitiiiiiiiiiiiinmMiiiiiii.m...iiiiim ...
V PRIREDBI ZSKD
Pogled na dvorano med proslavo ženskega dne
mora poleg službe opravljati še vsa hišna opravila.
Govoru je sledil kulturni program, ki so ga otvorili mladi harmonikaši ansambla Glasbene šole. Sledil je nastop učencev osnovne šole »Ivana Roba* iz Šempetra, ki so s pevsko-
ETNOGRAFSKI FILMI NA KULTURNIH VEČERIH
Filme bo prikazoval Naš ko Križnar - Prvi večer v dvorani v Pevmi ta četrtek
Zveza slovenskih kulturnih društev ima že več časa v nekaterih krajih Goriške v teku akcijo zg zbiranje etnografskega in drugega blaga, ki bo našlo svoje mesto v snujočem se briškem muzeju ljudske kulture. Doslej so precej zbirali predvsem na področju Števe-rjana, sedaj pa bodo akcijo rezši-rili tudi nc druge briške predele in kasneje, zaradi podobnih pobud, tudi drugod na Goriškem, Uidi na Gorico samo in na vasi v južnem delu pokrajine.
Brez ustrezne propagande seveda ne gre. Zaradi tega so v prihodnjih tednih pripravili nekaj kulturnih večerov v raznih društvih, kjer bo narodopisni strokovnjak, kustos novogoriškega muzeja v Kromberku Naško Križnar, predvajal in komentiral nekaj kratkometražnih dokumentarnih filmov o ljudski kulturi na Primorskem in v drugih slovenskih krajih. Z nekaterimi teh filmov je Naško Križnar nastopil ha nedavnem svetovnem simpoziju na-rodopiscev v Firencah in dobil tudi priznanje za te svoje filme.
GLEDALIŠČE V TRSTU
DACIA MARAINI
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
Danes, 8. marca, ob 17.30 v dvorani PD Jezero v Doberdobu.
• * * ‘
V sredo, 18. marca, ob 18. in 20.30 v predavalnici v Ul. della Croce 3 v Gorici.
Prodaja vstopnic na sedežu ZSKD v Gorici. ob delavnikih od 11, do 13.30 ter od 16. do 19. ure.
Zaradi omejenega števila sedežev prosimo, da si vstopnice pravočasno nabavite.
Povejmo še, da nudijo v kromber-škem muzeju etnografom na Goriškem precejšnjo strokovno pomoč.
Prvi tak večer bo v prosvetni dvorani društva «Naš prapor* v Pevmi v četrtek, 12. marca, ob 20. uri. Naško Križnar bo predvajal naslednje filme: 1. izdelovanje senenih grabelj v Gorenjah , pri. Divači; 2. prikaz pustnega teka čr-novrških blumarjev (Benečija); 3. pritrkavanje (tenlclanje) v Velikem Dolu na Krasu in vzporeden prikaz kraške arhitekture; 4. izdelovanje ovčjega sira na planini Za skalo nad Vrsnikom v Soški dolini; 5. prikaz izdelovanja lanenega platna od setve lanu do tkanja (Bela kra-jinafTU) vlhotjfdttniško leto v Slovenskih goricah (kopanje vinograda, obrezovanjem škropljenje.trle, trgatev m Martmbvo).
Že sedaj lahko povemo, da sta v naslednjih tednih predvidena podobna večera v Števerjanu in v Gorici, zatem pa še v drugih krajih.
ŠE NEREŠENO VPRAŠANJE PODGORSKEGA OBRATA
SINDIKATI IN INDUSTRIJO 0 OBNOVI DELA V PREDILNICI
Nezadovoljiv odgovor na zahtevo sindikatov po takojšnji obnovi produktivne dejavnosti ■ Jutri delegacija delavcev pri deželnem odborniku
Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da so ponovno odprli rok za predstavitev prošenj za nova službena mesta v šolskem letu 1981/82 v učnih predmetih, za katere so bile pokrajinske lestvice že zaključene, a ni bilo zadostnega števila prosilcev, ki ga predvideva ministrski odlok. Novi rok za predložitev prošenj zapade 10. aprila. Informacije in ustrezni o-brazci so na razpolago na šolskem skrbništvu.
Izleti
ŠPD priredi tradicionalni spomla danski družinski izlet z avtobusom v Repen na Krašu, na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, združen s srečolovom in večerjo. Vpisovanje na sedežu do petka, 13. marca.
SPD priredi 3-dnevni družinski iz let z avtobusom po poteh Avnoja s sledečim programom 30. maja t.l. potovanje od Gorice v Ljubljano, Zagreb, Banjaluko; 31. maja od Ba njaluke do Jajca, Kluča in Drvarja; l. junija od Drvarja v Bihač, Kar lovač, Dolenjske Toplice, Bazo 20, Muljavo in domov v Gorico. Vpisujejo na sedežu SPD v Ul. Malta 2 do zasedbe razpoložljivih mest v av tobusu. Pohitite z vpisom!
Slovensko planinsko društvo obve šča smučarje, da letos odpade pokra jinsko posoško prvenstvo, ki je bilo napovedano 15. marca v Sappadi. Zaradi tega SPD priredi istega dne smučarski avtobusni izlet na Nevej sko sedlo. Vpisovanje na sedežu naj kasneje do srede, 11. marca.
reci taci jski mi točkami navdušili občinstvo in dobesedno ganili številne med prisotnimi. Spored uspelega praznika je sklenil nastop mešanega mladinskega pevskega zbora iz Štmavra pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka.
Koncert za pomoč Jugu
Na pobudo Zveze žensk v prostih poklicih' in umetnosti bo v nedeljo* 15. t.m., ob 11. uri v deželnem Av-. ditoriju koncert «Cembalo Ensem-bla* iz Trsta. Tržaški kvaitet bo izvajal skladbe Telemanna, Mozarta, Haendla in Scarlattija. Vstopa niča stane -1500 lir, čisti izkupiček koncerta pa bodo namenili prebivalstvu, ki ga je prizadel potres na Jugu.
Kino
(! ort Oti
VERDI 15.30—22.00 «Odio le bionde*. E. Montesano in C. Klery. Barvni film. Jutri: 17.30—22.00 CORSO 10.00 «Pippo olimpionico*. Walt Disney.
15.30—22.00 «Toro scatenato*. R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri: 17.30—22.00. VITTORIA 15.30-22.00 »Corpi bd-lenti d’amore». Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri: zaprto.
1 rži č
PRINCIPE 14.00—22.00 »Shining*.
Jutri- 17.30—22.00.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «FantozM contro-'tutti». Jutri: 16.30—22.00.
Nora Gorica in okolica
SOČA 10.00 Risanke. 16.00-18.00-20.00 »Pest velikega zmaja*. Hong-konški film. Jutri:	18.00—20.00
«Dragi tata*. Italijanski film. SVOBODA 16.00 «Neustrašni Papaj*. Risanka. 18.00—20.00 «Ribe morilke*. Ameriški film. Jutri: 18.00 —20.00. »Gimnazijke*. Francoski film.
DESKLE 17.00—19 30 »Peklenska četrt*. Ameriški film. Jutri zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes vps dan in ponoči je v Go rici dežurna tekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Ros«°Ui. tel-. 72340.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Romana Dužmana darujejo družine Devetak, Grilj, Černič, Devetak in Marčelo Vižintin 20 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Doberdobi' in 20 tisoč lir za športno društvo Mladost.
V isti nrmen daruje družina Vi-sintin 15 tisoč lir sekciji KPI v Doberdobu.
Štefanija Križman in Jožefa Škabar sta prispevala vsaka po 15.000 lir za PD Danica z Vrha.
Ob smrti
JOŽEFA ZAVADLAVA
izrekajo sinovoma Viljemu in Ivanu ter drugim sorodnikom sožalje člani Slovenskega fotokluba «Skupina 75».
Na srečanju med predstavniki pokrajinskega združenja industrijcev, predsednikom upravnega sveta podgorske predilnice, predstavniki de lavskega sveta tovarne ter tajništvom sindikata FULTA in pokrajinske zveze CGIL, CISL. UIL, so v prejšnjih dneh obravnavali probleme v zvezi z obnovo delovanja predilnice po ločitvi od družbe Bu stese.
Sindikati so zahtevali takojšnjo obnovo produktivne dejavnosti, za katero obstajajo potrebni pogoji na tržišča. Poleg tega so zahtevali po jasnila s strani podjetnikov glede prodaje dela premičninskega in nepremičninskega premoženja tovarne. Glede slednjega vprašanja it predsednik upravnega sveta zajamčil, da še ni prišlo do prodaje strojev. razen nekaj neuporabnega starega želez ja. Kar se tiče pogajanj za odstop oddelka Fiocco — po vsei verjetnosti konzorciju za industrijsko cono, ki bi obstoječe strukture uporabil za druge industrijske obrate — so dali sindikatom zagotovilo, da jih bodo pravočasno obvestili pred zaključkom morebitne pogodbe
Manj pozitiven je bil odgovor gle
de obnove produktivne dejavnosti. Industrijci namreč predpostavljajo izdelavo celotne študije in načrta glede tekstilne industrije, ki ne bo nared pred mesecem aprilom. Sin-1 dikati napovedujejo zaradi tega šir- j šo mobilizacijo delavcev za obnovo j dela v največjem industrijskem obratu v goriški občini. V tem okviru bodo jutri v Trstu predložili deželnemu odborniku De Carliju in zastopnikom družbe Friulia doku- i ment z zahtevami sindikatov glede ! vprašanja predilnice
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
priredi od 17. do 20. aprila
VELIKONOČNI IZLET
z avtobusom k Plitvičkim je zerom, v Zadar in Split. Cena 155.000 lir.
Informacije in vpis: Turistična agencija GOTOUR, Gorica, Korzo Italija 205, tel. 33-019.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila v starosti 87 let naša ljubljena mama in nonr
MARIJA PRIMOŽIČ vd. B0ŠKIN
Žalujoče hčerke: Lidija, Cvetka in Darinka z družinami.
Pevma, Nova Gorica, Ljubljana, 8. marca 1981
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ANDREJA PODVERŠIČA .
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žena Regina ln otroci z družinami števerjan, 8. marca 1981
KUL-TURA'':M
8. marca 1981
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1981 (11)
OKVIRNI NAČRT DZS ZA LETOS: V PROGRAMU VEČ KOT 200 KNJIG
Zaključen opus Zbranih del Frana Levstika ob letošnji 150-letnici njegovega rojstva - V zbirki «Družboslovje» izid knjige Sandra Pertinija «Ječe in pobegi*
Ko smo se z direktorjem Državne založbe Slovenije Ivanom Bratkom pogovarjali o letošnjem programu založbe, nam je že na začetku poudaril, da bi bilo dobro izpostaviti dve domači knjigi'; ki sta pravkar izšli in sodita v letošnji program. V mislih je imel enajsti zvezek Zbranih del Brana Levstika., š katerim se za' ktjučuje opus tega našega v& ’ likana v danes že znameniti zbirki DZS Zbrana dela slovenskih, pesnikov in pisateljev (to je že 1?0 knjiga te zbirke) in izbor ik Zidarjevih del pod naslovom •Ran imam polno, zato mi do-bro de*.
In res, enajsti, zaključni zvezek Levstikovih zbranih del .je v nekem smislu tudi lep prispevek k 150-letnici rojstva tega našega moža, ki jo praznujemo letos kot osrednji kulturni dogodek na Slovenskem, hkrati pa .je treba ob
tej knjigi še zapisati, da .je u-rednik dr. Anton Slodnjak s to knjigo opravil veliko delo, zlasti pomembno pa je še dejstvo, da je v tej knjigi, ki zajema Levsti kova pisma, objavljeno prvič kar 68 «novih» pisem, tako da je v zadnji knjigi zdaj objavljenih kar 264 Levstikovih pisem. To poveča nje pisem je omogočilo predvsem .odkritje Levstikovih korespon-, denčnih tekstov v ‘ slovstveni zapuščini dr. Avguste Žigona v Arhivu SR Slovenije
Podrobnejši razbor letošnjega o-kvirnega programa (verjetno vse, kar bomo v nadaljevanju navedli, letos morda ne bo izšlo, zlasti spričo stabilizacije in gospodarskega 'položaja, ki je podražil tako papir kot tiskarske storitve) nam kaže, da .je Državna založba Slovenije tudi v tem letu ostala zvesta svojim tradicionalnim in že utečenim, s tem pa tudi pri-
Zarlnji del knjige prinaša izbor beneškoslovenske in rezijanske bibliografije. Omenjena bibliografija je sestavljena iz približno 1500 enot, kar pomeni, da gre za enega izmed najširših objavljenih bibliografskih izborov del, ki govorijo o Beneški. Sloveniji in Režiji. Knjiga Mohorjeve družbe je tako zanimiv priročnik in hkrati kulturno dejanje.
A. M.
PRI CELJSKI MOHORJEVI DRUŽBI
BENEŠKA SLOVENIJA HAJDIMO V REZIJO
Trinkova potopisa z Brecljevim orisom Beneško , Slovenije in Rezije ter zajetno bibliografijo
Celjska Mohorjeva družba je posvetila zadnjo knjigo zbirke *Naši krajh Beneški Sloveniji in Reziji. Naslov knjige, ki je izšla lani, je <dvan Trinko — Beneška Slovenija — Hajdimo v Rezijo».
Sam naslov nam pove, da vsebuje knjižica dva Trinkova potopisa, pomemben delež pa je k izdaji prispeval tudi Marijan Brecelj, ki je za priložnost napisal kratek oris Beneške Slovenije m Rezije ter sestavil bogat izbor. iz beneškoslovenske in rezijanske bibliografije.
Najprej se moramo pri ocenjevanju knjige pomuditi ob dveh Trinkovihi potopisih (Beneška Slovenija — Hajdimo v Rezijo);-; Iz branja je očitno, da je Ivan.T.rin-ko vzel v roke pero zato, da bi seznanil čimveč bralcev v Sloveniji o tem, kako živijo njihovi bratje pod Matajurjem in v Reziji, Oba potopisa sta torej preprosta, brez posebnih znanstvenih ambicij, sta pa zato toliko bolj polna ljubezni, ki jo je pisatelj imel do svoje zemlje in svojih ljudi.
Trinkove besede bodo tako dobrodošle tudi sodobnemu bralcu In mu nudile precej informacij ter nauk o globoki narodni in človeški zavesti. Trinko je oba spisa sestavil tako, da nam daje zemljepisne, zgodovinske in gospodarje podatke, opisuje pa še navade in tudi kakšno «napako» ljudi in sploh življenje v zakonitih beneških in rezijanskih vaseh.
Iz opisov in razmišljanj na je povsem očiten položaj beneških Slovencev pod kraljevino Italijo.
Trinko ugotavlja razne načine raznarodovanja in obtožuje italijanske oblasti nasilja nad Slovenci. Pisatelja najbolj boli, da Slbvenci v Benečiji nimajo svojih šol, nasprotno, šole so namenjene prav raznarodovanju V tein smislu naj citiramo naslednjo Tr Inkovo ugotovitev: ^Učiteljskemu osebju (navadno so le u-ftteljicč) je prepovedano uporabljati slovenščino v šoli. Šolski nadzornik v Čedadu, kateremu so izročene v nadziranje naše šole, sploh najbolj skrbi za to, da se čimprej zatre uboga slovenščina.»
B pomanjkljivi izobrazbi beneških Slovencev vidi Trinko veliko slabost za ohranjanje narodne zavesti. Druga hiba, ki jo "e Trinko Poudaril predvsem v spisu Rajamo p Rezijo, je izseljevanje ljudi, ker je pač domača zemlia '‘odtise skopa in ne nudi prebi volgem kruha. Problem šol in izseljevanje, oziroma gospodarska s:bkust Benečije in Rezije so še danes žgoča vprašanja. Tudt mar slkatera dnina težava, ki jo že Trinko navaia. pesti še danes Qovence pod Matajurjem in v Rezili. Zanimiv je pa primer, da Jč Trinko zavrnil 'ezo da so Rezijani Rusi, kot. izmišljeno in peresno. Še danes pa se marši-jMeri Italijan oklepa te domne-1* in noče priznati, da je rezi-mnščina slovensko narečje.
Knjigo celjske Mohorjeve družbe, ki je posvečena Beneški Sloveniji in Reziji, dopolnjujeta prispevka Marijana Breclja. Naj-bzej lahko preberemo Brecljev **atek oris Beneške Slovenije in Rezije,. V njem podaja pisec zem:
'■lepispo podobo dežele, zgcdovin-fti oris obeh pokrajin in mimo
Iturnozgodovinsko podobo. Nadalje navaja razne zapiske v slovenskem jeziku o Slovensk' Be ležiji ter pregleda vprašan ie šol *Jva in umetnostno - zgodovinske spomenike. Pomemben delež odmerja Brecelj delovanju raznih beneških, društev in posameznim kulturnopolitičnim detavcem Verne del pisanja o lem sega seve-t*a v današnji čas, ko lahko u-Pravičeno zapišemo, da doživlja °eneŠka Slovenija kulturni in n a-•odrti preporod.
znanim zbirkam, v, katerih bo zares sleherni bralec zagotovo našel tudi svojo knjigo. V zbirki Družboslovje je na programu kar enajst del. Poleg druge izdaja Titove knjige «0 liku komunista», so v tej zbirki še tri Kardeljeve knjige in sicer »Komuna* ter »Problemi naše socialistične gra ditvev, XI. in XII zvezek. Vsekakor zanimivo in tudi znanstveno utemeljeno delo bo knjiga I.a-zara Mojsova »Bolgarska komunistična partija in makedonsko vprašanje*, nič manj pa ni pomembno delo Jakova Blaževiča »Meč, ne pa mir». Tudi tretja knjiga Rodoljuba čolakoviča «Pri-poved o neki generaciji* je po svoje zanimiva kot široka freska revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji, medtem ko bodo Izbrani spisi Vladimira Bakariča predstavili delo tega pomembnega hrvaškega voditelja in politika. V tej zbirki bo izšlo tudi delo Antona Beblerja ^Marksizem in vojaštvo*. svojevrstno in dragoceno pa bo tudi pričevanje Vlada Kozaka v knjigi pod naslovom «Spo-mini». V to žbirko .je uvrščena tudi knjiga italijanskega predsednika republike in znanr_i antifašističnega borca Sandri Perti-nija pod naslovom «Ječe in pobegi*. Naj ob zaključku naštevanja del te zbirke zapišemo še to. da .je zadnja knjiga te zbirke delo Petka in Skrabarja «S štirinajsto divizijo*, ki bo pa to pot izšla v angleščini in bo tako lahko bralcem po svetu ponudila edinstven fotografski partizanski opus udeleženca legendarnega pohoda Petka, ki ie v svoio kamero ujel več kot dokument dobe in nekega časa.
Nič manj zanimiva in tehtna ni druga zbirka pod naslovom Moderna družba. Sedem naslovov je predvidenih v njej, med njimi kar šest izpod peres domačih avtorjev. Na prvem mestu .je treba omeniti 900 strani obsegajočo knjigo Janeza Stanovnika pod naslovom «Svetovna ekonomika in novi mednarodni ekonomski red*, ki predstavlja tudi v. 'svetovnem merilu prvo in edinstveno delo na temo in zato ni nič čudnega, če je v pripravi tudi angleška izdaja omenjene knjige tega znanega slovenskega in jugoslovanskega mednarodnega eksperta, in sodelavca Združenih n^odov,.. Stane Krašovec je za to zbirko napisal kn.ji-gp «Kmet - delavec*. Ivan Bratko pa knjigo o zibelki knjige.. Kitajski. Tu je dalje monografija o Soči. pa romansirana biografija Zdenke žebre «Okomfuo Anoči* ter knjiga Janeza Stupice »S šahom skozi stoletia*. Med prevedenimi deli te zbirke bo zanimiva knjiga Jiirgena Rotha »Geo grafija zatiranih -- Kurdi*.
Posebej velja opozoriti na izdajo poskusnega snopiča slovenskega pravopisa, na katerega zares že čakamo nekam dolgo in zato
lahko tudi upamo, da ne bo od poskusnega snopiča do zaresne izdaje korak predolg.
V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev bodo izšle letos štiri knjige: tretji zvezek Zbranega dela Frana Šaleškega Finžgarja, četrti zvezek Zbranega dela Lojza Kraigherja, deseti zvezek Zbranega dela Prežihovega Voranca in deseti zvezek Zbranega dela Josipa Jurčiča.
Bera izvirnega leposlovja v letošnjem letu ji na programu J>r-žavne založbe Slovenije še kar zadovoljiva in dovolj pestra. Izšlo bo namreč kar deset knjig. Prozo bodo letos pri tej založbi natisnili. Pavle Zidar «Razoroženi prerok*, Tomo Rebolj cBamicz* in Ivo Zorman «Dom človekov*.
Druga izvirna dela predstavljata knjigi Žarka Petana cclzbrani D. Ž.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Predstave Cankarjevih »Hlapcev* v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domu, se nadaljujejo še danes in jutri. Danes ob 16. uri je predstava za reda 'C - prva ne delja in za red G - druga nedelja po premieri, jutri pa bosta dve predstavi; ob 16.30 za red H mla dinski in red. I - mladinski, ob 20.30 p* za red D mladinski v sredo. Na sliki prizor iz igre »Hlapci*
.................................................imiimiiiimiMimiiiiiiiiilmiiinimmiiiiiiiiiMiiimiimimmiiiiiiiniiiuimiimii..
V PETEK PREMIERA V BAZOVSKI CERKVI
Mrakov «Proces» v izvedbi SSG
V dramaturški obdelavi Tarasa Kermavnerja, režiji Marija Uršiča in sceni Marijana Kravosa, nastopajo Petje, Bratuževa, Starešinič, Milič, Colja, Bogateč in drugi
Izven abonmaja je Slovensko stalno gledališče naštudiralo Mrakovo himnično trilogijo «Proces». Premiera bo v petek ob 20.30 v župni cerkvi v Bazovici, kjer bo v soboto ob isti uri tudi prva ponovitev. SSG je delo naštudiralo v dramaturški priredbi Tarasa Kermavnerja in v režiji Marija Uršiča, sceno je zasnoval Marjan Kravos, kostume pa Marija Vidau. V posameznih vlogah nastopajo Anton Petje, Bogdana Bratuževa, Stane Starešinič, Alojz Milič, Stojan Colja in Livij Bogateč. Sodelujejo statisti.
Mrakova osebnost je izjemna, ■ za. uresničitev njegove zamisli o kakor so izjemne v&e figure njegovih dram. Visoka postava, jasno začrtane poteze na ojbrazu in oči
V soboto, 21. t.m., bo v avditoriju A tržaškega sedeža RAI $. neposredna oddaja «Med dvema Ognjema*. Srečali se bodo dijaki III. razreda liceja «Prešcren» in dijaki III. razreda učiteljišča »Slomšek*, kot gost pa bo sodelovala slovenska kantavtprica Mateja Koležnik
(na sliki)
polne odločnosti in žjvljenjšlte »si le; umirjenost in stroga premočrtnost, kteno odmevajoči iz vsake njegove besede,; prijazna iskrenost, značaja, ki takoj omehča sogovornika in sprosti v njem vsako zadržanost. Njegdč' goVor je poln vznemirljive globine.
Dolgo je razmišljal o tem, pravi Mrak, da bi napisal dramo o Jezusu, vše od takrat, ko je izvedel, da je to poizkusil že Cankar. Prav tako so v njem že zelo zgodaj zorele predstave vseh njegovih poznejših dram. Okolje in čas, v katerem je živel, pa sta v njem dušila vse ustvarjalne klice in mu onemogočala, da bi sproščeno in svobodno spregovorili. Predvojna Ljubljana- je bila malomeščansko ozka in za Mrakovo dojemanje življenja nesprejemljiva. Šele čas okupacije in narodnoosvobodilno gibanje sta v njem zbudila vse prikrite in dolgo pridušene sile. Tedaj se je Mrak dokončno odločil oblikovati svojo Revolucionarno tetralogijo, štiri tragedije iz časov francoske revolucije, in Slovensko tetralogijo, dela iz obdobja narodnoosvobodilnega odpora. Pozneje je nastal ciklus bibličnih tragedij: Proces, Apostol Peter, Janez E-vangelist in Herodes Magnus. Vzporedno s temi in še po letu ’60 so nastajala druga dela, ki so v tesni idejni povezavi z naštetimi. Tudi z njimi se je Mrak načrtoma ukvarjal že desetletja prej, vendar so za njihovo uresničitev morali nastopiti primerna atmosfera in potrebni pogoji.
Velik odmev so v Mrakovem ustvarjanju imela tudi njegova življenjska srečanja. Odločujoče je nanj vplivala žena, kiparka Karla Bulovčeva, njena predsmrtna slutnja je bila Mraku 'direkten vzgib
Jezusovi drami.
Njegova himnična trilogija Proces temej ji, k,akor avtor sam za-
trjuje; na osebni tragediji treh različnih osebnosti, Jude. Kajfe ■ in Pilata. »Za vse tri je srečanje
vsak izmed njih se ob svojem
zlo-
mi.
Juda se nikakor ne more sprijazniti z Jezusovim miroljubnim oznanilom ljubezni, ki je zanj nekaj nepojmljivega. Judje so namreč pričakovali, da jih bo Kristus rešil rimske nadoblasti, zato se Juda, ves uklenjen v idejo odporništva, ne more vdati njegovi zapovedi; ljubite ' svoje sovražnike. 'Tudi takrat, ko svojega učenika izda, je Juda prepričan, da bo to tisti veliki trenutek, ko bo Jezus pokazal svojo moč, ko bo z vso silo svoje narave planil na dan in kot Mesija rešil zemljo. Jezusova naloga pa je povsem drugačna, njegovi cilji daleč presegajo pričakovanja tistih, ki so mu blizu. Človeku prinaša Kristus svobodo, nadaljuje Mrak s svojim razmišljanjem, vendar je to tista notranja, odgovornost terjajoča svoboda, ki pogublja vse, ki niso nanjo pripravljeni. Jezus je namreč človeka pahnil v svobodo, tisto grozljivo in nevzdržno,
. v kateri je še sam pozval Judo, naj stori, kar namerava storiti.
Druga osebnost, ki trešči ob Jezusovo izjemno eksistenco in se ' v njej razbije, je Kajfa. Kajfa je : sicer pošten in dober, vendar kmalu zdvomi nad seboj, nad svojo sodniško oblastjo. Boji se za tempelj, ki ga ogroža etos nove i zaveze, boji se za židovsko družbo, ki jo Jezus v svojih govorih napada in obsoja. Istočasno pa začuti grozo pred Najsvetejšim v templju, muči ga slutnja,, da ’ se v osnovi nekaj podpira, da se
Gospod oddaljuje, da se je izselil iz templja. ■
In končno se z Jezusovo osebnostjo sreča še Pilat. Ogrožen v svoji eksistenci ne more zbrati toliko moči, da bi bil do obtoženca pravičen. Claudia Promila ga svari pred obsodbo, govori mu o sanjali in o videnjih, ki jo mučijo, Pilat pa kljub vsemu podleže svoji slabosti in Jezusa obsodi, Po opravljenem dejanju popade rimskega prokuratorja nenavadna groza, v oblasti emij se potika po dvoi-u in kot udarci ga bijejo prerokbe Claudie Procule: oba bosta na veke prekleta in po vseh templjih bo do konca dni odmeval klic «ki je pod Poncijem Pilatom križan j)il». Kot, ^bpe^e-na divja Claudia Promila po velikih sobanah, Pilata; pahne . od
sebe in v silnih krčih obupuje nad svojo in moževo usodo.
Tako je Rimljan obsodil Kristusa na smrt, zatrjuje Mrak. ne Židje, kakor govori dvatisočletno izročilo. Židje ga namreč niso mogli obsoditi, samo Rimljani so i-meli to oblast. Sicer pa bi katerakoli družba Kristusa obsodila, tako razvija Mrak svojo misel. Ko bi živel v katerem izmed poznejših ibdobij, bi se spremenil le način njegove usmrtitve. Mogoče bi bila to smrt na električnem stolu, mogoče bi se njegova eksistenca tragično pretrgala v enem izmed nemških taborišč, v Ausoh-wizu, na primer, ali v tržaški Rižarni. Tragika Jezusove smrti ni nekaj zgolj zgodovinskega, saj se v teku časov ponavlja brez prestanka,
Priznanje
reviji
Primorska
srečanja
Na sestanku dosedanjih in novo izvoljenih članov izdajateljskega sveta in uredniškega odbora revije Primorska srečanja so-pre-gledali preteklo delo in se dogovorih o novih nalogah.
Na osnovi ’ mnenj ustanovitelja (občinske i konference SZDL Slovenskega Pritoprja) in odmeva V javuostiv/je ocena vsekakor u-godna. Revija se je močno uveljavila' v primorskem prostoru in • tudi širše’,(Slovenija, Jugoslavija, zamejstvo). Njena osnovna usme--| rjenost je bila kultura in umetnost, posegala pa je tudi na vsa : druga področja, pri čemer je bila glavni, poudarek na aktualnosti tematike. Pogostoma je obravnavala tudi problematiko narodnostnih, skupnosti na obeh straneh meje. Posebej pa je treba poudariti, da , rt v leposlovnem delu široko od-i pela vrata zlasti mladim ljudem.
Revija ima zdaj 40 rednih sodelavcev in je po ugotovitvah re-j publiških kulturnih institucij med najbolj , branimi Tevialnimi edicijami v' Sloveniji (naklada 2000 izvodov v. - Na seštanku so izrekli pohvalo dosedanjemu glavnemu u-redniku Miru Kocjanu' in odgovornemu uredniku Zoltanu Janu. Na sestanku so tudi sporočili poh-. valo sveta, za kulturo pri republiški konferenci SZDL Slovenije gle* •• de programske usmerjenosti in kvalitetne vsebine revije kakor tudi glede sodelovanja z drugimi sredstvi javnega obveščanja.
Ob koncu so se potvorili tudi o prihodnjih nalogah. Revija bo še naprej celovito obravnavala primorsko tematiko, problematiko narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje ter se odpirala v širši slovenski in jugoslovanski prostor. Večjo pozornost pa bo treba posvetiti posameznim občinam, ki niso bile dovolj zastopane, kot na primer Ilirska Bistrica.
Še pogosteje bo obravnavala problematiko temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter številna droga aktualna vprašanja. Tudi v prihodnje bo skrbela za. redno izhajanje ter za razširitev kroga sodelavcev in bralcev.
Na sestanku sta se tudi konstituirala novo izvoljeni izdajateljski svet in uredniški odbor. Naloge glavnega urednika bo v prihodnje opravljal sociolog Marjan Tavčar iz Nove Gorice, naloge odgovornega urednika pa umetnostni zgodovinar Tong Mikeln iz Pirana.
.	0'M	L.’O,
niiiiitiiiiiiiiiiiMiniitti
iiiiMjiiriiliiiliil.ii.V.nmV.iV.V.iiM
littiitiifitiiiititiiultiiiiniitiimimivfiiiniMimimiiimniiiiiiniimirtriiiiiniiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiMimiiiiiiia
KULTURNO PISMO II LJUBLJANE
RAZREŠEVANJE KRIZE V OPERI NAKAZALO NOVA POTA DELOVANJA
Ansambel je na skupščini sprejel sanacijske ukrepe, kot jih je razložil direktor Opere in Baleta SNG France Dimeč * Sezona se bo redno nadaljevala
Primorske bibliografske vesti
GEOGRAFSKI VESTNIK. ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE. LIL 1980.
Jurij Kunaver v svojem izvirnem znanstvenem delu Razvoj in sledovi zadnje stadialne paledenitve v Zgornjem Posočju (I) (str. 17-36) obravnava sledove osmih ledenikov, ki so v zadnji pleistocenski ohladitvi po allerodski otoplitvi ponovno segli v dno Soške doline in njenih stranskih dolin nad Bovcem.
Omeniti bi kazalo tudi dva prispevka k slovenskemu kraškemu imenoslovju in sicer Andreja Kranjca Siga (str. 85-88), v katerem so zbrane moderne definicije za izraz »siga* in izpeljanke iz tega izraza ter Ivana Gamsa Sigove tvorbe - kapniki kras - kras, v katerem je podano zgodovinsko ozadje zveze med sigo in kapniki v slovenski terminologiji (str. 8992). Ob smrti primorskega meteorologa, prirodo-slovca in geografa dr. Oskarja Reye je Valter Bohinec napisal kratek nekrolog (str. 208-209).
MOST. št. 57/58, 1980.
Marino Vectovec je v članku Sodobna furlanska književnost (str. 90-101) podal izbor tako tistih dvojezičnih književnikov, ki so se uveljavili tudi v italijanski književnosti (Pas?lini, Bartolini, Morandini, Giacomini), onih, ki so z italijanskim prevodom vključeni v vsedržavne publikacije (De Gironcoli, Zanier, Cantarutti), pa tudi tistih, ki so izbrani in prevedeni v različne jezike (Ellero).
BUZETSKI ZBORNIK, št. 4, 1980.
Iz bogate četrte številke Buzetskega zbornika, katerega vsebino delimo na tri dete: zgodovinski, gospodarski in umetnostni, bi omenili le Liste članke, ki so tehtnejši doprinos pri proučevanju in spoznavanju zgodovinskega trenutka tega kraja.
Ob legendarnem Brgudcu in Prvem partijskem posvetovanji za Istro je pomembna tudi Prva konferenca KPH za Istro, ki je potekala 25.12.1943 v Kačičah v buzetski občini. O tem dogodku govori prof. Herman Buršič v prispevku z naslovom Prva konferencija KPH za Istro 25.XH.1943 u Račičama (str. 21-38).
.
O prvem učiteljskem tečaju za Istro, ki je potekal v vaši Klariči nedaleč od Vrha, je članek napisal Božo Jakovljevič in mu dal naslov Prvi partizanski učiteljski tečaj u Istri (str. t?9-48).
Dr. Danilo Klen analizira prve -omembe istrskega kraja Roč pa vse do obdobja beneške vladavine v 17. stoletju v članku O prošlosti Roča - iz mletačkih izvora (str. 49 55). Vesna Munič je v razpravi Buzeština na početku XVI) stolječa (str. 57-66) razgrnila kronološki prikaz političnih in vojaških dogodkov v času uskoške vojne 1615-1617. O novih antičnih najdbah na Fontani v Buzetu poroča Vesna Jurkič (str. 67-71).
Omenili bi tudi študijo prof. dr. Hrvoja Zlatiča Obnova ovčarstva na istarskom Krasu (str. 101-104) ih tudi kratek spomin na življenje in delo Mirka Zjačiča, ki nam ga je obudil Darinko Munic v članku Doprinos Mirka Zjačiča u objavljivanju i proučavanju izvora za srednjovjekovnu povijest Buzeta i Buzeštine (str. 155-163).
LA RIVISTA DALMATICA, LI, 1980.
Zgodovinarje bo nedvomno pritegnila študija-diplomska naloga Fabrizia Balzera, ki jo je zagovarjal na rimski univerzi z naslovom II Trattato di Osimo (str. 207-245). V tem prvem delu objavljene naloge obširno analizira zgodovinske dogodke tega predela od leta 1948 dalje.
Avguštin Lah, SLOVENSKO PRIMORJE. 1980.
V zbirki Pelikan je izšla drobna knjižica Slovensko Primorje izpod peresa Avguština Laha. ki v preprosti besedi in sliki popelje popotnika po tem predelu domovine. Na osemindvajsetih straneh se seznanimo s primorsko preteklostjo in sedanjostjo.
Rafko Dolhar, MOJI KRAŠKI SPREHODI. December 1980.
Kdor ljubi Kras in kogar navdušujejo «zaokrožena krajinska področja, kjer je na vsakem koraku mogoče Še opaziti kulturni poseg slovenske roke*, naj prebere Dolharjevo zadnjo knjigo Moji kraški sprehodi (100 strani).
Nova Gorica, 16.2.1981
N. S.
Z odstopom umetniškega vodje ljubljanske Opere in Baleta SNG Cirila Cvetka na zboru delavcev opemobaletne hiše, je kriza v ansamblu bržkone dobila svoj epilog. Vendar pa je šesturni zbor delavcev v zelo ostri in odkriti besedi razgrnil toliko problemov, da bi težko govorili o koncu težav, prej o novih in bolj izpostavljenih. A eno je poglavitno: 233-članski kolektiv si je kritično pogledal iz oči v oči' in priznal, da s svojo podobo ni zadovoljen. Že udeležba večine ansambla na zboru je dokazala, da nameravajo člani konstruktivno spregovoriti o problemih, poiskati vzroke (in krivce) zanje ter nakazati sanacijske u-krepe.
Zbor delavcev je uvodoma potrdil zaključni račun o poslovanju
lanskem letu. Račun ni pokazal izgub, kar je velikega pomena pri reševanju sedanjih težav. Lani so pripravili 163 predstav, ki jih je obiskalo 66.528 obiskovalcev. Pri izvedbi programa je sodelovalo 429 delavcev, med njimi 41 opernih pevcev - solistov, gostov iz jugoslovanskih opernih hiš, pa tudi 18 gostov režiserjev, koreografov, scenaristov in kostumografov. Lani so uprizorili sedem premier: W. Egk - Abraxas (balet), G. F. Haendel - Orlando (koncertna priredba), J. Offenbach - Hoff-mannove pripovedke, G. Verdi -Rigoletto, S Prokofjev ■ Pepelka (balet), S. Borodin - Knez Igor in G. Verdi - Moč usode .
Do težav je prišlo, kot smo že poročali, v začetku februarja. Kolektiv je poizkušal nesoglasja urediti na nivoju družbeno - političnih organizacij in delavskega sveta, vendar pa le ti niso uspeli razrešiti krize in zapletov, ki so nastali po odstopu enajstih članov umetniškega kolegija (vseh razen umetniškega vodje Cirila. Cvetka). Odstopajoči člani so v svojem u-temeljitvenem tekstu zapisali, da je bil umetniški kolegij nesamo-upravno voden in da ni bilo pretoka informacij v delavski svet. Sklepov umetniškega kolegija nišo uresničevali dosledno, temveč1 so jih iz dneva v dan spreminjali, kar je vnašalo negotovost v delovni proces. Umetniški kolegij je ugotovil tudi nestrokbvno usmerjanje dela. nezmožnost enakovrednega soodločanja . .. Kritizirali so tudi nenačrtno in stihijsko planiranje sezone, kar se odraža v le-
tošnjem repertoarju. Umetniški kolegij je imel premalo možnosti za umetniško oblikovanje Opere in Baleta SNG, pač pa je le reševal krizne položaje. Delovanje mU je bilo onemogočeno zaradi zaščito osebnih interesov nekaterih. Pripombe so imeli na umetniškega vodjo Cirila Cvetka,'ki bi moral znati napraviti red in omogo-,čiti normalno delovanje umetniškega kolegija, pa čeprav za ceno lastnega položaja. Potemtakem je bil umetniški kolegij prisiljen odstopiti, čeprav s tem ni dal tudi odpovedi (delovnega razmerja) in se ni hotel izogniti odgovornosti pri oblikovanju in vodenju opernobaletne hiše v Ljubljani. A ne več pod takimi pogoji!
Na zboru delavcev so člani o-pernobaletnega ansambla v razpravi pokazali na mnoge nepravilnosti. V polemiki na Cvetkovo poročilo o lanski in delu letošnje sezone se je izkazalo, da je umet niški vodja že po poležaju naj več kriv. če se z njegovim poročilom mnogi niso strinjali, so poleg opozoril na konkretne.nesporazume in napake, postavili več splošnejših vprašani, denimo: kdo odloča o višini honoraria gostu solistu, kdo o razporeditvi premier po sezoni, kdo meri vred nost nekega dela, kdo je dolžan obveščati nastonaioče o zasedbi predstave (zlasti če pride do sprememb), kdo je odgovoren za spoštovanje rokov? Kdo je kriv za slabo načrtovanje, nediscinlinn, samovo' io. prevzemanje pogodb zunai hiše na škodo domačih predstav? Zakaj ni izdelanih normativov, mrežnega plana (o delovnih nalogah vseh delavcev), zakaj ni sindikat -povezan z bazo. zakaj ni zborov delavcev?
RhzpraVa je bila burna, samokritične ugotovitve šo člani oper-nobaletnega ansambla pospremili z aplavzi, kar smemo razumeti kot kritiko vodstvu hiše in lastnemu delu. V profesionalnih ansamblih bi se ne smelo dogajati to, o čemer so pripovedovali posamezni primeri. Slišali smo. denimo, da so na neko predstavo, ki so .jo v zadnjem hipu po ra-jdiu odpovedali, prišli statisti, drugič je bila predstava, a njih ni bilo (obakrat jih ni nihče obvestil). Od treh propadlih terminih Snemanja Carmen. jo je prvi večer zagodel flavtist, (ki ga ni bilo), drugi večer fagotist, tretji
pa vreme. Slišali smo tudi o predstavi brez obeh flavtistov, pa kako so iskali po ljubljanskih ulicah solista,, ker ni vedel, da ima popoldan predstavo, pa kako so odpovedali predstavo (pred polno dvorano), ker izmed dveh pevk iste vloge nobena ni vedela, ali ta večer poje ali ne (in nista prišli na predstavo). Nekega solista so ujeli doma tik pred odhodom na vikend — tudi on ni vedel, da ga čaka nastop... V omenjenih primerih ni težko prepoznati osnovnih organizacijskih nalog in nesporazumov nekega delovnega kolektiva (celo amaterskega). Zato'je velik aplavz članov opernobaletnega ansambla pospremil vprašanje dirigenta Vladimirja Koblerja, zakaj se Opera in Balet SNG igra z občinstvom in kaj vse so (slabega) ž’’ storili, da bi ga odgnali. Zbor delavcev je ob samokritiki- tuJi spomnil na nekdanje boljše čase. ko so dosegali mednarodne uspehe, danes pa odhajajo jjihpvi člani po tridesetih letih delh V pokoj brez pomembnih družbenih priznanj. Nekdo je omenil, da letos noben operni pevec ali baletnik ni dobil Prešernove nagrade (niti iz Prešernovega sklada).'-Ansambel je sprejei predlagane sanacijske ukrepe, kot jih .je v 19 točkah rariožil direktor O-pere in Baleta SNG France Dimeč. Le ti napovedujejo najprej vzpostavitev temeljnega samoupravnega reda v skladu z zakoni in izde!avo letnega delovnega načrta, da bo iz njega razvidna celotna kadrovska razporeditev vseh delavcev no delovnih enotah, upoštevale 42-urni delovni teden ter polno de’ovno angažiranost. Načrt mora temeljiti tudi na sprejetih ukrepi! gospodarske stabilizacije. Zbor delavcev .ie spretel ukinitev vseli tistih, na tradiciji pridobljenih stanovskih pravic, ki so y nasprotju z zakonskimi nrddpisi,(ppedvsem z zakonom o delovnih razmerjih — zaradi dolgih izrednih dopustov nekaterih solistov) Direktor Dimeč se je zavzel Za dosledno nagrajevanje po delu. za izdelavo novega hišnega reda, za vzpostavitev informativno propagandne dejavnosti, posodobitev programske politike J skladu z ra»voj-MARIJAN ZLOBEC
(Nadaljevanje rta 8. strani)
ZENSKA IN ZAMEJSKA STVARNOST
PO INTERVJUJU ZA ITALIJANSKO RADIJSKO POSTAJO
Odkrivanje značilnosti in teženj slovenskih žensk
Če bi komurkoli tako «na mrzlo* zastavili nalogo, naj s čim manjšim številom besed, toda čim bolj popolno, opiše slovensko žensko pri nas, bi se prav gotovo znašel v hudih težavah. Nelahka in v precejšnji meri neprijetna bi bila naloga tudi za ženske same, kajti navajene smo — in tokrat prištejem tudi sebe —, da o sebi razmišljamo kakor o pripadnicah slovenske, torej manjšinske narodnostne skupnosti, ali pa kot o pripadnicah «tistega dela nebesnega svoda, ki tvori večino, a nima odločilne, včasih tudi ne pogoje-valne moči*.
V	razmišljanju mogoče že včasih seštejemo dve specifiki — narodnostno in spolna —, ki nas bremenita ali plemenitita, kakor se pač vzame, preredko pa se upamo vprašati in si odgovoriti, kaj pravzaprav prinese tak seštevek. Dvojno diskriminacijo: tak odgovor je preenostaven in ne seže v srž problema. Ne moremo namreč oblikovati lika slovenske Tržačanke. če nekoliko zožimo teritorij in poenostavimo razglabljanje.
Najraje zet o posredno pa problem celovite slike današnje slovenske ženske na Tržaškem ali tudi drugod v Furlaniji - Julijski krajini načenjajo tudi ženske sa me: javno se v celoti prikazati ali razburiti niso hotele ali znale ali mogle ali pa zaradi vsega tega skupaj. Odkrile so zdaj en del lica — angažiranost slovenske ženske v naši narodnostni stvarnosti ali širše v družbi — pa drugo plat — dejansko majhna teža, ki jo ima Slovenka v svoji skupnosti in na splošno, razgalile tudi bolj osebne aspekte — kaj pravzaprav občuti slovenska ženska v današnjem položaju, zdaj tožile zdaj se veselile povezave z ita IPanskimi ženskami, s katerimi čustva niso vedno sovpadala, s katerimi pa so našle jezik, vsaj kur zadeva enotnih konkretnih pobud.
Iz vsega tega in še iz kopice drugih dogodkov ali trenutkov bi lahko sestavili pisan mozaik, morda bi se v obrisih približal sliki, natančno bi je ne podal. Še posebej zato, ker smo te drobce premalo primerjali, jim iskali skupni imenovalec, ker jih nismo najprej sestavili, nato pa spet zamešali, da bi ugotovili, če je rezultat vedno isti.
Skratka, vse možne odgovore in mnenja nismo preveril, in jih so očili. Izneseni so bili posamič, ob različnih prilikah in zato tudi iz roženi v raznih tonih: ob njih se zato tudi ni razvila prepotrebna debata.
Kakor se večkrat dogodi, je do vsaj minimalne izmenjave mnenj o tem prišlo zgolj slučajne Nekakšno interno razpravo med nekaterimi Slovenkami o tem. kaj pomeni biti Slovenka danes t Italiji. je namreč sprožila nestoven-ka dasi Tržačanka, E lena Vita*. Za državni italijanski radijski program je namreč lani pripravljala serijo oddaj o ženski stvarnosti v Italiji in vključila tudi posebno oddajo o tržaških Slovenkah.
Na njeno povabilo se je zbrala skupina žensk, ki so vprašanje globoko občutile in aa tudi skušale posredovati. Razvil se je nadvse zanimiv pogovor, ki ga je seveda bilo treba krajšati že za radijski program, kajti v mno-gočem so se odgovori križali. Če je bila oddaja zanimiva za italijansko publiko, bi morala biti še tembolj za slovensko. Zato sipo sodile, da bi bilo umestno, ko bi glavne misli, ki so bile izrečene, posredovali v prirejenem prepisu.
Odgovore je bilo treba namreč še nadalje strniti in tudi združiti posamezne odstavke intervjuvank. ki v oddaji nastopajo ločeno, zato da ne bi bilo preveč razvlečeno. V oddaji so s svojimi mislimi nastopile Sonia Beiss. Odi-nea Cupin, Marta Ivašič in Breda Pahor, pri organizaciji pa je sodelovala Nadja Filipčič.
Iztočna točka te bila seveda razlika, ki jo je bilo treba šele dokazati, med italijanskimi in slovenskimi ženskami na splošno in bolj podrobno pri nas. Zato pa je bilo treba nekako predstaviti'Slovenko na Tržaškem n jrre-teklosti in šele nato preiti na sedanjost.
0 matriarhatu na Krasu
Sonja
Pregovori so izraz ljudske modrosti, te so odraz kulturne tradicije. no in zelo poznan stari rek pravi, da ženska pri hiš* podpira tri vogale, moški pa enega in še tega slabo.
V	vaseh, predvsem v vaških gospodinjstvih, .je namreč ženska igrala glavno vlogo. Po_ ženskah so se imenovale tudi hiše in neredko so se moški priženili k hiši.
To se v vaseh okoli Trsta pozna Se danes, hišna imena se ravnajo po ženskah in večkrat je »pomembnejša* sorodstvena vez po materi kakor po očetu, to še posebej velja, če sta oba iz iste vasi.
Breda
Ženska je bila v hiši gospodinja v pravem pomenu besede, veliko besede je imela tudi pri otrokih, a daleč stran od hiše njena oblast ni segla, To ni sodilo več v pojem »zdravega raz'ima», ki je za urejevanje drobnih stvari določil žensko, bolj »normalno*, bolj »razumno* je bilo, da je izven hiše odločal moški.
0 prikazanih vzorih
Marta
FTepričana sem, da živimo v drugačni stvarnosti, da smo izšle iz drugačnih izkušenj kakor ita-
Nas pa ne presojajo samo, če smo verodostojne pripadnice ženskega spola, temveč tudi kot pripadnice narodnostne skupnosti. V sami skupnosti pa preverjajo, če si v zadostni meri «slovenska»,' izven nje pa, če se pokoriš določenim ustaljenim merilom, skratka, če »si v normi*. Kot Slovenka torej plačaš dvakratni davek, ker te teži predsodek, da si Slovenka, zato se moraš bolj izkazati, biti moraš pravičnejša, pa pridnejša, bolj in bolj ter naj in naj...
Sonja
Hotela sem še enkrat poudariti, da se Slovenka veliko težje odre-
Ženska in zamejska stvarnost — že sam naslov precej točno opredeljuje našo prilogo, prilogo, ki naj bi v glavnih obrisih prikazala ali vsaj nakazala stvarnost slovenske ženske pri nas.
Ponavadi se o tem vsaj nekaj govori in napiše ob osmem marcu, ob mednarodnem dnevu žensk. Za ta dan smo prilogo pripravile tudi same, čeprav smo trdno prepričane, da bi bila redna obravnava celotne problematike veliko boljša in bolj koristna kakor takšni »osmomarčevski* pokloni.
Ker pa tega ni — stalnega in izčrpnega spremljanja namreč — je bila po našem mnenju takšna priloga koristna najprej za nas, ki smo jo oblikovale, in verjetno tudi za bralce, posebno če bo sprožila razprave in mogoče celo prispevke.
Izbrale smo nekaj problemov, k: so po našem mnenju najbolj pereči in aktualni in jih zato postavile v ospredje; za naš tovrstni prvi poskus pa smo se nekako zemljepisno omejile na Tržaško.
Prav gotovo bi bilo treba napisati še marsikaj in se poglobiti v marsikatero vprašanje, toda izčrpnejša od običajnega uvodnika je taka priloga vsekakor. Po drugi strani pa lahko že nudi nekakšno sliko o stanju pri nas in prinaša precej elementov za razmislek in nadaljno, bolj poglobljeno razpravo.
Urednice
lijanska dekleta, tudi tiste, ki žive v Trstu. Na primer že z majhnega nam kot vzore prikažejo like žensk, ki niso bile samo vzorne matere, žene, sestre, temveč so bile partizanke, aktivne ženske, zaposlene ženske. Če ti na primer že v otroških letih pripovedujejo o ženskah, ki so se aktivno udeležile oboroženega upora proti fašizmu, pomeni, da si in od takrat dalje zamišljaš lastno bodočnost, ki je ne boš uklenila med štiri hišne stene.
Sonja
Toda slovenska ženska se še danes, na primer, ne čuti povsem poklicana, da bi se udeležila proslav ob osmem marcu. Po naših vaseh se namreč najčešče prireja razne večerje, katerih se moški ne udeležujejo ter počakajo ali doma ali v bližnjem baru. da se zaključi morebitna kulturna prireditev ali večerja kot taka, ali pa, da je govor mimo, nakar so povabljeni na družabni — plesni del proslave. Toda na take proslave neporočene ženske ali ženske, ki nimajo otrok ne prihajajo, ker se nekako ne čutijo »ženske v celoti* ali »kvalificirane ženske*. Pri nas ima med drugim osmi marec tudi močno politično oznako, kajti ženske ga občutijo kot dan antifašističnih žensk.
0 «zenskah» ter o «ženah» in o njihovih vlogah
Breda
V	slovenščini (intervju je seveda potekal v italijanščini in se seveda obračal na italijansko publiko) pride večkrat dc besednih nesporazumov; marsikdo zamenjuje. oziroma istoveti besedi »ženska* in »žena*, ker ju ima za sinonima. Tako pogosto označijo osmi marec za dan žena, ker med drugim tudi lepše zveni, žene pa so seveda samo poročale ženske in še bolje je, če imajo že otroke. Vendar biti morajo vsaj poročene; marsikje deklet sploh ne povabijo zraven, tako da se dejansko same ženske med sabo ločujejo.
Sonja
V skupnosti (sloveaski, pri nas) ženska t>redstavlja neki tradicionalen lik, ki mu vsekakor pripoz-najo določene vloge. Ta zgradba se, nekako ruši že tam, ko načnemo vprašanje zunanjega zastopstva, za to so pri nas še vedno delegirani moški, popolnoma pa se zruši, ko ne gremo navzven — v predstavništvo — temveč v svojo globino, ko se obregnemo ob svoje intimno doživljanje. Ne samo za ženske moje generacije, tudi še za generacijo mojih otrok, nesporno drži, da svet in sebe doživljamo precej moralistično, da smo intimno zelo strogi in togi.
V	tem pogledu je leto '08, pa razni boji ženskega gibanja, da ne govorimo o feminizmu, na nas pustilo le bežne sledove.
0 občutkih krivde in večnih sodnikih
Marta
Menim, da je tako, tudi zato, ker se Slovenke počutimo kakor, da bi bile nenehno na zatožni klopi. Res je, da vsem ženskam danes nenehno sodijo in določajo, če je vsaka »dovolj ženska ali ne», pa spet v samem ženskem gibanju te pretehtavajo, če si dovolj prepričano feministka in tako dalje-
če določenim tradicionalnim vlogam, med temi seveda v prvi vrsti materinstvu. Od nekdaj namreč ženske iz roda v red prenašamo tako imenovano narodnostno zavest in kulturno zapuščino, ker jo predaješ otrokom. Kolikor več otrok imaš, toliko več garancij daš, da se ta dragocena zapuščina ne izgubi, da ne zamre tvoj red, s tem bo morda moč deseči. da se bo narodnostna kupnost kot taka ohranila trenutek več (v absolutnem pojmovanju!.
Če pripadaš večinskemu narodu je odločitev, če naj bi sploh imela otroka ali še enega otroka, lahko zgolj osebna, čč pripadaš narodnostni manjšini pa takšno odločanje občutiš bolj boleče, bolj prizadeto. V stvarnosti, kjer se še na tvoji koži in na koži tvojih otrok odigravata narodnostna mrž-nja in zatiranje, te morebitna odpoved veliko bolj teži in bremeni.
0 dvojni diskriminaciji
Breda
Nedvomno je slovenska ženska žrtev dvojne diskriminacije; naj-
prej kot Slovenka v odnosu do italijanske večine in drugič jo utrpi v svoji skupnosti kot ženska. Tudi tam mora namreč odgovarjati postavljenim merilom; biti mora inteligentna, pridna in končno opravljati mora tudi svojo dolžnost, svojo narodnostno dolžnost, ki je tudi ta, da rodi otroke.
Marta
V resnici je soočanje z italijanskimi tovarišicami, z italijanskimi dekleti, o teh vprašanjih zelo težko, predvsem zato, ker nas one venomer presojajo, če smo dovolj zrele, če smo v zadostni meri osvojile feministično zavest. Zato se tudi pri tem ponavlja to, kar sem poudarjala že prej in sicer, da smo venomer na zatožni klopi.
Prej smo tudi že govorile o drugačnih vzorih; ki jih kažejo slovenskemu dekletcu, o modelih, ki ne slikajo ženske samo doma, temveč prikazujejo tudi doprinos ženske v odporništvu in na sploh njeno aktivno vlogo v skupnosti. Tako gledanje na žensko je bilo nedvomno precejšnja obogatitev za celotno žensko gibanje pri nas, predvsem če ga primerjamo z izkustvi italijanskih deklet in žensk in bi to tudi njim osebno prineslo nekaj pozitivnega. Tako pa nas dejstvo, da si Slovenka in da si ženska, v glavnem samo teži: ni nam namreč uspelo, da bi s tem potencialnim bogastvom najprej obogatile same sebe kot ženske in nato še vse ostale ženske.
0 pomembnosti zenske komponente v narodnostni skupnosti
— najprej o zunanjem nerazumevanju
Breda
Predvsem bi morali nekako porazdeliti odgovornosti za nerazumevanje tega, kaj pomeni biti slovenska ženska v Italiji. Po eni strani se že me same nekoliko zapiramo vase, včasih tpdi zaradi jezikovnih zaprek, in ne posredujemo drugim svojih problemov.
Po drugi strani pa žensko gibanje, mogoče še bolj feministično, ni doumelo težav, si ne more predstavljati bremena, ki ga občutiš, če si ženska v sklopu neke narodnostne skupnosti, kar ne prinaša samo nekakšnih razlik v kulturni tradiciji, na primer, da si kot Slovenka pela v kakšnem zboru, da si recitirala na proslavah, one kot Italijanke pa tega navadno niso počele.
Pripadnost neki manjšinski skupnosti prinaša, oziroma naravnost vsebuje, točno določeno vred-
nostno lestvico in te se moraš, če hočeš živeti v njeni sredi, z večjimi ali manjšimi odmiki, tudi držati. skratka, to pomeni, da moraš pri vsem upoštevati ustaljena merila. Mogoče bi z odprto, a kritično razpravo o pomenu materinstva, o pomenu in pomembnosti narodnostne pripadnosti, prišle do zaključkov, ki bi bili izredno dragoceni tudi za rast celotnega ženskega gibanja.
pa še o notranjem podcenjevanju
Marta
Nenehno govorimo o protislovjih, ki jih občutimo kot Slovenke in kot ženske. Vsekakor jih ne bomo razrešili ne osebno ne kot gibanje ne kot skupnost, če bomo skušali zatreti ali trenutno «pozabiti» na eno izmed dveh komponent.
Na primer, če bi se nekako oddaljile od slovenskega kroga in bi osvojile vsa merila, vrednote, gledanja in način zastavljanja ženskega vprašanja, ki je lasten italijanskim ženskam v raznih krajih Italije.
Zato sem mnenja, da moramo pri nas prenesti žensko vprašanje v stvarnost našega mesta, ga dejansko «prevesti» z ozirom na značilnosti posameznega kraja, če ga hočemo pravilno zastaviti.
Po drugi strani pa se ne moremo odpovedati na primer svojim ženskim problemom, in se v celoti posvetiti tistim, ki jih označujemo za vprašanje narodnostne skupnosti. Kajti nikakor ni osvojeno mnenje, da bi reševanje žen-
skega vprašanja pripomoglo k reševanju splošnega narodnostnega vprašanja; posvečati pozornost ženskim vprašanjem še vedno pomeni, da zanemarjaš druge, to pomeni, da ženska problematika ni sestavni del možne rasti celotne skupnosti.
V	obratni smeri pk, če zelo aktivno posegaš v boj prvenstveno kot pripadnica slovenske narodnostne skupnosti, se nekako odpoveš ženskemu boju. Sama pa sem prepričana, da bi v tem žensko gibanje nakazalo neko pozitivno rešitev, prebroditev napetosti, ki se kljub vsemu pojavljajo med obema narodnostima, prav ženske bi lahko veliko pripomogle, da bi vsebinsko premagali spore, ki se pri nas navadno zaključijo tako, da slovenska manjšina obtiči na nižji vrednostni stopnički.
— in končno o filozofiji in praksi
Breda
V	okviru slovenske narodnostne skupnosti, oziroma prav v samih njenih organizacijah, lahko ločujemo dva pristopa do tako imenovanega ženskega vprašanja.
Prvega lahko, glede na splošno pojmovanje, označimo za »pozitivnega* ali «dobrega»: govoriti o ženskem vprašanju pomeni, da govorimo o socialnih služnostih, kratko malo, žensko vprašanje je specifično socialno skrbstvo — ženski je treba omogočiti, da se zaposli, ženski je treba predvsem (bp)
(Nadaljevanje na 7. strani)
Foto; Vijolica Božič
tiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiuiiiiiiiMHittiii*
KAKO TISK IN ŠOLSKE KNJIGE OPISUJEJO SODOBNO ŽENSKO
Prva stran dnevnika podaja vesti o terorizmu in. o razmerju sil v svetu, uvodnik pa trezno presoja zadnje dogodke v državi. Izrazi političnih predstavnikov in državnih voditeljev na motnih, črnobe-lih slikah so zamišljeno resni in trezno zrejo v vsakdanje probleme. Na notranjih straneh najdeš vesti o krajevnih dogodkih, zapiske iz dnevne kronike in kulturne vesti. Sredi' političnih, kulturnih in športnih novic pa pozornost bralca pritegne večja slika z di-daskalijo. Ženska v kopalkah je ali brez njih, kandidatka m natečaju za najlepše dekle ali čisto navadna ženska, ki jo je fotoreporter srečal na plaži: desno roko naslanja na tilnik in z njo podpira goste, padajoče lase, smeje se in kaže lepe, bele zobe in stegna. Izraz na obrazu pa je otroški, sproščen, brezskrben. Tudi vsebina didaskalije je lahkotna, govori o stegnih, o otroški naivnosti in prijetni ženski lepoti, ob kateri se bralec lahko oddahne in pozabi na zapletljaje v sindikalnih pogajanjih ali na vladno krizo.
Tisk in zenska
Prostor, ki ga italijanski dnevni tisk posveča ženskemu vprašanju in pač vsakodnevnim problemom ženske, tako v družbenem, kot v političnem življenju, je sorazmerno z ostalimi vestmi izredno skop. Kljub številnim protestom in zahtevam zenskih gibanj, so članki o ženskem vprašanju v uvodnih straneh dnevnikov redki, prostor, ki ga časopisi posvečajo tej temi je omejen in novinarke morajo o svojih problemih poročati v posebnih rubrikah ali v periodičnem ženskem tisku. Obenem ostaja odnos večine novinarjev do ženske in njene osebnosti omejen
f *>)? j O'*'«
hi.	<
■ lit
Včasih tudi lika. Včasih tudi zakuri. Včasih tudi pere.
UTRINKI IZ UČBENIKOV:
MOJE VESELJE
za prvi razred osnovne šole:
Kaj zna pridna deklica ...
Zna kuhinjo pometati.
Zna mizo pripraviti,
Zna krompir lupiti.
ČEBELICA:
Moj dom je hišica bela, nenehno v njej ogenj gori — ta ogenj je mamica vesela ...
Očka je skrben. Mamica pa dobra.
MOJE VESELJE:
Mizar dela pohištvo. Pismonoša raznaša pošto. Gostilničar toči vino. Mama kuha kosilo.
in konservativen, v jem se odražajo številni predsodki, ki so za žensko žaljivi in ponižujoči. Če je ženska sposobna in se uveljavi na kateremkoli področju, od znanosti, tja do kulture, bodo o njej pisali, da je bistra, izobražena ali nadarjena, redkokdaj pa bo novinar pozabil poudariti, da je poleg tega lepa in zapeljiva. Zapeljivost in pohujšljivost *>aj bi bili sploh neke vrste prirojenih lastnost,i, ki kot nekaka krivda spremljata žensko v vsakdanjem življenju. Neštetokrat, ko je časopisje poročalo o posilstvih, je novinar upravičil «spodrsljaj», češ da je bila vsega kriva ženska ali dekle, ki je moškega «razburila». Tak je primer članka v nekem krajevnem dnevniku, kjer kronist, pravi, da »se je moral posiljevalec zdrzniti ob pohušljivih razgovorih dekleta*. Nazadnje je bila torej ženska sama kriva za njegovo dejanje.
Lepe, vedno mlade in prikupne
......nun..
0 VLOGI ŽENSK V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU
Krivično bi bilo, če bi v prilogi posvečeni ženski v zamejski stvarnosti, ne spregovorili o tistih ženskah, ki so se v težkih vojnih letih z velikim pogumom vključile v narodnoosvobodilni boj in ogromno prispevale za osvoboditev svojega naroda; slovenske ženske so v vojnih letih masovno stopile iz ozkih okvirov, v katere jih je potiskala družba, in so se prvič v zgodovini Slovencev odkrito in z vsemi svojimi močmi borile za svoj narod, za delavstvo in za svoje pravice.
Med temi ženskami je bilo tudi mnogo Tržačank in okoličank; stopili smo do ene izmed njih, in sicer do Dragice Kapun-Sonje s Proseka, ki se je z nami pogovorila o svojem življenju kot aktivistka, partizanka in ženska.
Tov. Sonja, kako ste se pravzaprav vključila v narodnoosvobodilno gibanje?
V naši družini smo bili vsi protifašisti in vaščani so to vedeli. Leta 1942 sta prišla na Prosek in Kontovel tov. Lapanja in tov. Babič (njunih imen se več ne spominjam), da bi v vasi organizirala terensko delo. Zvedeli so za moje ime in me poklicali na sestanek. Tako se je pravzaprav začelo moje sodelovanje z, OF. Spominjam se, da nas je bilo dosti in med temi tudi veliko deklet; zbirali smo hrano, obleke, denar itd.
Leta 1943 smo po razpadu Italije vsi aktivisti dobili ukaz, naj odidemo v partizane. S Proseka so z menoj odšle še štiri vaščanke; vključili so nas v bataljon Srečko Kosovel.
Kakšno je bilo vaše delo v partizanih in kakšen je bil odnos tovarišev do vas?
Bila sem navadna partizanka in kot taka sem morala stražiti, hoditi na pohode, hajkati, stradati .. .Ni bilo razlike med nami in moškimi. Odnos s tovariši je slonel na spoštovanju in enakopravnosti, med spoloma ni bilo razlik. Žal se je moje zdravstveno stanje zaradi
nenehnih naporov močno poslabšalo, zato so me spomladi 1. 1944 poslali na teren.
V domači vasi sem postala krajevna in pozneje okrajna sekretarka SKOJ ter obveščevalka IX. korpusa. Samo na Proseku smo imeli 78 organiziranih mladink in mladincev. Delovala sem neutrudno; Nemci so me zasledovali, bila sem pod stalnim pritiskom. V istem letu pa so me izdali in morala sem v ilegalo; še naprej sem delala v okolici Trsta vse do osvoboditve. Domov sem prišla šele oktobra 1. 1945, ker sem po osvoboditvi šla na politični tečaj v Ljubljano.
Ste se s partizankami in aktivistkami med vojno pogovarjala o specifičnih ženskih problemih in o pravicah, ki bi jib morala ženska imeti?
Nismo veliko govorile o tem; osebno sem stremela po svobodi, prepričana sem bila, da bo prišla osvoboditev za vse: za Slovence, za delavce, za ženske. Gotova sem bila tega.
Prvo razočaranje sem dobila kmalu po končani vojni, ko sem iskala službo in je dolgo nisem našla. Težko mi je bilo tisti trenutek, peklo me je to dejstvo. Drugo veliko razočaranje sem doživela leta 1948. ko sem poleg v saga prišla še ob službo.
Kaj pa vaše povojno delovanje?
Sprva sem bila še aktivna, toda telesni in psihični napori v partizanih in v ilegali ter razočaranja po vojni so me tako izčrpala, da sem zbolela in se tako rekoč še danes nisem opomogla. Še vedno sem v mejah možnosti pomagala vaškim organizacijam, toda ne več tako aktivno kot prej. Problem je bil tudi služba: po raznih neuspelih poskusih, da bi dobila kakršnokoli zaposlitev, sem se lotila cvetličarstva in ta poklic opravljala 26 let. V cvetličarskem kiosku sem bila od jutra do večera, tako da sem imela le malo prostega časa
za razne aktivnosti.
(km)
so tudi žene, oziroma življenjske tovarišice političnih predstavnikov in državnih voditeljev. Z nežnim nasmehom spremljajo svoje angažirane može na potovanjih, na volilnih shodih, na uradnih srečanjih in kongresih. Nasmejane so in prijetne tudi na slikah, kjer stoje ob strani svojih mož.
Podobna je tudi vloga ženske v reklamnih prilogah, kjer lepo dekle razkazuje svoje telo in boža prtljažnik novega avtomobilskega modela, ali kjer vedno nasmejana gospodinja z neznanskim veseljem pere grah *F1NDUS» ali ku puje otroške vložke cLINES NOT-TE». Pri tem seveda ni nikoli resna in zamišljena, temveč nosi na ustnicah blažen nasmeh, ki trudnega moškega bralca sprosti in umiri. Veliko bi lahko povedali tudi o tisti zvrsti ženskega časopisja, ki sloni predvsem na romantičnih novelah ali na govoricah okoli zadnjih ljubezenskih doživetij pevskih in filmskih zvezd. Tu lahko poleg nasvetov, kako izbrati pravega moškega in kako ohraniti zvestobo v zakonu, najdeš tudi natečaj z bogato izbiro nagrad: šivalni stroj, priprave Mou-linei, pralni stroj, sesalnik za prah ali kuhinjski predpasnik. To so nagrade, ki morajo osrečiti. . . vsako gospodinjo in vsako žensko.
Šolski učbeniki in ženske
Predsodki in omejeni pogledi, ki ovirajo sproščen odnos med moškim in žensko tako pri mlajši kot starejši generaciji ter ženski zapirajo pot do enakopravne družbene vloge, imajo svoj ižvor v zgodovini in zastarelih družbenih vrednotah, krivca pa je treba i-skati tudi v vzgoji sami. že pri rojstvu otroka postane roza barva simbol ženske nežnosti in podrejenosti: svetlo modra pa naznanja rojstvo dečka, odločnega dediča in prvorojenca. K bodoči družbeni vlogi navajajo otroka i-gre in igrače, v šoli pa se dečki in deklice začno zavestno soočati z dejstvom da sta vlogi, ki jim ju je dodelila družba, bistveno drugačni. Deklica ve. da bo dobra mamica in misli na red in či stočo v hiši. deček pa se mora odločili za poklic. Pri lem ga se-
veda nihče ne spomni, da je. tudi očetovstvo čudovito doživetje, da nežnost ni sramota in da je ženska v službi enako uspešna kot moški. Pregledala sem dve slovenski čitanki za prvi razred osnovne šole, ki ju uporabljamo na tržaških šolah. Gre za čitanko MOJE VESELJE iz leta 1960 ter za novejšo ČEBELICO.
Glavni junaki čitank so otroci sami, ki pa se po značaju ločujejo: Mihci, Aljoše, Jakci in Jurčki jezdijo kpnja, plezajo na drevesa in tržejo hlače, neradi se umivajo in na slikah, so razcapani. Drugačne so Mojce, Alenke, Metke in Marije, ki očetu krpajo copate, pojejo uspavanko detetu ali zalivajo rožice, na slikah pa imajo kuhinjske predpasnike.
Medtem, ko torej dečki spoznavajo naravo, travnike, drevesa in nebo, svobodno tečejo, tržejo, tepejo in mahajo, živi Alenka v tesnih zidovih domače hiše, krhka je, ne igra se z zmajem (in vendar je zmaj vsem otrokom zelo všeč), nikoti še ne razjezi, boji se teme in joče.
Tudi očka in mamica sta zelo različna. Mama je kot ogenj, ki nenehno gori v beli hiški in je vedno vesela, očka pa se vrača domov z dela na večer, vedno je truden in zamišljen, je pa tudi zelo skrben in delaven. Z otroki se ukvarja vedno le mati, bodisi.
CVETKE NEŽNOSTI
IZ DNEVNIKOV IN REVIJ
LA VOCE LIBERA 'poroča o umetnici Gabrielli Corelli:
»Vsekakor je treba podčrtati »neženski* značaj njenega o pusa. Zdi se. da ne ustvarja ženska, ampak um, čista občutljivost. «oseba», ki je sposobna misliti, izražati in zaznavati obraz problemov in občutkov.
PICCOLO o poroki Bodočega angleškega kralja, princa Carla z Lad£ Diano;
»Princ Carlo: 'Prepričan sem. da se bo Diana znala ohraniti mlada in sveža'.*
ko gredo v šolo, ko so bolni, af> ko nagajajo. Zdi se torej, da ie čisto naravno in prav, če mamica ni zaposlena. (Kaj pa s tistimi mamicami, ki vsak dan hodijo v službo. Ali to niso prave mamice in nimajo rade svojih o-trok?) Prav je tudi, da očka h? pere posode in da se dečki ne j* grajo s punčkami, temvčč s pištolami z vojaki, z nasiljem.
Slike ob poglavju, ki obravnave poklice so same po sebi zgovorne: slik je štirinajst, trinajst Poklicev opravlja moški, ženska Pa je kot kaže primerna edino za v frizerski salon. (Kje pa. da b' bila novinarka ali policaj ali terne-tiča . ..). Pri poglavju, ki obravnava vrste zelenjave pa ženska končno spet pride do svojih pravic: debela ženska s predpasnikom, ruto na glavi in nožem v roki čisti solato in vsa je -pobarvana v zeleno ...	(sp)
ŽENSKA IN ZAMEJSKA STVARNOST
KRATEK PREGLED 0 ŽENSKI PRISOTNOSTI NA RAZNIH PODROČJIH
Prehod od načelnih izjav do dejanj je vedno dolg in zamuden proces...
Kje so, kaj delajo in kakšna mesta zasedajo slovenske ženske pri nas
Ko se je po vojni začelo konkretno razpravljati o enakopravnosti med žensko in moškim, se je takoj izkazalo, da je za dosego te enakopravnosti ženski potrebna najprej ekonomska samostojnost, potrditev veljavnosti njenega dela in njene prisotnosti v družbi. Do danes je bilo izrečenih veliko besed, uvedenih na papirju veliko reform, vendar se je na tem področju stanje za žensko zelo malo spremenilo. Spremembe niso prinesle bistvenih premikov in še vedno potiskajo žensko na nižje plasti delavskega
KULTURA
Preglejmo torej kulturno področje. Na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji so ženske nekoliko številnejše. Od 46 članov glavnega odbora je 13 žensk. V predsedstvu so 3 ženske: blagajničarka, članica in organizacijska tajnica. Vendar sta predsednik in tajnik še vedno moška.
Tudi v 30 kulturnih društvih na celotnem tržaškem ozemlju so v Veliki večini predsedniki moški. Le v 4 društvih, ki so včlanjena v ZSKD, so predsedniki ž,enske.
Večkrat prihaja na dan očitek, da se ženske ne angažirajo in vključujejo v kulturna društva, da nimajo volje in :i» zanimanja za delovanje izven družinskega okolja. V glavnem so moški tisti, ki očitajo ženskam, da so pasivne in ob tem ne pomslijo, kakšne konkretne težave ima ženska, da pristopi v katerokoli skupnost. Moški namreč večkrat pozabljajo, da ima žena «celodnevno» delo v hiši in z otroki; če je ženska poleg vsega zaposlena, ji resnično primanjkuje časa, da bi se ukvarjala s kulturo ali s športom. Moški lahko pustijo za sabo dom, otroke in ženo in se tako angažirajo v družbi.
V glavnem so torej hrigaSirana dekleta. Mlade neporočene ženske namreč nimajo še družinskih dolžnosti v tradicionalnem pomenu besede in lahko svoj prosti čas posvečajo družbenim dejavnostim.
sveta, njeno mesto ie še vedno v zadnjih vrstah.
Finančno samostojnost istovetimo z enakopravnostjo iz enostavnega razloga, ker so v takšni potrošniški družbi, kot je naša, samostojne in enakopravne le tiste osebe, ki so produktivne in čigar produktivnost je razvidna, jasna in ni iskrita» med stenami nekega stanovanja. Saj je bila ženska od vedno produktivno in lahko bi celo rekla, na takem področju, ki je poglavitne važnosti za ohranitev človeškega rodu. Vedno je ženska sama negovala otroke, jih vzgajala, jih odrašča la in jih usposobila za življenje.
Čeprav je tudi delo, ki ga je opravljala doma in v negovanju in skrbi za moža,, važno, ie vendar skrb za otroke še pomembnejše, ker ravno na tem delu sloni vsa naša prihodnost. In ravno ta naloga je bila vedno rele-Pirana med kuhinjske, pralne in čistilske opravke. Ženska je živela med cunjami, praški in kozicami in ie bilo vse njeno delo zapostavljeno. In to zato ker ie ženska fizično manj sposobna od moškega. S tem se je treba sicer sprijazniti, ampak v dobi. ko je vse naše življenje odvisno od tehnologije, tj. od človeške inteligence, so takšna opravičila neumestna.
Ženski je vstop v delavski svet večkrat onemogočen iz več razlogov, ki pa vsi izhajajo iz enega samega in ta je. da si moški še vedno prisvajajo oblast le zase in ne zaupajo ženski. Namesto da bi torej začeli gra diti družbo na svobodi, enakopravnosti, in to mislim v vsakem smislu, ie naša družba še vedno oprta na tradicionalnih vrednotah. Tako se torej dogaja, da si ženska ne more zgraditi sama svojega lastnega življenja, ker ne sreča zaupanja, ker niso delavne strukture tako zgrajene.
SREDSTVA
JAVNEGA OBVEŠČANJA
Na Primorskem dnevniku je 21 ''•'vinarjev in praktikantov, od katerih: ! glavni urednik, 1 odgovorni uredi.ik, 6 urednikov. Med niimi ni nobene ženske. Od štirih Praktikantov je le 1 ženska.
Na Alpe Adria je 5 novinarjev, °d katerih sta dve ženski. Trije novinarji pa zasedajo višje funkcije: Klavni urednik in 2 urednika. A-Kencija ima še 9 uslužbencev: 3 ženske in 5 moških. Vse tri žen-®ke so uradnice, ' moški so snemalci, 2 sta zvočna tehnika in 1 le elektrikar.
Razvidno je, da je predvsem med novinarji malo žensk, uredniki pa *** izključno moški. Tudi službe tehničnega značaja so v rokah
otoških.
SKGZ
Precej jasne podatke o položaju ženske v kulturnih in političnih organizacijah nam nudi pregled članov odborov Slovenske kulturno-gospodarske zveze:
odbor
skupno
število članov
število
žensk
glavni odbor	102	14
nadzorni odbor	2	—
izvršni odbor	21	2
teritorialni odbor za tržaško pokrajino	13	2
odbor za	kulturo	18	3*
odbor za gospodarstvo	34	—
odbor za	šolstvo	22	9*
odbor za sredstva množičnega obveščanja	23	3
odbor za	družbena	vprašanja	11	3*
odbor za	telesno kulturo	14	2*
komisija za izobraževanje in usmerjanje	8	1
administrativna komisija	5	—
komisija za zakonodajo	5	—
komisija za vprašanja televizije	8	—
komisija za Slovensko stalno gledališče	8	—
komisija za doraščajočo mladino	18	17
mladinski odbor	,	40	10
* pomeni, da zaseda ženska višje funkcije (predsednik, tajnik)
Iz te tabele je razvidno, da je ženska prisotnost zelo skromna. V odborih in kom‘sijah ekonomskega in političnega značaja žensk v glavnem ni. Največ žensk je v komisiji za doraščajočo mladino. Še enkrat se torej ženski dodelijo kvečjemu funkcije v tistih odborih oz. komisijah, kjer naj bi bila v ospredju vprašanja, ki jih družba smatra za tipično ženska. Celo v mladinskem odboru je zelo malo deklet (razmerje je 1:4).
Čeprav je današnja mladina veliko bolj napredna, so na javnem področju dekleta še zmeraj maloštevilna.
da bi žensko sprejele, ker poročena ženska nima komu zaupati otrok in ker je še vedno moškemu domače delo sramota in poniževanje. Ženska, ki hoče delati, se torej znajde pred serijo dejavnikov, ki ji konkretno onemogočajo polno delovno življenje.
ŠPORT
Najskromnejša je prisotnost žensk v odborih športnih organizacij. Na Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji je ena sama ženska v odboru, kjer je skupno 18 članov. V predsedstvu ni nobene ženske in niti v nadzornem odboru, kjer so trije člani. Predsednik in tajnik sta moška.
V Zvezo je včlanjenih 18 društev. V vseh društvih je situacija podobna kot v Zvezi sami. V odboru so v glavnem največ tri ženske, razen v športnem društvu Mladina, kjer je na 36 članov 13 žensk. Vse naj bi kazalo, da se ženske ne ukvarjajo s športom, vendar pa je v resnici šport zelo razširjen med dekleti. V glavnem pa so tudi trenerji ženskih sekcij moškega spola.
kariero in uresničevanje njenih teženj.
Tako ni nič čudnega, če so v delovni hierarhiji vedno moški na oblasti, so vedno moški tisti, ki odločajo in izbirajo, ki zasedajo najvišja mesta, ženske, ki imajo možnost, da delajo, ki so v nekem smislu proste-<n samostojne.
ŠOLA
Poglejmo šolsko področje. Na o-snovnih šolah in v vrtcih so vzgojitelji in učitelji v veliki meri ženskega spola, medtem ko je večina didaktičnih ravnateljev moškega. Med ravnatelji srednjih šol imamo, le na dveh od 7 šol ravnateljici. Na 4 višjih srednj h šolah pa je le 1 ravnateljica (znanstveni in klasični licej štejemo skupaj in ravno tako učiteljišče in šolo za vzgojiteljice).uVsž višji šolski organi, inšpektorji,' nadzorniki itd. pa so moški.
zasedajo v delovni hierarhiji skoraj izključno nižja mesta in ki so po njihovih značilnostih od vedno prisojena ženski osebnosti in njeni «zmožnosti inteligence». Srečamo tako množico uradnic, čistilk, prodajalk, tajnic, vzgojiteljic, učiteljic, kuharic in natakaric. Višje se povzpnejo le redke ženske, ki dosegajo višja mesta bolj po sreči, čeprav bi lahko bile sposobne, da bi zasedale ekonomsko donosnejše in družbeno bolj prestižne službe.
Vse to je splošno v italijanski javnosti, izraža pa se tudi v našem slovenskem krogu Da bi bilo vse to bolj razumljivo, smo se odločili za manjšo raziskavo, ki nas je seznanila s položajem ženske v družbenopolitičnih, kulturnih. gospodarskih in športnih organizacijah naše manjšine. Od raziskave bo razvidno, da višje funkcije zasedajo moški, razen
v nekaterih primerih, ki pa so, zelo redki in se na določen način še vedno navezujejo na tradicionalne ženske naloge.
(bg)
GLEDALIŠČE
V upravnem svetu Slovenskega stalnega gledališča je na 16 članov 1 ženska in v vodstvu gledališča od 4 članov tudi le 1 ženska. Ravnatelj, predsednik in tajnik so moški.
TKB
Oglejmo si stanje na Tržaški kreditni banki, kjer je skupno 38 u-službcncev. Od teh je 12 žensk, in sicer: 2 funkcionarki, 3 oddelko-vodje, 5 uradnic 1. kategorije in 2 čistilki. Moški so torej v večini in zasedajo vsa najvišja mesta, kot so predsednik, ravnatelj, pod-ravnatelj, tajniki idr.
KMEČKA ZVEZA IN SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
Na Kmečki zvezi in na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (obe organizaciji sta e-konomskegr značaja) imajo ženske le vlogo uradnic. Direktorji in tajniki so moški, niti v glavnih in izvršnih odborih ni žensk.
TABORNIKI
RODU MODREGA VALA
Opisali bomo stanje v edini organizaciji, kjer imajo dekleta iste funkcije kot fantje in rekli bi skoraj, da ne obstaja diskriminacij. Mislim na tabornike. V članstvu Rodu modrega vala je skoraj polovica deklet. Starosta je moški, vendar je v upravnem odboru na 12 članov 7 deklet. V nadzorstvu so štirje člani ženskega spola, v načelstvu je od 4 članov eno dekle. Tajnik je dekle in blagajnik tudi, gospodar pa je fant. Od 7 družin, ki so na Tržaškem, so v treh glavarji dekleta. Kot vidimo so torej funkcije izenačeno porazdeljene.
Foto: Vijolica Božič
Miiniiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Zakaj je ženska predstavnica še danes precejšnja redkost?
Razmišljanje tržaške slovenske občinske svetovalke
Kaj bi povedala ob osmem marcu? Nekaj kot slovenska občinska svetovalka, so mi naročile urednice. O tem torej, ali je moja izkušnja različna od izkušnje ostalih svetovalcev, ker sem ženska, in od izkušnje ostalih svetovalk, ker sem Slovenka. Od šestdesetih svetovalcev je v tržaškem občinskem svetu pet žensk in ravno toliko je Slovencev. Tudi to, da pravimo občinskim upraviteljem običajno kar občinski možje, že nekaj pove. Kako vodilni v Trstu obravnavajo slovensko vprašanje, pa je tudi dobro znano.
Delovna izkušnja v občinskem svetu se mi zdi v marsičem zanimiva. Pridobivam si novega znanja, o zakonih, o sestavljanju proračunov, o urbanistiki, o zdravstvu. Marsikaj me sili k poglabljanju, k soočanju z drugimi, k razmišljanju Posebno pa me spodbuja to, da sem pri svojem delu spoznala tudi veliko ljudi, ko sem se z njimi srečevala po rajonih in vaseh, se z njimi dogovarjala za nastope v - občinskem svetu in tako spoznavala življenje pri nas. To vedno pomaga. da ostaneš trdno «/. nogami na tleh* in da ostaneš človeško občutljiv (tako kot živl.ie-nje v družini, v službi, s prija telji).
Manj navdušujoče pa so seje in stiki z upravo. Problemi, ki tarejo Slovence, in potrebe, ki jih imajo pri nas ženske, pridejo na dnevni red le poredkoma in še to skoraj brez izjeme na pobudo orjozicije. Svetovalci KPI, PSI, SSk, PR naslavljajo interpelacije, postavljajo vprašanja, predlagajo popravke k sklepom občinske uprave, nočejo podpreti tistih ukrepov, ki ne upoštevajo razmer in pričakovanj bolj ogroženih in zapostavljenih. Ženske in Slovenci pa smo gotovo med temi (npr. ko gre za jasli, vrtce družinske posvetovalnice, obrambo delovnih mest). Vendar le malokdaj steče na sejah razprava o teh vprašanjih in tudi konkretnih ukrepov ni veliko. Prepričana sem, da ne gre za ne-
sposobnost ali lenobo občinskih odbornikov, pač pa predvsem za to. da je LpT, ki vodi upravo, izbrala drugo pot. Zato pušča ob strani zahteve slovenskega in tudi ženskega gibanja, ko pa te zahteve vdrejo in prisilijo vse, da se z njimi soočajo (npr. ob razlaščanju na Kolonkovcu, ob sestavljanju pravilnika za družinske posvetovalnice), občinska u-prava postopa tako, da se bo vse kar se da nadaljevalo po starem. Torej nekako tako: Slovenci, ženske naj si sami pomagajo z dobro voljo, s požrtvovalnostjo, v ozkem zasebneg krogu.
(Taka «skupna usoda* slovenskega in ženskega gotovo ni naključna in nerazumljiva. Gotovo se to ne dogaja samo na ravni občinske uprave, ampak pri vsakem našem prizadevanju za bodočnost Trsta: to so razlogi našega nasprotovanja LpT. Po drugi strani gre tudi za vzajemno odmaknjenost in včasih za nekatera nerazumevanja med slo-
so stvari, ki bi jih veljalo po-, globiti.)
Važno pa se mi zdi sledeče: občina mora biti središče krajevnega življenja, k občinski u-pravi naj se stekajo zahtevo, želje, potrebe vseh delovnih ljudi. Ne gre samo za načrte, ki zahtevajo velike naložbe. Pri nas še posebej pogrešamo pobud, ki bi prebivalce zbliževale, ki bi spodbujale k razumevanju drugih in tudi samega sebe, ki bi vsakemu omogočale zavestno in svobodno izbiro, ki bi se zoperstavljale površnosti in individualizmu, brezbrižnosti in neobčutljivosti, malodušju in vdanosti. Srečanja, okrogle mize, razstave odrske predstave, prazniki in veselice v sodelovanju z znanstvenimi, kulturnimi. športnimi, rekreativnimi ustanovami in društvi: tudi take so naloge občinske uprave. Tudi obletnice so prilika za to: morda 8. februar in 9. september, 1. maj in 8. marec — da bomo v mestu res vsi doma, da bo mesto tudi naše.	(mi)
venskim in ženskim gitigpjem. To
imiiiiiMoiiiniiiiMM iifftriiiiiniMittltiMHtmii iiniiiHiiii i,,i,i,n,i i,in iii,|iii(,,mi,,,||,,|,||„,l,|1,,i, ,,,,,,,,,1,
Delitev hišnih obveznosti je še vedno samo teoretična
Gospodinjska opravila: dolžnost in breme žensk
Zakaj moški tako malo pomagajo doma
Če je res, da razvoj sodobne družbe spodbuja žensko, da se pri delu v službi in zunaj nje čimbolj angažira, je v isti sapi treba tudi poudariti, da teh aktivnosti družba ne omogoča in to še posebno ne v Italiji. Naša družba namreč ne spodbuja ne moških ne žensk, ne staršev ne otrok k enakopravni delitvi domačih in družbenih opravil. Ženske si prizadevajo za delo, za izobrazbo, skušajo biti aktivne in soudeležene na marsi-
....... iiiiii.........................■■■■■....
PRED REFERENDUMOMA O OBSTOJEČEM ZAKONU O SPLA VU
Odkrite in zastrte resnice v številnih polemikah o pravici do prostovoljne prekinitve nosečnosti
tKdor je za, je naš, kdor je proti, je naš sovražnik/» Bolj kot geslo za politični spopad, je to prava vojna napoved. Kljub temu taka gesla niso v italijanskem političnem življenju izjemna redkost, zanimivo pa je, da se v zadnjih letih pojavljajo predvsem' pri vprašanjih, ki se bolj ali manj neposredno nanašajo na ženske.
Presenetljivo pa to dejstvo v celoti le ni: tako imenovana ženska vprašanja ali vprašanja, pri katerih je direktna soudeležba žensk nujna (na primer zakon o razpo-roki) so tista, ki segajo globoko v čustva posameznikov, ki seveda posegajo v načine reševanja in zastavljanja problemov privatne sfere vsakega posameznika, ki načenjajo pereče vprašanje porazdeljevanje vlog ir. dolžnosti v zasebnem življenju državljanov.
Ker je to splošen pojav, ki mu prej kot osebne izbire botrujejo družbena pogojevanja, se seveda preneha «zasebnost» in preidemo v sfero družbenih interesov. No, in ženske že dolgo ugotavljajo, da so žrtve teh tako imenovanih višjih družbenih interesov, čemur sicer nekateri načelno tudi pritr jujejo, a pri praktičnem izvajanju najdejo veliko nepremostlji vih težav.
Vse to, s tokratnim dodatkom pogledov, ki jih narekuje katoliška veroizpoved, je v precej o-strem tonu prišlo na dan ob polemikah o zakonu o prostovoljni
prekinitvi nosečnosti in to še zlasti, ko so ustavni sodniki spre jeli predloga o referendumih proti obstoječemu zakonu.
Možnost izražanja ljudske volje z referendumom je seveda pomembna demokratična svoboščina, vendar pa nima in ne more imeti vsebinskega razpona. Na posebno volilnico lahko zapišemo le «DA» ali «NE», oziroma izbran odgovor vidno prečrtamo. Pripomb ali zahtev v zvezi s tistim vprašanjem ne moremo zapisati.
Utemeljenost ali korist za demokratični razvoj družbe sta še bolj vprašljiva, ko gre za dva i-stočasna referenduma o istem vprašanju, točneje proti istemu zakonu št. 194, ki je imel že pri nost pri tem nima nič zraven — zakon št. 194, ki je imel že pri snovanju in porodu hude težave. Ob svojem nastopu ni v celoti zadovoljil ne direktnih pobudnikov, zlasti ne pobudnic, in še manj pa nasprotnike.
Vsekakor pa je v italijansko za konodajo vnesel določila o možnostih prostovoljne prekinitve nosečnosti in določil postopke, ki so seveda obvezuioči za tiste, ki se za poseg odločajo, kakor za ti ste. ki bi morali poseg izvesti.
In ravno pri pogojnem «bh se je takoi zaustavilo: zakon je namreč tudi dovoljeval, da se zdravstveno in pomožno osebje izreče za lastno neudeležbo pri teh po segih «zaradi moralnega prepriča
nja». Odstotek moralnih oporečnikova je bil precej visok in je ob ostalih težavah zdravstvenih ustanov privedel do izredno otežko-čenega izvajanja zakona samega, zlasti na jugu države, kjer besede in duha zakona dejansko ne priznavajo.
Vzporedno s tem pa je■ skora nepretrgoma tekla polemika o u pravičenosti uzakonitve pravice do pitkinjanja nosečnosti: v zadnj fazi je ta v bistvu preglasila kri tik^ zaradi nespoštovanja držav nega zakona.
Gibanje za življenje, desničar sko usmerjena katoliška organiza cija, je ob bolj ali manj izraziti podpori uradnih cerkvenih krogov, približno pred letom dni sprožila javno kampanjo proti za konu. V javni pretres in podpis je dala dva predloga: tdosled nejšega ali maksimalističnega» po katerem bi dejansko razvelja vili zakon št. 194 skoraj v celoti ter milejšega ali minimalnega» ki dopušča terapevtski splav, to je poseg, ko ie v neposredni ne varnosti življenje nosečnice. Za oba je organizacija zbrala dovolj podpisov, toda ustavno sodišče je prvega zavrnilo, ker je v nasprot ju a prejšnjimi razsodbami ustav nega sodišča samega.
Izhodišče Radikalne stranke, po budnice drugega referenduma pro ti istemu zakonu, pa je bilo za snovano tudi na praktičnih ugotovitvah. Zakona v večini dežel ne
izvajajo, je bila njena ugotovitev, zato je vseeno, če zakon izrecno opredeljuje možnost prostovoljnega prekinjanja nosečnosti. Če ne bo zakonskih določil, pravi nadalje teza radikalcev, ki splav prepovedujejo, oziroma mu točno začrtajo obseg, bi prišli v tak položaj, v katerem bi bilo dejansko mogoče bolje in preprosteje uveljavljati to pravico.
No in o tem se bomo po vsej verjetnosti izrekali letos pozno spomladi: naš »DA* ali »NE* se bo moral direktno navezovati na zastavljeno vprašanje. Posamezni vprašanji — za vsak referendum eno — bi se lahko glasili nekako takole: iz zakona št. 194 o družbeni vrednosti materinstva bi izpad li členi št. . .., če soglašate pre črtajte «DA», v nasprotnem pri meru «NE». «Da» je torej pritrditev pobudnikom referenduma. »ne* pa pristanek na veljavnost obstoječega zakona, to velja pri obeh referendumih.
Čeprav so bili pri odločitvah e-nih in drugih — Gibanja za življenje in Radikalne stranke — bistveni popolnoma različni raz logi, bi bil uspeh enega ali dru gega predloga ali pa tudi obeh, precej sličen. Posegov prekini tve nosečnosti v javnih zdravstve nih ustanovah v okviri, nege, ki jo je dolžen prejemati vsak prebivalec,, ne bi opravljali, če bi pa zavrnili oba predloga, bi vse ostalo pri starem.
Zadovoljivo tudi sedanje stanje ni, vendar pa je precejšnja razlika, če so zastavljene smernice za reševanje .pojava samega, kar nudi obstoječi zakon, ali pa, če je vse repuščeno volji in iznajdljivosti posameznikov, oziroma če je, podrejeno javni pre-, povedi, ki se tako lepo in organizirano zna pretvoriti v skrito in donosno delovanje.
Bistvo celega vprašanja je nam reč v tem, da splav kot množičen in tragičen pojav obstaja od nekdaj. Zakonska prepoved, če ga ni v preteklosti, ga prav gotovo tudi v prihodnosti ne bi zatrla in tudi dobra volja posameznikov, ki bi med drugim nase prevzemala breme, ki ga sedaj tako ali drugače nosijo javne zdravstvene u stanove, ne bi bila kos tako zapletenemu in danes še tako težko rešljivemu vprašanju.
Ir. še zadnja resnica: tudi če zakon o prostovoljni prekinitvi no sečnosti ostane v veljavi tak kot je — če torej obakra1 prevlada «NE» — splav ne bo čez noč izumrl. Pripomogel pa naj bi temu. da bi se v Italiji končno začela ve rižna akcija na zdravstveno - izo braževalno - informativnem področju, ki se lahko edina učinkovito zoperstavi krvavemu pojavu splava, ki je prvenstveno arhaična zapuščina v tej dobi, ki bi jo moral označevati splošni napredek. (bp)
katerem področju. Toda kako?
Obveznostim, ki so jih že prej i-mele, so dodale druge. Nekateri možje sicer sodelujejo pri domačih opravilih, a večina bremena ostaja vendarle na ramenih žensk. Zgolj pomoč pa ne zadostuje in to še pomoč, za katero je treba vedno prositi.
Zaradi tega je razumljivo, da je ženska v dvojni zagati. Po eni strani jo obremenjujeta služba in dom in zato noče (oziroma ne more) sprejeti večjih odgovornosti ne v službi ne v družbi, po drugi strani je tudi res, da razgovorov o deljtvi domačih odgovornosti z možem ne pričenja rada, saj se boji nasprotij, ki bi pri tem nastala. Ob tem je treba tudi pripomniti, da je precej žensk prepričanih, da se morejo izkazati in uveljaviti predvsem kot matere in gospodinje. Verjamejo, da to mož, starši, sorodniki in družba nasploh od njih pričakujejo.
Da bi moški lahko imeli tudi vlogo gospodinjca in očeta, se nikoli ne poudarja. Uspešen moški je namreč tisti, ki uspe zunaj domače kuhinje. Zato tudi več žensk odvrača pomoč moških pri gospodinjstvu in zato raje garajo kot nore in trpijo, kot da bi »moški porival otroški voziček, da bi se mu potem vsi smejali*.
Pa ni samo to. Nekatere ženske so celo prepričane, da so »slabe* žer.ske, če se ne izkažejo kot »izvrstne gospodinje*.
Istočasno pa v družbi zanemarjajo sodobno vzgojo. V vrtcih še kar naprej potiskajo deklicam v roke punčke in šivanke, fantkom pa žage in kladiva itd. . . . Tam se torej nadaljuje «izvirni greli* delitev del na moška in ženska. To deljeno vzgojo in nagnjenja po spolu pa nadaljujejo in spodbujajo tudi v višjih šolah in seveda starši doma.
Prav gotovo se to stan.je ne bo spremenilo samo zato, ker nekaj žensk to zahteva Potrebna je zavzetost vseh, ki se pomembnosti teh vprašanj zavedajo, kar pa se veda velja tudi za ostale proble me, ki tarejo našo skupnost. Za humane odnose v družbi, še posebej v družini, pa je treba zavre či stare predsodke in se veliko pogovarjati ter dogovarjati. Vse kakor pa bi moralo veljati načelo, da tako moški kot ženska o-hranita v skupnem življenju svojo samostojnost in svoje življenje, da si delita veselje, pa tudi skrbi in delo.	(nf)
Odkrivanje
značilnosti
(Nadaljevanje s 6. strani)
omogočiti, da se vključi v raznoliko delovanje skupnosti.
Potem pride seveda druga plat, filozofsko - načelna. Ni dovzetnosti, ni nikakršne pripravljenosti ne samo, da bi usvojili nove teorije, temveč niti, da bi se z novimi pogledi feminizma soočali, da bi se dejansko poglobili v to, kaj naj bi prinesla «ženska specifika*, tudi v odnosu in v sklopu globalne problematike slovenske narodnostne skupnosti.
Za enkrat sta prevladovala izključno dva prijema: neka teorija neposredno ovrednoti skupnost v celoti in je seveda pozitivna; če nima tega neposrednega in takojšnjega učinka, jo zapečatijo kot negativno in jo izločijo iz.u-radnih obravnav. Ta usoda je doletela tudi feminizem in vse, kar po površni in površinski splošni presoji sodi zraven.
0 zaprtosti skupnosti same
Odinea
Tako feminizem kot sam boj ženskega gibanja v Italiji sem doživljala kot nekakšno traumo. Prišla sem namreč iz Slovenije, kjer je bilo in je verjetno še danes vrsta odprtih vprašanj, samo da je bila ženska veliko bolj pripravljena nanje, na bolj enakopravni ravni z moškim. Na primer, če se je hotelo zaposliti dekle s trgovsko diplomo v roki, je lahko šlo v banko in si do neke mere, kakor moški vrstnik, izbiralo delovno mesto, na primer v neki banki.
Med ženskami na delovnem mer stu ali na univerzi, si lahko govorila o vseh problemih, tudi spolnih, čeprav je bilo še marsikaj takrat (približno pred dvajsetimi leti) tabu. Toda lahko si si ustvaril določene položaje v službi, brez razlik med ženskami in moškimi.
Ko pa sem prišla v Italijo, sem odkrila nov svet. Najprej v pisarnah: ženske so tipkale in morale v, glavnem molčati. Tudi z vključitvijo v slovensko narodnostno skupnost sem imela težave, deset let je trajalo to prilagajanje, kaiti specifična vprašanja sem malo poznala.
še danes pa imam kot ženska 40 let večkrat težave: na prirrer danes govorijo tu same mlajše. Mislim, da bi morale nekaj narediti specifično kot manjšinske ženske, ne zato, da bi se namer: no ločevale od italijanskih, toda zato da bi si najprej same razjasnile kaj Slovenke mislijo, česa si želijo, kaj zahtevajo in nato izdelale neka mnenia. smernice ali kaj podobnega. Malo nas je, da bi lahko orebna angažiranost posameznic rodila v tej smeri kakšne pomembnejše rezultate.
0 nu:nosti
odpovedovanja
ali o zavestn.h sanjah
Marta
še enkrat bi se hotela povrniti k samoodpovedovanju, oziroma k prisili, da se nenehno nečemu odpoveduješ. To nedvomno bremeni in mori vse ženske, me, Slovenke pa to tembolj občutimo: naj se odpovem svoji narodnostni pripadnosti, naj se odpovem svoji ženski bitnosti? Ponovno in stalno moramo računati z nečim, kar nas lahko oplemeniti, toda. kar nas iahko tudi duši
Gre za nekakšno notranje izsiljevanje in zavestna izbira, da se vnaprej ne odpoveš delu same sebe, lahko povzroči naravnost dramatične, izredno težke situacije, ker jih doživljaš sama, ker jih ne moreš deliti z drugimi Toda po drugi strani menim, da smo si sedaj priborile možnost, da se vnaprej ne »samoodpovedujemos, da ne zanikamo dela sebe. in da je ta možnost pomemben doseže^, katerega si prejšnie generacije sploh niso mogle niti zastavljati.
Prej si nas spraševala, če sanjamo, če si kaj predstavljamo v
Pri prilogi so sodelovale: Nadja Filipčič, Barbara Gruden, Marta Ivašič, Ksenija Majovski Breda Pahor, Suzi Pertot.
sanjah. No, te sanje, da se ti n treba odreči sestavnemu delu sa me sebe. tudi če dobro veš, da t< bo takšna izbira drago stala, di boš imela trdo življenje, ker te b( navajala v nenehen spopad, bol kot z drugimi s samo sabo, so p< mojem mnenju sanje, ki si jil lahko sedaj privoščimo, kajti t< so sanje, ki jih prejšnje genera cije niso mogle sanjati.
To so misli, ki so nekako iz bruhnile na dar med nogororon . Kleno Vitas: dajemo vam jih premislek, nikakor pa vam jih ne posredujemo kot uveljavljen in preizkušen recept. Pri tem se vedi upamo, da z nami razmišljate in predvsem zavestno in t odprtimi očmi sanjati tudi tu vse.
RAZMIŠLJANJA OB TEŽAVAH MILJSKE LADJEDELNICE
Japonske zmogljivosti ogrozile zahodno Evropo
Kakih 80 odstotkov naročil dobijo japonske ladjedelnice Vsi protesti kompetentnih evropskih krogov ne bodo zalegli
Mujska ladjedelnica .je za sedaj rešena. Z »zunanjo« pomočjo je izplavala iz finančnih težav. Toda čeprav neradi in proti svoji volji beležimo to, nas ra/mere vendar silijo, da se vprašamo, do kdaj se bo miljska ladjedelni ca reševala, do Kdaj bo v težavah, celo kdaj oziroma ali kdaj sploh dokončno izplavala iz težav. Ni namreč v težavah le to razmeroma skromno podjetje, v težavah je vse evropsko ladje-deistvo. Predstavniki nekaterih držav zahtevajo od ustrezne komisije pri evropski gospodarski skupnosti, naj se loti energične akcije, da bi se preprečilo neprestano večanje deleža japonskega ladjedelstva v svetovni gradnji trgovskega ladjevja. Če se ne podvzamejo ustrezni ukrepi, bo zahodnoevropsko ladjedelstvo, ki že nekaj let posluje z velikimi izgubami, prisiljeno, da v orihod-njem desetletju začne zapirati vedno več ladjedelnic kar ne bo negativno vplivalo le na zaposlovanje ladjedelniških strokovnih delovnih sil, pač pa tudi na nekatere druga gospodarske panoge, na primer na jeklarsko industrijo ter na tiste dejavnosti, ki so povezane z ladjedelstvom.
Delež zahodnoevropskih ladjedelnic na mednarodnem tržišču
novih ladij se je od začetka petrolejske krize, torej od leta 1974 drastično zmanjšal. Vtem ko so do leta 1970 od desetih najpomembnejših ladjedelskih dežel na svetu, bile kar štiri v zahodni Evropi in sicer švedska Zvezna republika Nemčija. Francija in Velika Britanija, .je sedaj ta del Evrope povsem izločen, kajti iz zahodne Evrope se je prerinila v ospredje le Španija, iz vzhodne Evrope Poljska, z njimi pa sta še Južna Koreja in Brazilija, vtem ko se o onih štirih evropskih državah skoraj ne govori več ali jih komaj omenjajo.
Edina velika sila, ki je uspešno premagala to krizo, je Japonska, ki se je še okrepila in postala največji graditelj ladij na svetu. Čeprav so na Japonskem, po očiščenju in razširjenju Sueškega prekopa prenehali graditi supertankerje od 300 in 400 tisoč ton, je Japonska zagotovo na prvem mestu, saj najnovejši podatki pravijo, da se je v tretjem trimesečju lanskega leta gradnja ladij v zahodni Evropi skrčila, hkrati pa se je gradnja ladij na Japonskem krepko povečala in je Japonska v tem času imela za tretjino več naročil za skupno 6.63 milijona brt, kar je za dva milijona ton več kot so imele na-

Iz umetnostnih galerij
Katarina Dabič in njena naiva
Beograjčanka Katarina Dabič je slikarka naivka, ki že vrsto let živi v Trstu. Pred nedavnim je razstavljala v ZDA, sedaj pa se po vrnitvi pojavlja spet v Trstu in sicer v razstavišču Sala d’arte moderna, kjer je dala na ogled svoja olja na steklu. Znani tržaški likovni kritik Carlo Milic jo je v priložnostnem katalogu za njene razstave v Trstu in Pordenonu kar dobro ocenil in povezoval njeno ustvarjanje s slikarji naivci iz svetovno znanih hrvaških Hlebin, kjer se je Da-bičeva tudi zgledovala po njihovem ustvarjanju.
Toda slikarkin pravljični svet se sedaj ne omejuje več na kmečko motiviko, kot je to v navadi pri naivcih. Ker je Dabičeva meščanskega rodu, vnaša v svoja olja tudi druge elemente, konkretno eksotične likovne sestavine, kar opazimo na primer v sliki z leopardom v bičevju, v sliki torej, ki ima že rousseaujevski nadih, podobno kot tudi vas iz južne Italije s tlakom iz skrl.
Posebno rada pa Dabičeva slika cvetice in to cvetice vseh vrst, od dragocenih orhidej, do preprostih cinij in sončnic. In priznati moramo, da ji v teh slikah uspe vdahniti preprostost slikarja naivca, ki je zaljubljen v cvetje. Te cvetne motive slika na prav velika, a tudi na zelo majhna stekla, česar ne opažamo pri slikarjih naivcih, ki skušajo v sliko vnesti čim več najrazličnejših podrobnosti.
Pa tudi po barvni sestavi se njene pokrajine razlikujejo od pokrajin jugoslovanskih naivcev. Njene barve niso pestro žive, pač pa vse uglašene na zelenkasto ali vijoličasto dominanto z rumenkastimi obzorji. Pri tem pa slikarka daje prednost zimskim razgledom z globokimi perspektivami, fci vodijo v daljavo ozadja. V splošnem je opazno, da je Dabičeva ubrala precej osebno tolmačenje naive, ki se loči od naive tistih, ki so do sedaj prihajali razstavljat k nam v Trst.
Duisovi pustni motivi
Ljubitelj kraških razgledov v njihovi kmečki idili, kakršne je tako svojsko čaral v svojih delih znani tržaški slikar Giovanni Duiz, se bo veselo presenečen razgledoval po sedanji Duizovi razstavi v tržaški občinski galeriji. Posebno bo presenečen tisti, ki je bil nekaj zadnjih let odsoten iz Trsta. Vse slike so namreč vsebinsko enotno zasnovane na pustne prizore, na pustne šeme. Kraška vas. na primer stari deli Opčin. Zgonika in tudi drugih naselij, so sicer še vedno prisotni, vendar pa le kot scensko ozadje pustnega rajanja, ki se seveda odvija tudi na ozadjih slikovitih uličic starega mesta, pa tudi tja v breg vse do trga pred katedralo Svetega Justa.
Za ocenjevanje Duizove likovnosti niso potrebna težko umljiva in globokoumna razglabljanja, polna imenitno zvenečih tujk, s katerimi se včasih skuša zapolniti ustvarjalna praznina. Njego-ra likovnost je kristalno čisla, kot je čist zrak nad njegovimi pokrajinami in morji, kot so izostreno jasno podane desetine pustnih šem, ki polnijo njegovo slike. Duiz bi verjetno zasloven kot kostumer, če bi se bil temu poklicu posvetil, kajti velika je njegova iznajdljivost pri načrtovanju. To je opazno, mimo -klasičnih beneških mask, tudi pri tistih, ki si jih je sam omislil in ki plešejo ter razgrajajo ali se tesno drenjajo, tako da silijo že iz okvira slike, kot na primer v ironično nasloveljeni sliki ^Osamelost». saj prav osamele ljudi pustovanje zganja na ulico, seveda pod okriljem anonimne pustne maske.
V zimskem prizoru šem z naslovom «Med pustom in pepelnično sredo*, v katerem se pustne šeme vračajo v zgodnjem jutru med zasnežene kmečke domove, pa je Duiz po intimnosti zasnove skoroda podoben našemu velikemu Gaspariju. Seveda njegove maske niso kurentske. Njegovi Kraševci in otročad so se zgledovali bolj po mestnih maskah. So pa te maske prav izvirne, ko jih Duiz preobleče v živalske like.
M. B.
BRANKO BABIČ
NAČELO SC PREVERJA ---------V PRAKSI
4.
Avtor v celoti navaja sklep plenuma OF za Slovensko primorje (16. 9. 1943) o priključitvi Primorske Sloveniji in ZAVNOH (20. 9. 1943) Istre Hrvatski, kar je AVNOJ na svojem zasedanju v Jajcu 29.-30. nov.) potrdil oziroma sprejel kot svoj sklep. Ta sklep služi avtorju kot dokaz jugoslovanskega nacionalizma. V podkrepitev tega navaja izjavo Kardelja, «da ta sklep uresničuje staro borbeno geslo slovenskega naroda o svobodni in združeni Sloveniji,* in Kidriča, ki pravi, «da se s tem uresničujejo osnovne nacionalna težnje slovenskega in hrvatskega naroda, za kar se zavzemajo vsi jugoslovanski narodi in Jugoslavija kot celota.* Zlasti s poudarkom navaja tisti del Kardeljevega pisma Titu, v katerem pravi, da «če ne bi bili odločni, bi dali orožje v roke pristašem Mihailoviča, ki izkoriščajo nacionalna čustva našega naroda za svojo protinarodno politiko.* Nadalje navaja izjave italijanskih komunistov, da zadevajo na nepopustljivost jugoslovanskih voditeljev v zahtevi, da morajo sklep o priključitvi k Jugoslaviji brezpogojno sprejeti, da si morajo italijanski partizani nadeti na rokave oznake OF namesto CLN itd. Končno takole strne svoje ugotovitve: »Takšno zadržanje (Slovencev op. p.) izhaja iz dejstva, da so znotraj jugoslovanskega odporništva prevladali nacionalisti... KPS in KPJ Bta postopoma
ročenih ladij vse ladjedelnice zahodne Evrope.
Ko je govor o dotoku novih naročil pa se prepad med Japonsko in državami Evropske gospodarske skupnosti še poveča. V prvih treh trimesečjih lanskega leta je Japonska dobila izključno novih naročil za 5,32 milijona brt, ladjedelnice vse zahodnoevropske gospodarske skupnosti pa komaj za 1,56 milijona brt. Japonske ladjedelnice so samo za izvoz dobile v tem času naročil za 3,47 milijona brt, ladjedelnice vse Evropske gospodarske skupnosti pa komaj za 370 tisoč brt ladjevja za izvoz.
Iz gornjega izhaja da je Japonska dobila kar 80 odstotkov vseh naročil za gradnjo ladij za izvoz. Vodstva zahodnoevropskih ladjedelnic sklepajo, da ne bodo mogla dolgo vzdrževati praznih, mrtvih ladjedelnic. Iz dežel Evropske gospodarske skupnosti se slišijo tudi pripombe, da je Japonska kršila obljubo, da bo zmanjšala zmogljivosti svojih ladjedelnic, hkrati pa vse kaže. da ne namerava od svojih načrtov odstopiti in se bo torej njen delež v ladjedelstvu v bodoče še povečal.
O teh problemih bodo razpravljali tudi na sestanku predstavnikov ladjedelstva zahodne Evrope in Japonske, ki ga sklicujejo v Parizu za letošnji maj. Toda v zahodnoevropskem ladjedelstvu dvomijo, da bi mogli prepričati Japonce, naj se odpovedo svoji absolutni premoči na svetovnem ladjedelskem tržišču. Z druge strani pa Japonci obtožujejo države Evropske gospodarske skupnosti oziroma njihove vlade, da finančno podpirajo svoje ladjedelnice in da pritiskajo na domače pomorske družbe, naj naročajo ladje doma. In resnici na ljubo v začetku omenjeni strokovni komisiji Evropske gospodarske skupnosti do sedaj ni u-spelo, da bi na področju ladie-delstva izvajala kolikor toliko dosledno politiko, propadli pa so tudi napori, da bi se dosledno izvajala shema izgradnie ladij iz že rabljenih starih ladij. Pa tudi veljavnost tako imenovane četrte direktive skupnosti glede posojil ladjedelski industriji je že zapadla. Predvidevajo pa. da peta direktiva ki .jo sedaj pripravljajo ne bo prinesla nič konkretnega, nip rešilnega, da bi učinkovito pomagalo zahodnoevropskemu ladjedelstvu.
Vendar ne smemo zaradi vseh teh težav prtiti vse krivde cenenemu japonskemu ladjedelstvu. Zahodnoevropskemu lad.jedelstvu grozi tudi konkurenca iz Brazilije, iz Južne Koreje in Španije. Vse te tri države namreč morejo nuditi tudi do 30 odstotkov nižje cene. Subvencije, ki jih dajo nekatere zahodnoevropske države svojim ladjedelnicam ne morejo zapolniti tolikšne razlike.
Pred časom pa je prišlo še do drugega zanimivega primera Dve zahodnonemški pomorski družbi sta naročili dve kontejnerski ve-čii ladji in tri manjše tovorne ladje — na Kitajskem. In te ladje so bile cenejše kot bi bile doma grajene ladje z državno podporo.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov, ki proučujejo domača in tuja tržišča, bi se morala Evropska gospodarska skupnost lotiti vprašanja, kako domači ladjedelski industriji pomagati drugače. Potrebna je namreč, kot zatrjujejo strokovnjaki, posebna »gradbena strategija«. Do sedaj so na Holandskem, na Švedskem in na Norveškem svoje ladjedelnice skrčili ali omejili na najmanjši obseg, podobno nameravajo storiti tudi v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji. Toda to vodi v nove težave z vsemi u-streznimi posledicami, ki smo jih omenili v začetku.
> Razreševanje krize
(Nadaljevanje s 5. strani)
nimi načrti in možnostmi. Omenil je tudi skupno načrtovanje pri-pra*' za izvedbo večjih in velikih opernih del z drugimi gledališči v Sloveniji in Jugoslaviji (Maribor, Zagreb, Beograd) za potrebe (še ne dograjenega) velikega odra v Cankarjevem domu. Kajpada bo potrebno tudi zagotoviti pogoje za usmerjeno izobraževanje kadrov za potrebe glasbeno - gledališke dejavnosti, posodobiti delovni proces s postopnim uvajanjem sodobne organizacije dela ter reševati kadrovske probleme z načrtnim štipendiranjem.
še bi lahko naštevali, a bodi dovolj! Kritičen položaj je bržkone razrešil tudi nekaj vprašanj o nadaljevanju sezone. Če je bila še pred kratkim vprašljiva premiera Fischerjeve opere Dekame-ron (prva izvedba v Jugoslaviji), smo na zboru delavcev slišali zagotovilo, da premiera bo (kostumi in scena so že narejeni). U-prizorili bodo tudi Donizettijevo opero Kapljice za ljubezen ter baletni večer z odlomki iz del tujih avtorjev. 26. februarja pa je doživela premiero Puccinijeva opera La Boheme.
Če smo v uvodu zapisali o novih in bolj izpostavljenih težavah, smo kajpada mislili tudi na nujnost takojšnje izvolitve novega umetniškega vodje in predsednika delavskega sveta (tudi on je odstopil), pa na poravnavo spora ob odstopu enajstih članov umetniškega kolegija. Ti namreč poudarjajo, da odstop Cirila Cvetka ne pogojuje njihovega odstopa, ampak je sodelovanje v umetniškem kolegiju odvisno od zboljšanja položaja v hiši. Ob razrešitvi osnovnih problemov, (do katerih ne bi smelo nikoli priti v dobro organiziranem in vodenem kolektivu), se razpira pahljača nalog, načrtovanja in predvsem izoblikovanja lastne umetniške podobe in umetniških ciljev. O tem na zboru delavcev niso utegnili govoriti, ker so se morali ukvarjati, z gledišča poslušalcev in obiskovalcev o-pernobaletne hiše, žal z mnogo bolj obrobnimi problemi.
> Okvirni načrt
(Nadaljevanje s 5. strani)
aforizmi« in izbor kritik Vasje Predana »Po premieri*.
Letos bo izšlo tudi pet originalnih slovenskih pesniških zbirk. V zbirki Živi pesniki bosta izšli poeziji Janeza Menarta in Kajetana Koviča, medtem ko so ostale knjige napisali Tomaž Šalamun »Balada za Metko Kraševec«, Anton Brvar «Pesi*(tev o tem, kako,je nastajala neka P,ZŠ.» in Marko
Pavček »Pesmi*.
■v.«c ‘"rt-
Med .prevedenim, leposlovjem je treba na prvem mestu omeniti zbirko Modra ptica, v kateri bodo izšla tri dela in sicer Henryja Selbyja «Zadnji odcep za Brook-lyn», najnovejši roman Fulvia To-mizze »Prijateljstvo« in roman Philips Rotha «Profesor poželenja«. Med prevodi je treba zlasti še omeniti Lessingovega «Nathana modrega« v prevodu Josipa Vidmarja.
Med ostalimi prevedenimi deli sta tu še dve pesniški zbirki in sicer »Pesmi« Ferenca Feherja v prevodu Vena Tauferja in izbor poezije Borisa Pasternaka v prevodu Toneta Pavčka. Tu je dalje še ponatis znanega Zolajevega romana «Nana», najširšemu krogu bralcev pa je namen;en prav tako ponatis romana Zaneja Greya »Jezdeci škrlatne kadulje«.
Letos sta dalje na programu še zadnja dva zvezka, 17. in 18. knjiga Zgodovine v slikah, s katerima sega ta zbirka v naš čas in se z njima tudi zaključuje.
In končno je treba omeniti še široko zasnovano in kar 16 knjig obsegajočo serijo «Umetnost na tleh Jugoslavije«, ki jo Državna založba Slovenije pripravlja v koprodukciji z zagrebško založbo »Spektrom«.
O znanstvenih in šolskih knjigah DZS pa prihodnjič.
popustili glede na staro izjavo iz leta 1934 (izjava treh partij op. p.) zahtevam meščanskih in malomeščanskih skupin, ki so občutljive na propagando kolaboracionistov in ki jih obtožujejo, da niso patrioti in da prepuščajo slovenska ozemlja Italiji.*
Težko je komentirati tako ugotovitev drugače, kot da je samovoljna in neresnična. Resolucij prav gotovo ne bi bilo mogoče izpeljati s takšnimi absurdnimi in gnilimi kompromisi s sovražnikom. Kar zadeva opuščanje pozicij, vsebovanih v izjavi treh partij, se res postavlja vprašanje, kdo je tisti, ki je te pozicije zapustil in sicer za cel obrat, potem ko se je posvetil politiki »obrambe* italijan-stva Trsta in Julijske krajine? Odgovor je na dlani.
Avtor navaja stališče KPI do sklepa AVNOJ, ki pravi, da so bile jugoslovanske zahteve v dobrem delu legitimne, kar zadeva ozemlje z večino slovenskega in hrvatskega prebivalstva. Vendar je vprašanje predelov (v mestih), kjer obstaja italijanska večina, ki ima tudi pravico do samoodločbe. Zato pomeni tak sklep »opustitev načela samoodločbe.* V pismu OF in ZAVNOH (20.9. 1943) vodstvo KPI za severno Italijo nasprotuje temu sklepu, kakor tudi zahtevi KPJ, da se v središčih (v mestih) z mešanim prebivalstvom osnujejo organizacije KPJ. V teh središčih naj deluje samo organizacija KPI. Posebno naj to velja za Trst. Posebno je potrebno podčrtati načela, ki bodo vodila politiko KPI po vojni. «Ni rečeno, da bomo vedno in v vsakem slučaju podpirali priključitev teh skupin (Italijanov op. p.) Italiji. Če bi bilo treba izbirati med fašistično Italijo in sovjetsko (ljudsko) državo, potem je jasno, da bomo podpirali priključitev k tej (ljudski) državi. Trenutno pa ni mogoče nič reči o bodočnosti teh pokrajin in zato se nam zdi prezgodaj in škodljivo o tem govoriti, razen o splošnem načelu o samoodločbi.* Vendar kasneje KPI ni povsem tako ravnala.
Nedelja, 8. marca 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Družina Patridge - TV film
10.30	Koncert za jutrišnji dan
11.00	Maša
11.55	Naložba oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK 1
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	- 19.50 Tekom nedelje...
14.20, 15.50, 18.10 športne vesti
14.35	Discoring, glasbena oddaja za mlade
16.00	TV film
17.00	90. minuta
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo — B liga Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Rdeča hiša — TV nadalj.
21.45	Športna nedelja
22.45	Programi tedna
Ob koncu Dnevnik in Vremenske razmerp Drugi kanal
10.00	Risanke
10.20	Motorji 80
10.50	Programi tedna
11.05	Solist in orkester
11.45	Dnevnik 2 — Atlas
12.15	Zdravo, Debbie! — TV film
12.40	Predpremiera Crozy busa
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Peter Falk: Colombo —
TV film
14.55	- Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi
Tenis: Pokal Devis:
Anglija — Italija Rovigo: Rugby
17.30	Crozy bus — Nori avtobus zabavno-glasbeni program
18.40	Dnevnik 2 — Gol flash
19.00	Italijansko nogometnno prvenstvo A lige
Napoved vremena
19.50	DNEVNIK 2
20.00	Dnevnik 2 - športna nedelja
20.0	Raffaella Carra:
»Millemilioni« — «Tisoč milijonov« - glasbeni program
21.50	Dnevnik 2 - Dosje
22.45	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.00	Solist in orkester
Tretji kanal
14.30	Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi
16.35	«L’usura»
18.00	«Lo scatolone«
18.45	Programi tedna
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Kdo nas povabi?
20.40	in 21.25 Dnevnik 2 — Šport in Deželne športne vesti
21.45	Dnevi Cabiria
22.20	Dnevnik 3
22.40	Poj, da ti ne mine JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20 Poročila
9.25 Otroška matineja
10.20	Na vrat na nos, nadalj.
11.10	TV kažipot
11.30	Narodna glasba . «r-■ . w
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija, deber dan
13.35	Poročila
15.10	Atletika, Ulični tek ob dnevu žena
16.00	Poročila
16.05	Biielo polje, dok. oddaja
16.35	Mestna ura, dok. oddaja
16.50	ŠDortna poročila
17.00	Mayerling, francosko-angle-ški film
19.15	Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	M. Milankov: Svetozar Markovič, 1. del nadalj.
21.10	Očetje samohranilci, dok. oddaja
21.45 V znamenju
22.05	športni pregled
Koper
16.00	Umetnostno drsanje na ledu ’7.30 Ponovitev filma
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Moj prijatelj Blacky, film
22.00	Programi tedna
22.15	TV film iz serije Velika dolina
23.05	Glasba brez meja
Zagreb
11.30	Narodna glasba
12.00	Kmetijska oddaja
14.00	Gledalci in TV
14.30	Rdeči gusar, ameriški film
16.15	Nedeljsko popoldne
21.15	S kamero po svetu: Neapelj
ŠVICA
13.35	Eno uro za vas
16.10	Jutri je že danes
17.00	Najti se doma
20.35	Maščevalec Corbilleresa • film
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9 00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Zaklad pri samotni roži«;
V soboto, 21. marca, bo ob prisotnosti občinstva iz Avditorija »A« deželnega sedeža RAI v Trstu peta neposredna oddaja MED DVEMA OGNJEMA. Srečali se bodo dijaki UL r. Znanstvenega liceja «F. Prešeren« iz Trsta in III. razreda Učiteljišča «A. M. Slomšek« iz Trsta. Častni gost oddaje bo kan-tavtorica MATEJA KOLEŽNIK.
11.30	Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 «Moški pogledi na žensko stvarnost med besedo in glasbo«; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12 30. 13.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.30 Detajli;
9.30	Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je .. .; 10.32 Glasbeni odmor; 10:45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Stisk roke;
15.15	Poje skupina Billion Dollar Babies; 15.30 Koncert na trgu;
16.00	Najlepše pesmi tedna; 16.30 Crash; 18.15 15 minut s skupino Predmestje; 18.30 Koncert; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8 30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklama; 7.37 Kinospored - objave; 8.00 Kmetijski nasveti: 8.03 -
9.00	Nedeljski spored zabavne in narodne glasbe: 8.33 - 8.40 Iz našega življenja: 9.00 Zaključek: 13.05 Sosednji kraji in ljudje; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obi-sku; 15 15 Poie Seid Memič - Vajta; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba; 16 00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 15’ s Chaka Khan; 17.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8.00,	10.10. 13.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje;
6.30	Glasbeno govorni program; 7 00 Glasba na praznični dan; 8.40 Kmetijska oddaja; '9.30 Maša; 10.13 Radijska , priredba; 11.00 Black out; .11.50 Oddaja z Andy-jem Luottom; 12.30, 15.00 in 17.05 Glasba in zanimivosti; 13.15 Fo rokopija; 14.00 Zgodovina jazz glasbe; 14.30 Srečanje o ideiah in dogodkih naših dni: 15.15 Nogomet minuto za minuto; 19.20 Vse o košarki; 19.55 Opera.
RADIO 2
6.30,	7 30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30, 15.48, 16.55, 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00	7.55 Sobota in nede-
lja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 n baraccone;
11.00	in 11 35 Koncert lahke glasbe; 12.00 Športne vesti: 12.15 Tisoč pesmi; 12 45 Hit parade; 13.41 Sound Track; 14.30, 15.50, 17.45. 18.32 Nedelja z nami; 15.00 in
17.00	Športna nedeha; 19.50 Italijanska zgodovina; 20.10 Glasbeni trenutki.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00,10.00, 12.00, 13.00. 14 00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja - Rekrea-
cija: 7.00 Jutranja kronika: 7.30 Zdravo, tovariši, vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Koncert iz naših krajev; 1100 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo: 13.10 Zabavna glasba; 13 20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S Popevkami , po Jugoslaviji: 15.10 Pri nas doma; 15 30 Nedeljska repor taža; 15.55 Listi iz notesa: 16 20 Gremo v kino: 17.05 Popularne ooerne melodiie: 17 50 Zabavna radijska igra: 18.30 Na zgornji polici; 19.30 Zabavna glasba: 19115 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer:	22 20 Glasbena tribuna
m’adih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov.
Ponedeljek, 9. marca 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Tedenska oddaja o knjižnih informacijah
13.30	DNEVNIK
14.00	A kot Andromeda — 1. del
15.00	šolska vzgoja:
Italijani in drugi
15.30	Varietejski program
16.30	Happy days — TV film
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05 3, 2, 1. . . Stik!
18.00	šolska vzgoja
18.30	Antologija vlakca
19.20 Zdravniki ponoči — TV film
19.45 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40 Moje telo te bo ogrelo
22.35 Boj proti raku — dok. oddaja — Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Jedilni Ust
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Ponedeljkove športne vesti
16.30	Popoldan, dnevna rubrika
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05 Popoldan, II. del
Program za mladino
18.00	Šolska vzgoja:
Človekovi prijatelji
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
18.50	Dober večer z... Aliče in EUen Kesslčr. Vmes Muppet show. Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40 Mixer
22.25 Dragi očka — TV film
22.50	Studenec življenja
Ob koncu. Dnevnik 2 — Zadnje vesti
tretji kanal
19.00	- 19.30 DNEVNIK 3 in Športne- vesti
20.10 šolska vzgoja:
Ime in priimek
20.40	Italija: Srce in spomin
21.40	šolska vzgoja:
Knjižnica v šoli
22.50	Dnevnik 3 — Šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45 - 14.55 TV v šob
TV koledar, Kolesa, kolesa, Kultura govora in branja, Sodobna afriška književnost, Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV.
16.45	Umetnostno drsanje na ledu
17.45	Poročila
17.50	Minigodci v glasbeni deželi
18.00	Narava in človek: Divji sadeži — hrana in zdravilo
četrta oddaja iz ciklusa »Narava in človek«, ki so jo pri-‘ pravili »televizijci« beograjskega štiiffijk', je ''{MKfhčta' 'V’ glavnem v Sloveniji. Zato nas je tudi zamikalo, da jo uvrstimo v program, čeprav se hkrati bojimo negodovanja gledalcev. Prispevek je namreč tonsko sneman tako, da ga nikakor nismo mogli primerno posloveniti. Kolegi iz Beograda so zbrisali slovenski ‘on govornikov v oddaji, ga prekrili s svojo govorico, mi pa smo spet srbohrvaščino zamenjali s slovenščino. Prelepi motivi alpskega Sveta in kraške pokrajine, zdravila zelišča in njih poznavalci, skratka naša ožja domovina in naši rojaki pa so vredni, da jih vidimo in slišimo z očmi in ušesi sobratov iz druge republike
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Kultur^ ni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glas--ba; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak;
14.30	Roman v nadaljevanjih: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Mrtve duše« - 1. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.00 Štirje koraki; 0-32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nimi -je. . .; 10.10 Življenje v šoU; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Življenje' v šoU; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Štadioni in telovadnice; 16.10 Istra skozi plese in petje; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Srečanje z opero; 18.15 Trobenta Ronnyja Kinga; 18.32 Srečanje z našimi pevci;
19.00	Diskoteka sound.
KOPER
(Slovenski program)
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov	
UKW — Beli križ	97,7 MHz
U.KW - Koper	89,3 MHz
UKVV — Nanos	101,0 MHz
18.35 18.45 19.25 19 26 19 30 20.00
21 00 21.40
17.30
19.00
19	30
20	15 20 30 22 10 22.20
18 15 18.25 18.45 20.00
21.05
21.10
Obzornik
Mladi upi, mladinska oddaja TV nocoj Zrno do zrna TV DNEVNIK
M Peakič: Družinski album, drama
Kulturne diagonale V znamenju
Koper
Ponovitev filma Baletna oddaja Aktualna tema TV D - Stičišče Maske in bodala — film TV D — Danes Preiskava o popolnem zločinu — film Zagreb
T^ koledar Kronika občine Gospič Mladi upi
M. Peakič: Družinski album, TV drama Glasbeni trenutek Kulturna oddaja
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda:
13.05	Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba!; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz;
r: 13$5 poštna kočija; 13.30 Ujica, Ašiago Tenda: 14.03 II Pazziariel-lo; 15.03-Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Potovanje Aliče: 17.03 Patclnvork; 18.35 šolska vzgoja; 19.30 Zgodovina jazza;
20.00	Odprti zastor; 20.40 Rdeča plošča; 22.00 Objektiv Evropa.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi: 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12/5 Zvok in misel; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radio 2 - .3131; 16.32 Disrti club; 17.32 Mali antični svet: ls '2 Bili smo prihodnost; 19.57 F azio X, glasba za vse okuse;
21.05	Radijski- oder.
LJUBLJANA
6.30,	8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober, dan: 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in oozdravi; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .: 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri:’ 12.30 Kme' tijski nasveti: 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Da nes do 13 00: 13 30 Priporočajo vam...: 14 05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih po staj: 14 25 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jifc tri!: 16.00 »Vrtiljak«: 17.00 Studio ob 17 00- 18 00 Na ljudsko temo: 18 25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka: 20 00 Kulturni globus: 20 10 Iz naše di skoteke; 21.05 Glasba velikanov: 22 25 Iz naših sporedov: Ž2 30 Popevke iz jugoslovanskih studiov;
23.05	Lirični utrinki
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. MARCA 1981
TOREK, 10. marca LJUBLJANA
9.00 - 16.05 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Lolek in Bolek, risanka: 17.20 Slovenski ljudski plesi; 17.50 Mali svet; 18.25 Obzornik; 18.35 S Titom in vrhovnim štabom; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Od zrna do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Skupno, oddaja jug. TV studiov; 21.05 A. Prevost: Zgodba o vitezu Des Grieuxu in o Manon Lescaut; 22.00 V znamenju; 22.15 Violončelist Andree Nevarra.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče; Dve minuti; 20.30 Policaj na konju; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Narodna glasba; 22.40 Trnova pot, TV nadalj.
SREDA, 11. marca LJUBLJANA
9.20 - 10.00 TV v šoli; 17.40 Poročila; '7.45 zbir - peli so jjh mati moja; 18.00 Velike razstave, kulturno dok. serija; 18.30 Obzornik; 18.45 Galerija opernih zna-
čajev; 19.15 Risanka, 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Bela vročica, ameriški film: 21.50 Film o varnosti v cestnem prometu. 21.55 V znamenju; 22.10 Veleslalom za evropski pokal.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke- 20.15 TV D - Stičišče; Dve minuti' 20.30 Popolni zločin, film; 22.0<' TV D - Danes; 22.10 Umetnostno drsanje na ledu.
ČETRTEK, 12. marca LJUBLJANA
9.00 - 16.35 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.40 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.10 Mozaik kratkega filma; 18.35 Obzornik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Glasbeni četrtek; 21.35 625 ; 22.15 V znamenju; 22.30 Slalom za evropski pokal.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Od-
prta meja; 19.30 Jugoslovanski pevci; 20 00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti: 20.30 Narednikova smrt film; 22 00 TV D - Danes; 22.10 Rand rover -film.
PETEK, 13. marca LJUBLJANA
8.45 - 14.55 TV v šoli; 17.05 Poročila: 17.10 Družina Smola; 17.35 Jugo rock; 18.10 Obzornik; 18.20 Ali je človek po naravi agresiven; 18.55 Film o varnosti v prometu; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanke; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19 30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 A. Christie: Zakaj na Evans, TV nadalj.; 20.55 Muppet shovv; 21 20 V znamenju; 21.35 Delavski razred gre v raj.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D -Stičišče in Dve minuti; 20.30 Tajna operacija - film; 21.50 TV D -Danes; 22.00 Po kalifornijskih cestah - TV film; 22.50 Baletna oddaja.
SOBOTA, 14. marca LJUBLJANA
8.50 Poročila; 8 55 Minigodci v g'ašbeni deželi; 9.05 Lolek in Bo lek; 9.15 Zbir - Peli so jih mati moja; 9.30 Tehtnica za natančno tehtanje; 10.00 Mali svet; 10*’0 Po sledeh napredka; 11.00 Varstvo pri delu; '1.15 Slovenska mesta; 11.55 Emile Zola, francoska na dalj.; 12.50 Poročila 12.55 Nogomet: Rijeka Zagreb; 15.45 Po ročila; 15.50 Potovanje z balonom; 17.15 Košarka; 18.55 Naš kraj: 19.10 Zlata ptica; 19.15 Risanke; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do. zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Sobotna T’’ križanka; 21.45 Harper, ameriški film; 23.35 Poročila; 23.40 T kažipot.
KOPER
15.25 Nogomet: Rijeka - Zagreb;
17.15	Košarka; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visok pritisk; 20.00 Risanke;
20.15	TV D - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Kleopatrine legij6' film; 22.10 TV D - Danes; 22.20 Maščevanje Ringa Kida, film.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
PO VELESLALOMU V ASPNU
STENMARKU GROZI IZGUBA POKALA
Osvojil je šele 2. mesto za P. Mahrom, kateremu se zdaj ponuja izredna priložnost za osvojitev prvega mesta na skupni lestvici svetovnega pokala
ASPEN — Položaj Šveda Ingemar-ja Stenmarka v svetovnem pokalu postaja dramatičen: potem ko je imel v včerajšnji prvi vožnji veleslaloma v Aspnu (na slabo pripravljeni progi) 19 stotink sekunde prednosti pred Američanom Philom Mahrom, je za Šveda postalo v drugi vožnji usodno pomanjkanje kisika, kajti smučišča v Aspnu leže dokaj visoko. Pri vmesnem času druge vožnje je pridobil sicer še 8 stotink sekunde ,nato pa ga je nenadoma zajela strahovita izčrpanost in na cilju je zapravil vso prednost. Pri vsem tem pa je bilo tudi nekaj «kuhinje»: proga je bila namreč pripravljena res slabo, prav tedaj, ko je startal Phil Mahre pa so organizatorji tekmovanje prekinili in progo popravili.
Tako ali drugače: zmagal je Phil Mahre in stvari v svetovnem pokalu so se krepko zapletle Stenmark ima na skupni lestvici svetovnega pokala sicer še 260 točk naskoka, toda v preostalih nastopih lahko dobi le še 5 točk v slalomu (če zmaga) in tako doseže najvišjo možno zbirko 265 točk. Phil Mahre pa ima zdaj na razpolago še tri veleslalome in dva slaloma: če v teh dveh disciplinah osvoji po eno drugo mesto bo zbral 263 točk in če potem dobi še eno tretje mesto v preostalih treh nastopih bo zbral 266 točk, katerih Stenmark ne more več preseči.
Zato je razumljivo, da je bilo včeraj v ameriškem taboru izredno navdušenje, saj so vsi prepričani, da ima Phil Mahre svetovni pokal že v svoji zbirki .najbolj pa je v to prepričan Phil Mahre sam, ki je po svoji zmagi dejal: «Vse teče po načrtu, ki sem si ga pripravil sam: v prvem delu sezone sem posvečal največ pozornosti kombinacijam, v drugem pa slalomu in veleslalomu. Na razpolago imam še pet nastopov in trdno sem prepričan, da bom uspel.»
Vrstni red veleslaloma je bil tak:
1- Ph. Mahre (ZDA)
2.	Stenmark (Šve.)
3.	S. Mahre (ZDA)
4.	Gaspoz (Švi.)
5.	Foumier (Švi.)
6.	žirov (SZ)
7.	Girardelli (Luks.)
8.	Nockler (It.)
9.	Spiess (Av.)
10. Jakcbsson (šve.)
3’12”76 3'12”90 3’15”22 3’15'’30 3’15”54 3’15”76 3’15”99 3’16”69 3’16”86 3’16’'98
V SLALOMU IN VELESLALOMU
Dve zmagi Mavčeve
CAMPITELLO MATESE (Campo-basso) — Jugoslovanska smučarka, Alenka Mavec je na tekmovanju za FiS točke v Campitellu Matese o-svojila dve lepi zmagi. 'Mavčeva je bila namreč najboljša v veleslalomu in v slalomu.
VRSTNI RED VELESLALOMA L Mavec	(Jug.)	2’40”19
2.	Nicolussi (It.)	2'40”22
3.	Alberti (It.)	2’42”34
VRSTNI RED SLALOMA
1-	Mavec	(Jug.)	82”82
2-	Koprol	(Jug.)	84”66
3. Pecis (It.)	85”73
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za evropski pokal je v Beljaku zmagal v veleslalomu Av-strijev Zoller. Med Italijani je bil 8. Bieler, 9. Foppa in 14. Carletti.
Na lestvici za evropski pokal vodi Avstrijec Riedlsperger.
SMUČARSKI SKOKI
Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih za svetovni pokal v Lahtiju je Finec Puikkonen zmagal na 70 in 90-metrski skakalnici.
UMETNOSTNO DRSANJE
UMETNOSTNO DRSANJE
Švicarka Biellmann prva med posamezniki
HARTFORD — Švicarka Denise Biellmann je postala svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju med posameznicami. Srebrno kolajno je osvojila presenetljiva A-meričanka Zavak.
LESTVICA
1- Biellmann (Švi.)	4,2
2.	Zayak (ZDA)	7,4
3.	Kristofics - Bindgr (Av.)	8,0
4.	Cottrill (VB)	8.4
5- Witt (NDR)	10,0
6.	Wegelius (Fin.)	10,8
7.	Hill (ZDA)	16,0
8.	Paul (NDR)	18,4
Jugoslovanka Sanda Dubravčič
je dokaj razočarala v prostem programu in je zasedla 11. mesto, kar je manj, kot so od nje pričakovali. Slaba je bila tudi Italijanka Cop-pola, ki je zasedla šele 26. mesto.
KOŠARKA
ni - Tai Ginseng: Squibb - Simone; Ferrarelle - Recoaro.
A-2 LIGA
Današnji spored (18.15) Superga - Liberti; Matese - Tro-pic; Brindisi - Honky; Sacramora -Fabia; Stem - Carrera; Magnady-ne - Rodrigo:. Eldorado - Mecap.
HOKEJ NA LEDU
V Cortini bo danes povratno prijateljsko mednarodno srečanje v hokeju na ledu med Italijo in Romunijo. V prvem srečanju, v petek, je Italija zmagala s 6:2.
Italijanska reprezentanca bo igrala v torek v Meranu in v sredo v Ortiseiu tudi proti Švici.
1. ITALIJANSKA LIGA
Danes zadnji nastop Goričanov in Tržačanov
Goriški Tai Ginseng in tržaški Hurlingham bosta danes opravila zadnji nastop v A-l italijanski ko šarkarski ligi. Obe moštvi bosta; namreč v prihodnji sezoni igrali v A-2 ligi.
Goričani bodo igrali v Sieni, Tržačani pa v Brescii (kot znano brez Laurela in Mina, ki ju je društvo izključilo).
Današnji spored (18.15)
Scavolini - Grimaldi; Pintinox -. mi petih dežel je Francija premagala Hurlingham:	Turisanda - Billy: Wales z 19:15, Anglija pa Irsko z
I&B Bologna - Bancoroma; Antoni-110:6.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiittniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiniimiiiiiiiitiiiiii
KOŠARKA
VČERAJ V TRSTU PRED VEČ KOT 1.000 GLEDALCI
Jadranovci premagali tudi Servolano
Naši fantje dobri v obrambi - Peter Žerjal in Robert Daneu odlična - Zmaga povsem zaslužena
RUGBY
Danes Italija - Francija
V	Rovigu bo danes mednarodno srečanje v rugbyju med reprezentancama Italije in Francije.
* * *
V	okviru tradicionalnega tekmovanja v rugbyju med reprezentanca-
TENIS
V DAVISOVEM POKALU
Nepričakovano vodstvo Britancev proti Italiji
«Azzurri» so doživeli poraz tudi v dvojicah
BRIGHTON — Kdo bi pričakoval kaj takega! Britanci vodijo v Davisovem pokalu proti Italijanom po drugem dnevu z 2:1, potem ko so Italijani na predvečer srečanja «s popolno zanesljivostjo* trdili, da bodo v soboto že imeli v žepu vodstvo s 3:0. Italija je namreč izgubila tudi srečanje dvojic.
Že v drugem srečanju posameznikov so bili «azzurri» na robu poraza in tako je le malo manjkalo, da niso že včeraj pospravili svoje prtljage in se poslovili od Davisovega pokala. Barazzutti je moral namreč v petek v drugem srečanju posameznikov proti, vsem pričakovanjem odigrati kar pet setov, da je ugnal- svojega borbenega nasprotnika Lewisa, ki je že vodil z 2:1 (konč-: i izid: 6:4, 1:6, 6:8, 9:7, 6:4).
Krono vsega pa je predstavljalo včerajšnje srečanje dvojic, v katerem sta imela izkušena Panatta in Bertolucci za nasprotnika mlada novinca v Davisovem pokalu, Smitha in Jaretta, ki sta v teniškem svetu skoraj neznana. Italijanska dvojica je stopila na igrišče izredno živčna in takoj se je to odražalo v netočnosti udarcev. Italijana sta prvi niz gladko izgubila z zgovornim 6:1 in posledice te neuspešne igre je bilo nato videti v vsem srečanju. Najbolj borben je bil zadnji niz. toda za gosta ni bilo rešitve: srečanje sta predala s 6:1, 3:6, 6:3, 6:3, 3:6 In 7:5.
Za Italijo postaja zdaj položaj res zelo težek: že najmanjši spodrsljaj jo lahko izloči iz tega tekmovanja in kot vse kaže, bo danes odločal o usodi tega srečanja dvoboj med Mottramom in Barazzuttijem.
Ostali izidi Davisovega pokala: Romunija - Brazilija	2:1
ZRN,- Argentina	1:2
Francija - Avstralija	1:2
Švica - ČSSR	1:2
Kolumbija - čile	1:2
Indonezija - Indija	2:3
Juž. Koreja - Nova Zelandija 0:3 ZDA - Mehika	1:1
Japonska - Švedska	0:3
B skupini prve kategorije, skupno z Madžarsko, ČSSR, Sev. Korejo, SZ, Jugoslavijo, Poljsko in Avstralijo.
Dekleta pa bodo igrala v B skupini 2. kategorije, kjer bodo še ZDA, Bolgarija, Irska, Kanada, Danska, Malajzija in Nova Zelandija.
AVTOMOBILIZEM
Rally po Portugalski v znamenju premoči Alena
Na mednarodnem avtomobilskem rallyju po Portugalski, ki se je včeraj odvijal v slabe m, deževnem vremenu, je bilo stanje na lestvici pred zadnjo. ..jgjsebno preizkušnjo tako:
1. Alen in Kivimaki (Fin.)
na fiatu abarth 131 2 Toivonon (Fin.) in GaUagher (VB) na talbotu po 10’ 25”
3.	Waldegaard in Tharszelius (Šve.) na toyoti po 16'03”
4.	Mouton (Fr.) in Pons (It.) na audiju po 23’09”
5.	Pond in Grindod (VB) na datsunu po 28’40”
Servolana — Jadran 68:78 (27:34)
SERVOLANA: Dudine 6, Bubnich 13 (1:1), Comici, Rupena 10, Qua-rantotto 2, Cecotti 16 (0:1), Cum-bat, Zorzin 4, Cassio 17 (9:13), Giacca.
JADRAN: Adrijan Sosič, Žerjal 16 (2:3), Vitez 18 (2:3), Valter Sosič 2 (2:3), Ban 19 (1:3), Daneu 12, Rraus 2, Ivo Starc, Klavdij Starc 9 (3:4), Klobas.
SODNIKA: Pontoni (Buttrio) in Corazza (Trst).
GLEDALCEV: 1.100.
PM: Servolana 10:15; Jadran 10:16, ON: Servolana 18: Jadran 21. PON: Klavdij Starc (40).
Pred več kot 1000 gledalci (v glavnem Jadranovi navijači) je včeraj v tržaški športni palači Jadran zasluženo premagal Servolano; o-svojil novi točki na že zanesljivi poti. ki pelje v C-l ligo: obenem pa je potrdil, da je gotovo drugo košarkarsko društvo v Trstu, le za Hurlinghamom.
Jadranova zmaga proti Servolani je povsem zaslužena: naši košarkarji so bili boljši od nasprotnikov v vseh elementih igre in tudi glede psihične priprave na to srečanje. Domačinom gre priznati, da so se izredno požrtvovalno in korektno borili. «Ko bi vselej igrali tako kot proti Jadranu, gotovo ne bi bili zadnji na lestvici,* je bil komentar Servolaninih navijačev, kar pa še daje večjo vrednost zmagi jadra-novcev.
Da so jadranovci včeraj zasluženo pospravili novi prvenstveni točki, pa sta, po našem mnenju, bila odločilna dva činitelja: zelo dobra obramba vsega moštva in zelo dobra igra predvsem dveh posameznikov: Roberta Daneua in Petra Žerjala. Mladi Daneu se je v nasprotnikovem kazenskem prostoru premikal kot «pravi veteran*, obenem pa je zelo točno metal na koš (6:7). Peter Žerjal je vsilil nasprotniku takšem hiter tempo, da je bila vsaka agresivna obramba s strani Škedenjcev že v kali ne uspešna. Če k temu dodamo še strumno igro Klavdija Starca, običajen doprinos pod košema Marka Bana in Borisa Viteza ter požrtvovalno igro vseh ostalih, potem je na dlani, da jadranovcem včeraj zmaga ni mogla uiti. čeprav je Servolana odigrala gotovo eno svojih najboljših tekem v tej sezoni.
V	prvem polčasu moštvi nista i-grali najbolje. Igra je bila dokaj živčna (pomembnost srečanja je bila velika), košarkarji obeh ekip so poprečno metali na koš (le 30 od-sto zadetkov). Jadranovcem pa je vseeno uspelo'-priigrati si rahlo-prednost in jo obdržati do konca polčasa (34:27).
V	nadaljevanju so slovenski fantje bolj sproščeno igrali, v obrambi so še bolje zapirali prostor pod košem, v napadu pa so z Vitezom in Banom ulovili nekaj izredno pomembnih žog. Že po uvodnih minutah tega dela je bilo jasno, da je Jadran v premoči. Žerjal je vrtoglavo hitro prenašal žogo v napad,
Daneu je bil zelo točen pri metu z vrha nasprotnikove «rakete» in v 31. min. je bila Jadranova prednost že 11 točk (60:49). Tekme je bilo že tedaj konec. Nato pa zasluženo slavje naših.
IZJAVE
Včerajšnje srečanje si je ogledalo tudi več tržaških trenerjev. Med le-temi je bil tudi trener Hurlinghama Lombardi, ki je o tekmi takole dejal: »Jadran je gotovo boljše moštvo, zasluženo je zmagal. Jadranovci so tokrat zelo dobro igrali pred-vseh v obrambi. Moram pa reči. da je tudi Servolana glede požrtvovalnosti in borbenosti povsem zadovoljila.*
Servolanin trener Porcelli je bil po srečanju nekoliko potrt zaradi poraza, bil pa je tudi zadovoljen, ker so njegovi varovanci dali vse od sebe. Odločno so se vrgli v borbo. «Ni dvoma, da je Jadran boljši od nas. Za nas je bilo usodno, da so nam jadranovci polovili nekaj odločilnih žog v napadu*.
Splichal, trener Jadrana: «Usodna napaka Servolane je bila ta, da sploh ni spreminjala ritma v tem srečanju. Glede našega moštva sem zelo zadovoljen z igro vseh v obrambi. Glede posameznikov na bi pohvalil Daneua, ki se je v napadu otresel živč-
nosti, Bana in Viteza ter verne igralce.*
Petra Žerjala in Roberta Daneua smo vprašali, če mislita, da je bila to njuna najboljša igra v tem prvenstvu.
Žerjal: «Mislim, da sem bolje igral v Tržiču.*
Daneu: »Verjetno je le ta bila najboljša, čeprav sem proti Pacheri dosegel več točk.*
B. Lakovič
50:89
KADETI Bor — Inter Milje (20:36)
BOR: L. Furlan 6, Sancin 2, Pavel Volk 6. Pregare 4, Poljšak 3, Peter Volk 2, Langan 7. P. Furlan 8, Tremul 10, De Carli 2.
V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so Borovi kadeti zopet izgubili. Čeprav so bili nasprotniki boljši, je razlika le prehuda. Vzrok za to gre najti predvser.. v odsotnosti bolnega Maverja.
S tem so borovci sklenili letošnje uradne nastope. Čeprav so zma gali le enkrat, jim je prvenstvo služilo, da so si nabrali novih izkušenj.
B. Bajc
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Po zmagi nad Cilmno Partizan državni prvak
Beograjski Partizan je letošnji državni jugoslovanski košarkarski prvak. V velikem derbiju vsega prvenstva so včeraj Beograjčani doma premagali Cibono z 91:87 (52:35), in so si tako že kolo pred koncem lige zagotovili državni naslov. Partizan bo prvak, tudi če bo izgubil v zadnjem kolu (v neposrednem obračunu s Cibono je bil namreč obakrat uspešen).
Kičanovie in Boban Petrovič (oba po 26 točk) sta bila najboljša v Partizanovih vrstah, pri gostih sta največ pokazala Knego (27) in Pavli-čevič (26). Naj omenimo, da je čosič dosegel le 4 točke.
Ljubljanska Olimpija pa je včeraj igrala v Šibeniku, kjer je izgubila z 10 točkami razlike.
IZIDI 21. KOLA
Partizan - Cibona	91:87
Zadar - Crvena zvezda 105:94 Rabotnički - Radnički LMK 80:72 Šibenka - Iskra Olimpija 90:80 Budučnost - Kvarner	87:73
Danes: Bosna - Jugoplastika
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniii m im uiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiim n Diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mini
NA SEJI VZHOPNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA NA OPČINAH
Proučili so predloge za lokacijo te/o vadnice no rajonskem območju
Za predloge je vprašala tržaška občina, ki naj bi na področju od Bazovice do Križa zgradila pokriti objekt - Že na občnem zboru ZSŠDI so zahtevali, naj tržaška občina zgradi telovadnico
Na predsinočnji seji vzhodnokra-škega rajonskega sveta je bilo v ospredju, kot smo na kratko že poročali, pereče vprašanje pomanjkanja telovadnice v zgornji kraški okolici. V tem smislu so že z občnega zbora ZSŠDI, ki je bil decembra lani, naslovili na pristojne oblasti zahtevo o novem pokritem športnem objektu na tem področju. Prejšnji mesec je predsednik ZSŠDI prejel odgovor tržaške občinske u-pravje, v katerem je rečeno, da so za vprašanje zainteresirali tddi rajonska sveta za vzhodni in zahodni Kras, - ki bi morala'1 predlagati j»ri merna zemljišča za gradnjo.
Prav o lokaciji je tekla beseda na predsinočnji seji, katere so se udeležili tudi predstavniki zainte resiranih slovenskih športnih društev in šolskih komponent. V pismu, ki ga je naslovila rajonskemu svetu, občina namreč pravi, da bi lahko začela proučevati izgradnjo telovadnice, če bi imela na razpolago primerno zemljišče. Zato se je
obrnila do rajonskih svetov na Krasu, ki bi morali navesti morebitne razpoložljive in primerne terene.
Nekateri predstavniki rajonskega sveta so sicer zagovarjali stališče, da bi morala telovadnica služiti tako šolam kot športnim društvom. Večina pa je bila mnenja, da morajo objekt v prvi vrsti nameniti športnikom in za sedaj pustiti ob strani vprašanje. kako ga bodo uporabljali: bistveno je, da se telovadnica zgradi, zato je treba izkoristiti razpoložljivost občinske uprave, ki se je lotila tega vprašanja in nanjo pritisniti, da se obveze tudi drži ionjoičimprej izpelje.
V	razpravo je med drugimi posegel tudi Karlo Grgič (Gaja), ki je navedel, da je treba valorizirati tudi manjše in doslej zapostavljene kraje in zato predlagal, da bi za telovadnico izbrali področje Grcpade.
V	imenu Poleta je spregovoril E-gon Kraus, ki je rajonskemu svetu izročil pismo, v katerem, je rečeno, da je Polet na svoji zadnji seji (5. 3.)
tiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiii
ODBOJKA
NAMIZNI TENIS
Svetovno prvenstvo v Novem Sadu
Letošnje 36. svetovno namiznoteniško prvenstvo bo v Novem Sadu, v Jugoslaviji, od 14. do 26. aprila. Za moški del tekmovanja se je prijavilo skupno 63, za ženski pa 54 državnih reprezentanc.
Italija bo pri moških nastopala v
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LICA
TRIESTINA V TREVISU
Magnocavallo nared • Pričakovati je veliko število tržaških navijačev • V Trevisu optimisti
. Za današnje srečanje 23. kola 3. 'Pijanske nogometne lige med Transom in Triestino vlada veliko zavidanje. Iz Trsta bo namreč v Tre-odpotovalo več avtobusov s trpkimi navijači, pričakovati pa je l|di veliko število tržaških navija-Cev. ki , bodo v Treviso dopotovali * osebnimi avtomobili.
Trener Triestine Bianchi je imel Vdi ta teden dokaj težav glede pridnosti igralcev na treningih. Trie-stino še vedno namreč pestijo porabe. Na srečo pa si je prav crid tednom opomogel Magnocavallo J* tudi Di Croce je že nared za uanašnji težak nastop v Trevisu. , Med tednom pa je trener Trevisa ?e izjavil, da se je njegovo moštvo Vrneijito pripravilo na ta derbi in j* vsi so vsi optimistično razpolovni.
Današnji spored (15.00) Cremonese - Modena; Empoli -Parma; Forli - Sanremese; Mantova - Piacenza; Prato - Novara; Reggiana - Casale; S. Angelo Lo-digiano - Trento; Spezia - Fano; Treviso - Triestina (sodnik Massi-mo Leni).
A LIGA
Avellino - Perugia; Cagliari - Torino; Catanzaro - Brescia; Inter -Fiorentina; Juventus - Ascoli; Pi-stoiese - Bologna; Roma - Napoli; Udinese - Como.
B LIGA
Catania - Atalanta; Piša - Foggia; Varese - Lazio; Genoa - Lecce; Verona - Milan; Bari - Palermo; Taranto - Rimini; Pescara - Samp-doria; Monza - Spal; Cesena - LR Vicenza.
V ZENSKI C-2 LIGI
Sloga sinoči osvojila derbi v Dolini
v*
Brežanke v drugem delu srečanja popustile - Slogašice uspešne tudi v 1. ZD
Breg — Sloga 2:3 (15:10, 15:5, 12:15, 6:15, 11:15)
BT^G: Olenik, Trenta, F. in D. Žerjal, K. in D. Kocjančič, Slavec, Salvi, Stepančič, Premolin, Sancin, Martinelli.
SLOGA: M. in N. Grgič, M. in T. Križmančič. Ražem, Hrovatin, Zoch, Gulič, Milič.
Brežanke so v prvih dveh nizih dobro izkoristile prednost domačega igrišča. Bile so skoraj nezgrešljive, igrale so izredno mirno in učinkovito. Odlikovale so se predvsem v obrambi, kjer je izstopal zlasti njihov blok.
V	tretjem nizu je prišlo na igrišču do preobrata. Domačinke so popustile, gostje pa so slabosti svojih nasprotnic takoj izkoristile in povedle kar z 11:3. Brežanke so šle odločno v protinapad, nadoknadile so skoraj ves svoj zaostanek, vendar jim je na koncu zmanjkalo moči in tako so ta set predale z majhno razliko.
V	četrtem setu je začela Sloga silovito napadati, zaigrala pa je zelo dobro tudi v obrambi in domačinke proti taki igri niso našle enakovrednega protiorožja.
V	odločilnem setu so v začetku vodile Brežanke, igra je postajala živčna. Sloga pa je v tem delu srečanja zaigrala bolje od domačink in je tudi postala končna zmagovalka.
Igra obeh ekip v tem srečanju ni bila taka, kot bi si lahko obetali od takega derbija.
MRS
ŽENSKA D LIGA Sloga — Pieris	1:3
(10:15, 15:17, 15:3, 10:15)
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič. Kovačič, Anamarija in Lučka Križmančič, Sosič, Suzana in Valentina Vidali.
Varovanke trenerja Drasiča so ponovno razočarale. Prepustile so zelo dragoceni točki nasprotnicam, ki so bile vsaj za razred slabše od slogašic. V prvih dveh setih so bile igralke Sloge sicer osredotočene na igro in četudi so od samega začetka vodile, so na koncu, kot je njihov običaj, popustile. Tretji set I
pa je jasen dokaz, da so slogašice boljše Ob mreži so bile neustavljive in tudi servisi so bili zelo učinkoviti. Zadnji set so tudi začele uigrano in s prepričanjem v zmago. Ko pa so začele podcenjevati nasprotnice, se je tudi njihova igra ustavila in so tako zapustile igrišče poražene.
L. K.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — Volley 3:2 (8:15, 15:11, 11:15. 15:8, 15:1)
SLOGA: Grgič, Canziani. Drnovšek. Hrovatin. Renčelj, Malalan. Sosič, Purič, Petaros, Jerič.
Slogašice bi lahko to srečanje osvojile tudi z gladkim 3:0, če bi se bolj potrudile. Nasprotnice so namreč igrale slabo in naša dekleta so se prilagodila tej igri. Celotna raven igre je zelo padla in tako se je zgodilo, da je Sloga izgubila dva niza. Naša dekleta pa so v pravem času poprijela, preuredila svojo igro in so v zadnjem nizu s petnajstimi servisi dosegla petnajst točk. Prav ta set je najbolje pokazal resnično vrednost obeh ekip na igrišču.
B. M.
«UNDER 15» - ŽENSKE Breg-OMA 0:2 (1:15, 4:15)
BREG: Pečenik, Abrami, Kocjančič, Boneta, Mauri, Štrajn, Corsini, Žerjal, Labiani.
NOGOMET
Koristno srečanje med Bregom in Izolo
Breg — Izola	2:5 (2:2)
BREG: Dragovini, Smotiak, Pri-betič, De Martin, Tul, Didonato, Giovannini, Martin, Cafogna, Barut.
IZOLA: Stipančič, Stulač, Ivkovič, B. Tripar, Milanič, Kluzič, Ko-kič, Petrovski, Antolovič, A. Tripar, Bordon.
STRELCI: Martin (dvakrat), A. Tripar, Antolovič, Petrovski, Mila nič. Stulač.
Bregovi najmlajši nogometaši so
se včeraj pomerili z rojaki iz Izole, ki so pokazali boljšo skupinsko igro. Čeprav so domačini okrepili svoje vrste z nekaterimi italijanskimi igralci, so se enakovredno upirali le v prvem polčasu. Rezultat pa v tem srečanju prav gotovo ni bil bistvenega pomena. Važnejše ie bilo medsebojno spoznavanje in navezovanje stikov med mladimi s tostran in onstran meje.
KADETI
Breg — Rosandra 2:5 (1:2)
BREG: Smotiak, šavron, Kofol, Zobin, Grizonič, S. Kraljič, Samec, Korošec, Morgan, F. Kraljič, Sancin.
STRELCA za Breg: Korošec in Samec.
Brežani so včeraj visoko zgubili v domačem derbiju z Rosandro. Močnejšemu nasprotniku so bili kos le v prvem polčasu. V nadaljevanju pa so se igralci Rosandre razigrali in dali še tri gole. Velja omeniti, da so nekateri Bregovi predstavniki v tem srečanju popolnoma razočarali.
F. K.
CICIBANI
Breg — Fortitudo	0:0
MLAJŠI CICIBANI Breg — Fortitudo 0:1 (0:0)
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Sarajevčani zmagali Olimpija danes doma
V	anticipiranem srečanju 19. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj v Sarajevu domače moštvo premagalo tuzlansko Slobodo z 2:1 (0:1) z zadetkoma Musemiča in Ferhatoviča, za goste pa je bil uspešen Ibrič.
V	drugi včerajšnji tekmi pa sta Beograd in Radnički igrala brez zadetkov.
Ljubljanska Olimpija bo igrala danes doma proti Veležu.
VČERAJŠNJA IZIDA
Sarajevo - Sloboda	2:1
Beograd - Radnički	0:0
DANAŠNJI SPORED (15.00) Olimpija - Velež; Zagreb - Crvena zvezda; Hajduk - Borac; Vojvodina - Dinamo; Partizan - Rijeka; Budučiiost - Željezničar; Napredak Vardar.
HOKEJ NA LEDU
Svetovno prvenstvo
Na svetovnem prvenstvu C skupine v hokeju na ledu v Pekingu so v prvem kolu dosegli te izide: Avstrija - Sev. Koreja	10:0
Madžarska - Anglija	8:0
Francija - Bolgarija	7:0
TENIS
Čehoslovakinja (z ameriškim državljanstvom) Martina Navratilova je premagala Američanko Kingovo s 6:3 in 7:5 ter se je uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Los Angelesu. V polfinale se je uvrstila tudi Američanka Jager, ki je odpravila svojo rojakinjo Pot-terjevo s 6:3 in 6:3.
razpravljal o vprašanju pokritega prostora in ki navaja, da je na področju od Križa do Bazovice okrog 1500 pri raznih federacijah vpisanih športnikov, ki se lahko poslužijo le treh šolskih telovadnic, ki ne zadostujejo niti za redne treninge z vsemi nevšečnostmi in pomanjkljivostmi, ki si jih lahko predstavljamo.
Dakumeni nadalje navaja, da bi morali telovadnico zgraditi na Opčinah, bodisi v neposredni bližini Že obstoječega kotalkališča (področje namenjeno potrebam krajevnega športa) bodisi na področju za cerkvijo. ki je namenjeno socialnim strukturam vasi. V poštev pride tudi zemljišče v posesti Skupnosti Družina Opčine na Bazoviški cesti, kolikor to dopušča zakon. Najhitrejša in verjetno tudi najcenejša rešitev, navaja dalje dokument, pa bi bilo pokritje že obstoječega kotalkališča ŠD Polet, ki so ga zgradili člani z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki domačega prebivalstva. Polet bi bil pripravljen prevzeti delo za pokritje kotalkališča (30x60), katerega stroški bi znašali kakih 500 milijonov lir. V ta strošek je vključeno po kritje objekta, tribune za kakih 1500 gledalcev in dodatne slačilnice, ne pa ogrevanje in parket ter razsvetljava. V ta namen bi morala občina poskrbeti še za dodatni parkirni prostor in po možnosti za manjšo dvorano. Kotalkališče bi kot pokrit prostor, nadaljuje dokument, lahko služilo vsem športom, a tudi množični rekreaciji. V tej zvezi, zaključuje pismo, ki za pokrito kotalkališče dobili tudi vso podporo FEHP in CONI, katerega član u-pravnega sveta Mariggi pozna problem in je zagotovil vso podporo pri rimskih oblasteh.
Tudi Ivan Peterlin (Sloga) je bil mnenja, da bi morala telovadnica stati na področju od Opčin do Bazovice, ker je tam trikrat več društev kot od Opčin do Križa in se strinjal s predlogom, da je za šole treba poskrbeti drugače. Kot primerna je navedel področja na «Mon-te Re», pri Banih in kotalkališče Poleta. še zlasti sta veljavni zadnji dve. kjer že obstajajo infrastrukture. Poleg tega se je treba zavzeti, je še naglasil Peterlin, za velik objekt, ob katerem bi stala še eden ali dva manjša.
Ob zaključku seje je predsednik Karlo Gregori povzel razne predloge in dejal, da' so zlasti veljavna zemljišča pri Villa Carsia, «Monte Re», Bani in Poletova ploščad. Na prihodnji seji (18. t.m., ob 17. uri) bodo sestavili odgovor občini in navedli prednosti raznih zemljišč.
DOMAČI ŠPORT •
VAM PREDSTAVI
VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA' Briščki - Girandole 42/B
DANES
NEDELJA, 8. marta 1981
UOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00 v Trstu, Sv. Sergij: Costa -lunga - Vesna; 15.00 v Dolini: Rosandra - Zarja; 15.00 v Repnu: Kras - Breg.
3. AMATERSKA LIGA
15.00	v Sovodnjah: Sovodnje * Audax; 15.00 v Brazzanu: Brazzane-se - Juventina; 15.00 v Gorici: Az-zurra - Mladost: 11.15 na Padričah: Primorec - Aurisina; 15.00 na Padričah: Gaja - Inter TS; 12.15 v Trstu, Ul. Flavia: SLFY - Primorje.
NARAŠČAJNIKI
8.30	na Opčinah: CGS - Kras; 10.30 v Bazovici: Primorec - Primorje; 12.00 v Trstu, Sv. Sergij: Don Bos-co - Vesna.
NAJMLAJŠI
9.30	v Dolini: Breg - Fortitudo;
10.30	v Bazovici: Zarja - Olimpia.
ZAČETNIKI
11.45 v Miljah: Muggesana - Breg;
9.30	na Proseku: Primorje - Giarizzo-
le; 10.30 na Padričah: Gaja - S. Andrea A.	, » ,
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Kontovelu: Kontov el -Scoglietto; 16.00 v Dolini: Polet -SA.
NARAŠČAJNIKI
8.15 v Trstu, Športna palača: Ri-creatori - Bor B: 10.00 v Trstu, «1. maj*: Bor A - Saba.
DEČKI
9.30 na Opčinah: Jadran - Ricrea-tori; 11.45 v Trstu, Istrska ul.: Don Bosco - Konto vel.
MLADINCI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Stel-la Azzurra - Bor A; 11.30 v Trstu, «1. maj»: Bor B - Saba.
ODBOJKA
»UNDER 15» (ŽENSKE)
9.30 na Proseku: Kontovel - Sokol.
Delovanje ZSŠDI
Atletska komisija pri ZSŠDI
obvešča, da se bo pričel danes, 8. marca, ob 9. uri v domu Albert Sirk v Križu teoretični del tečaja za trenerje atletike. Predaval bo strokovnjak iz Slovenije Jure Novak. Približno ob 14. uri bo okrogla miza o splošnih problemih te športne panoge v zamejstvu.
OBVESTILA
ŠZ Bor
košarkarska sekcija
obvešča, da bo odslej trening e-kipe prve divizije tudi ob ponedeljkih ob 20. uri na odprtem igrišču na stadionu «1.. maj».
« « *
TPK Sirena
poziva člane in prijatelje, da se udeležijo tekme v veleslalomu »Kanin 81», ki ga priredbi SPDG na Nevejskem sedlu, 29. marca. Vpisovanje na to tekmo sprejema Bogdan Milič, tel 743071, do sobote, 14. marca.'
* * *
TPK Sirena
obvešča vse svoje člane, da bo v soboto, 14. marca
4. redni občni zbor
v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje, Ul. Cerret-to, 12.
DNEVNI RED
2. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Nagrajevanje najboljših društvenih športnikov v sezoni 1980
3.	Poročila glavnega odbora
4.	Potrditev društvenega obračuna za leto 1980
5.	Razrešnica staremu odboru
6.	Diskusija o načrtovanem in opravljenem delu
7.	Potrditev društvenega proračuna za leto 1981
8.	Volitev novega odbora
9.	Razno
7.-15. marca ■ ■
nauta
camp
TRŽAŠKI VELESEJEM
TRG DE GASPERI 1
URNIK: 15,30-20 (sob. in ned. 10-20)
Vstopnina: 2.000 lir znižana; 1.500 lir
5. RAZSTAVA NAVTIKE. PRIKOLIC IN OPREME ZA KAMPIRANJE
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel, (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
8. marca 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Izd.i.LJzTT *!?.". it*Ui_,nsk'l Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj “irst
zveze časopisnih založnikov FIEG
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ BORŠTA
V	spomin na padla brata v NOB daruje Anton Kozlovič od Sv. Bar bare 20.000 lir.
V	spomin na drage starše in bra ta daruje Mario Petaros z družino (Boršt 89) 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
V	spomin na nepozabnega Lu ciana Gustinčiča daruje družina Bizjak 10.000 lir.
V	spomin na dragega prijatelja Luciana Gustinčiča darujeta Zora Pregaro in Marina 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
Z OPČIN
V	spomin na Zorana Zlobca da ruje.jo Anica in Marcelo Malalan 10.000 ter družina Pepija Miliča 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zorana Zlobca darujejo Francka Peisič 10 tisoč, Nives Šuligoj 10.000, Justina Daneu 10.000, Andrea Renar 10 tisoč. Zvonko Malalan 10.000 ter Stanka in Ivanka Hrovatin 10 ti soč lir.
Namesto cvetja na grob Zorana Zlobca daruje Silvana Malalan 10 tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
Namesto cvetja na grob Ade Cer vani darujeta družini Zeriali in Gregori 30.000 lir.
V	počastitev spomina Jovanke Čok ii Beograda daruje Pini Kocjančič 10.000 lir.
V	spomin na Vladimira Luxo da ru.jejo družine Bajc 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Počkaj vd. Križmančič in Ivana Marca (Čukovega) daruje Štefa nija Gornik s hčerjo Lilijano 20 tisoč lir.
V	spomin na Ivana Zobca daruje družina Sedmak (Boršt 15) 10 ti soč lir.
V	spomin na pok. Ivano Počkaj vd. Križmančič daruje Franca (Strahova) 5.000 lir.
* * *
V	spomin na Alojza Kralja daruje sin Aldo z družino 40.000 za ŠD Primorec. 15.000 za osnovno šo lo Pinko Tomažič, 15.000 za cerkev v Trebčah, 15.000 za Ljudski dom in 15.000 lir za PD FTimorec.
V	spomin na predragega Alojza Geea, ki nas je pred kratkim za vedno zapustil darujejo družina Žerjal 20.000 družina Deklič 20.000 in družina Kavčič 10.000 lir za Dru žtvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Ade Hrvatič daruje Zofija Kozina 5.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Luciana Gustinčiča daruje Adalgisa Biekar 5000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Ob 2. obletnici smrti očeta Kristjana daruje Silvano Košuta 10.000 lir za dom Albert Sirk. V isti namen daruje 10.000 lir za ŠD Mia dina.
V	spomin na drago sestro Ado Hrvatič daruje sestra Divna 10 ti soč za KD F. Prešeren. 10 000 za cerkveni pevski zbor iz Boljunca in 10 000 lira za TFS Stu ledi.
V	spomin na dragega Luciana Gustinčiča darujeta Jolanda in Albina iz Rocola 20.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Vladimi ra Luxe darujeta Mirko in Anica Carli 20.000 lir za ŠD Primorje V isti namen daruieta družini Bla žon in Kapun 10.000 lir za ŠD Pri morje.
V	spomin na drage starše da ru;e Angela Boča j 10.000 lir za Di aško matico.
V	počastitev spomina pokojnega Otona Berceta, dolgoletnega oro-fesorja na Državnem učiteljišču A. M. Slomšek, darujeio žena Uča. hči Nada ter družini Žetko in Ga špefšič 100.000 lir za Bercetov sklad.
Janko Guštin (Repen 71) daruje 20 000 za KD Kraški dom, 20.000 za ŠK Kras in 20.000 lir za balinarsko set-cro Kraški dom.
V	spomin na drage starše in bra ta daruje Mario Petaros z družino (Boršt 89) 5900 lir za sekcijo VZPI ANPI (Boršt)
V	počastitev spomina Luciana Gustinčiča darujejo direkcija in so delavci nodietja CGR Trst 30.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na dragega prijatelja Luciana Gustinčiča darujeta Zora Pregare in Marina 10.000 lir za KD Rovte Kolonkovec.
Za slačilnice Primorec v Trebčah darujeta Bogomil Kralj 30.000 in Mario Magajna 10.000 lir.
V	spomin na Alojza Kralja daruje ;o za ŠD Primorec Bruno Kralj 10.000, Nerina Vremec 5C00 in Evgenija Kralj 5000 lir.
V	spomin na dragega sina, moža in oče* a Luciana Gustinčiča daruje družina Gustinčič 50.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, 50 tisoč za KD Rovte-Kolonkovec, 25 tisoč za Zvezo vojnih invalidov NOVJ in 25.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Svakinji Ivanka Saksida iz Branika in Dragica darujeta 50.000 lil za KD Rovte-Kolonkovec.
Ob obletnici smrti kolegice Helene Gantar daruje učiteljstvo o-penske osnovno šole 45.000 lir za osnovno šolo France Bevk.
Ob 1. obletnici smrti učiteljice Helene Gantar darujejo učenci in učiteljica 3. b razreda 18.000 lir za osnovno šolo France Bevk.
V	spomin na kolegico Heleno Gantar ter učenca Pavla Sedmaka in Edija Briščika darujeta Draga in Branko Lupine 20.000 lir za osnovno šolo France Bevk.
Namesto cvetja na grob Justine Škerl vd. Kralj daruje Severio Kralj 15.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na pek. Ladita Luxo darujejo Dolenčevi 15.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ljube Stranj roj. Sancin daruje bratranec Ivan Stranj (Dolina 208)» 10.000 lir za KD Valentin Vodnik.
Ob mednarodnem dnevu žensk — — 8. marcu — darujeta za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem -zemlju Albina Bavčer 10.000 in Bogomila Furlani
10.000	lir.
V	spomin na Emilija Regenta daruje Olga Ižanc 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na prerano izgubo sestre in svakinje Ade Cervani daruje družina Krmac 20.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine in pevski zbor Jadran.
Ob 15. obletnici smrti moža Silvestra Žerjula daruje žena Draga
15.000	lir za KD Valentin Vodnik.
Ob priliki dneva žena daruje Marija Grgič (Padriče 57) 4000 za PD Slovan in 4000 lir za ŠZ Gaja.
Ob 7. obletnici smrti dragega Ivana Grgiča daruje žena Francka (Padriče) 5000 za Dijaško matico in 5000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Ivana Grgiča daruje nečak Oskar Grgič (Padriče 52) 5000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Luciana — Sava Gustinčiča darujeta sestri Roža in Solza 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Ob priliki prejetja diplome Savine Raubar in v spomin na svoje drage daruje mama Marija 20,000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina dragega Luciana Gustinčiča daruje Rudi Jančar 30.000, Anica Udovič 10.000, Neva Lukeš 10.000, Franc Brus 10.000, Slava Slavec 3 000, Ema Kerševan
3.000,	Ljubo Susič 10.000, Angela Gec
5.000,	Dora Caharija 5.000, Lado FTemru 2.000, Danilo Pilat 5.000, Viktor Bogateč 5.000 in Stanko Babič 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Zorana Zlobca daruje Ema Kerševan 3.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju.
Za obnovo slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah so ob odprtju gostilne Pri Ma-rinotu zbrali vaščani 59.500 lir. V isti namen darujejo ŠK Kras 5.000, Stojan in Veronica Sossi 5.000. Franko Mesar 10 000, Silvio Petaros 5.000, Josip Grgič (Padriče) 10.000 in 0-skar Bresola (Proseška 41 - Opčine) 50.000 lir.
Ob priliki novoletne nabiralne akcije darujejo za ŠK Kras: Jordan Purič (Repen 164) 10.000, Romano Škabar (151) 10.000, Milan Bizjak (168) 5.000, Vera Forza (136) 5.000, Klavdij Švagelj 5.000, Dušan Guš*in (22) 2 000, Milko Guštin (14) 3.000, Marija šuc (48) 1.500, Rudi Birsa (125) 4.000, Marija Škabar (41) 2.000, družina Pahor (26) 5.000. Mira Lazar (99) 2.000, Milko Purič (47) 5 000, Francka Škabar (3) 1 000, Miranda Purič (6) 2.000, Roman Šuc (143) 2.000. Slava Škabar (74) 5.000, Božo Jejčič 'Gol 1) 10.000, Anica Mangino (31) 1.000, Pietro Černa /47)	10.000, Marija Guštin (44)
1.000	lir.
Skupina starejših planink in planincev se ob nriliki praznovania 8 marca spominja drage Marije Brezavšček in daruje 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Jovanko Čok iz Beograda darujejo Dra.ščkovi 20 000 za SKD Tabor in 20.000 lir za ŠD Po'et.
Ob 1. obletnici smrti Helene Volk nor Gantar daruie mama 20.000 lir za Draško matico.
V	počastitev spomina Pavle Stranišak daruie sestra Marija 20 tisoč lir za Glasbeno matico.
Za Društvo slovenskih upokojen cev daruieta Marija Kosovel 10.000 in Bronislava Corradetti 2.500 lir.
V	spomin na Jožico Furlan por.
pam železnina
M	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
za industrif>, kmetijstvo In za dom
Golob daruje Angela Škrk 5.000 luža KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob dobremu svaku oziroma stricu Vladiju Luxi darujejo Mara Luxa in sinova oO tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V spomin na pok. Ladita Luxa darujeta Milena in Karlo Pirjevec 20.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ladija Luxe darujeta Marjetica in Ljubo Grilanc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 30 obletnici smrti mame Johane Verša daruje Marija Riolino 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ladija Luxe daruje Darjo Sardoč z družino 20. lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
IŠČEM osebo, katera je delala v času 1934-1940 pri gradbenem podjetju BURRI - HERINGHER v Trstu. Lepo prosim, da sporoči po telefonu na številko 040 - 943752 ali piše na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «1934-1940».
OTROKE sprejmem v varstvo na vaš ali svoj dom. Telefon 827-094.
OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati na št. 228-127 od 8. do 14. ure.
IVAN Antonič - Cerovlje je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM jahto izdelano iz steklene smole (vetroresina) letnik 1970. Jahta je izdelana v Angliji, dolga je 12,70 m, ima en jambor, sedem ležišč, motor perkins shop in je povsem opremljena s krovno opremo za dolge plovbe. Ogled je možen pri LTnternational klubu v Zeleni laguni pri Poreču. Cena okrog 50.000.000 lir. Vprašajte po Ravari Marku.
Mali oglasi
OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javni natečaj za mesto sluge - čistilke za osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Interesenti morajo predložiti prošnjo do 14. ure dne 21. marca 1981.
OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javni natečaj za mesto koordinatorja tehničnega urada. Študijski naslov: doktorat iz arhitekture ali gradbenega inženirstva. Rok za predstavitev prošenj zapade 31. marca 1981.
SLOVENSKA zadruga išče mlado delovno silo, ki se želi specializirati pri gojenju cvetlic. Zainteresirani naj se osebno javijo na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/b, ali telefonirajo na št. 62 754.
OSMICO je odprl Ignacij štrajn — Križpot 84 (Mačkolje). Toči belo in črno vino.
telefon (040) 7946 72
16-LETNA hitra strojepiska išče za poslitev. Telefon štev. 228318.
PRODAM fiat 128 letnik 1972. Telefon 764 263.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška — Zagradec 1. Toči belo in črno vino.
PRODAM večjo količino kokošjega gnoja. Jožef Peric, Peč št. 50 — telefon 882-057.
IŠČEM opremljeno majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana v najem. Telefonirati v opoldanskih urah na št. 567-367.
RIBARNICA v Nabrežini je ponovno odprta. Priporoča se cenjenim strankam.
PRODAM velik voz - prikolico za traktor. Zmogljivost 50 stotov. Mario Devetak, Ul. Zanetti 22, Sovodnje, tel. 882-112.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno domače vino.
PRODAM 2 leseni okni 85 x 135 cm, opremljeni z ovojnicami. Kovic Franc. Slataper l/c - Sovodnje.
23 LETNA uradnica išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Vestna».
OBČINA Dolina išče geometra ali gradbenega izvedenca z znanjem slovenskega jezika. Informacije na tel. 228-127 od 8. do 14. ure.
OBČINA Dolina razpisuje javne na tečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) Rok za pade 10. 3. 1981 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah.
PRODAMO zidarski žerjav 16x16
metrov, 350-litrski mešalec in 2,5-tonski tovornjak znamke OM. Informacije po telefonu 83081 (Gorica).
OSMICO je v Doberdobu odprl Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Benedikt (Diko) Žerjal, Boršt št. 74. Toči belo in črno vino.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/r - Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
TRST (Industrijska cono) DOM JO. 132 Tel 824 979
MARIO BEVILACOUA
TRST — Ul. Contl 9 — tel. 793071
VSI SPECIALNI IN TRADICIONALNI STROJI ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO
V našem skladišču Imamo tudi veliko izbiro rabljenih strojev in nadomestnih delov.
OB SOBOTAH ZAPRTO!
( 0®©m
JIttvinOiiiu
12 zdravstvenih krajevnih enot v naši deželi
Med 23. marcem in 30. junijem bodo izvoljeni
organi zdravstvenih in družbeno - asistenčnih dejavnosti,
ki predstavlja osnovni princip zdravstvene reforme.
Tako se bodo tudi v Furlaniji - Julijski krajini dopolnile razne faze, ki jih predvideva zakon o reformi in ki ima za cilj varovati zdravje državljana kot njegovo osnovno pravico v interesu celotne skupnosti
1
TRŽAŠKA
Devin - Nabrežina
Repentabor
Milje
Dolina
Zgonik
Trst
2
GORIŠKA
Kopriva
Krmin
Doberdob
Dolenje
Fara
Foljan - Sredipolje Gorica
Gradišče ob Soči Gradež
Mariono del Friuli
Medea
Tržič
Moraro
Moša
Romans d’lsonzo
Ronke
Zagradec
Škocjan
Steverjan
S. Lorenzo Isontino
San Pier d’lsonzo
Sovodnje
štarancan
Turjak
Villese
3
KARNIŠKA
Amaro
Ampezzo
Arta Terme
Cavazzo Carnlco
Cercivento
Comeglians
Enemonzo
Forni Avoltrl
Forni di Sopra
Form di Sotto
Lauco
Ligosullo
Ovaro
Paluzza
Paularo
Prato Carnico	Coseano
Preone	Dignano
Ravascletto	Fagagna
Raveo	Flaibano
Rigolato	Forgaria del Friuli
Sauris	Maniano
Socchieve	Moruzzo
Sutrio	Ragogna
Tolmeč	Rive d’Arcano
Treppo Carnlco	San Daniele del Friuli
Verzegnis	San Vito di Fagagna
Villa Santina Zuglio	Treppo Grande H
4 GUMINSKA	7 VIDEMSKA Ahten
Ratenj	Basiliano
Bordano	Bertiolo
Luže	Buttrio
Dunja	Camino al Tagliamento
Gumin	Campoformido
Naborjet - Ovčja vas	Cassacco
Noženica	Castions di Strada
Nontenars	Codroipo
Osoppo	Fojda
Tablja	Lestizza
Rezija	Bardo
Na Bill	Magnono in Riviera
Trbiž	Martignacco
Trasaghis	Mereto di Tonda
Pušja vas 5	Mortegliano Neme Pagnacco Passian dl Prato Pavia di Udine Povoletto
ČEDADSKA	Pozzuolo del Friuli Pradamono
Čedad	Reana del Roiale
Koren	Remanzacco
Dreka	Sedegliano
Grmak	Tipana
Manzano	Centa
Moimacco	Tavagnacco
Premariacco	Talmassons
Praprotno	Tricesimo
Podbonesec	Videm
San Giovanni al Natisone Špeter Stovenov San Leonardo Sovodnje Srednje	Varmo 8
Torreano 6	SPODNJA FURLANSKA Aiello del Friuli
enota «SAN DANIELE«	Oglej Bagnaria Arsa Blcinicco
Bula	Campolongo al Torre
Colloredo di Montalbano	Carlino
červlnjan Chiopris - Viscone Fiumicello Gonars Latisana
Lignano Sabbiadoro
Morano Lagunare
Muzzana del Turgnano
Palazzolo della Stella
Palmanova
Poceni a
Porpetto
Prečnik
Rivignano
Ronchis
Ruda
San Glorglo dl Nogaro Santa Maria la Longa San Vito al Torre Tapogliono Teor
Terzo di Aqulleia Torviscosa Trivignano Udinese Villa Vicentina Visco
enota SAN VITO
Arzene
Casarsa della Dellzia
Chions
Cordovado
Morsano al Tagliamento San Martino al Tagliamento San Vito al Tagliamento Šesto al Reghena Valvasone
enota MANIAGO in SPILIMBERGO
Andreis
Arba
Sarcis
Castelnovo del Friuli
Cavasso Nuovo
Cimolais
Claut
Clouzetto
Erto e Casso
Fanna
Frisanco
Maniago
Meduno
Montereale Valcellina
Pinzano al Tagliamento
San Giorgio della Richinvelda
Sequals
Spllimbergo
Tramonti di Sopra
Tramontl di Sotto
Travesio Vajont Vito d Asio Vlvaro
PORDENONSKA
Aviano
Azzano Decimo
Brugnero
Cordenons
Fiume Veneto
Fontanafredda
Passiano di Pordenone
Porcia
Pordenon
Prota di Pordenone Provisčlomini Roveredo in Piano San Ouirino Zoppola
enota SACILE
Budola
Caneva
Pnlcenigo
Sacile
KAJ SO ZDRAVSTVENE KRAJEVNE ENOTE
(USL - Unita sanitarie locali)
Zgoraj je navedenih 219 občin dežele Furlanije - Julijske krajine, združenih v 12 con: to je 12 zdravstvenih krajevnih enot (USL) in vsaka ima svojo številko, svo|e poimenovanje, in svoj začasni sedež. Za funkcijo, ki jo prevzamejo na tem področju, Igrajo občine glavno vlogo v zdravstveni reformi: posamezni občinski sveti izvolijo med drugim člane organov USL (Zdravstvenih krajevnih enot). Te bodo prevzele vse naloge in funkcije, ki so jih opravljale že razpuščene stare zdravstvene ustanove, ki so. prešle v SAUB, nadalje upravljanje vseh bolnic, kot tudi vse funkcije In kompetence, ki jih opravljajo občine, pokrajine in njihovi konzorciji za zdravstvene zadeve.
Enotno upravljanje
Z vstopom v veljavo USL (Zdravstvenih krajevnih enot) bo prišlo do poenotenega In koordiniranega upravljanja celotnega sklopa
prezldijev (ambulant, bolnic, služb okrožnih zdravnikov, posvetovalnic, zdravstvenih centrov itd.), uradov (sedežev SAUB) In servisov (pomoč na domu, rešilci itd.) obstoječih na teritorijih some USL.
Z razliko od prejšnjega sistema, ko so bile kompetence In funkcije v rokah več ustanov in odločilnih organov, se bo sedaj uveljavil osnovni princip zakona o reformi, ki predvideva ustanovitev enotnega upravnega organa. Prednosti so vidne: možnost programiranja (stroškov in vseh posegov); večja uskladitev dejavnosti: fleksibilnost struktur; mobilnost dodeljenega oseb|a. Skratka bolj racionalna uporaba virov in kvalitetnejši servis v korist celotne skupnosti. Drugo stran nove reforme, ki obravnava zdravje kot do-bripo, ki jo je treba zaščititi in bolezen kot nekaj izrednega, predstavlja Izredno operacijska in finančna zavzetost, ki jo je treba vključiti v družbeno - zdravstveno dejavnost za predhodno preprečitev bolezni.
Struktura
Krajevne zdravstvene enote (USL) zagotavljalo zdravstvene usluge no področiu predhodne preprečitve bolezni, zdravl|en|o In rehabi litocije, s pomočjo okrožij. Okrožje je struktura za porazdelitev zdravstvenih In družbeno - asistenčnih servisov prve stopnje In hitre pomoči na določenem teritoriju. Tu delujejo tako do zadostijc najnujnejšim potrebam, glavni zdravniki, splošni zdravniki In pedia tri; dežurni zdravniki; zdravstveno usposobljeno oseble; tehniki lo boratori|ev za higieno in profilakso za zaščito naravnega okol|o življenja in dela; socialni operaterji in tisti, ki obiskujejo bolnikf po domovih.
Okrožje oskrbuje od 5 do 15 tisoč prebivalcev če se upošteva nemestne cone, od 15 do 40 tisoč prebivalcev, če gre za urban-ske centre
Sodelovanje prebivalcev
Kot predvideva zakon o reformi so državljani In družbene sile aktivni člani upravljanja za zaščito zdravja, v kolikor je predvidena njihovo vključitev v vse faze programiranja USL, v družbeno upravljanje družbeno - zdravstvenih servisov, kot tudi kontrolo n|lhove funkcionalnosti.
H DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Na pobudo deželnega Ravnateljstva za zdravstvo In higieno in deželnega Tiskovnega urada za stike z javnostjo.